V CtuJhiiani, 24. xk&w&mhr& 9937 Izseljenci!? Kaj nas brigajo! Sami zase naj skrbe! Zakaj so pa šli v tujino? Doma naj bi biii ostali! To je bila miselnost našega naroda vsa lela našega izseljenstva in sicer ne samo pre-prostega ljudstva, temveč tudi vseh vodilnih krogov. Možje, ki so čutili in gledali to vprašanje drugače, so zato stali pred mogočnim in tej&im problemom, kakor visok trdnjavski zid je slala pred njimi Ia narodna miselnost, zato pa že pred 30 leti, ko je bila ustanovljena v Ljubljani podružnica Rafaelove družbe, niso mogli doseči tistih uspehov, kakršne bi pri drugačni miselnosti naroda prav gotovo dosegli. Svetovna vojna je ubila Iudi podružnico Kafaelove družbe. Po vojni se je tok izseijenstva še poveča!. Ko bi Združene države Amerike ne bile tako kmalu, že S. 15)22., zaprle svoja vrata, saj bi nam bilo ušlo tja polovico naroda L. 1927. se je drugič ustanovila Rafaelova družba. Narod kot tak je imel s svojim izseljenstvom že drugačne skušnje kot I. 1907. Po vojni se je zelo veliko izseljencev vrnilo domov na obisk, veliko tudi za stalno. Takoj prva lela po vojni, ko je sestradan in izinoz-gan do kosti in obubožan in prevarjen stal naš kmet skoraj na razvalinah svojega gospodarstva, so izseljenci polnili cele parnike z zaboji obleke in živil, pošiljali ne milijone v dinarjih, temveč milijone v dolarjih in preplavili Slovenjo z denarjem. Reklo se je, »da je denarja kot pečkac. Vse to so bili sami pristradanl in prigarani izseljenski žulji. Ali se je pa miselnost naroda glede izseijenstva tedaj spremenila? Tako malo, da lahko rečemo, nič. Rafaelova družba je stala zato pred istim trdnjavski m zidom izseljencem sovražno ali vsaj indiferentne miselnosti naroda. Ta miselnost naroda se je posebno jasno odsvitala v našem časnikarstvu. Zastonj si iskal po našem dnevnem, tedenskem ali mesečnem časopisju sledov zanimanja za naše izseljence. Da, tako daleč je prišlo, da je Rev. Jakob Cerne, slovenski župnik v »Amerikanskem Slovencu« zaklieal: >0, mati domovina, zakaj si nas tako pozabila? Ali nismo mar več Tvoji olroci?< Po desetletnem neumornem delovanju Rafaelove družbe, se zdi, da je led med našim narodom prebit in da zanimanje med našim narodom vidno raste, zlasti med našo mladino, ki skuša pravilno doumeti važnost izseljenskega vprašanja. K temu prebujenju jo brez dvoma veliko pripomogla vsakoletna izseljenska nedelja, ki jo bomo letos dne 28- novembra obhajali že sedmič. Tudi narodni pmblem letos bo šel na izseljensko nedeljo glas in molitve za naše izseljence po vsej Sloveniji in državi Koliko joka in solz, se bo prelilo po naših domovih ob spominu na rodno kri, ki jo zdaj bresrčno pija mrzla tujina, Nad pol milijona naših izseljencev bo na izseljensko nedeljo v duhu pod rodnim krovom. 0, ko bi mogli vsi stotisoči spregovoriti. Koliko obupnih krikov in prošnja bi se razlegalo po naši domovini! Mislim, da bi lega glasu ne mogel preslišali noben zaveden Slovenec. 0, ko bi mogli vsi prelistati arhiv in debele svežnje pisem, ki jih vsak dan prejema Rafaelova družba od naših rodnih bratov in sester iz tujine! Vse drugače bi a me vsi t delo in ljubezen Rafaelove družbe, ljubeče in skrbne matere naših izseljencev. Rafaelova družba z žalostjo in velikim strahom opaža, kako nam na sto tisoče rodne krvi v tujini umira versko in narodno. Veliko je že za vedno zamujenega, toda marsikaj še lahko rešimo, če vsi, narod kot celota primemo krepko za delo, pomagamo moralno in gmotno Rafaelovi družbi, ki v imenu našega naroda rešuje, kar se še rešiti da. Ce pomislimo, da je danes v tujini nad pol milijona naše krvi, poleg tega pa imamo za mejami na Primorskem, Koroškem in Madžarskem 720.000 Slovencev, ki so bili nasilno odrezani od našega narodnega telesa, potem vidimo, da živi izven državnih meja nad 1,200.000 Slovencev. To je ogromna številka ss naš mali slovenski isarod in mora dati vsakemu izmed nas veliko misliti. Rafaelova družba, ki želi pritegniti k reševanju izseljenskega vprašanja najširše plasti našega naroda, si je letos ustanovila »Izseljensko zbornico«, kjer bo polne roke dela za vse, ki ljubijo izseljence. K sodelovanju vabimo prav vse, zlasti pa našo mladino. Ko obhajamo letos dvanajstoletnico rojstva sv. Cirila je prav, da si pokličemo v spomin, kako velika dobrota je 3V. vera. Sv. brata Ciril in Metod sta bila prepričana, da ne moreta napraviti slovanskim narodom večje usluge, kakor če jim prižgeta luč sv. vere. Vera sla smatrala za temelj narodne sreče. Na tej podlagi sta potem osnovala vse svojo delovanje za blagor in napredek slo- V vsako hišo PomoljubaJ Izseljenska zbornica je zadnji poskus in kažipot pravilnega razumevanja izseljenskega vprašanja in njenega reševanja. Rafaelova družba želi imeti svoje postojanke po vseh farah, občinah in tudi po vseh večjih vaseh širom Slovenije. Povsod naj bi bili ljudje, ki bi. budili naš narod za izseljence, ki so krt naše krvi in udje našega narodnega telesa. Kako naši izseljenci ljubijo svojo rodno grudo, nam najlepše povedo denarne pošiljke, ki jih je naša domovina prejela od njih. Poslali so nam — po poročilu Narodne banke v Zagrebu: Leta 1929 887.6 milijona din „ 1930 937.5 n „ 1981 573.1 » „ 1932 206.4 tf „ 1933 122.3 „ 1934 119.8 » „ 1935 192.0 » „ 1936 214.4 H S tem poslanim denarjem so naši bratje in sestro v tujini rešili nad polovico slovenskih domov pred — bobnom. Na letošnjo izseljensko nedeljo se bodo po vseh naših cerkvah pobirali prostovoljni prispevki za Rafaelovo družbo, da bo mogla svoje težko in važno delo vršiti. Podprimo to Družbo, saj bomo s tem koristili izseljencem in tudi sami sebi. Naše geslo bodi: Ljubezen za ljubezen. Naši izseljenci so nam poslali že na milijarde dolarjev, zato hočemo tudi mi zanje nekaj žrtvovati. To ljubezen jim bomo najlepšo povrnili s tem, če bo vsak izmed nas daroval Rafaelovi družbi vsaj en dinar. O, naj doseže letošnja izseljenska nedelja to, da se bomo vsi, prav vsi zavedli, predvsem pa naši vodilni krogi, da naši izseljenci niso nič drugega in nič drugo, kakor — mi na tujem, da je izseljensko vprašanje samo naše lastno versko, narodno, državno, gospodarsko, delavsko, trgovsko, obrtniško, politik« no vprašanje, — du vprašanje našega srca, na« šega razuma in naše krvi. vanskih narodov. Na tej podlagi sta tudi zasnovala našo narodno kulturo in književnost. Vzporedno z vero sta nam prinesla tudi krščansko izobrazbo. To dvoje: vera in izobrazba, je torej dragocen zaklad, ki sta nam ga zapustila sv. brata. S tem zakladom obdarovani so se v teku zadnjega stoletja izselili iz naše mile Slovenije v tujino nasi bratje in sestre. Izselilo se jih je nad pol milijona. Ogromno število, kajne za naše skromne razmere! Ne smemo se torej čuditi, da že tu in tam tone naša kri v morju drugih večjih narodov Verska oskrba naših izseljencev kakor »majhna kapljica v morju«. — Z velikim zanosom so se naši odpravljali in se še odpravljajo v tujino. Zlate gradove so si zidali v domišliji, ki so se pa, žal, le prehitro izgubili — v nič. Prevelike upe in nade so .stavili v novo »domovino«! Kje so ostali ti lepi zaslužki, kje je dana možnost misliti na prihranke z® slarost, kje je tisto lagodno življenje, o ^aterem se je toliko sanjalo v domovini? — Vsega lega nI. Pač pa težko in naporno delo, izkoriščanje od strani delodajalcev — skratka — trd vsakdanji krtih. Poleg tega se je naselilo v srce še domofo/.je. Pravijo, da Imamo mi Slovenci še prav posebno razvil čut za domotožje. Posledica tega je, da se nam zdi tujina še bolj pusla, kakor je morda v resnici. Ko aem nekoč potožil to zadevo nekemu g. župniku, mi je dejal: j-Odkar sem bil pri vas tare doli na jugu pred leti, videl vašo lepo domovino, si ogledal vaše lepe cerkvice ter slišal vaše lepo večglasno petje, opazoval vaše liturgione obrede — ledaj mi je postalo jasno: Slovenec se nikdar ne bo mogel sprijazniti z našimi razmerami. Posledica tega je, da naši izseljenci včasih še prav hitro ajube smisel za cerkev in versko življenje sploh. »Saj bi rad še! k pridigi,- mi je dejal nekdo pri velikonočnem milijonu v Nemčiji. — »Od začetka, ko sem prišel sem, nisem besedice razumel, sedaj sem se pa odvadil hoditi v cerkov.c Nič se ne smeš čuditi ako prideš v toko hišo iu te družina sprejmi- nekako v zadregi, kakor bi lioteii reči. kaj pa je tebe treba bildl Tudi ti bo morda ta ali oni, ki ie bolj >ko-rajžen« in organiziran v nasprotnem taboru zaklical: Vera je neumnost! Zame ni Boga in ne hudiča! Ako tako resno premislimo to žalostno propadanje verskega čuta naših izseljencev, se mi zdi, da tudi nas zadenejo besede apostola sv. Pavia, katere je zapisal v svojem pismu Timoteju {2/6—8): »Ako kdo na domačo nima skrbi, je vero zatajil in je hujši od nevernikov.« Ker je vera edini zanesljivi kažipot skozi življenje, edina tolažba v križih in težavah in trdna podlaga srečnega zasebnega, družinskega in javnega življenja zato bodi od sedaj naprej naše geslo: Pomagati tudi tistim na-»slin bratom in sestram, katerih ni tukaj. Kakšna sramota za naš narod, ako pustimo propasti tiste, kateri so prisiljeni po socijalnih razmerah morali zapustiti domovino >n Iti v tujino. Nihče v zgodovini nas ne bi mogel pred svetom opravičiti. Kako pa jim naj pomagamo, —- boste dejali — ko so pa tako daleč od nas? Več načinov je danili, eden najbolj siguren je gotovo molitev sa aaš »izseljenski misij one. Drugi pa tudi zelo važen, da postanemo člani Rafaelove družbe, ter podpiramo to idejalno ustanovo tudi »motno po svojih skromnih močeh. Stanje naših Izseljencev danes nI nikakor rožnato, ne v verskem, narodnem in gmotnem oziru. Vse naše izecljenstvo se ml zdi, oprostite primeri — kakor pokopališče živo pokopanih, ki nam ob dvanajsti url neprestano kliče in prosi, zs pomoč, katerih klic pa smo, žal, tolikokrat preslišali. Ce bi komu rešili življenje, kako bi nam bil hvaležen. Kako nam bodo hvaležni šele •nkrnt «aši bratje in sestre v tujini, ako jim bomo «Sl!i njih dttle. g« Kdo je gospodar šolshih slavh Ljubljansko »Jutro« je priobčilo novico, da se je sokolsko odposlanstvo te dni zglasilo pri prosvetnem ministru v Belgradu. Če je poročilo Jutra« resnično, je g. prosvetni minister odposlanstvu zagotovil, da bodo v bodoče vse šolske zgradbe aokelatvu popolnoma na razpolago. Ta novica nam daje pobudo k sledečemu, povsem mirnemu in ue-pristranskemu razmišljanju. Po novem šolskem zakonu, ki rou -klerikalci« nismo bili očetje, ima upravna občina toliko šolskih okolišev oziroma Šolskih občin, kolikor jc šoiskih poslopij. In res so upravne občine zadnja leta prepisale svoj« tozadevne posestne pravice novoustanovljenim šolskim občinam. Šolske stavbe s premičnim in nepremičnim premoženjem so po § 37, šolskega zakona last Šolskih občin, ki jim gospodarijo od ljudstva izvoljeni krajevni Šolski odbori. Po § 114. šolskega zakona mora krajevni šolski odbor sfrogo paziti, da se tako Šolsko poslopje, kakor tudi šolsko premoženje sploh vzdržuje v dobrein stanju, za kar je krajevni šolski odbor šolski občini oziroma predpostavljeni državni nadzorstveni oblasti tudi materialno odgovoren. Ker niti nam, niti komurkoli v ljubi Jugoslaviji ni znano, da bi bila narodna skupščina kdaj sklenila razlastitveni zakon, po katerem bi država proglasila Šolska poslopja za svojo last, je več kot jasno, da je edina zakonita ustanova, ki lahko — seveda brez kvarc Z3 šolski pouk — razpolaga a iol-skimi poslopji — od ljudstva izvoljeni kra jevni Šolski odbor in nihče drugi. Druga je pa ta-1«; Po ustavi so vse priznane v«sre v državi enakopravne iu bi »miselno morale biti v svojem delevanju enako zaščitene in upoštevane od državne oblasti. V nobenem primeru bi ne smeli s svojimi ukrepi metati katerikoli cerkvi m torej tudi ue katoliški polen pod noge, zlasti ne v načelnih verskih vprašanjih. Zdaj pa pomislite sledeče: Jugoslovanski škofje, pri nas v verskih vprašanjih odločilne osebnosti, so neizpodbitno dokazali, da je po