Štev. 47.
V Ljubljani, 20. novembra 1908.
XLVIII. leto
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
učitelj-
Socialne razmere stva.*}
Poroča A. Pesek.
I.
Štajerski deželni zbor je sklenil, da se ljudskošolskemn učiteljstvu vštejeta dve provizorični leti pred izkušnjo spo-4 sobnostl. O tem še poročam natančneje, ker mi je obljubil neki štaj. deželni poslanec, da mi v kratkem pošlje podatke. — Vse druge prošnje za regulacijo plač, za pomaknitev šol v višje plačilne razrede, je štajerski deželni zbor principialno odklonil.
Učiteljstvo se naj uči iz tega, da je treba, da tudi ono „principialno" postopa posebno pri volitvah in kandidaturo tega ali onega „principialno odkloni."
II.
Šolski sluge na Dunaju dobe po 351etnem službovanju polno pokojnino in tudi v s o stanarino, učitelj na Dunaju pa mora služiti 40 let, in ker se dve provizorični leti pred izkušnjo sposobnosti ne vštejeta — celo torej 42 let, da dobi polno pokojnino in p o -1 o v i c o stanarine. Ker mora sedem let dlje služiti nego šolski sluga dobi le polovico stanarine 1 Oj. ti ljuba krščanskosocialna pravičnost in naklonjenost napram učiteljstvu 1
III.
V svojem roferatu na skupščini „Zaveze" v Gorici sem primerjal plače, predizobrazbo in delo učiteljstva in častnikov ter prišel do zaključkov, ki z bengalično lučjo osvetljujejo
*) Pod tem naslovom bom poročal o dogodkih in slučajih, ki so v kakršnikoli zvezi z regulacijo učiteljskih plač ali ki osvetljujejo naše bedno stanje in kažejo veliko krivico, ki jo dela človšeka družba učiteljstvu s tem, da ne upošteva dela učiteljevega tako, kakor bi morala. Upam, da s tem, da take dogodke in slučaje zberem in objavim, koristim našim upravičenim zahtevam, ker kamen do kamena . . . Predvsem pa hočem s temi članki podati tovarišem gradiva, ki ga naj na shodih in drugod uporabljajo, ko bo treba naše zahteve utemeljiti. Oe mogoče tudi ne bo vse uporabno, vendar pa menim, da bo vmes marsikatero dobro zrnce.
vnebovpijočo krivico, ki se godi učiteljstvu. Ne le častniki, temveč celo pod častniki so na boljem nego učitelj, kar kaže naslednji slučaj.
Učitelj Tomaž Eaimund, ki je služboval nazadnje v Godingu na Moravskem, je izstopil iz ljudskošolske službe in vstopil v vojaško kot podčastnik. Služil je že prej štiri leta kot podčastnik ter pravi, da lažje izhaja kot podčastnik nego kot učitelj. Vrnil se je v vojaško službo, ker ima tam upanje na izboljšanje plače, ker ee vlada poteguje z vsemi močmi, da iz-posluje regulacijo plač vojaštvu, regulacijo učiteljskih plač pa vlada na vse mogoče načine — ovira. Lepa perspektiva: učitelj postane podčastnik, da si izboljša gmotno stanje! In to se ni zgodila v Galiciji ali na Tirolskem ali — Kranjskem, temveč na Moravskem ! Ta slučaj bolje osvetljuje naše bedno stanje nego vse peticije.
Korak naprej.
Na glavnem občnem zboru „Narodne stranke", ki se je vršil dne 8. t. m. v Celju, je tovariš A. Pesek opozoril na dr. Eppin-gerjev predlog, da naj država pomaga deželam na ta način, da prevzame polovico stroškov za ljudsko šolstvo. Ker pride ta predlog v državnem zboru kmalu na razpravo, je prosil, da bi se državna poslanca „Nar. stranke", Eoblek in Ježovnik, zavzela za ta predlog in ga podpirala. Oba sta obljubila to storiti, in poslanec Eoblek je še poudarjal, da se bosta zavzela za ta predlog ne le zaradi tega, ker je važen in koristen, temveč se morata zavzeti zanj že tudi zaradi tega, ker sta bila izvoljena na programu, da se naj ljudsko šolstvo podržavi.
To izjavo je vzel tov. Pesek v imenu učiteljstva z veseljem na znanje ter dejal, da je opozoril na ta Eppingerjev predlog, ker je to prvi korak k podržavljenju šolstva. V na-daljnem govoru je kazal na veliki pomen dobrega šolstva za ljudstvo in baš za majhne
narode. Slovenci se bomo mogli le tedaj obraniti tujih navalov, če bomo svojim velikim tekmecem v izobrazbi, duševni in moralni moči ne le enaki, temveč če jih bomo v tem še celo nadkriljevali. Kar nam manjka na številu, to moramo nadomestiti z notranjo silo in izdatnostjo. To si pa pridobi narod le v razvitem šolstvu, ne pa v enorazrednicah in pri poldnevnem pouku. Šolstvo je za nas večjega in važnejega pomena, kakor pa za velike narode. Naše ljudstvo ni nasprotno šolam zaradi pouka — ne, ono je vedoželjno in vsak želi, da bi se njegovi otroci več naučili, kakor zna sam — nasprotno je le stroškom, ki jih pro-vzroča šolstvo. Ker si je država pridržala nadzorstvo nad šolstvom, naj prevzame tudi stroške, če ima denar za kasarne, bi ga morala imeti tudi za šolstvo. Lanije imela država 146 milijonov K prebitka, naj da nekaj tega denarja za šolstvo, da se dežele in občine razbremene. Končno je govornik pozival iti prosil „Nar. stranko", naj — ker bo pričela prirejati shode — povsod stavi zadevo o Eppingerjevem predlogu na dnevni red, da se ljudstvu pojasni zadeva. Na vseh shodih se naj predlagajo resolucije, v katerih se zahteva, da naj država pomaga sanirati deželne finance na ta način, kakor je predlagal dr. Eppinger v enketi za saniranje deželnih financ in kakor je ta enketa tudi z večino glasov sklenila — da prevzame država polovico stroškov za ljudsko šolstvo. Take resolucije naj pošiljajo parlamentu in ministrstvu.
Vsi zborovalci so izvajanjem govornika navdušeno pritrjevali, in dr. Kukovec je v imenu izvrševalnega odbora stranke obljubil, da bo stranka storila, kakor je predlagal tov. Pesek.
če se to izvrši, je storjen lep korak naprej za izboljšanje šolstva in probujo ljudstva, in učiteljstvo bo skrbno pazilo, da ostane „Nar. stranka" zvesta svoji obljubi. Pa tudi učiteljstvo naj ne drži rok križem, naj ne sedi v toplem kotičku doma za pečjo, temveč naj gre krepko na delo med ljudstvo !
Vladni načrt o starostnem in invaliditetnem zavarovanju.
Zakonski načrt o socialnem zavarovanju je vlada predložila državnemu zboru. Da bodo tudi naši čitatelji poučeni o tem novem zakonskem načrtu, oziroma da bodo lahko poučili druge, navajamo glavne zakonske določbe. Načrt vsebuje kodifikacijo dosedanjega zavarovanja delavcev (zavarovanje proti bolezni in nezgodi), zavarovanje proti invaliditeti delavcev, končno zavarovanje na starost delavcev samostojnih (malih posestnikov, malih obrtnikov in malih trgovcev).
Za vse te panoge socialnega zavarovanja se ustanovi enotni sistem, kakršnega ni bilo dosedaj še v nobeni državi.
Zavarovanje za starost in invaliditeto temelji glavno na sodelovanju samopomoči in državne pomoči. Pri delavcih se pritegnejo poleg tega še delodajalci k plačevanju na isti način kot delavci.	\
Vobče se pritegnejo vsi, ki niso zaradi malih dohodkov sposobni skrbeti s pomočjo štedenja za svojo starost, k zavarovanju, vseeno ali delujejo kot samostojniki ali zavisniki.
Bolniško zavarovanje se razširi na vse dninarje, tudi na poljske, domače delavce in posle.
Plačila bolniških zavarovalnic se jako povišajo na ta način, da se razširi doba bolniških podpor od dvajsetih tednov na eno leto.
Glede zavarovanja proti nezgodam obstoja važna izprememba v tem, da pripada 10 odstotni prispevek na delavce, in da nosijo bremena zavarovanja proti nezgodam izključno podjetniki.
Glede invaliditetnega in nezgodnega zavarovanja se uvede prisilno zavarovanje.
Eazmere med delavstvom in samostojnimi so v toliko različne, da pride pri prvih zavarovanje proti invaliditeti v prvi vrsti v poštev, pri samostojnih pa je važnejša točka zavarovanje za starost.
LISTEK.
Dr. Ivan Dečko.
Dne 6. t. 1. so na okoliškem pokopališču v Celju položili k zadnjemu počitku dr. Ivana Dečka, bivšega odvetnika in deželnega poslanca v Celju. Sijajen pogreb, kakršnega še ni imel kmalu kak štajerski rodoljub, je pokazal, kaka nenadomestna izguba je zadela štajerske Slovence. Ni mogoče proslaviti spomina tega velikega moža z nekaj vrstami, v ta namen spiše g. dr. V. Kukovec, voditelj narodne stranke, obširen življenjepis.
Štajersko slovensko učiteljstvo žaluje ob njegovem grobu, saj je rajni iskreno čuvstvoval z kdnim položajem učiteljstva. Kot deželni poslanec se je pred leti udeležil sklicanega shoda štajerskega slovenskega učiteljstva v Celju zaradi izboljšanja neznosnega gmotnega položaja, se živo zanimal za naše težnje in bil edno njih zagovornik.
Ko se je I. 1887. osnovala „Zaveza slovenskih učiteljskih društev", je imela ta mnogo nasprotnikov ne samo pri Nemcih, nego tudi v vladnih krogih. Po odobrenju „Zavezinih" pravil je zahtevala vlada od osnovalnega odbora, naj se do novega leta 1888. skliče ustanovno zborovanje, sicer se „Zaveza" razpusti. Na ta način je hotelo takrat okrajno glavarstvo v Celju zatreti neljubo jim slovensko učiteljsko društvo. Dr. Dečko, naprošen za svet in podporo, je takoj brezplačno sestavil vlogo na ljubljanski magistrat in c. kr." okrajno glavarstvo v Celju. S tem, da se je naznanilo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Celju, da se vrši ustanovni shod „Zaveze" o veliki noči 1. 1888. v Ljubljani, so se preprečile zlobne nakane naših sovražnikov. Slovenskemu učiteljstvu torej pri tej bridki priliki kličemo v spomin, da je rajni dr. Ivan Dečko pomagal pri ustanovitvi naše dične „Zaveze".