jugoslovanskem sokol-»tvu sprejeta Tyrševa miselnost v ostrem nasprotju z načelnimi nauki katoliške vere in Cerkve. slovenski katoličani odločno zahtevamo, naj se nam pod t sokolsko firmo, ne vsiljuje na uoben način to, kar mi kot zvesti sinovi svojega naroda in kot neomajni po-bornikl katoliške Cerkve v imenu najbolj preprostih človeških pravic odklanjamo z vso odločnostjo. Nismo tako ozkosrčni, da bi ne priznali Sokolu pravice do obstoja, čeprav je aplo&io znano, kakšno stališče zavzemajo pripadniki slovenskega sokolstva do veega, kar je naše: slovensko in katoliško. Ker pa tudi v Sloveniji ne manjka ljudi, ki drugače mislijo kot večin« GOSPODARJU GOSPODINJE! MANUFAKTURNA TRGOVINA letnico CJesrtflc LJUBLJANA „ LINGARJEVA Vb. Vem nudi vtakovrstap oblačilno blago po najnižjih aenck. Velika isbua Maja xa nisvuatiae opreme! Najnovejše «»jSe»e j-ut* sn derji*! I ii^žs, "Zoboboi. .. »© lahko ciajfca s ta- bla tam! Veram©«®. Varamo«, ki j« zasnovan ri t: i", -i-rrrr—- !i>ra, pri tretji rs 9 iltre, pri h-trti za 5 litrov mleka, dočim se je istočasno jiri drugih kravah (ki niso dobivale preparatov) »manjšala molznost za '/s—t litra dnevno. j. UJdteJna«,, zvezni kontr. asistent pri živi-rejski zadrugi, $l9l{wvi{. Navodiia daje zastonj „KAŠm» d. d., Zas;reb 8, poštni predal 50 gradu je za splošno bolnišnico v Ljubljani odobrilo cenik, po katerem se bodo odslej za računavale poleg običajnih oskrbnih stroškov tudi pristojbine za kri, ki jo bodo zdravniki med zdravljenjem ordinirali posameznim bolnikom. Oproščeni »o teh pristojbin vsi državni, samoupravni in bajiovinski uslužbenci ter siromašni državljani. Zasebnikom z lastnim imetjem se bodo zaračunavale pristojbine po višini predpisanega jim letnega davka, upoštevajoč tudi dejstvo, kolikokrat je bila do-tičnermi bolniku oddana kri v toku iste bolezni. d Za pravo všteštvo. Krški škof dr. Sre-brnič je poslal nedavno sokaiskemu glasilu joSokolskemu glasniku« pismo, v katerem graja sliko, ki je bila v tem listu objavljena. Slika je namreč predstavljala naraščainice v r.e preveč dostojno krojenih obl«k«:ah, kar pa gotovo ni v skladu z moralo in dostojnostjo. Skol Srebrnič graja to nedoslojnost in napoveduje še nadalje boj neniavstvenosti. pa na) liaide ta svoje povzročitelje kjerkoli. d Živi zajci zet inozemstvo« Žive zajce so začeli na veliko loviti v obširnih loviščih v Medjimurju, da jih potem pošiljajo spet žive v inozemstvo. Tak lov jc posebne vrste. Gonjači vlečejo do f.000 m dolgo raztegnjeno mrežo, njim nasproti pa gonijo gonjači divjačino. Prestrašeni zajci ne vidijo razpete mreže in se zato vanjo zalete, kar pa zajce ie mnog bolj zmeša. Ves plen pokupi znana trgovina z divjačino Vajda v Čakovcu, ki žive zajce prodaja v švico, Nemčijo in Francijo, kjer jih porabijo nato za razploditev v domačih loviščih. d Nova katoliška gimttasija. Katoliško gimnazijo hoče odpreti škofijski ordinariat kulturni kotiček Katoliška verska obnova Tako pridemo v dobo, ki je trajala od 1600 do 1768. To dobo imenujemo dobo katoliške verske obnove. Da se ne bi protestantska vera preveč razširjala, so katoličani sami začeli izdajati knjige v slovenskem jeziku. Mnogo si je zaradi tega prizadevaj škof Tomaž Hren. Mladi jezuit Janez Candek je sestavil po Dalmatinovi bibliji »Evangelia inu listuvi« (1612), Ta knjiga je doživela mnogo izdaj. Jezik teli knjig je čist in lep. — Matija Kastelec (1620-1688), kanonik V Novem meshi, je pisal nabožne knjige in pripravil v rokopisu sv. pismo in slovensko-neinško-latinski slovar. V njegovih delih sc opazi, kako se jc trudil, da bi pisal čim lepšo slovenščino. Proti koncu 17. stoletja pa se razvije pri nas zelo bogato pridigarsko slovstvo. Prvi, Janez Svetokriški, je izdal pet debelih knjig. Njegove pridige obsegajo mnogo podatkov za našo zgodovino. V svojih pridigah hvali kmefa in njegovo delo. — O. Rogerij je tudi spisal »ako knjigo pridig »Zmagovito nebo*. — O. Hipoiit je napisal trojezični slovar, in izdal »Bohoričevo slovnico«. Razen slovnice so ostala vsa dela v rokopisu. To so biH sami očetje ka-pucini. — Jezuit Jernej Basar je izdal knjigo pridig;. Ta je prinesel v knjižni jezik mnogo gorenjskih oblik in tako se jc knjižni jezik obogatil z novi izrazi in novim izgovorom. -- L. 1729 je Ahacij Sterihiar dal na svetlo prvo pobožno pesmarico: »Katoliš fceršanskiga vuka pejsme«. V tej knjigi so pesmi, jc katekizem, pridige in mofitvenik. — Dragi prireditelji pesmaric v tej dooi so: Primož Lavrenčič in Filip Repež. Tuhinjski župnik Frančišek Pagbvec je pisal najboljše pesmi. Njegove božične, pesmi bi pesmi o smrti, zlasti pa spev o minljivosti sveta so lepe. škoda je. da so te pesmi ostale v rokopisu. Ta doba nam je dala pesmarice in razne nabožne knjige. Knjižni jezik pa ae je bogati! z gorenjščino. V tej dobi je tudi Ivan Vajksrd Valvasor izdal v nemškem jeziku leta »čast vojvo-dine Kranjske«. škofije v Bački, Doaedaj so se namreč duhov- j niški kandidati i* teh Škofij Šolali in vzgajali v dija&kih sesneniičih v Zagrebu, Djakovti in Travnika. Za bogoslovje bodo kupil! neko »ta-rejSe poslopje ta ga prenovili, ta gimnazijo pa že imajo svojo zgradbo. Prihodnjo jesen bosta oba zavoda že odprta, d Tudi prlrcda }c včasih muhasto. Znano je, da j« konec junija toča uničila vse kmečke pridelke, ©klestila tudi vse drevje v nekaterih krajih nale Slovenije, V PilJtaaju in v njegovi okolici so marsikje jablane po toči na novo vzcvetele ia obrodile nov sad, ki jc sedaj dozorel. Jabolka seveda niso tako debela, kakor bi sicer bila, a vendar so jih marsikateri posestniki nabrali skor#j polne košare. d Sašu ai feofejo pomagati Ministrstvo za gozdove in rudnike, ki je s tem delom začelo po vsej državi in v ta namen tudi odobrilo nekaj milijonov dinarjev podpore, je sedaj izjavilo, da država ue bo mogla vsega pogozdovanja plačati, ker so goiičave preveč obsežne, saj jih je premnogo v Dalmaciji, Hercegovini, Liki in Južni Srbiji. Zato so Dateiatioci prvi začeli misliti na to, da bi M pomagali sami. Najbrž bodo začeli z veliko propagando, v kateri naj bi svoje žrtvovali tudi tisti, katerih potomci bodo pozneje uživali sadove tega dela. d Tudi svinjake ščetine «o sekaj. »Gospodarska sloga« v Vkskovcih je začela delovati na tem, da zbirajo vsi njeni člani svinjske ščetine. Gospodarska sloga upa, da bo mogla na ta način zbrati samo v Siemu ščetin za dva milijona din. d Zakaj statmside vlakov? Ravnaietljstvo drž. železnic je izdalo tole poročilo: Uprava državnih železnic si je prizadevala in si prizadeva, da v vseh pogledih ustreže vsem polre-bam prebivalstva, tako pri odpremi potnikov kakor pri prevozu blaga; glede nekaterih primerov zamude brzih, potniških in brzotovomih vlakov, pa pojasnjuje občinstvu njihove vzroke. Takoj po popuščanju zelo živahne jesenske dobe so st: na mnogih progah jugoslovanskih državnih železnic začela obsežna tehnična' dela, ki se naglo končujejo pred nastopom zime; zato so se uvedle mnogo počasnejše vožnje na vsem področju državnih železnic, posebno pa na progi Belgrad-Zagreb-Jesenice. Zaradi mnogih vremenskih nesreč, ki so ravno letos zadele naše kraje, je bilo treba popolnoma obnoviti podrte ali poškodovane dele prog, katerih dolžina zna- Kal le »bnv&iz « Že 50 let proizvaja zdra- vila Od tega časa »'&em«& b vztraja v borbi proti trpljenju čSovečanstva. Danes je »»aygodiia, da državo preuredi federativno. Mi Srbi pa predstavljamo večino v Jugoslaviji in smo tako po njej razkropljeni, da smo videti kakor mozeg. JRZ hoče sporazum, toda takega, ki ne bo izzval ne srbskega, ne kako drugo vprašanje. Zato jc vlada trdno odločena, da izgradi samouprave. Zato JRZ pravi: ne maramo federacije, £i>iohka kuga ua parLljih ia goln-u -t* j«* leto* {Utrla irlo »irili jh* rcmnli df-tciah tlirepf mi -<- je bati. d« prij* tudi k nam, Na Nemškem »e bore proli njej i v*»-iiii »rrd-tii. N*fi »liki nam Ionu, kak« j-epijo iivioo d krvjo obolelih »i»»li. k»r je najboljše *rrd»t»n ia pre|>r»*»)tje netarnr iMjinr.i Posebna polirij« pa tui!i paji, bolemi lir rainanajo iiolljr. ki pridej« i< liieior. k)«r je ie baleten. S posebno tekočin« razkuiujejo poiipialf. da s leni iinirij« Mrilr. ki bi lahko n« eet|>il> pritli » drug lilei ampak široke samouprave, izgrajene po obstoječih banovinah. To zahtevamo zaio, ker b.vio-vine. kakor so danes, ljudstvu niso tako bli/u. kakor bi mu morale biti. NESMBCB d Čudna nesreča. Posestnik Janez Krt t Klanca pri Kranju je pripeljal po levi strani Kokre na vozu Salonit plošče za gradnjo novega mostu. Ko je pripeljal blizu novega mostu, se je zemlja močno ugreznila. Zato je pripregel v voz še par konj. Konji so nato res potegnili voz proti mostu. Naenkrat se je zemlji vdrla, voz je zdrknil navzdol in k sreči obvisel na drevesu, še preden so konji zdrknili za vozom. Ako ne bi bilo tam drevesa, bi padli z vozom vred v glofcočino 35 m in bi *e bili gotovo vsi ubili. Iz voza so popadale plošče in je okrog 5000 dinarjev škode. d Nenavadna nezgode. V delavnicah drž. železnic v Mariboru so postavljali nov ogromen brusni kamen, ki ;e imel nad en meter v ?ri belgijskem mesta 0'teade se je dogodila letalska noreča, ki je terjala 11 -Im-kil. •bk„ nam k«* ostanke ,„„., „, „ dl„ „. dvorišče neke opekle i^ore" 0^'„oro*Vmo obširneje na drugem mestu poročamo ihljenj. premeru. K »reči 50 kamen s potrebno previd nostjo preskusili, kar je preprečilo usodno nesrečo. Komaj je kamen prišel v pogon Ser ie dobi! primerno hitrost, že se je razlete! ter «o veliki težki kosi kar brizgnili na vse strani po prostoru, če bi bil sedel pri kamnu že bru«a<. bi ga gotovo doletela strašna smrt. d Umrl, ker i* J« preveč prestrašil. V Ljubljani je bi! uslužher. pri Zadrugi za spio^ao mizarstvo, ki zaposluje !4 pomočnikov, tudi mizariki pomočnik 20!elni Jože Mali s Crnut. Mali je popoldne še! iz delavnice v podpritličje, kjer so transmisije. Hote! ie prenesti prenosno električno luč. Ker ga nekaj minut ni bilo, je šel za njim pogledat strojnik Ivan Hočevar. Našel ga je ležati vznak na tleh, negibnega. Na trebuh aiu je bila prenosna svetilka Malija je najhrže v tistem trenutku, ko jc izstikal prenosno svetilko, zadel lahen električni sunek, česar se je Mali tako prestraši!, da ga je zadela srčna kap. Delovodja podjetja g. Ložar je lakui poklica! reševalce, sam pa jc poskusil nesrečneža obuditi z umetnim dihanjem. Prišli so « nekaj minutah poklicni reševalci z reševalnim avtomobilom in s Pul-motorjem ter sc med vožnjo v bolnišnico ves čas trudili, da bi s pomočjo Pul-motoria oživili ponesrečenca. Izrabili so ves kisik, toda vse ni nič pomagalo. d Tramvajski voz je Irčil z avtom. Dočira gosta megla ni povzročila te dni nobene nesreče, je zadnji sneg bi! posredno vzrok, da sta se zaletela v Šiški tovorni avto in tiaffi-vajski voz. Tramvajski voz je vozi! s plugom za sneg ter je čistil progo v smeri od rt mize (shrambe za vozove) proti mestu. Pred Hoče-varjevo lekarno v Šiški mu je pridrvel nasproti tovorni avto ter se zaletel v voz. Ob udarcu je precejšnjo škodo trpel tako avto, kakor tramvajski voz, ki ga je vozil vozni mojster g. Ivan Bitenc iz Podgore pri Št. Vidu. Avto sc je s tako silo zaletel v tramvaj, da je 48 letnemu Bitencu zmečkalo levico in poškodovalo desno roko. Bitenc je bil prepeljan v bolnišnico, policija pa je začela preiskavo, ki naj ugotovi, kdo je kriv hude nesreče. d Jermen mu jc zlomil nogo. Te dni se le zgodila v mlinu posestnika in mlinarja Hotk« Mihe v Rigoncali, občina Dobova pri Brc/ira"; huda nesreča, katere žrtev jc postal 35-letm dninarski pomočnik Jerjevid jožt, ki mu je transaiisijski jermen zlomil desno nogo pod kolenom in je malo .spanja, da bi mu jo zdravniki ohranili. Je. qevič Jože je že več let zaposlen kot dninarski pomočnik pri Hotku, ki ima ob Sotli na turbinski pogon žago in mlin. Nesreča ie hotela, da je Jerjeviča jermen, ki ga ie hotel sneli, zagrabi! in potegnil pod kolo. Ponesrečenca, očeta številne družine, so takoj prepeljali v bolnišnico v Brežicah. d Deska se je prelomila. 