Slava njegovemu spominu !
Delavsko vseučilišče „Rus-kin College" v Oksfordu na Angleškem.
Medtem ko se je poprej pečala z vse-učiliškimi študijami samo mladina privilegova-nih razredov angleške družbe — a tudi drugod dozdaj ni veliko drugače — se je začela tam graditi nova stavba, katere smoter popolnoma odgovarja modernemu mišljenskemu toku. V imenu gesla „veda za vsakega" je nastal zdaj zavod, noseč naziv „Buskin College" ki ie prva delavska univerza v čistem pomenu tega izraza. Prvi podnet k ustanovitvi tega zavoda sta dala Američana V r o v m a n in Beard; Američanka Graffinovaje darovala prve fonde; potrebne k izvedenju te misli.
„Buskin College" je postal pred šestimi leti ter si stavil za nalogo izobraziti mlade in zmožne delavce ter na ta način jih pripraviti k vodstvu in upravljanju strokovnih zvez in delavskih združenj. Kakor na Angleškem sploh
vsako vseučilišče, tako je tudi „Euskin College podobno internatu, kar dijakom omogučuje, da se morejo brez skrbi za vsakdanji kruh celo leto, v slučajih tudi dve leti posvetiti izključno samo znanstvenemu delu. Študijski načrt, kakor sploh sestav celega zavoda je tega načina, da bi se zmožni delavci ne odtujili svojemu poklicu, ampak nasprotno, da bi delavskemu razredu bil zagotovljen stalni priliv inteligentnih sil, zmožnih javnega, organizatoričnega delovanja, ki bi mogli izdatno in z uspehom se truditi v vznešenem izobraževalnem delu svojih sodrugov.
Predavanja na vseučilišču obsegajo te-le predmete: sociologija, razvojna teorija, logika, psihologija, narodno gospodarstvo, zgodovina industrije, zgodovina socialnih tokov in smeri, vprašanja politiška in društvena, zgodovina državnih zistemov, temelji splošnega gospodarstva, šolsko zakonodajstvo. Poleg tega se posveča mnogo časa vajam v slogu in govorništvu, tako da bi dijakom, zapustivšim „Euskin College", jasno izražanje misli v govorjeni kakor tudi v pisani besedi ne činio
Pri prestopanju odvisnih k samostojnim poklicem se nima delati težkoč, marveč se mora to še pospeševati. Delavec izgubi sicer pri prestopanju k samostojnosti pravice do invalidi-tetn« rente in ostane omejen na starostno zavarovanje, vračuna se mu pa popolnoma plačilna doba, ki jo je prebil kot odvisnik.
Delavci dobijo po dovršenem 65. letu starostno rento. Ako postane pred tem časom invalid, dobi invalidno rento. Samostojnik dobi starostno rento v 65. starostnem letu. Visokost invalidne, oziroma starostne rente je odvisna od trajanja in visokosti vplačevanja. Preostali dobijo enkratno glavnično odpravnino.
Zavarovanke dobijo pri omožitvi povrnjeno polovico uplačanih prinosov.
Priuosi se računajo pri delavcih po mezdnih razdelih, in jih morajo polovico plačati delavci, polovico delodajalci. Pri samostojnikih je določiti obligatoričen minimalni prinos.
Skupni stroški zavarovanja invalidov in delavcev ter samostojnikov bodo v prvih letih znašali 13 4 mil. kron na leto, v četrtem letu približno dvojno vsoto, v desetem letu 106'2 mil., v dvajsetem letu 206 mil., v 40 letu na 277 mil. in utegnejo narasti na 305 mil. Država prevzame stalno od tekočih upravnih stroškov znesek 2 mil. kron, nadalje državno doplačilo 90 kron za vsako rento, končno rentno doplačilo povodom vojaškega službovanja. Država bo torej po približno 10 letih imela prispevati 40 mil., po dvajsetih letih 80 mil., in ko pride stvar v stalni položaj po 40. letu, okroglo 100 mil. na leto.
Naslednik prof. Jagiča.