18. novembra se jc na Jesenicah ponesrečil mladi delavec Milan Novak, ki jc bil šele pred kratkim sprejet na delo v tovarno. Fant je pleskal ogrodje v pra-/,'irni Preko bunkarja za rudo je imel položeno desko, da je na njej stal in delal. Fant n! videl nobene nevarnosti, saj je bila deska debela štiri centimetre, torej kar cel hlod. Naenkrat pa se je deska prelomila, in sicer na sredini, ker je bila v deški debela grča. Tam je bilo premalo zdravega lesa. da bi obdržalo fanta, ki je bil po naravi sicer lahak in šibak, da bi nihče ne mogel misliti, da se ho Iako debela deska pod njim vdala. Mladi fant je padel 8 m globoko na betonska tla in se močno poškodoval. Ima zlomljeno nogo in hude notranje pretrese. d Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno .stolico, ki jo doseže z nar »Franz-Josclovo« grenko vodo, ako jo ie/nlje vsak dan v manjši množini. 1'rava »Franz-Joaelova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. «1»! rrc S hI »ll-KSS. novi grobovi d Naj počivajo v miru! V Velikih Poljanah pri Ribnici je umrl 86 letni bivši župan Jože! Luuder, oč«j gospoda župnika v Brusnicah in gospoda dekana v Kozjem. — Na Lobčku pri Višnji gori je preminula Marija Skrjanec rojena Snoj. — Na Ravnem brdu pri Preiganju je odšla k Gospodu po večno plačilo 89 letna Jera Gale, teta župana in člana banovinskega sveta g Galeta. -- V Ljubnem na Štajerskem je umrl, zadet od srčne kapi, tamošnji kaplan g Franc Murko. — V Mariboru se jc preseli! v blaženo večnost ugleden frančiškan p. Anton Avbelj, kaiehet na mariborskih ljudskih šolah. — V Svečini nad Mariborom je mirno v Gospodu zaspala soproga trgovca in posestnika Anica Arhova. — V Kamniku je zapustil solzno dolino Anton Grzinčič. — V Ljubljani so pokopali trgovca s kožuhovino Filipa Bizjaka, rodom iz Vipave. — V Trbovljah so djali v grob soprogo pekovskega mojstra Amalijo Kocjan, roj. Sever. — V Pobrežju pri Mariboru so pokopali soprogo nadučitelja v p. Rozo Reich. — V Celju je odšla v večnost veleposeatnica Marija Leskovšek. — V Ihanu so djali v grob krojača Jožefa Rapeta. — V Ljubljani so umrli: zvaničnik državne železnice Simon Noč, p. dr. Regalat Cebulj, posestnik Franc Žirovnik, Ade-la Plut iz Stožic, Franja Snoj, soproga ravnatelja Ljubljanske kieditne banke v p, Faneta Vlachova, upokojenka tobačne tovarne Antonija Jankar, ravnatelj Blasnikove tiskarne Albin Prepeluh, sluga doma kraljice Marije Josip Štrus in soproga finančn, uradnika v p Marija l ome roj. Peterlin. $«sset milijonov ijudi |s ¥ ruskih koncentracijskih taboriščih, Kaj bi rekli naši marksisti, če bi v tem pogledu tudi pri nas začeli posnemati ruski komunistični »raj«. RAZGLED PO SVETU Volna no Daljnem vzhodu Spopad med Kitajci in Japonci gre svojo pot naprej, Vzlic odličnemu odporu Kitajcev pri Sangh.tju, ki se mu je čudil ves svet in tudi sami Japonci, so se morali Kitajci umakniti iz tega velikega trgovskega mesta, ki je za Kitajsko takorekoč življenjskega pomena. Japonci gredo o!) reki Jangcekiang naprej in se vedno bolj biižajo današnji kitajski prestolici Nankin-gu. Japonske čete so sz dodobra utrdile v Su-čavu in so dosegle velike uspehe na črti Čing-su—Sučao—Bukijan. Japonci prodirajo zaenkrat proti Kijanguinu, ki je najbolj utrjena po- stojanka pred Nankingom, Kitajska vlada je svoj sedež že premestila iz Nankinga v Čung-king, Sovjeii menda mrzlično utrjujejo svoje ve-iiko prisUnišče na Daljnem vzhodu Vladivo-stok. To pa še daleč ne pomeni, da bodo bolj-ševiki Vladivosiok tudi res z vso odločnostjo branili, ako pride do spopada z Japonci. Pol Sibirije bodo sovjeti radi odstopili Japoncem, samo da bo »tovarišč« Stalin še vedno lahko trpinčil in kot živino pobijal nesrečni ruski narod. Bratomorna voina v Španšši Na adrid3kem bojišču so v zadnjih tednih tako komunisti kakor nacionalisti zbrali vse svoje sile za odločilen spopad. Pišejo, da ima nacionalistični general Franco nad 300,000, komunistov pa celo 400.000 vojakov bogato oskrbljenih z vsem potrebnim za klanje uboge človeške pare. Pišejo tudi, da bodo rdečkarji to pot nastopili s strupenimi plini. Na drugi strani pa poročajo zlasti angleški časopisi, da se lielgijskemu Bruslju že več dni nagovarja predsednik katalonska vlade Company» z odposlanci generala Franca o pre- KATOLIŠKA CERKEV s Kako je s »r. očetom. Poročajo, da je sveti oče po spomladi prestani nevarni bolezni zelo ostarel. Pil popolni duševni sve-žosti in živahnosti se redno pokazuje oslabelost srča. Prav tako se opažajo znaki tudi pri hoji sv. očeta. Pazljivo zdravniško negovanje sicer omiljuje njegovo slabost, vendar pa je ne ntore popolnoma odstraniti. Svežost duha pa so je najbolj pokazala pri zadnjem nagovoril sv. očeta na romarje, ki ga je izrekel z neverjetno prožnostjo v štirih jezikih. Papež se zaveda svojega splošnega stanja in se čuti sposobnega z ozirom na svoje duševno in duhovno stanje, da vodi dalje svojo visoko nalogo. Papež se strogo drži predpisov svojega osebnega zdravnika, ki mu je ravno zaradi njegove delazmožnosti predpisal, da mora vsaj dva dni v tednu fiočivati. Ta dva dneva prebije sveti oče deloma v postelji, deloma pa v svoji zasebni knjižnici, kjer prebira zgodovino papežev, čita pa tudi važnejše časopisne vesti. Največje zanimanje pa posveča sv. oče položaju katoličanov v Španiji, Rusiji, Palestini in Nemčiji. Državnega tajnika je prosil, naj v tem pogledu brez ozira na njegovo zdravstveno slanje poroča o vsem, kar je novega. Sv. oče sprejema še vedno državnega tajnika z izjemo dveh dni v tednu, ko mu je osebni zdravnik predpisal mir. s Drobiž. Skušnjo za letalca je napravil na belgijskem vojaškem letališču pri Utrechtu misijonski brat iz Družbe božje besede. Določen je za Novo Gvinejo. Letalski častniki, tudi nekatoliški so bili Iako navdušeni, da so sami zbrali 600 holandskhi gold. za stroške pri tečaju. — Veliko nazadovanje rojstev opažajo v zadnjem času v Osrednji Afriki. Za- mirju in miru. Verjetno je, da bo Katclonija z glavnim mestom Barce!ono za ceno primerne samouprave sklenila z generalom Francom mir, ki bi značil popolni in končni polons rdeče valencijske vlade in njenih zaščitnikov, zlasti sovjetske Rusije, Osramočeni pa bodo tudi vsi tisti po širnem svetu, ki so iz gole ljubezni do gnilega in brezbožnega boljševizma in sovraštva do katoliške Cerkve po časopisju in celo denarnimi prispevki podpirali strašna razbojniška dela španske sovjetarije. morski rodovi dobesedno izumirajo. Neko poročilo od tam trdi, da bodo mnogi rodovi izumrli že d I. 1950, če bo šlo tako naprej. —. Zlata svetinja je bila podeljena prednici Marijinih franfiškaRk, ki se dolga leta žrtvuje v gobavski naselbini v Rangunu. — Prvi mongolski duhovnik v tem stoletju je bil posvečen. letos v juliju. Ime mu je Meungk Otsirgal. — Čudno navado intaio na Kitajskem. da ne pokopljejo mrliča takoj v stalen grob, ampak ga ohranijo dalj časa v svoji bli- Ljubijana PREJ KRANJSKA HRANILNICA Ustanovljena leta 1820. Stanje vlog Din 170,000.000 — TRG KRALJA AL15KSANDRA 84 Obrestuje vloge na knji- m/ dovoljuje op/ žice in tekoče račune do » k posojila po" 10 in posreduje nakazila ter vse druge denarne posle pod najugodnejšimi pogoji. Vsa vlor« se proste raspeteSIJIv«. Za vse obveznosti lamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo. Slovcnsl&i dom 31! MAŠ CENENI POPOLUSBVMIR, tU GA 8V0JIM OITATKIJEM TOPLO PRIPOROČA HO IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 18 »TANK MESEČNO SAB0 tŽ DINAiUSV. ZA ©ItBGA, KI 81 NB MORE NAROČITI »SLO-V8SCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO BADOMBSTIM). PIŠITE S A DOPISNICI UPKAVi »SLOVENSKEGA DOMA« V LillB-UAKC, SAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA KA 00LED, linL Pogreb je namreč združen z velikimi stroški zato domači pogosto čakajo, da dobe dovoij denarja. Zdaj oblasti odrejajo, da morajo biti mrliči pokopani vsaj v 8 dneh. — Dijaki katoliške visoke šole v japonskem Tokiu so i/, hvaležnosti postavili spomenik ustanovitelju in dolgoletnemu ravnatelju p. Hoff-mannu, ki je kmalu potem umrl. ITALIJA s Sreča te išče, uas ti je daa... V Vidmu (Udine) je po vsej Furlantji znana pivovarna Dormisch, njen lastnik pa ni kak Fur» Jan, ampak Kranjec. Kavulir Franc Dormiš se je rodil 26. oktobra 1847 na Vrhniki, kjer je bila, kakor pravijo, svojčas tudi pivovarna s tem imenom in je bilo pivovarstvo stara obrt. Mladi Franc Dormiš se je kot pivovamigki vajenec kmalu po letu 1866 izselil iz svojega rojstnega kraja v Videm, kjer je v malem začel pivovarniško obrt. Pivo je bilo v tisti dobi v Zgornji Italiji že vpeljano, bilo pa ni nobene pivovarne. Zato se je Bormiševa pivovarna hitro razvila in je v kratki dobi zajela ves iombardijski trg. Nekdanji pivovarniški vajenec z Vrhnike je postal mogočen tovarnar, milijonar. Te dni je praznoval svojo 60 letnico. Ob tej priliki sta mu kol velikemu podporniku katoliških organizacij poslala svoje čestitko sam sveti oče in kardinal Pacelii, videmski nadškof se je pa osebno udeležil slavja, ki se je vršilo v vasi Qualso, kjer ima družina Dormiš svoje poletno bivališče. Sivi starček je že čil in zdrav in je bil ves razigran med svojimi sinovi in vnuki. avstrija s To in ono iz Korotana. Kaplan g. Jožef Picej je odšel iz Železne Kaple v St Jakob. — V Rožeku so pokopali 77 letno Dežo šte-fančič in 67 letno Hanco Hsncijevo iz Šmarina. — Leta 1880 so Nemci aami na Koroškem našteli 120.000 Slovencev, po 50 letih pa je izginilo okroglo 100.000 Slovencev. Kam so jih djali? Naj bi g. dr. Viktor Miltschinski tudi a tem napisal knjigo! — V Gradičah pri Pliberku je umrla 71 letna Terezija Kummer, — V Mobličah so pokopali posestnika Gregorja Ilovca pd. Kovača iz Gorič. — V Skoc-cijanu je odšla v večnost Tino Lesjak, bivša kuharica rajnega g. kanonika dr. Sommerja. — Veliki gosposyeiaki zvon praznuje letos svojo 250 letnico. Vlil ga je zvonar Matija Landsmann. — Avstrijska poštna uprava bo s novim letom uvedla stari poštni rog. — V Ceioveu m odkrili komunistično centralo, ki je spravljala ljudi v rdečo Španijo k vojakom, t— Za kaplana v Dobi li vesi je določen g. Žiga mulin, v St. Štefan« r.a Žili Franc Schicko (s službenim mestom v St. Jakob?!), v Železni Kapli Anton Kutej, v Rožeku Janez Spendal. Upokojen je župnik Oto Schuster. — Na Vra-tata je trgovec David Schwarxbaum iz Dres-den-a pustil carinikom nov avto in dragocenosti za 40.000 S ter zbežal v Italijo. — Avto je smrtno poškodoval pri Vrbskem jezeru Brigito Moretti iz Celovca. —- Delavec Franc Achatz is Otmanj je skočil v Krko in utonil. JAPONSKA s Velik« rudarska nesreča. Japonsko notranje ministrstvo je podalo poročilo o veliki rudarski nesreči pri OguSi v pokrajini Na-gano. Ta nesreča ni zahtevala ie mnogo človeških žrtev, temveč je povzročila tudi velikansko materialno Škodo. Koliko je mrtvih, tega doslej še niti dognali niso mogli. Zemeljski usadi so zasuli smodnižnico, upravno poslopje rudnika, 22 delavskih hišic in policijsko postajo. Uhajajoči žvepleni plini so se vžgali ter zažgali tudi mnogo hiš. Tako je zgorelo 50 delavskih hiš. Vzrokov nesreče še ne vedo. Sodijo pa, da se je v rovu vnelo in eksplodiralo skladišče razstreliva, nakar se je vsa zemeljska površina daleč okoli posedla in potegnila za seboj tudi hiše. Rudarji v rovih, več sto po številu, pa so seveda izgubljeni. AMERIKA s Kak« si samišljfc Koosevelt dvig ameriškega gospodarstva. Finančni minister Mor-genthau je izjavil na seji akademije za politične vede, da bo ameriška vlada zmanjšala proračun za 700 milijonov dolarjev. Nobenih novih davkov ne bo, pač pa namerava vlada omiliti davčni postopek. Povečana bo podlaga za dohodnino, da se pritegne k plačevanju večje število državljanov. Nekatere trošarine se bodo opustile. Predsednik Roosevelt pa je izjavil na sestanku z zastopniki industrije, da bo vlada nekatere davke znižala, vendar pa s prihranki dosegla ravnovesje proračuna. Vrednost denarja ne bodo znižali. Vlada hoče pospeševati podjetništvo, da bi zasebni kapital omogočal gradbena dela. S tem bi se tudi povečala zaposlenost ljudi. Dejansko je tudi že naraslo povpraševanje po gradbenem materialu. s Razno. V Clevelandu so umrli: Anton Prinčič iz Crešnjice pri Trebelnemu na Dolenjskem; 44-letna Antonija Kristančič iz Gorice in 58-letni Alojzij Delost iz Knežaka. — Monsignorjem je bil imenovan ameriški duhovnik g, Janez Zaplotnik, doma iz Luž pri Kranju, sedaj dekan in župnik v Lindsay Nebr. Čestitamo! — V Jolietu sta umrli 59-letna Ivana Zeiko in 64 letna Marija getina. -- V Evelethu Minri so pokopali 70 letno Katarino Stipetič iz Zapoj v Beli krajini. g Kaj pa misijoni? Kitajsko misijonsko središče Zi-Ka-Wci, ki se nahaja pred vratmi šangaja, doslej ni utrpelo škode. Zavodi in gole delujejo ko prej. Misijonska postaja hkrati sprejema begunce in jim nudi hrano in prenočišče, jezuiti in sestre pa skrbijo za ranjence in bolnike.. Pač pa so v Sangaju uničene dragoceno misijonske ustanove, tako sirotišnice, delavnice i. dr. Kitajci misijonarje kot tujce sicer nadzorujejo, a jim v očigied njihovem dobrodelnem udejstvovanju dovoljujejo ugodnosti a Vsak dan hujše. Listi poročajo, da bo t Nemčiji izklicana narodno-socialistična držav, na cerkev. Katoliški in protestantovski cerkvi bo prepovedano zbiranje davkov ter od-rečena vsaka javna podpora. Država namerava po teh poročilih zaseči de! cerkvenega premoženja, obe Cerkvi policijsko nadzorovati in preprečiti njune stike z inozemstvom. >Naa katoličane smatrajo v Nemčij poleg komunizma za drugega največjega sovražnika države,< js izjavil rotleiiburski škof Sproli. — Prej, kakor si morda domišljajo, bodo bitlerjevski pagaui občutili, d« je krščanski Bog močnejši od njih zablod. BROSTME Nov« romanske vlado jo zopet sestavil prejšnji predsednik Tatarescu. Števil« breipeselnib v Ameriki je padlo v enem letu od 8 na 6 milijonov. Belgijski kralj Je' obiskal London, kjer so mu priredili velik sprejem. Kitaj« s® mieli pošiljati »vej« »lata v Anglijo in Ameriko. S povprečno hitrastjo 100 km na are bo vozil vlak Praga Bratisiava. Nemški pilot W«r»tel je prevozil 610 km na uro. Rekord! Do obmejnega klanj« je prišle med republikama Domingo irs Haiti; 1000 ljudi raa-mesarjenih. 8® milijonov kg tobak« s« letos pridelali v Bolgariji. Francoski tu »»nji minister jc odklonil sovjetske povabile, naj poseli Moskvo. Belgijske vladna kriv* ge vedno ni rožena. Obvezno cepljenje proti kozam in tifusa uvedejo šele zdaj na Holandskem. Splošne popisovanje nezaposlenih so razglasili te dni v ameriških Združenih državah. Hud potres je bi! pretekli teden v sovjetskem Turkestanu. Angleška ietaika Bej nt tinti toLfri ste J9SH, £954. sštl L lUB* ite nato; »t jih U.jii>jO dati**- Mi ».rao bili mA bsitan vc*fci«ij5i dr. Korošcu tudi t easm, to je tudi ob efcalau vse dobrote 4SS v pregisaustrs, is u.u ostanemo Mi tuii dam*. Hi. borae Bi poBtunas v boj pod ustavo JjtZ. s m Jiinsaass ruska, da bi te t-kri-vali pod razu* gospoduj s-ke :n konprOEaisDe liste. V iitdelj«. 28. novembra, bomo imeli ob 10 dopoldne t droraii! oIkj. i sbor JK2L Kot govornika tmMopiia Mslej Tomaži*, tajnik JJSZ. in dr. Ixv miiut Žu-fij. Clasi JEŽ, fcaiteri foerte prejeti ie posebna vabila, m jsa^rotai«, da se U-ga .•status gotov« udeležit«-. Jm»j. Zapiirtil j« in sw*t vzoren-.. komaj SA i "t rtar fant ptMsr Jože s Lok*. bil je ridar. priden u ni bolezen onemogočila dela. Bi5 jv tnlrra fant, sate v domači hiši tako priljubljen, da ga bo°-'o težko pogrešati. Spoštoval ga je vsak. kdor ga je pmiL Z velikim naporom je hodil, ko jc bi! fe bolan, v eerkev, ki je dobre tri četrt ure oddal'ena. večkrat tudi po dvakrat ca nedeljo. Bog ga je p-s-šil trpijo)j*. njegov pogreb je pokazal tako je UD prifjiiutjssi. Butanj ®Ss Sari. Poročil se je dae 21. novembra Ar-ton Sicjončič, wsš agiliii predsednik fantovskega odseka, t Angelo MaroSL Obema želimo o!>ilo sreče ia blagoslova! — Saše prosvetno dru-Itvo, fci siao m spomladi ustanovili, si je zgradilo poiet! nov društveni 'tom ia sedaj postavlja oder u predstave. Nastopili toroo dne •>■ decembra s slavnostno akademijo ta praznik zediEjenja. Dekliški krožek pj vndi poleg telovadbe tudi tsaa-burleo. — Sova železniška prog« Št Janž—Sevnica dobro napreduje. Vseh pet tunelov je gotovih. Sedaj je preko Save že napeljan tesen most, po k»*ere'ii prevažaj« Material sa bodoči železniški Botm. K« štajerski sira«! izdelujejo ie prvi »ke-sone, ki bo nosil prvi krajci steber in bo pagres-njer, v črnijo. Sit kranjski strani pa je veiiko delavcev Sn strojev. kj«r pripravljajo vse potrebno sa Stili Kapeljajejo tud.i močne aevi, po katerih bo zrak pod močnim pritiskom odrivat vodo na dna Save, ker bo treba nekako 20 sa®-tiw pod gladino &ete začeti e* trdnih tieh gra-ali ti irt-touiske stebre. i>o 15. avgusta prihodnjega Wta morajo stebri biti gotovi, Prežganje pri litiji. Proili fc-den je srniri« v Kavnem brdu Jera Oale v 8$,!etn starosti. Pokojna je. bila članica tretjega reda in so jo tovari-Sics z zastavo in venci spremile na zadnji poti. Eajnica ie teta naSega uglednega župana in ban. i evotažka J os. Galcts. Cgledai družici n»Se i,-kresa Mik!;*, rnjol pr naj sv rti rečna lač. — Zadali srag &at Je stio presenetil, * Škode td napravil tu sadr-tan drevju, her w> * poči otepati veje in iaku prtffrMiii kstasuctJo slišni Umskega leta. — Marsikje w> listnic« prazne in na knalu ni drv. Ce/Mje. Dne 33. ao»-vembra praznuje cerl; veni ključar ia bivSi dolgoletni £up&u gwp. Andrej Murni k 70. rojstni dan. Krepak in smehljajočega se obraza se še vedno zanima m vsak naprodek. Kot hijtičar in bivSi tu-pan ve, kako teie večkrat cerkvene in občinske aa-deve. Zato rad pomaga Včasih mu revmatizem nagaja, da ne more v polni meri stati na čelu vseh, bi se trudijo za napredek cerkljanske t are, V njegove biio zahaja le katoliško časopisje, katerega tve.Tio prebira, V težavah nas toiaži: >fle huj*e čase srno prebredli. pa bo Bog da!, da bomo tudi sc-Janje.*: — Za mnogoštevilne zasluge je bil g. Andrej dvakrat odlikovan z redom sv. Kave. —-Ko se boste ob svoji dobri ženi — mnogoštevilnim revežem znani Petrovčevi materi — veselili 70, rojstnega dne in Boga zahvaljevali za vesela leta iD t rti je ve dni. Vam »Domoljube poleg >S!ovecca< Va* zvesti spremljevalec kliče: Bog Vam daj do-čakati 80. rojstni dan, Deries Marija r Poljo. V nedeljo. 14. nov. smo sfo r nabito polni dvorani poslovili od gospoda kaplane Ivana Sladica, ki je odšel za župnika v dolenjski Mokronog. Prišli so zastopniki občina in verskih organizacij in se ganljivo zahvaljevali in poslavljali. Zelo lepo je govoril tudi zastopnik krščanskega delavstva. Kongregacijski pevski zbor, tako mežani kakor ženski, je pod vodstvom Šolskega upravitelja g. Primožiča izvrstno zapel -reč prav za ia večer srečno izbranih pesmi. — Naslednji četrtek smo slovesno sprejeli novega gospoda župnika Janeza Keteja. Sedež župnije se je odel v zastave, s katerimi 30 pozdravili bivšega rriintfksga g. dekana tudi nekateri politično dru-gomisi&či, kar je lepo od njih. Novega gosp. žup. nika. ki ga je spremljala večja skupina duhovnih tovanle* iz Vrhnike io drugod. w> pred cerkvijo pozdravili zastopnik! verskih in drugih organiza- cij in astaz-ov. 6t* prepriča.%, da ga bodo vsi dobri in }*išteni ljudje podpiiali v njegoveio stremljenju, da preko težkega poldtoja * f pomočjo in pomočjo zavednih faraio* p«šfi«ne sv.v Mar. v Poljo * daglednem čase v vsakem ožini najbolj zgledna župnija ljubljanske okolice, Siakev tara. Tudi pri nas tmsmo hišo. kamor prihaja »Domoljube že vseh no let. To je Vrtač-nikovs hiša v žinkovetn tu mu it. 8, kamor prihajajo vedno tudi Številni drugi dobri listi. — Saš« lično cerkvico popravljamo. Preuov-ili kiaio oltarje in notranjščino ptealikaii. — S pomočjo banske uprave smo napravili tri sadne sušllnie«. Živinorejska zadruga pa si je nabavila \oz u prevažanje iivine. Kmetijska podružnica si bo na-bavila motor za pogon mlatiinlce, slamoreznice itd. Tudi gasilci ao si nabavili novo motorko ia zgradil! požara! rezervoar. — Sneg, ki ga nisms še pričakovali, nam je napravil mnogo škode po sadovnjakih ia gozdovih. Krompir ia repa naro letos zelo goljeta, tudi sadje, ki ga je toča po-škodovala, al tak« trpežno, kot bi moralo fc- litija. 18. nov. je obhajala ga. Marij« Gorenc 80-letnico svojega življenja. Kdo no pozna dobre Goren-čeve mame. ki hodi šu tako [»konci, da bi ji noben človek ne prisodi!, da ima že- S k rižev. Bo že 50 let, odkar je zvesta naročnica c Domoljuba c, ki -jfa redno in rad« prebira V krojru svoje družine praznuje lepi življenjski jubilej. Tudi Uli s« pridruiu-iemo čestitkam z željo, da j) Bog ohrani do skrajnih moj človeškega življenja zdrave in v veselje svoji družini, Zapege. Letos je poteklo S500 let, odkar. je bila sezidana n*%i lepa župna cerkev, p>svečena sv. Nikolaju. Že prej je siala na mestu sedanje prav majhna cerkvica. f.eta 1737 pa je tedanji uživalec komende v Komendi, baron Peter Testa- drobceoo majhen v daljavi, dvignil oblak prahu. Udri se je bil griiasfi plaz, Ln globokemu, ječečemu vzdihu narave podoben je preletel odmev vse gore. AH je bii zakasneli pozvok pretekle noči? AH je »vareče naznanilo novih »trahot? Odmev je boael — Rtidiib in Rotiea nista čuia, V stiski nista iskala tuje tolažbe in pomoči in bi bila »vendar mogla reči: Našla sva, kar proti vsemu pomaga in za vedno traja! Seveda, stari Gobi bi se bil nasmehnil na take besede: >Meni!a ljubezen? Mar ni bilo ljubezni tudi v ino-j e tn srcu, v m o j i hiši? Moje srce je prazno in kje stoji moja hiSa? Glejta, jaz sem naSel, kar pomaga proti vsemu. Meni ni mar nobenega strahu več in nobene groze, zakaj meni je vseeno. Posmejim se, pa je opravljeno!« In ure daleč odondod, v melinjski cerkvici, sla eden poleg drugega »edela v stolu Hiltišalk in Hiltidiu. »Ne joči več, Ililti!< je zašepeta! starček. »Ozri se gor k Njemu, ki pomaga v slednji stiski! On me je olel iz Zbrisane Ahe in no bo več dopusti!, da bi utonila. Le iz vse globine svojega erca morava klicati: ,MoJ dobri Gospod, ti moj Bog!" In zaupal! mnr«va! Potem bo Je vse sam uredil in uravnal kakor je dobro in pravk Hiltidiu si je obrisala solzo in smehljaje se prikimala. S sklenjenima rokama sta sedela oba stara človeka v stolu ~ lako zamaknjena vase ia tako potešena kakor na razgledišču ribičeve hiše mladi cvetoči par. RoHea in Rtidiib nisi« čuia, da je stresal nekdo ograd-m vrata in da je klical tuj glas: »V imenu ljubega Boga-odprite pobožnemu bogoslužcuk Ozrla »ta se šele in si razklenila roke, ko fe of.iveb aa dvorišču. Izza hiše je pričel Zgenot s planerjema, z AJgelom in Kaganharlorn in rood odprtimi vraH so je prikazala Hilmtruda. Ko »o odprli ograd in je brat Vampo spoznal ribiča je živo razveseljen razprostrl roke. >Misli! »em »i že sam. da mi bo ljubi kri* tam zunaj dober vodniki« Zigenot je tnora! dovoliti, da ga je brat, malo težko sicer, objel in i dvakrat krepko poljubil. Potem se je braiu zganil jeziček. Prvo, kar je vede! povedati, je bila zgodba o žalostni usodi, ki je dolete!« postrvi in ščuke v Lokijevem jezeru. >Ce bi hiio to edino gorje, ki je zadelo ljudi nocojšnjo noč,< je menil Zigenot, »bi bila pomoč pač lahkaU Odvede! je brata k hiši in že hotel sara stopiti za njim fkozi vrata, ko je zapazil na razgiediščtt roko v roki županovega sina in Kotico. Vesel in žalosten obenem je opazoval mladi par, zakaj dobro je vedei, kako je z njunimi srci, in dolgo je trajalo, preden je vprašal: sRttdlib, ali tvoj oče ve, da se mudiš v mojem ogradu?< Kant je odkimal, govoriti ni mogel. »Potem moraš zapustiti moj dom,« je dejal ribič s stisnjenim glasom. »Ni mi po volji, da ti moram to ukazati, ker te imam rad, toda tvoj oče bi utegnil biti nejevoljen in v skrbeh, ako bi slišal, kje si bi!.