Nove podrobnosti o nasledniku prof. Jagiča na dunajski slavistiški stolici priobčujejo „Lidove Noviny", pišoč med drugim : Seja (profesorskega kolegija filozofiične fakultete dne 31. oktobra) je bila burna in — naravnost protislovanska. Zavržen je bil stari temo in na prvo mesto postavljen edini dr. Berneker, dosedanji profesor na praški nemški univerzi z večino 37 glasov proti 3 ! In pri tem so se čule baje tudi besede : Maščevanje za Ljubljano in Prago! . . . Bernekerju je bilo dano na voljo, da si sam še nekoga zbere. V prvem temu so bili . . . (slovanski kandidati) vsaj navedeni, četudi na način, ki bije pravici v obraz ! Na prvem mčstu zopet dr. Berneker, na drugem dr. Milan vit. Bešetar. izredni profesor dunajske univerze, in dr. Murko, redni profesor na univerzi v Gradcu, in končno na poslednjem dr. V. Vondrak, izredni profesor na dunajskem vseučilišču. Sam referent prof. Jireček se ni mogel zdržati, ki je moral iz dolžnosti referirati o temu, ironične pripombe, da se bo zdelo marsikomu čudno, da je najmlajši izmed kandidatov na prvem, najstarejši na zadnjem mestu. A vkljub temu, da se je dalo s tem slovanskim kandidatom na to važno mesto malo upanja, so določili nemški šovinisti, ki se dajo voditi sedaj tudi v vedi le narodnim mržnjam, nov „terno", kjer figurira najmlajši in najslabše kvalificiran Nemec sam. — Dunajska „Zeit" je prinesla v večernem listu z dne 6. t. m precej popačen izvleček, v jutranjem listu naslednjega dne pa nekak odgovor enega izmed dunajskih (nemških) vseučiliškib profesorjev, ki pravi med drugim : „Dejstvo je, da je profesorski kole-
nobenih težkoč ; končno morejo dijaki tudi po | svobodni odločitvi poslušati predavanja angleškega, francoskega in nemškega jezika.
Povprečna vsota za vzdržavanje enega znaša na leto 52 funt sterlingov (okolo 1300 kron), računajoč v to kolegnino, učne pripomočke in celo oskrbo. Nekateri delavci plačajo to vsoto iz lastnih sredstev, po večini težko prihranjenih, drugi uživajo štipendije od delavskih zvez. Tako na pr. razpiše združenje mehanikov (59.000 organizovauih delavcev) vsako leto 10 štipenij za svoje najsposobnejše člane, poleg tega se slušatelji brez sredstev še podpirajo iz temeljnih fondov.
V prvih petih letih svojega obstanka je štel ta mladi zavod 194 dijakov, katerih večina je bivala tam eno leto, ostali dve leti. Največja zapreka zaželjenemu razširjanju zavoda je ne-dostajanje prostora, ki mu bo zdaj v najkrajšem času odpomagano s potrebno pristavbo, tako da zraste število mest v internatu na 50; istočasno se ima pa uravnati tudi internat za ženske, ki jim 80 že zdaj poslušalnice pristopne brez vsakega omejevanja.
„Ruskin College" je tudi uvedel v veli-
gij topot bolj nego navadno n e e d i n , kar so provzročili večinoma osebni vzroki, deloma pa res tudi p o 1 i t i š k i motivi. Da ni prišlo pri tem znanstveno stališče dovolj do veljave, že zaradi tega ni posebno čudno, ker so bili v kolegiju, ki je določeval o filologični stolici, zastopniki prirodoslovja v v e č i n i . . . Ker je bil sklep profesorskega kolegija k temu še precej slučajen — od več nego sedemdeset profesorjev jih je bilo komaj štirideset navzočih — ni izključeno,da naučno ministrstvo predloga ne bo akceptiralo ter zahtevalo terno-predlog. Sicer pa je vzelo vso stvar v roke že več poslaucev, ki jo mislijo izprožiti v parlamentu." Kar je vmes, se skrije deloma s poročili „Časa" in „Lidovyh Novin", deloma priča, da odločujejo o Jagidevem nasledniku ljudje, ki niti ne vedo, da sta Murko in Vondrak dva znana slavista, ampak si predstavljajo pod tema imenoma samo enega slavista, Vondraka, s krstnim imenom Murko! — O notici „Lidovych Novin" pravi ta profesor, da „vsebuje poleg precej pravilnih dat veliko absurdnega in pretiranega", češ, pač noben pameten človek ne bo verjel, da oddaja vseučiliški profesor svoj votum s klicem : „Maščevanje za Ljubljano in Prago".
Izkušali smo se informirati, in dobili najprej zatrdilo, da je ta klic čisto verjeten, ker se je namigavalo že prej na nesposobnost enega izmed kandidatov z oponašanjem, „d a je vzel hčer slovenskega advokata za ženo", in ker je obsodil kolegij y ravno isti seji s krepkimi izrazi češki praški „Pobel" ter izrazil nemški univerzi v Pragi svoje gorke simpatije. V poučenih krogih pa se odločno vzdržuje vest, da se je priporočal dr. Berneker primo et unico loco s stavkom : „Nočem sicer s tem maščevanja za Ljubljano in Prago, ostajam pa pri tem, da mora priti sem (na Jagičevo mesto Nemec!" Ta fraza je bolj zvita, smisel pa ostane isti! Tudi iz te fraze sledi to, na kar je opozoril dopisnik „Lidovych Novin" in kar je potrdil nemški profesor v „Zeit": d a sklep profesorskega kolegija ni plod ozirov na znanstvo, ampak na politiko. Poklicani branitelji so prostituirali svobodo vseučilišča in s tem predpisali slovanski delegaciji smer v tem vprašanju. Slovanska delegacija ima sedaj nalogo : te stvari ne sme izgubiti izpred oči, da se je ne postavi pred fait acompli; delegati posameznih narodov morajo pozabiti svoje posebne želje, in vsa slovanska delegacija se mora ze-diuiti glede oseb, ki se jih naj priporoča, ker Nemci bodo priporočali samo enega.