« Rotiea in Rudiib sla stala ko okameneta. Zigenot je objel sestro z eno roko in ponudil fantu drugo. »To čutita pač oba, mislim, da bi vajini sreči želel postaviti dom, raje danes ko jutri. Toda čas je vrgel med nas avajo, ki je sreči sovražna kakor zima cvetlicam. Gadett je razprt; jaz stojim, kjer stati moram, in tvoj oče, fant, stoji na oni strani.« Rud!ib je hotel spregovoriti, toda Zigenot mu je zaprl z dlanjo ustnice. »Ne sprašuje --povedal sem že vse do besede, ko so pričenja molk. In bodi pameten, Libli, pa pojdi domov! Vidiš: sin mora stali lam, kjer stoji oče — od vsakršne zvestobe ln ljubezni prva, mora biti zvestoba do doma In krvi!« Zigenot je globoko dihal, in z izgubljenim pogledom so preletele njegove oči jezero in se dvignile ob falkenštajnski steni navzgor. »Pojdi domov, Libli! In ko nastopijo zopet dobri za ameriško zrakoplov bo. Vse zrakoplovnc črte imaio glavno postajo v Clerelandu. Silni porast CleveUnda glede zrako-plovnega prometa Uliko razvidirao iz sledečih Števil: Leta 1928 ie dospelo in odplulo 10,418 potnikov, Lansko leto je pa dospelo in odplulo nič manj kot 1S4.017 potnikov po zrakoplovih Število dospelih in odplulih zrakoplovov je znašalo 33,017. Railikit. Je res, da je v«; mož kvartalr.i pija-necV — Ke, on je samo bvartalni abatinent. Umetna prehrana bolnih dreves. Na sprehajališčih meoin Milnstra v Nemčiji je Imlezen napravi!« veliko škodo med lepimi bresti, a uničevati je pričelB tudi lipe in jelše Sedaj bodo pričeli hraniti drevesa na umeten način s pomočjo posebnega eevnega stroj* in upajo, da bodo bolezen premagali. 100 nsllljonov mirovno naji-sdss. Kakor je Svjd Nobe!, ki ie iznažel di-namit, hote! omiliti «voio kruto iznajdbo « tem, da j« ustanovil trajno nagrado za najbolj znanstvena. umetniška in leposlovna dela, tako je te- terrata, pomagal sezidati sedanjo cerkev. Cerkev „. bila podružnica iupniie v Komendi. Ko pa jo zapustil v oporoki /.a\xjMti rojak, cesarski (tvorili svetovalec na Dunaju, Jauez pl. Herman, potrebno glavnico za duhovnika, Je potrdil nadškofijski or-ilinariat v Gorici 0. avg. 1774 ustanovo z imenom .-.karatni beneficij'. Beneficij, nekaj časa podložen komendski župniji, je (»stal že leta 1780 samostojna duhovska služba. To pričajo tudi že 146 let stare matične knjige. Vseh župnikov je bilo do zdaj tu 11 in jc sedanji župnik dvanajsti, Najdalje, 42 let, je župnikov«! g. Martin Narobe, trzinski rojak, ki je umrl 20. avg, 11KI3, star 82 let. Zanimivo jc. da je bilo v Zapogah od leta 1907 do leta 1909 uredništvo i Bogoljuba' in Zlati dobec, ko je bil takrat za župnika g. svetnik Janez Kalan. V spomin 200-letšice cerkve se bo letos od 28. nov. do 3. dec. obhajal tukaj ljudski misijo«, ki bi naj bii vsem laranom v obilno dušno korist in večno zveličanje! Ren-če pri Škofji Loki. Tužno so zaplakali zvonovi obeh cerkva in nam naznanili, da je zapustil po dolgi bolezni, vendar nenadoma, ta svet Franc Berganl, cerkveni ključar župne cerkve, bivši predsednik Kmetijske strej. zadruge, bivši večkratni občinski odbornik, član Kat. prosvetnega društva. Težko se nam je storilo, ko nas je zapustil mož, katerega bo pogrešala zlasti cerkev, I,i je bil neomajen in zaveden katoliški mož, kateremu je bila domača hiša svetišče, iz katerega je odmevala večer za večerom glasna molitev in v katerega hišo so prihajali le katoliški nabožni lisli. imel «i, dragi France, res lep iKigreb. Pevci Kat. prosv. druživa so Ti zapeli žalostinke v siovo. Uslišan si bil, kar »i tolikokrat prosi) pri molitveni uri v cerkvi, da bi pokrepčan ne omagal na poli v nebesa, kaiti dve uri pred smrtjo si prejel svojega Boga. Počivaj v Bogu, ostale naj tolaži Bog! Preddvor nad Kranjem. Na Zahvalno nedeljo se je preselil v boljše življenje pos. in mlinar Matija Rozman iz Sr. Bele. V jubilejni Številki -Domoljuba« je bil ie med 50-letnimi naročniki omenjen. Bil je res mož, kakor jih danes ni več. V življenju je presta! mnogo težkih pretresljajev. Svojo družino jo ljubil z nenavadno ljubeznijo. Mnogoterim je bil s svojo veliko življenjsko modrostjo zanesljiv svetovalec. S svojo jekleno voljo je veliko deloval tudi za obči blagor. Nad 2& let je bit v obč. odboru, pri gasilcih 40 let, bil je sodni cenilec in tudi politično je veliko deloval. Potegoval se je vse življenje javno in neustrašeno za vero in narodne pravico. Večk.-ai je zato bil zaničevan in oškodovan. Stal je trdno kot Triglav v svoji veri in narodnosti. Niti za las ni nikdar jiopustii od tah svetinj. Užival je daleč naokrog velik ugled iu spoštovanje. Ugasnil je po dolgi bolezni kot sveča, ki dogori, brez smrtnega boja. Pogreb pa je imel tako lep, kot še nihče, kar jih na tem pokopališču počiva. Domače naj tolaži Bogi dinarje pri Ljubljani. Te dni je obha-jaJa ga. Cilka Ei6elt-ova, ujiokojena poštna uradnica v Šmarju pri Ljubljani, 70 letnico življenja. Jubilantka se je rodila v Gradacu v Beli Krajini. Kot pošt. uradnica je službovala mi Dvoru iu v št. Vidu pri Stični, kjer ee je porodila z gozdarjem na Aueršpergovem ve-lejioseslvu g. Viljemom Eiseltom. - Po eedinih letih srečnega zakona ji je umrl mož ter jo zapustil samo s tremi hčerkami in sinom. Vstopila je zopet v poštno službo v Šmarju ter ee z veo ljubeznijo posvetila vzgoji otrok, katere je skrbno pripravila za življenje. Vse tri hčerke so poročene sin, inženir Erik pa je profesor v Mariboru ter elevi kot priljubljen predavatelj na kmetijskih strokovnih in stanovskih tečajih. Po' dosluženih službenih letih je jubilantka stojiila v pokoj, katerega uživa v Šmarju. Vse ji izkazuje zasluženo spoštovanje ter ji k njenemu lepemu življenjskemu jubileju iskreno častila. Bog ji daj doživeti'še mnogo srečnih let! Brdo pri Ihanu. Dne 15. novembra se je poslovil za vedno od nas naš dragi prijatelj, 43 letni Janez Kokalj. V fantovskih letih je bil član bivšega ;>Or!a- v Ihanu in član fantovske »Marijine družbe . Bil je skozi celo svoje življenje poštenjak. Nikdar nisem slišal kletvine ali grde besede iz njegovih ust, pač pa veliko veselega petja in družabne razpotoženosti. Kes težko je zapusti! ženo in devet nepreskrbljenih otročičev, toda kljub temu je umrl s smehljajem na ustnih. Da je bil mož poštenjak in priljubljen povsod, je pričal njegov lepi pogreb. Pevci so mu zapeli na njegovem domu in na pokopališču nekaj ganljivih pesmi v slovo. Vsem, ki ste čustvovali * njegovo družino ter njega samega spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, najlepša zahvala. Raka pri Erlkein. Naš pevski zbor je spremil pred poročni oltar svojo agilno članico Miciko Bizjakovo iz Podlipe, ki se je poročila z mizarjem Tonetom Ercekovirn. Vsa vneta za lepo pesem je 16 let sodelovala pri cerkvenem pevskem zboru. Bilo srečno I — Na Brezovem je zapustil svoje gospodar Jožef Zibert. Večni mir! — Te dni se je podal, kar ae pač ne zgodi vsak dan, na obisk svojcev v ameriški Cleveland, France Mrgole iz Gmajne s svojo materjo. Naj poneseta naše pozdrave vsem nam ljubim in dragim onkraj morja, pa ee na jionilad povrneta zdrava nazaj! Čakali ju botnol — V Prosvetnem društvu polje novo življenje. Tudi fantovski odsek ima ze potrjen« svoja pravila. Naj bi složno delo rodilo bogate uspehe. Boh. Bistrica. Pretekli petek smo pokopali Jožefa Arha-, posestnika iz Bitenj. Vrača! ae je proU domu. Na železniškem mostu, ki drži čez Savo pri bitenjski cerkvi, ga je uje! brzovlak; zdrobil um je nogo jn polomil rebra ter ga vrgel skozi mostno grajo ud tla, kamor je priletel z razbito lobanjo. Ravnik, dasi je bi! že 73 let star, je bil še zelo trden, tako da se n: ustrašil nobenega dela. »Domoljubat je rad prebiral. Ko je listal po jubilejni številki, je s ponosom rekel, da je tudi on že petdeset tet nanj naročen. Bil je dober gospodar; z marljivostjo in varčnostjo ei je pridobil veliko posestvo. Svojim otrokom je vedno pravil, da naj bodo verni, delavni in varčni. Razume se, da je bil tudi vnet kristjan. Naj v miru jiočiva na bitenjskem pokopališču! Moravče. Graditev nove ceste proti Zagorju je za letos končana. Delo je trajalo neprenehoma od junija do novembra. Dolžina izravnane črte na peški strani znaša kake tri kilometre; tudi 8 tlakovanjem in posipanjem so že pričeli. Ves čas je bilo zaposlenih kakih 60 delavcev, katere je županstvo večkrat menjavalo. Nadaljevali bodo baje že zgodaj spomladi, čim bodo na razpolago novi krediti. — Prosvetno društvo bo te dni pričelo z gospodinjskim tečajem, ki bo traja! dva meseca. Vršil se bo v prostorih Ljudskega doma, kjer je na razpolago tudi kuhinja. Tečaj bo po oečalo okrog 20 deklet, ki se bodo naučile mnogo koristnega za življenje. Vrhnika. V nedeljo popoldne, 14. novembra, se je zbrala farna družina v dvorani Rokodelskega doma in jo napolnila do zadnjega kotičku, da sc poslovi od g. duhovnega svetnika in dekana Jan. KetejE, Mešan pevski zbor je najprej zapel primerno pesem, nato je duhovnik g. Stuuen govoril v slovo v imenu /are; zalem je sledila sbor- daj dru£i Šved, Werner Gren, največji švedski in-dmtrijec, zapustil 100 milijonov, ki dajejo letno 7 milijonov rente, kot nagrado za znanstven« raz-iskavanja. katera bi pripomogla narodom in vsemu človeštvu do miru iu sporazuma vseh ljudskih slojev. Ogromno vsoto bodo porabili kot nagrado za vea dela, ki bi prinesla uspešno rešitev družabnih in delavskih vprašanj ter dela za pospeševanje narodnega zdravja. Pravega človekoljub* ne zadržuje nehvaiežnost sveta do nadaljnjega izvrševanja dobrodelnosti. — GoMsmith. čudežno oko. Angleški list »Daily Telegraph* poroča, da je nek Anglež izumil čudežen stroj, ki zna gledati tudi skozi najbolj goste oblake. S tem »očesom« je mogoče videti letala visoko nad oblaki ali v najtemnejši noči, kakor tudi ladje, ki jih zaradi teme ali goste megle ni mogoče razločiti s prostim očesom. Prvi poskusi so se sijajno obnesli in nedvomno bo čudežno oko kmalu našlo svojo uporabo v najraz-novrstnejSih področjih, menda najprej pa bo služilo v vojaške svrhe. časi — zate, menim, morajo priti -- potem bo pot, ki je draga tvojemu srcu, po volji pač tudi tvojemu očetu. Za eno vem, ki bo čakala nate! Ali ne, Rotica?« Nežno je pobožal sestro po laseh, in ona je ihteč skrila obraz na njegovih prsih. Nerazumno govoreč je stegnil fant roke; toda ko je stopil ribič med njega in sestre, se je obrnil in se opo-tekel po hoimu. Pri ogradnih vratili se je mora! prijeti za podboj. In ihteč je zavpil: »Vrnem se, Rotica! Vrnem, se, vrnem!« Hilmlruda, ki je sedela na klopi pred hišo in videla odhajati Rudliba, je sklenila roke v naročju m zamr-mrala: »Stiska nad stisko! Ozri se, kamor hočeš - povsod gori hiša, povsod kličejo ljudje na pomoč!« ledaj je prisede! k njej Kaganhart. Strah in nemir sta mu govorila iz oči. »Kaj hočeš?« je vprašala Hilmtruda. »Poslušaj dober nasvet,« je zašepetal, »in nikar se mi ne motaj okoli bogoslužca. Gospod Vače je proti samo-stancem - in če bova hotela graditi, bo nama moral pač zopet on dovoliti, da si bova smela nasekati lesa za 9'8 "ženska je skočila kvišku, divje sovraštvo v planite?,i h očeh. »Mož, tako ti povem: za najino hišo ne bo padlo nobeno drevo, preden zadnjikrat ne vdihne ta .u ^i^JS^SV >A'i ^ - baba,« je zau.rm^l in potegnil roko j,o laseh, »Zdaj bi se rada ujedala .n pretSn!k5 Streli vsi v vezni izbi okoli pri-nravli°ne mize; samo mati Mathilta ni marala jesti z nji-ff n Rotica je'ostala pri materi poleg ^'f^™ :„ DrPvzel brat Vamoo častno mesto. Vsak grizljaj je LusTakimi, tako da so se kdaj pa kdaj glasno zasmejal! okoli mize in je včasi celo Zigenotove ustnice sprebegni! smehljaj. Zdelo se je, kakor bi se bila grozeča senca, ki jo visela nad glavami teh ljudi, za kratko urico spremenila v prijazno svetlobo. Najglasneje med vsemi se je smejal Kaganhart, in dn bi užil dvojno tolažbo, je tako krepko sega! v skledo, da je brat Vampo kakor v strahu razprostrl pred druge roke in po stari prislovici zaklical: »Pozor! Bavarec žre, in bo požrl nas vse!« Ko so pojedli in so hoteli možje zapustiti vežo, jim ja brat Vampo zastavil pot. »Oha! Putrpite še malo! Pred jedjo smo vsi lačni pozabili moliti, pa bomo zdaj to lepo opravili in popravili! Le čakajte, pogani taki, naučil vas bom krščanstva. Zunaj pred ograd postavijo Boga in hišo naj jim varuje kajne, to bi vam bilo po volji? Toda da bi molili in se zahvalili, tega noče nihče! Nazaj za mizo in ponavljajte, kar vam bom govoril!« Brat Vampo je sklenil roke in začel z zvenečim glasom moliti. Zigenot se je vdal prvi, nato so pritegnili tudi drugi. Le neme ustnice matere Mathilte se mso zganile; s temnim pogledom je ošinila meniha in položila suho zel na ogenj; in zgorevajoča steblika je napolnila izbo s težkim vonjem. Uro nato se je poslovil brat Vampo od ribičeve hiše. Na poti proti domu mu je delal družbo Vilio, ki je nese! v težkem lagviču novo zalogo postrvi in ščuk za sarno-stance. Kmetje! Vaša $tari®w$ka ©rganizacifa j« Kmečka xvexa? na deklamaeija mož, lena, fantov, deklet in otrok. Ta deklamEcija je bita tako lepa i« prisrčna, da ga je mnogim orosllo oko. Pozdravila so odhaja-Jot-ega g. dekana vsa cerkvena in izvencerkvsna društva. Gospod župan se ja toplo zahvalil s« nesebično delo, ki ga ie g. dekan vrSU v 18 letih svojega delovanja na Vrhniki, ne le na verskem, ampak tudi na gospodarskem in prosvetnem polju ter želel njegovemu delu na novem službenem mestu pri D. M. v Polju obilo božjega blagoslova. SlednjiŠ je p»raki zbor tapet ie eno pesem. —■ Gospod svetnik se je v izbranih besedah toplo zahvalil za vso naklonjenost ter prav tople priporočal toliko potrebno edinost. Obljubil je, da se txi nas spominjal v svojih molitvah In želel nam časne in večne sreče, Bučka na Dolenjskem. Neizprosna smrt je pretrgala nll življenja trem našim najstarejšim tupljanom: 80 letnemu užttkarju Janezu Mergole ij Jermattvrha, 82 letni samski poscstnie! Uiiuli Metelko iz Jarčka ter skrbni 78letni gospodinji Ceeiliji Krkovič »z Dul. Vsi trije so bili »Domoljubov!« naročniki. Večna luč naj jim svetil — »Martinova nedelja« je bila letos nenavadno Sepa Splošno 80 vinogradniki zadovoljni z vinskim pridelkom. Ko bi ga mogli spraviti Se v denarl — »Martinovanje« je letos izvršilo po domovih, v družinskih krogih, brez vseh nerodnosti. — V bližajočem se adventu od 5 —12. decembra bo tu sv. misijois. VodiH ga bodo čč. gg. lataristi 1* Ljubljane. Iz naših drtušiep Komeiida. Fantovski odsek uprizori v nedeljo, 28. novembra ob 3 popoldne v društvenem domu v Komendi igro »Podrti krši«. Pridite 1 Št. Jernej. V nedelja popoldne bo v dvorani igra >G robovi«. Vabimo k tej resni prireditvi Pri iej predstavi se bomo lopet spomnili svojih rajnkih, ki so uam tako dragi. Pojdimo) Žagarje oh Seri. Prosvetao društvo priredi v nedeljo zvečer lepo oirožko igrica »Grudica«. — Splošno aa nam obeta letošuja sezono v Zadružnem douiu mnogo lepega in poučnega, zato bi to delo zaslužilo več zanimanja. — Po večletnem zastoju smo letos opazili precej novih hiš, ki so si jih postavili rudarji. ki tim je rudniška uprava naklonila brezobrestno posojilo sa zidanje. Tudi kmetom ae je to poinalo, ker so nekaj zaslužili s vozno živino, tako da si zadnji čas komaj dobi! nezaposlenega konja. — Izbcijšanio rudniške ko- njunkture se pozna tudi nam kmetom, kor smo kljub dobri sadni letini svoje eadje lahko spravi« v denar. — 17. novembra smo pokopali malo Berto Odlazek, kt se je ponesreči tako opekla, da je podlegla bolečinam. Žalujočim staršem našo sežalje. Preig&uje pri SJtijf. Naš »fantovski odsek« Se daljo prireja tedensko sestanke In sicer ob četrtkih. — Knjižnica Prosvetnega društva je vsako nedeljo In praznik odprta po popoldanskem cerkvenem opravilu v župnlšču. Knjige izdaja knjižničar Joško Breskvar. Segajte po njih! — Za Božič pripravljamo lopo versko igro v 5. dejanjih »Pe-drti križ«. Režijo vodi naš g. župnik. 84. Vid nad LjaMjans. Blaž Potočnikova čitalnica je priredila že dva skrbne pripravljena prosvetna večera, ob prav isadovoljtvl udeležbi. Prihodnji prosvetni večer bo 8. doc ob 8 zvečer, kateri 1» posvečen dr. J. Ev. Kreka, — Dramski odsek čitalnice je igral za otvoritev »esone dramo »Hamlet« v splošno zadovoljstvo. Igro eo ponodl! V nedeljo, dne 28. nov. pa pridite pogledat igro »Glavni dobitek«. — Tudi sv. Miklavž nas bo obiskal, -a sicer odrasle v nedeljo, 5. 4#c. ob 7 zvečer, otroke pa ob 5 popoldne v Ljudskem domu. - 0 Božič u boste videli na našem odru »Petrčkove poslednje sanje«. — Tudi fantovski odsek ia dekliški krožek sta pričele zopet z rednim delom. Betka aa Doieajskcm. Na Martinovo nodeljo 9,-ims imeii ustanovni občni zbor Kat prosvetnega društva. Po jutranji maši so so fantje, možje, ione in dekleta zgriiMi v društveno dvorano in jo docela napolnili. Nato je g. Šolski nadzornik v krasnem govoru orisal pomen katoliške prosvetne organizacije. Nato ie bil izvoljen odbor. — Za fante se bo osnoval fantovski odsek, v katerega vabimo vse dobro misleče ta ti te. Pa tudi druge može, žene in dekleta naprošamo, da pristopijo v druStvo, da bi katoliška prosveta združila vso našo majhno, pa lepo fara pod svoje okrilje. Bog živ!! Črnuče. Prosvetno društvo je pripravilo z« nedeljo, 28. novembra, Majdifevo dramo »Gospod mora biti«. Predstavi bosta ob 15 in oo 20. Vsi vljudno vabljeni! Seiiražie*. V nedeljo, 28. novembra, ob trsk priredita prosvetno društvo ia fantovski odsek pevsko in telovadno akademijo, združeno » proslavo praznik* zedinjenja. Na sporedu jo več. krasnih pesmi, ki jih odpoje deloma moJiki, ženski, deloma pa mo£wt mešani zbor, dalje govor lo ne- kaj lepih telovadnih točk. Vabimo vsa okoliška bratska društva kakor tudi vse tmfie domače pri. jstelje, d« se te akademije polnoltevilno udeleže in tako pokažejo svojo zavednost. Bog živi! Podt»re»j*. Pevski zbor prosvetnega društva priredi v nedeljo, 28. novembra ob 3 popotdne v gasilo! dvorani pevsko prireditev, pri kateri izvaja poleg lepih pesmi zanimivo zgodovinsko spevoigro »Adam ltavbar«! Vabljeni vsi! RADIO LJUBLJANA Četrtek, 85. no*,: 13.18 Magistrov trlo. 18 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence. 1«.») Nac. ura 19.50 Zabavni kotiček. 90 Koncert Orkestralnega društva (Masbene Matice, 21. Večer vese!« glasbe, 22.15 Večer vesele glasi«?. — Petek, 88. mu?.: It ftoliiks ura. 18 Ženska ura. 18.20 Ploščo. 1840 Francoščina. 19.30 Mac, ura. 19.50 Zanimivosti, ao Prenos koncerta Umetni-škega druilvs it Maribora. 22.80 Angleike piošA;, — ttobota, 87. a*r.: IS Radijski orkester, th-tO Pogovor s poslui«let. 1980 Nae. ura. 19.60 Pregled spored«. 2i) O zunanji politiki. 20.80 Pisan veSer, 22.15 Radijski orkester. — KeHelja, 88. not. 8 Prenos slovenskega bogot>!ura ki zbor. 17 Veda v »luibi mlekarstvu. 17.80 Nastop dijakinj ia dijakov dri. rosi. giiun. v Kočevju. 19.80 Na«, ura. 2!) Prea-os nastop« slepa mladine iz zavoda v Kočevju. 20.45 Flotfe. 21! 5 Orgelski koncert i* cerkve v Kotovju 22.® Kočevski lovci in kmečka godba. — St. a»veml>rs: 18 Zdravstvene ura. 18.20 iJomsti napevi. 18.40 Kulturna kronika. 19.80 Nae. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Gregortev kvintet pihal. 21 PtoKe. 21.10 itadijski orkester. 22.15 Prenos iz restavracije »Kinona«. — Te rek, 89. »ov.; Iti Švicarska god!>a. 18.40 Problemi demokracije. 19-10 Nac. ura. 10.50 Zabavni tednik. Nastop mladih pevcev, 21.1 "i Citre soto. 22.15 Radijski orkester. — Sred«, 1. dorembra: 0 Cas, vreme, poročila. 9.15 fiehska proslav« narodnega praznika. 10 Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice, 11 Nože vojaške godbe igrajo 11.80 Badijaki orkester. 17 Pavski konsert. 18 Mladinska ura. 18.40 Vaške table in vaška imena. 19.80 Nae. ura. 20 Prenos. 33.15 Radijski orkester. Gustav Strniša- Sicer se pa repenčite nad menoj, So preden sva so dodobra spoznala in to nI prav! Naj me pospremi vaš deček, da dobi zdravila! — Nimamo denarja, je mrko odjeknilo is ogljarja. — Nisem vas vpraša! zanjl Zdravnik dr. Bregar je bil že nekoliko nejevoljen. Podal Je Agati roko iu začutila Je v nji stotak. Hotela sa je zahvaliti, a pogledal jo je osorno, da je umolknila, Janeza je kot za kazen prezrl in že je stopal po ozki stezi med brezami. — Morda vendarle ni tako napačen ta padar, je grknil Jeriča in zapodil desetletnega siria Tinčka, naj gre za gospodom doktorjem in naj ae obnaša lepo in dostojno, kot se je naučil v šoli. Ko mu je pa Agata pokazala stotak, Je drobno za-zvižgal in koninj sližno dejal: — No, kakšen človek je vendarle še dober na svetu! Tinček je prinesel mali Jerici zdravila. Mati jih je vlivala v mula nagrbljana usteca, ji govorila ljubeznive besede, gladila znojnl drobni obrazek in šepetala sebi besedo tolažbo, upajoča do konca. Otroco pa ni okrevalo. Zgodnja pomlad se je »pet prevrgla v zimo. Dež se Je vsul in po tem sneg, ki je hitel kot bi ga Bog sip«! z vevnieo. Burja Je divjo tulila in rohnela. V nižavi, kjer je na ravnini domova! Je-rišev gospodar, lesni trgovec Drmolja, je buria napravila Izdatno Škodo. Več bil jo razmajala, a na Drmoljevem je kar odnesla s seboj streho in se Sele potem pomirila. Tudi v hribih je tisti dan, ko je Jerica umirala, posebno divjala ia lomila šibko drevje. Tiste moči pa le ni imela kot na ravnem in se Je morala naposled umakniti. i5* Umirajoči otroček je ves čas ležal mlrrio in glodal predse ter kakor zamišljen prisluškoval borbi prirode tam zunaj. Mati Agatn je držala ob lijem Iušarsko rdečo svečko. Cesto je ie menila, da je Jerica zgasnila, pa je spet globoko v/.dlhmla in povžili zdravilo, ki jI ga jo ponudila mati, zatisnila trenutno oči ter se spet zastrn ela predse. Naposled je mati vendar spoznala, da otrokovo življenje res ugaša. Poklicala je druge in spet prižgala svečko, jo držal« pred umirajočo ia ji delala križe na čelo. Otroček je zavil oči, nekaj zašepetal iu že ga ni bilo več. Vsi ogljarjevi so zajokali, mati 3e je vrgla na drobno truplo in Hitela, oče se je vsedel na ležišče, si zakril obraz z rokama in občepel nepremičen in mrk, kakor bi bilo umrlo vse okoli njega. Čutil Je smrt in njen dih. V ozki koči mu je bilo, da sc-di tudi poleg njega in ga tišči, sili vanj, naj ss umakne in mu da prostor, da ga je bolno čustvo trenutno obvladalo iti se je zasolzil tudi sam. NajstarejSa hčerk«, Vera, Je obstala molčeča poleg mrličlta. Tiho si je brisala solze in strmela v bledi obrazek svojo mrtve sestrice, ki jo je ljubila, kakor ja ljubila vse svoje drage z veliko, globoko, res požrtvovalno ljubeznijo. Da, ona je bila najbolj molčeča in najrajši je imela svoje brate ln sestre. Za vsakega je trepetala In se bala, če mu je pretila najmanjša nevarnost ali nesreča. Ce jc opazila, da je primanjkovalo jedi, se ul nikoli oščnjala ter jo kar odhitela od sklede, da Je nI premagala skušnjava in ni zajemala predolgo. Smatrala je za ueko dolžnost, da potrpi vt\* kot drugi, ker Jo bila starejša in rada se je odpovedala vsemu. Oče jo je ljubil bolj kot druge otroke, n sam ae tega ni zavedal. V vsem njenem ponašanju je bilo nekaj privlačnega, nežnega. Ko je Vera opazila, kako mati plaka in drugI jokajo in trpe, jo Jo takoj predramilo niuterino tarnanje. Da, revina mama j« bila vsa zbegana ln potrta. Zdaj Je deklica takoj zatrla lastno bolečino in skuKala potolažiti mater. Potem je pomirila svoje mlajša bratce iu sestrice, jim pripovedovala o Jerici, da je angelček, ki z zlatimi perotini leta po nebu in se sprehaja pod zvezdami ter jo i»oilo j lahko viiii-ll kot drolmo itkrico, biesiečo so na Rimsk; cesti, kamor hodijo božji krilate! gledat na zemljo. Da bi materi olajšala delo, je odhitela sama v mesto naročit krsto za otroka. Oglasila 30 ja tudi v župnišču zaradi pogreba, kjer je zvedela, da pride duhovnik do kriejža ob glavni cesti, a do tjn da naj kar prineso mrličko, saj jih bo tam že čakal. Nato ja morala še li sosednjemu ogljarju Jakobu, da jo otroku nesel. Jakob jo bil suh in visok kakor žrd. Prišel je drugi dan že ua vse jutro pražnje oblečen in umit, kakršnega so ni videla nikoli in so vsi Jeriševi mislili, da je in človek vedno črn, saj