Koroške stvari.
*
Zastopnik koroškega uči-teljstva v deželnem zboru učit. Mattersdorfer, se je o priliki po slov. poslancu Grafenauerju izproženi šolski debati iztazil o svojih stanovskih tovariših jako laskavo tako-le: „Tudi med učiteljstvom nahajamo take, ki lenarijo, če ne stojiš za njimi s palico." Med drugim zahteva mož tudi pomno-žitev, podvojenje nadzornikov. Namen je prozoren. Treba je slovenske učitelje še bolj nadzorovati in šikanirati. Budek, kaj ne da ! ? *
kem merilu „izobraževalne pismene tečaje", katerih se je v petih letih udeležilo povprečno ne manj nego 5572 delavcev. Pouk v teh te čajih se podaja sistematično, čisto po načrtu, kakor se vršijo ustna predavanja, samo s to razliko, da je — kakor razumevno — potrebno to snov razdeliti na nekoliko let. Šolnine se plača na mesec 1 šiling.
Občudovanja vredna je vztrajnost, kako se posvečajo ti ljudje študiju mnogokrat v oči-gled nemajhnim zaprekam. Tako n. pr. katerikoli brivec-frizer, delajoč (z nedeljami) 80 ur na teden, je absolviral pri tem cel tečaj sodobne zgodovine, rudar pri deveturnem delu na dan, pri čemer porabi 21/s ure na dan za pot od doma do rudnika o sodobnih društvenih tokih in smerih.
Učiteljski zbor je tako sestavljen, da bi že poprej bilo zagotovljeno, da bi se noben predmet ne predaval preveč akademiško ali preveč enostransko. Predavajo namreč poleg profesorjev tudi odlični delavci na polju društvenih oprav, tičočih se zaupanja delavstva.
G o r 8 k i j.
„Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" in Vodstvo koroške učiteljske zveze". Naša „Bundesleitung", ki ima svoj nos zmeraj tam, kjer ga prav nič ni treba, seveda tudi v „Zvezi narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" ni mogla molčati ter priobčila v „Kärntner Schulblatt" 8. letnik, štev. 2 sledečo izjavo : „Freie Stimmen" (kdo jih ne pozna ! Op. por.) od dne 29. mal. travna 1908 so prinesle poročilo, da se je na nekem učiteljskem zborovanju na Spodnjem Štajerskem sklenilo, ustanoviti zvezo vseh slovensko-nacionalnih društev na Štajerskem in Koroškem.
Vodstvo smatra za svojo dolžnost, opozoriti na ta nameravani napad! Ako se stremi za kako zvezo slovenskih društev, tedaj se naj to izvrši na Štajerskem ali Kranjskem, toda Koroško se naj blagovoli pustiti čisto v stran, ker so pri nas delali Nemci in Slovenci zmeraj skupno (pošteno slovensko se to pravi: Nemci so delali in Slovenci so bili obdelani. Op. por.) Zedinjeno kokoško učiteljstvo (žalibog dozdaj še!) bo vsako deželni mir motečo nakano moško odbilo. To deželi tujim agitatorjem v spominsko knjigo.
Za zdaj enkrat brez vsakega komentarja, ker se gotovo še večkrat srečamo. Besedo
ima zdaj tov. Pesek.
*
Tudi priporočljiva lastnost. Na Djekše pri Velikovcu na Koroškem je prišel nov učitelj in že se je začel hvaliti po go-stilnicah, da mu je rekel Palla : „Ravno vas moram dati na Djekše, vi ste odločen Nemec,
vi boste tam zgoraj naredili red." Značilno! *
„Kärntner Schulblatt", glasilo „Kärntner Lehrerbunda", ima v zadnjem času jako dober tek. Skoraj v vsaki številki si privošči vsaj po enega slovenskega učitelja. Naj le pazi, da mu ne obleži nobeden v želodcu ! O priliki si hočemo malo natančneje pečati s to dobro želodčno razpo-loženostjo našega „Schulblatta".
Z g o d o v i n a „ma g i s t r a Verität i s" in koroški okrajni nadzornik Moro v Beljaku. Koroška je klasična dežela „neomejenih možnosti", kar dokazuje tudi to-Ie: O Veliki noči je imela „Koroška učiteljska zveza" svoje glavno zborovanje v Beljaku. Tam jo moral seveda govoriti tudi neizogibni Moro. Končal je svoj zahvalni govor s sledečimi lastno skovanimi verzi: Frei ist das Land, deutsch ist das Volk! Und niemand mag's bestreiten! (G. Moro, kaj pa uradna statistika, ki je naštela 90.000 Slovencev ter jih požrla najmanj 30.000.)
Es war so (zgodovina vas postavlja na laž) und es bleibt so, (bo prihodnjost odločila !)
Ei ja, in allen Zeiten !