so je umil komaj vsake kvatre. Jakob je bil glasen in živahen. Domneval je, da s svojim hrupnim govorjenjem in robantenjem dela dobro voljo. Gosj>odiiiji je govoril o lepem vremenu, jo tolažil z drugimi otroki, ki jih ima, češ da je Še teh na pretek, lagal otrokom, da 11111 je hotel pozimi volk odgriznili nos, ko je pogledal iz koče. Otroci so mu verjeli. Opisoval jim jo živo, maha! z rokami, se psčil in kazal, kako je ponoči prllomastil« volčje mrcin«, praskal' po steni in kako mu je Jakob odprl, —■ Pa jo kar puhnil vame, jaz pa zadnji hip sunem vrata nazaj in se zaprem. Sele tedaj sem opazil, da sem mrhi priprl rep, saj se je dr! kakor otrok, če je tep8n s p«hco, in skakal okol! kolibo. Pa aem vzel svoj pipee in rep odrezal. Ha, za spomin sem ga odrezal. In potem je pubniio in zatulilo, volka pa ni bilo več. — Kje imate zdaj tisti rep? Jo vprašal To-tnažek. — Vidiš g«, Tomaža nevernega! Ali meniš, da ga s seboj nosim? Doma ga imam za spomin. Pa kočo pometam ?, njim, saj je velik Ir košat, ' bolj kot od lisice. Kaj se ve, če ni bil to sam IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Vec zadružnega duha Treba je, da začnemo z delom za zadružništvo prt temelju, in sicer takoj in vztrajno. Iz prej povedanega vemo, da je temelj vsake zadruge močan zadružni duh njenega članstva. Snovanje novih zadrug katerokoli vrste brez tega temelja je zgrešena stvar! Pa ne samo to. Nove zadruge, ki so zaradi pomanjkanja zadružne miselnosti že ob rojstvu zapisane neslavni smrti, so grobokopi zadružništva sploh. Kajti vsaka propadla zadruga zada zadružni ideji hujši udarec mimo v«e agitacije, ki bi jo iiriii še tako prevajam nasprotniki zadružništva. Ne dosti manjši škodljivec zadružne misli so zadruge, ki životarijo na papirju. Ce bi prepotovali našo slovensko zemljo, bi jih našli takih zadrug vse polno na vseh krajih. Kakor suhe veje so na zadružnem drevesu, ki oznajijajo, da j« drevo boiehno... S krepko roko odsekati vso to suhljad od zadružnega drevesa bi bila važna naloga naših zadružnih delavccv. Ce z zadrugo ne gre, dobro: proč i njo! Čemu v slabo ime riniti vzvišeno zadružno idejo! Saj »e ne da nič s silo napraviti. Sila ni nikjer dobra. Zato je zgrešeno mišljenj«, č«š, samo da eukrat zadrugo ustanovimo, potem bodo zadrugarji pa tudi drugi ie videli njene blagodati in se je bodo odklenili. Slab račun! Nič ne bodo videli in nič blagodati čutili, ker je organizem že ob rojstvu bolan in mor« kmalu shirati. Zaltai zadru-garji, ki mislilo zadrugarji postati šele, ko bodo na svoji koži čutili dobrote in koristi zadruge, nimajo v sebi vere v zadružno idejo, nimajo v « v o j i notranjščini zadružnega duha, ki jamči za uspeh. Če so v zadrugi v večini, taka zadružna organizacija sploh ne bo mogla prebroditi prvih, začetnih težav in bo propadla še preden j« mogla zaživeti. Začeti je treba drugače. Kmečkemu ljudstvu je treba vcepiti vero v moč zadružništva, ki sloni na zdravi zadružni miselnosti. Danes je kmet v težkem gospodarskem položaju in na vse strani išče izhoda iz težav. Kar ima naprodaj je poceni, kar mora kupiti je drago. Kje je vzrok? Preden pride kmetov pridelek na mizo potrošnika (konsomentaj, je pri njem zaslužita vrsta vmesnih organov. Ves Zakaj v njem živimo in se gibljemo m smo«, pravi Sv. pismo. Najmanj pa more živeti brez Boga kmečki človek. Nobeno drugo delo in nobeno drugo življenje nista tako tesno povezana z Bogom, kakor delo iu življenje na kmetih. V naslednjem članku si pokiičimo v spomin resnico, kako tesno je kmečki človek povezan s svojim Bogom-Stvarnikom. Saj je od tega odvisna časna in večna sreča kmetova Prvi stavek, ki je /a vse čase zapisan v Svetem pismu, pravi takole: >V začetku je Bog ustvaril nebo in zmeljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna. Tema je ležala nad breznom « Tedaj pa je liog izgovoril svoj vsemogočni :15odi. Nastale so gore. doline, jezera, morja, rastline ia živali. Zemlja z neštetimi zakladi je izšla iz rok božjih. Zemlja je torej lastnina božja. Toda tedaj še nikogar ni bilo, ki bi to zemljo obdeloval in urejeval, oral in jo obsejal. In zato je Bog ustvaril človeka iz i!a zemlje in ga postavil v raj. da bi obdeloval in urejeval. To je bil tisti znameniti dan, ko je Bog svojo lastnino, to je širno zemljo, izroči! v rolr.e kmeta. prvega človeka. Bog je postavil človeka kot najemnika v raj, a Bog sam se pa s tem ni odpovedal lastninski pravici. In nadalje, oil koga imate hišo, hlev, njive in travnike? Podedovali ste jih od svojih staršev ali pa kupili. Toda popolne pravice nad zemljiščem nis*> imeli ne vaši očetje in tudi vaši prejšnji lastniki ne. Popolno pravico nad vsem tem je imel in tudi sedaj jo ima edino le Bog, kajti zemlja je njegova. >/uz sem Gosjiod in zemlja ie moja«, pravi Bog. Sinova dolžnost, ki je podedoval posestvo od staršev, je, da vestno oprevija in obdeluje zemljo. Kmetje so se včasih dobro zavedali, da jim je biia zemlja zaupana od nekega višjega Gospoda in ne morda samo od staršev. Zato so postavljali znamenja ob poljskih polih in posadili križ tudi na vrh hiše. Žal da ta lepa navada vedno bolj izginja. Zemljo jim je bila sveta in so bili vrhu tega ' tudi prepričani, da bo kot romarji in tujci v 1 soizni dolini te zemlje prejeli njive, travnike in ; gozdove i zakup od Boga. i Tisti, ki imate zemljo od koga v n mu, dobro veste, da se pravi lastnik še j>otetii briga za zemljo, ko je že najemnik odštel najemnino. Ali ne borno isto trdili tudi o Bogu? Ali ie res Bog tisti, ki se prav nič ne briga za zemijo (to tistega časa, dokler najemnik zopet ne prinese najemšeine. Tu veljajo besede, katere jc Nog govoril po ustih Mojzesovih, da so oči !>ozje obrnjene na zemljo od začetka pa tlo konea leta. Resnično, od začetka letu pa do konca olisiplje zemljo z neštetimi durovi in le kdo bi mogel jjrešteti vse dobrote, izkazane kmetu od zgodnje pomladi do [m/ne jeseni^ Spomladi vam Bog s topioto pripravi zemijo, JStero potem vi obdelate in posejete. Posadite krompir, pognojite travnike in njive ter očistite drevje. Potem pa dobri Bog položi v zemljo skrivnost rodovitnosti iti rasti, kar vi nikakor ne zmorete. On je tisti, ki izlije, božji blagoslov na vse vaše delo. Golo drevje okrasi z listjem in cvetjem. Speče setve zbudi z blagodejnimi žarki pomladnega sonca k novemu življenju. V nekaj tednih pa že morete občudovati, kaj vam jc Bog naklonil. Stojite pred krasnim žitnim poljem in cvetočimi drevesi. Vsako leto daje on rast in rodovitnost zemlji, katero vi imenujete svojo, n je v resnici le božja lastnina. On vam nadalje napolni skednje in žitnice z raznovrstnimi pridelki. On je tisti, ki leto za letom pogrinja vam in Agata ga je ljubila. Bala se je no/ega trpljenja matere, videla je pred seboj vso bedo in trepetala je pred gladom, b možu je bila vdana in žrtvovala se mu je. Iti takt, se je leto po smrii male hčerke mati Agata kar nekam pomladila, da jo jc bil Janez veseL Ko pa Je sedela včasih sama v gozdni senci in krpala obleko za otroke, se je prestrašila žalostnih misli, ki so jo nadlegovale bolj in bolj. Slutila je, da se v nji spet nekai spreminja in strah jo je bilo, saj je bila tako šibka in zavedale se je posledic svoje ljubezni do moža. Potem pa je spet še bolj delala. V delu jc našla mnogo tolažbe in v zaujianju na Boga. Nekega dne pa je Jeriši povedala, da se spet Juti mater. Nasmehnil se ji je iu bil je vesel. Ko mu je povedala, da se boji, da ima neko temno slutnjo pred nesrečo, jo je miril in tolažil, da bo vse dobro in lepo, da bodo že živeli, saj so vajeni trpljenja. Kakor je Agata spočetka kar zacvela, je kasneje jela kar vidno hirati, da je moža zaskrbelo. Nekega dne pe-ji je naravnost ukazal: »Zdaj moraš takoj v dolino k zdravniku) Odlašati ne srnes niti uro več! Bojim se zale in *&nj, ki ga nosii pod srcem 1« Agata, ki ni imela posebnega zaupanja v edravnike ne v zdravila, pač pa je rada kuhala domače rože, se Je nekaj časa branila. Ker pa Janez m odnehal, je naposled vendarle pristala in r,e napotila k doktorju Bregarju, ki jo je pregledal m najprej oštel, da bo ogljarski huiši od vraga, saj vedno delajo vse po svoje ln hočejo TSdett več kot padarji, sicer bi pač pravočasno prihajal! k zdravniku, ki naj jih leči potem, ko Jih etnrt že vleče za peto v grob. Nato ji je povedal, da Je jetična in da Jo bo Jkušal izlečiti, toda le, Če ga bo slušala, sicer bo težko kaj, saj je itak zakešnela. Ko sc je Agata vrnila domov, ni spočetka »ctela možu povedali, kaj ji je rekel dzruvmk, eaj tudi sama ni mogla verjeti, da bi bila res tako hudo bolna Ker jo je pa ie izpraseval in hotel vedeti vse potankosti mu je omenila, kaj Ji je rekel doktor in takoj pristavila, da tega niti sama ne verjame. Janez se je zahahljal in jo potrepljal po raini: »Ti si pa že jetična ii, taka krepka ženska!« Ona mu je zamolčala, da jo včasih res zbada v prsih, saj temu ni dala take važnosti. Sele kesneje je včasih zaslutila, da je morda res bolj bolna, saj je jela suho pokašljevati. Ko pa jo neke noči nenadoma pijunila precej krvi, se je resno prestrašila Zdaj je šla skrivaj k zdravniku, ki ji je dal tudi zdravila in ji svetoval, naj nič ne dela, naj' se presf.Ii kam drugam iz tiste pasje koče, saj ima v liosti dosti zraka, če pa že mora biti v koči, naj bo v nji samo j»ouoči, a sicer naj se je izogiba kakor kuge. Ko mu je nekaj ugovarjala, češ, da je vendar koča sredi gozda, se je razhud.il in zarentačil, da je kar pobegnila. Pa še nekaj ji je svetoval doktor. Ukazal jI je, da si mora privoščiti dobro hrano, da mora večkrat jesti dobro juho in si sploh kaj dobrega skuhati. Janezovim očem ni? ni ušlo. Kmalu je opazil, da Je žena mnogo slabša kakor so dela. Ker Je imel še ves denar, ki si ga je prislužil pri zgradbi ceste, Ji Je takoj dejal, da mora skrbeti zase in paziti, da naposled resno ne zboli. Prinesel ji Je mesa in skuhala sta juho, ki je vsem dobro teknila. Skromna Agata »o Je kar bala takega izdatka in hudo ji je bilo: »Ali si mar pozabil, da si nameraval postaviti hišico na hribu?« Mož je zamahnil z roko: »Da, da, bi že l>i!o, vse bi se dalo narediti, če bi gradnja cesto trajala nekaj dlje. Toda zdaj linam premalo denarja prihranjenega. Tudi gospodar bi mi lahko odstopil tisto ped sveta in mi podaril los, kur bi gu potreboval, toda, saj veS, vašim otrokom mize s pridelki, z vsakdanjim kruhom Če Bog naklaiijs vam in vaši zemlji tako velik biagoslov, kaj tis poten« vi kmetje doigu-jete svojemu Bogur Kot najemniki morate držati najemninsko pogodbo Obdelovali zemljo in priznavati božjo uadoblast, to sta najvažnejša paragrafa iz pogodbe med Bogom in kmetom, ali z drugimi besedami: Bodite bogaboječi in delajte v čast Ivo/jo. Nikar se ne ustrašite, čo vam Doinoijub govori tudi o sltalm božjem. Tu ni mišljen hlapčevski in suženjski strah, marveč stran, ki zvira iz ljubezni in hvaležnosti do Boga Spominiajoč se velikih dobrot, se mora kakor vsak človek tudi kmet pokloniti Bogu v hvaležni ljubezni in otroškem spoštovanju. Naši predniki so imeli navado, preden so zaorali prvo brazdo, da so sklenili roke k pobožni molitvi: >Juz priinem za plug iu za seme, katerega bom vsejal, a Ti, dobrotni Bog, pa iz! i j svoj blagoslov na io zemljo.« «Iu ko je kmet stopil r. žanjci pred zrelo žitno polje, so .najprej zmolili očenaš in šele potem pričeli žeti. Bogaboječi kmet moli k Bogu ne samo v stiski iii trpljenju, marveč tudi ob drugih prilikah. On «e spada med tiste, kateremu bi liila vera in versko življenje nedeljska obleka, ki jo obleče samo ob nedeljah iu praznikih, tlo«" i m jm med tednom visi v omari. On se pač zaveda, da da Bog sijati sonee in travo rasti teko med tednom, kakor v nedeljo, iti zato mora služiti Bogu sleherni dan, j>a naj bn delavnik ali nedelja. Verni kmetje se ne sinejo prav nič ustrašiti, če jili bodo njihovi brezverni tovariši kmalu razkričali /a neumne in nemodeme. še več! Mnogi se naravnost trudijo, da bi kmetn čimprej ra/kristjanili. Tu in tam so že poskusili. Toda, dobro pomnite, bre/,verski pridigarji ne bodo prihajali k vam kot rjoveči volkovi, marveč v ovčjem oblačilu, katerim je, saj tako pravijo, za izobrazbo in pomoč. Oni bodo vam ne prt-frigan način govorili, da vam cerkev nalaga neznosna bremena, da imate preveč otrok, dn si družinsko življenje lahko olajšate in da laliko delate in napredujete tudi brez molitve in izpolnjevanj« verskih dolžnosti. Oni vam bodo na vse mogoče načine dokazovali, da je strah božji brez pomena, in da razderete p»godbo z Bogom, in du boste kijub temu srečni i« zadovoljni. To skušajo doseči potom časopisja, letakov, brošur iu govorov. Takšne preroke boste pač od-podili od hiše in ne boste dopustili, da bi imeli pravico prihajati pod vašo streho. da bi ne šlo nič zastonj. Tudi tesar in zidar bi mi nekaj odnesla Ps porabimo denar za tvojo bolezen! Boljši zdrava žena brez hišice, kakor hišica brez gospodinje!« Iu Agata Je imela slednji dan kak priboljšek, tudi olroci so nekaj dobili, eaj jih ni mogla gledati, ko so ji vsako Jed sproti požirali z očmi. Prav jetična pa menda res ni bila, saj si je hitro opomogla. V koči Je poslej nastiljala povsod sveže smrečje, da se Je vonj zelenja mešal z dušljiviin duhom dima. Ogljarjeva je začutila v sebi novo življenje. Rada je posedala sama v gozdu. Včasih je vzela s seboj kakega otroka, šivala pod smreko in sanjarila nekam v brezkončnost. Začutila je v sebi spet blagoslov materinstva, skrivnostno tajno, ki ji je prevevala telo in jo često uspavala v sladko utrujenost. V njeni dobri duši se je porajalo nekaj Senljivega in jasnega. Čutila je veliko ljubezen o vsega stvarstva in do človeštva sploh. Cesto je mislila kar dolgo uro skupaj na otroka, njene misli so se z njim poigravale, njene roko so ga v duhu pestovale in negovale. Ko se je vračala v kočo, jo bila čudno nežna in mehka. Gospodinjstvo je prevzela za tisti čas Vera, ki je skrbno pazila na skromni beraški dom i" ga skušala nnprav'ti vsaj nekoliko človeškegM. Pred vhodom jo obesila kos ponjave, ki ga je obroblla, tla je dnevno pometla in ležišča skušala za silo postlati. Poletje je bilo vrofe in sonce Je vsako jutro pozdravilo redke vitke breze okoli ogljarjevine. Žarki so se spletali med zelenje, se mešali z dimom, ki se je vil iz koče in pronicali globlje i» globlje, le skozi nizki vhod niso mogli, previsoko so domovali in zaman so se skušali ponižati in se poigrati v mračiui ogljarjevega doma. V bližini se jo naselil škorec. Dan na da» je drobil svojo pesem, ki je odmevala okoli, se lovila med vejami In se sproščala. (Nadaljevanje.) Opravljajte svoje kmečko delo v tast ho i jo i Kajt' velikokrat se je že pokazalo, da so oni kmetje, ki si) na Bog« pozabili, da so stavbo »voje sreče zidali na pesek in ne na trden temelj. V vsaki vasi imate obilo zgledov, da so oni kmetic, Id so pozabil! aa Boga in so z«ne~ snarjali službo božjo in molitev, popolnoma propadli. Tisti kmetje, katere je sedaj gospodarska kriza najbolj prizadela, »o davno preje že prelomili t Bogom Kazen ii izostala. Življenje in delo kmetovo sta odvisna od dobrote in vsemogočnosti božje. Dovolj vzroka jc, da se med svojim težkim delom večkrat spomnite na Boga. Bog je ustvaril »vet v svojo slavo in zato obdelujte zemljo v božjo čast in slavo. Napravite ijutraj dober aamea, da hočete vse delati v čast božjo in ta misel vas bo vzpodbujala k zaupanju m moči tudi v težkih časih. Suj ste vendar v rokah božjih. In če ob konen leta ne morete šteti kakšnega posebnegR dobička, naj vas tolaži prijetna aavesS, da ste pač deiaii t čast bužjo m ta ssvest je pač nekaj velikega. Kmetje, nikakor ne bodite jiodobni Adamu, ki je na prigovarjanje koče raztrgal pogodlvo z Bogom, ker je mislil, da se mu bodo odprle oči. Toda takoj jc padel v veliko nesrečo sata in je pahnil tudi vse svoje potomce. Tako se zgodi s kmetom, ki odpove pokotSčino Bogu; saj vidiuio, kolikokrat pade v veliko nesrečo in izgubi posestvo. Stojte trdno na svoji zemlji, obdelujte jo pridno in vestno, a pri tem pa ne pozabite, (In ste ua svoji zemlji pač najemniki in da boste nekoč dajali odgovor o tenj, kako ste upravljali scmljo, katero vam je Bog izročil. sp. Sejmi Od 26. novembra do 2. decembra. 29, novembra: iiv, Vinica pri Črnomlju m Rakek. — 30, novemb,-a: živ. in kram. Gor. Planina na Notranjskem, Kočevje, kram. Tržič, živ. in kram. Turjak, Vače pri Litiji in Novo mesto. — 2, decembra) gov. in svinj. Mokronog, Miklavžev sejem f Ljubljani, iiv, in kram Zagorje ob Savi. n žžfiu»lkii sejem > Ljubljani se zaradi državnega prazniku dne i. decembra v rž i dan poprci, to je v torek, dne 30. aevenibra 1887. n Živinski in svinjski sejem r Urfkem, ki pade no prvo sredo v decembru, bo zaradi državnega praznika dan pozneje, t. j. v četrtek, dne 2. decembra. razno Antbrus. V Kamenvrhu je 20. novembra umrl 40-letni posestnik Anton Hočevar, p. d. Ratenški, V vojni je bi! ranjen na glavi vendar ni bilo videti kakšne (»osebne poškodbe, le večkrat je tožil, da g« boli glava. Bi! je videti «It;-.v in krepak. Pred kakimi 14 dnevi «e mu je začelo gnojiti na glavi, vnela se je možganska mrena' in moral je umreti. Zapušča ženo, <> malih otrok in lepo posestvo, ki ga je skrbno obdeloval. Skoda je inoiža poštenjaka. Bil je dober, skrben gospodar, naročnik »Domoljuba«, krščanski mož, ki te je rad udeleževal mesečnega sv. obhajila apostotetva mož. Priporoča se vse ntv molitev in blag epo mia. — Dne 21. nov. je bi! občili zbor Prosvetnega društva Društvo bo praznovalo drugo leto 30-letnico ustanovitve. Je to že dolga doba, v kateri se je menjavala delavnost druživa. Včasih je društvo spalo, pa «e je zopet zbudilo k večji delavnosti. Drisštvo je imelo lepo urejeno knjižnico. Pred par leti, ko so bila vsa naša društva zatrta, je pa večina knjig zginila iz društvene omare Vrzel se je nekoliko spopoknla, ko smo v letošnjem letu dobili »Domoljubovo* nagrado 100 Mig. Naša želja je, da bi društvo ob svoji 30-letmici začelo *e bolj krepko življenje. Jezita. Kmet. podružnica vabi k predavanju g. Franca Liparja iz Nasovč >0 ravnanju z obo leto živino ln o pomoči pri porodih«. Znani pran tile nam bo v nedeljo, 28. novembra ob 18 v l,a-sllskem domu na Ježici razlagal ona poglavja B Živinoreje, ki so najbolj vafria. Vstopnine nti n Dnhovne vaj« »s lene bodo v Domu Device Mogočne od 28. novembre, do 2. decembra Pri tet ?k prvi dan ob šestih zvečer, sklep zadnji K«ko, kako, ni- sem razumela,« je vprašala kneginja dalje. > tem je priskočil na pomoč stotnik, ki jc kneginjl pokorno javil, da je to majhen kraj blizu i>».» rajava. »Moj sin hi rad poročil vašo hčer. Ali rt, kako se dobro kuha?« , sVe, č« ime zadostno sredstev. Ah ra r « sin, kako se pride do teh sredstev?« ^ ...dokler ni vzel na ramejernejčka, katerega mati pere z Radionom! Tudi če ste le enkrat videli, kako lepo beio Radien pere, ne boste nikoli vež zadovoljni 2 navadnim pralnim sredstvom. V primeri s »Radionovo belsn©« izgleda vsaka druga belina sivkasta. Njegova skriv-nost jo v tem, da vsebuje Radio« posebno dobro, s kisikom prepojeno Sehichtovo milo. Kisikovi mehurčki pronicaj© pri kuhanju skozi celotno tkanino tn se ne izognejo nobenemu vlaknu. Radiort Schicbf odstrani temeljito tudi nesnago, gma. m. ki $0 z navadnim pranjem ne ds odpraviti. Kupite še ,daries Radion za prihodnje pranje. ~pere sam RADION DnoiMiriSisils »tiAN/r domač proizvod, izdelek isti kol inozemski in nad polovico cenejše izdeluje aru »Mrial, i« pri LiaMienl 10 letno jamstvo. Ceniki brezplačno. »Ubožec, Skoda zanj, ker ima vedno opraviti pri vas radi oči,« >!)a, ni nobene pomoči, vsako reč vidi dvojno.« 'škoda zanj, gotovo ne more dobiti nobene službe. < ■Ravno narobe, elektrarna ga je najsia, da bere števce.« Brinje in figa prvovrstno b'ago dobite pri ivrdki FRAN POGAČNIK d z o «, LJUBLJANA TyfScva (Dunajska) c. 33. Javna skladišča (liaikani Mihec jc bil silno radoveden, petleten fanlek. Imel je malega bralca, ki je pravkar »hodi!. Motilo Kt je pa, ker je bralec imel nekoliko upognjene noge. .Mam«c, pravi nekega d/ie. »ali jo Tinček prišel z nebes?« > Kajpada, čemu pa vprašuješ?« i Ker, če je tako, poleni jc najbrže na nege priletel, ko je prišel z nebes.« AL. PLANiNSEK Beetitavtssga »1.14 NOVOSTI Blago imamo pregledno razstavljeno z vidno označenimi cenami na prodajalriih mizah. Izbira je lahka. Postrežem boste aaiuo na Vašo zahtevo. ANT. KRISPER - LJUBLJANA MESTNI TRG 26 STRITARJEVA UL. 1—3 Zdravnik: >No, danes se mi zdite nekoliko boljši. Ali fets »ledilt mojemu navodilu ter vlivali več živalske hrane? c Dobernik (bolan v postelji): »Seveda eem, a težava je. Oves že Se spravim doli, rezance pa nikakor ne morem.t Telefon 35-10 Izposliije vse bančne, kreditne posta, nakup in prodaja HRANILNIH VLOG naiugodneje proti takojšnjemu plačilu. Stražnik je stopal za jetnikom, ko potegne veter ter jefuiku odnese klobuk. »Glejte, moj klobuk je odneslo, ali naj skočim za njim?« ■Stražnik: »Ne boš me! Za njim skočiti, seveda in pobegniti, Tukaj atoj, pa jaz skočim za klobukom « Ženska strelke .. Dm 69*-ANL KRISPER MESTNI TKCS 26 Pijte samo PlArtIMKA • IDQAVILMI . zdravilni čaj > plombiranih (»&»»- i» Dm 12 - Apotek« Mr. Sehovec, i4«bSjar.» Špela: »Včeraj nem videla tvojega mož« aa cesli, a on me ni opazil.« Jera: »Da, da, pravil mi je...« novo oddaja po ugodni ceni Ivan Jelaftn. L ubijasta, Estonska cesta 8, rnmm IILNICA V UIIBUANI registr. zadruga s neom. zavezo Linim, Fsiniošiccfa mM §, v lastni palači obrestuje hranilne vlOge NOfC VlOfSC vsak čas razpoložljive obrestuje po 4proti odpovedi po 5% Mali opža§riik Vsaka drobna vrstica uii nje prostor velja za enkrat Din 5"—. Naročniki »Domoliubat plačajo samo polovic« ako kupujejo kmetijske potrebščine sii proda :ajo svoje pridelke sli iičejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vatencev in narobe. Prlita|&a« »s «81« agiste t« pia&je n«pre; Ualanpa ta ko<«*ko »BjSHGa „j,rt ,„koj sprejmem. - Hrana in stanovanje v bili. — Anton Kune. kovač Sinjagorica. Vrhnika. 8 mesecev bre '« jo proda V id-mar Marija. Plešiviea 5 p. Brezovica. Gesliar. pnjačaiiia sprejme takoj Alojzij Novak, čevljarski moj ster, Hlepče p. Velike LaWe. Si gospodar- aki pomočnik, trezen in nekadilec, s 1. januarjem ali preje, za vsa krneč ka deia, opravljanje živine in molže krav, ptuča Din 250'- - mesečno. Pismene ponudbe na upravo Domoljuba; pod j Pomočniki št. 184511. Kipa težila v občini Trebclno oddam v najem meseca decembra t. L Fr. Ko-stanjevec. NcmSkavRs it. 81, p. Trebnje. ŠiŠTOežiiiM^; aH zamenjam z« motorno. Prijatelj A., Vinice 17, Sodražica. Iniitral "JE ma novih šivalnih Strojev, ki Stikajo in krpajo, po zares nizkih cenah na prodaj samo pri »Promet« (nasproti kri-žanske cerkve) v Ljubljani. simondol-slto pasme, dobra mlekarica, od 23,1't. na času, aa prodaj. Vrtačnik, Vič 44 Svete hipi K5"£ n»|nižiili cenah. Jaslice že od Din t— naprei. Trgovci znaten popust. Kratic Konjedič, kera mik, posta Stražišče pri Kranju. SfklefrrI-—. Ponudbe pod: »Koliko procentov zahtevate« Stev. 1K550 na upravo Domoljuba. SlaMPMfiiBfl kupim. Oelik U., VoKe p. Poljane. 119801 liliji; smučarske in drugovrstne, trpežno izdelane, nudi Jernej Jeraj, Zupoge štev. 10, Smlednik. Pafniiajgs isUts za h 2 kravama. S prašičem, za poljska in hišna dela. - Ponudbe na upravo Domoljub* pod »Vajena« 61.18452. Mestasicv jovo kupujem skozi vse leto. Drago Hadl. Novo mesto. sprejmem z vso oskrbo. Žagar I.ovro, Lesco 28, Gorenjsko. Prodam tesa Je™' broio, brez napake. — Glince 15, Št. Vid nad Liubljano. V VSAKO HISO »DOMOMUBA«! »Domoljub* elaoe » Din za celo leto, za Inozemstvo M) Din - Dopise (a spise »prejema n reda I* t »o . JJ-It ./!. 2, «2V 9 ' V .* ~ f?*'."8' B* '«rač«navajo po pirschnem rentlto. - Tefeion 2,44 ~ i*l«i«telii Dr. G regorij Pečjak - Urednik, j„i0 Količek. - Z* Isao. Domoljuba«, naročnin«. lose- ____ uredništva In npravei ž*"9^ jsgoeiovamiko tiskaruoi Karel C e &