Od okrajnega šolskega nadzornika bi človek pričakoval malo več zgodovinskega znanja, toda „Koroška je dežela neomejenih možnosti". O pesniški licenci tukaj ne more biti več govora, ker je stvar že malo preveč debela. G. nadzornik, poznate vsaj po imenu može, ki so pisali o zgodovini Koroške? Ako ne, tedaj hočem temu nedostatku v vaši izobrazbi malo odpomagati ter vam navesti imena nekaterih „manj ali več" zgodovinarjev. Na pr. Megiser, Aukerskofen, Weiß, Aelsch-ker, Bichter, Hauser, Jaksch, Goldmann, Punt-scharf, Wutte, Czörnig, Hormann, in dr. Na snidenje o priliki!
„Slovensko šolsko društvo za Koroško" je imelo v četrtek 19. t. m. svoj občni zbor v Celovcu. Poročilo prihodnjič.
G o r s k i j.
Nekaj iz albuma militarizma.
Vsekakor čuden naslov, toda kmalu dokažem njega opravičenost. Čeprav navidez ne sodi v ta list, vendar ne škoduje, da si kaj predoči, kar nam osvetli gnilo, razpadajoče gospodarstvo držav, ki jim jg več za topove in puške kakor za ljudsko naobrazbo.
S kolikimi težavami se ima boriti lepo se razvijajoče ljudsko šolstvo pri nas kakor tudi drugod! Za kakšne beraške drobtine se mora potezati; n. pr. mora prositi leta in leta voditelj ene ali druge šole za malenkosti. Vsote po 5 K do 100 K so že ogromne. Učilo za fiziko, dolgo 10 do 30 cm, to je že nekaj
dragocenega, naravnost za muzej. Tako je tudi z drugimi učili. Danes pa ne maram razvijati vse te mizerije, to storim o drugi priliki morda, danes mi je namen popolnoma drugačen.
Pred menoj leži II. zvezek vojaške neke revije t. 1. in v nji čitam pod naslovom „Ras-plata" gorostasna fakta iz pretekle rusko-ja-ponske vojne. To, kar je nagromadenega v tem odstavku, je naravnost memento za ruski militarizem. Morda bo koga zanimalo čitati, kako hladnokrvno se požirajo tu milijoni, za šole pa se izdajajo le brončiči. Tu zapravljanje, naravnost blazno uničevanje ljudskega imetja, pri izdatkih za šolstvo obziri na desno in na levo, navzgor in navzdol, mošnja pa — polna sape — pade omiki v naročje. Pa tako ne samo na Ruskem, ampak tudi drugje — kje bližje.
Ne maram vas trapiti s celotnim odstavkom. Tega ne smem, ker je prepovedan ponatisk, pa tudi nima smisla vse za naše razmere.
Kar navedem zdaj, to so podatki ki jih je zapisoval ruski pomorski častnik Semenov v svojem dnevniku.
Začetkom I. 1904 odpotuje ta na daljni Vzhod kot poveljnik križarke „B o j a r i n."
Pred odhodom se poslovi pri admiralu Roždjestvenskem ter ga vpraša, če se je vojna že začela. Admiral mu odgovori: „Vojna se ne začne šele s streljanjem, vojna je že tu, le slepci je ne vidijo."
V	uradu za vnanje zadeve mu pa zago-tove, da bodo zavlačevali odločitev do aprila.
Po poti se pogovarja s potniki, toda zanesljivosti v poročilih ne dobi. Eni verujejo na vojno, drugi ne, ker ne more Japan več kakor 325.000 mož spraviti pred topovska žrela.
Na mandžurski meji zve, da se je vojna začela. Tožnega srca vzklikne: „Bog daj srečen konec", nakar mu nek polkovnik odgovori: „Na meji je 90.000 mož, pa le na papirju."
V	bližini Port Arturja je vse potrto, vse zmedeno. Vsi se boje katastrofe po napadu 8. februarja. Dne 9. februarja so mogle streljati le 3 baterije, vse drugo je še nepripravljeno. Poveljnik eskadre je ves pofrt in glavni predmet pogovorov je. kako se bo namestnik Aleksejev izvlekel iz zagate.
Jako karakteristično za mnenje častnikov, za njih domoljubje. Vse v trdnjavi je nepripravljeno, eskadra je v razpadu. Le ŽO dui r letu imajo ladje določenih za vežbanje. Ladje so v groznem stanu, vse pokvarjene. To le zaraditega, ker se njih poveljniki boje javljati carjevemu namestniku, da so potrebne popravil. On sprejema le poročila: Vse v najlepšem redu", kar brzojavlja potem carju.
Tako slepi zastopnik tega „najpotrebnejšega in najvažnejšega" stanu (po Peskovem referatu) sebe, carja in javno mnenje. Seveda gre le za milijone, izprešane mužikom. Ti so pa le za topove, saj se je izrazil slavni pruski Friderik „Veliki" 1. 1741.: „Ljudi smatram za krdelo jelenov v živalskem parku visokega gospoda, ki jim ne pripada nič drugega kakor pomnoževati se in napolniti park."
Vsekakor krilate besede iz 18. stoletja, ki pa še vedno veljajo med gornjimi deset-tisoči! —
Dalje dokazuje Semenov nerazumljivo brezskrbnost eskadre na dan japonskega napada. Niti tega niso opazili ti junaki baletov, damskih salonov, da je na dan ponočnega napada prišel iz Cifu japonski konzul po japonske podanike v Port Artur.
Semenov dobi poveljstvo nad pomožno križarko „Angaro", ker „Bojarina" ni bilo več.
Ladja je bila polna stolov, stolic, miz in mizic, preprog in zaves, divanov i. dr. Vse to je dal vkrcati namestnik admiral Aleksejev, če bi mu bilo treba oditi iz mesta s štabom.
Lep poveljnik, ki mu je bolj pri srcu komfort kakor obramba interesov Busije.
V	ladjedelnici deluje vse po starem, počasi in brez načrta. O kakem pripravljanju na vojno ni duha ne sluha. Odgovor na neko tozadevno vprašanje je: „<3e prideta nebo in zemlja, naš obračun obstaja." —
Kako nemarni so bili ruski vladni in vojaški krogi tudi v tej vojni, dokazuje sledeče: V rusko-turški vojni so morali vojaki sami delati vizirje iz lesa za puške. To se je sedaj ponovilo. Med potjo na daljni vzhod so morali delati in stavljati na topove vizirje. Na nekaterih ladjah ni bilo mogoče streljati indirektno zaradi slabo konstruiranih lafet. Šele admiral Makarov je uvedel nekoliko reda v mornarico pred Port Arturjem.
Dalje v prilogi.
Priloga k 47. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 20. novembra 1908.
Semenov je pod njim na križarki „Diana." Ta je podobna ruski kmetiški vasi tako je posadka demoralizirana.
Makarov je moral začeti z najpreprostejšimi vajami. Niti najnavadnejših evolucij niso znali poveljniki ladij. Topovi so bili na ladjah, toda le za parado. Makarov je vlil novega duha v vse moštvo, nova era se je začala, pa 13. april ga vzame ruski mornarici. Padel je, žrtev ruske nemarnosti, kakor žrtev korumpi-ranega militarizma, ki trosi milijone, a ni zmožen v odločilnem momentu spraviti v boj niti ene uporabne ladje, niti ene stotinje dobrih pomorščakov. To je gospodarstvo prepotrebnega zistema državne varnosti!
Semenov pride po bitki meseca avgusta 1. 1904 s križarko Diana v Saigon in odtod preoblečen in pod tujim imenom v Rusijo ter odrine z baltsko eskardo vnovič na bojišče.
Kako razpoloženje vlada v tej mornarici, je dokaz, da velja mornarjem za usodno znamenje že to, da se ena ladja dotakne na neki plitvini dna.
Vojne ladje „Borodino" razreda imajo predpisano brzino 18 milj na papirju, ker se ležišča v stroju že pri 12 miljah tako ugrevajo, da jih je treba umetno hladiti „Arjol" sploh ue more začeti poizkusnih voženj, ker je stroj preveč pokvarjen (nov seveda).
Baltsko brodovje odrine kakor neka kopa iz vseh delov zemlje zbranih invalidov, nobeden človek na njem ne pozna ladij, ne pozna zmožnosti topov. Nihče nima zaupanja, vsi so ironično razpoloženi.
Semenov opozarja iz lastne izkušnje, da je nevarno voziti s seboj mine na oklopnicah. Toda torpedni častnik mn dokaže s „teorijo", da ni to res.
Rusko brodovje pluje po oceanu, a admiralu Roždjestvenskemu silijo solze v oči ob pogledu na angleško eskadro, ki jim sledi v Atlantskem oceanu. Kako eksaktno manevrirajo Angleži, Rusi pa potrebujejo v Tangerju več ur, preden se vsidrajo. Ladje se zibljejo sem-tertja in signal za signalom je potreben, preden spuste vse ladje mačke v morje. Najlepše je, da se signalne knjige posameznih ladij niti ne vjemajo.
Oklopnice Borodino — razreda (Borodino, Arjol, Knjaz, 8uvorov, Imper. Aleksander III.) so v nevarnosti, da se preobrnejo, ker so premalo stabilue. Seveda, kdo bi gledal na fizikalne zakone pri gradnji I Dovolj je, da plava nekaj po vodi, saj tudi otroci ne pazijo na take malenkosti, ko grade svoje ladjice, ki se z njimi igrajo ob bistri vodi.
Roždjestvenski je neumoren. Vedno je na nogah. Povsod je navzoč. Trudi se in ubija, toda vse je zaman. Vsak je prepričan o neuspehu. Roždjestvenski spozna težavni da, obupni položaj. Najbolje bi bilo, obrniti se, pa nihče ne mara izgovoriti besede: povratek, da gane iz-kričajo za strahopetca. Sploh treba reči, da se je in se še kritikuje tega admirala le preostro, posebno glede njegovega značaja.
Vsi mislijo z jezo in pritajenim prezi-ranjem na neumne patentirane stratege — birokrate v Petrogradu. Vendar so vsi pripravljeni žrtvovati se.
Škoda, da ni imel poveljnik streljiva za vaje v streljanju. Kaj pa pomaga tudi to? Pri streljanju v tarčo z malimi topovi ne zadene niti en projektil. Obratno zadevajo zadnje ladje sprednje.
V jako vroči vlažni noči se pogovarjajo na krovu neke oklopnice častniki o bodočnosti. Eden teh reče: „Plavamo res dalje z armado pokvek in pohabljencev, toda nasproti gremo pogubi, popolnoma brezčastnemu poginu."
O disciplini nam priča dovolj jasno dogodek o priliki] prihoda nekega proviantnega parnika iz Saigona. Mornarji razbijejo sode in zaboje ter se opijejo in zmerjajo častnike, ki jih izkušajo pomiriti.
Kako razpoloženje je vladalo v častniškem zboru, karakterizirajo najbolje iste besede poveljnika oklopnice Suvorov, ki je častno rešila svojo nalogo, potopivša se z razvito zastavo sv. Andreja. Ta hrabri Rus je rekel dan pred bitko: „Kako poginemo, to je popolnoma egalno, če se preobrnemo, ali nas pobijejo granate, ali nas dvigne v zrak torpedo. Če nas zastrupijo strupeni plini ali podležemo ranam, se li zadušimo ali potopimo, to je v božjih rokah in pa odvisno od vrhovnega zapovedništva. V vsakem slučaju hočemo izpolniti svojo dolžnost popolnoma."
To je verna sličica razpoloženja v ruski mornarici, to je smrtna obsodba takega režima, ki požira milijone in milijone, a ubogo ljudstvo nima od tega vinarja dobička. Kaj mar mužiku za Mandžurijo, kak smisel naj ima zato preprosti seljik!
Poglejmo le nekoliko še finančno stran tega humbuga in tedaj šele nas mora prijeti sveta jeza, če primerjamo te milijone z bera-škimi vsotami, izdanimi za šolstvo, seveda ljudsko šolstvo. V kakšni duševni temi tava še rusko ljudstvo, a država sanja le na revauche. V proračun stavljajo kar milijarde za obnovitev ruske mornarice, toda zistema se ne upa nihče prijeti za ušesa.
Vendar je duma pokazala nekaj energije, odklonivša postavke za brodovje, dokler se ne izčisti ta Avgijev hlev.
Admiral Birilev je bil začel kot morna-rični minister temeljito pometati, toda moral je iti.
Dvorni in vojaški kamarili ni bilo všeč, da bi morali v pokoj tisti pseudo-admirali in drugi častniki, ki tvorijo elito dvornih plesov. Vse je ostalo pri starem in v ladjedelnicah in tehničnih zavodih vlada ista letargija kakor prej. V svet spuščajo bombastična poročila, da obnove vse brodovje, pa se še za tip ladje ne morejo zediniti. Poročajo, da zgrade domače ladjedelnice vse, pa še ene oklopnice ne morejo dokončati. Ladja Imperator Pavel I. je že 6 let v delu, pa še ni dovršena; 4krat so jo predelali, stroje so ji morali odvzeti in nadomestiti z dragimi, topove popolnoma položiti, a ladja še zdaj ne plava po morju. Seveda velja ta oklopnica bornih 40,000.000 K.
To je malenkost, kaj ne, militaristične pijavke 1 ?
Bitka pri Oušimi in obleganje Port Ar-turja je pojedlo Rusom samo na brodovju kapital v minimu 2.000.000.000 K, saj je izdala Rusija samo v dobi 1898/99—1903/4 za brodovje 1421,760.000 K. Čudno potem, če je med 10.000 vojaškimi novinci tam nad 6000 analfabetov, v Skandinaviji ali drugje pa jih je v tem le 4—19 pri istem številu. Je li čudno, da izgublja militarizem tal v ljudstvu? Obramba države je potrebna, to ve vsak zrel človek dandanes. Toda toliko smejo vendar davkoplačevalci zahtevati, da se te ogromne vsote denarja ne mečejo v vodo. če že mora biti orožje, naj bo vsaj tako ostro in pripravljeno, da se more država zanesti nanje,
Poglejmo le te sleparije in primerjajmo jih s seboj I Tja lete milijoni, mi se moramo boriti celo za zakonito priznane plače oziroma dohodke. Za kakšno remuneracijo celih 30 K moramo letati od Poncija do Pilata, človek bi pljunil na tako lažikulturo XX. pro-svetljenega veka, ko vidi ta aparat samih prevar I
Da, da, Maks Nordau s svojo „Die kon-vetionellen Lügen der Kulturmenschheit" zadeva v živo. Zato ga prepovedujejo in mu branijo vstop v državo I
Nikakor ne mislim s tem le na ruske razmere, če mi g. urednik dovoli kak kotiček v svojem listu tudi za naprej, hočem nekoliko ilustrovati tudi militarizem drugih držav, v prvi vrsti francoski in italijanski. Tu slavi humbug svoje orgije posebno slovesno pod masko stran-karstva, patriotizma in tako imenovane „difesa nazionale." To je res čudno, da potrebuje medsebojno življenje kulturnih narodov toliko orožja. V parlamentih govore ministri le o prijateljskih odnošajih. Čudni prijatelji to. ki si mole trde fige pod nos! —
„Ultima ratio" držav (narodov), pravi Straus8, ostane tudi vbodoče vojna. Ali nehote se moramo vprašati, če je to humano, leto za letom izdajati milijone za orožje, ki rjavi po skladiščih in je v slučaju potrebe navadno nič vredno. Saj dohodki državljanov ne korakajo vštric z napredkom v tehniki. In kultura tudi ne, ker stoji nad njo — bajonet!
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Ljnbljansko učiteljsko društvo je
imelo v četrtek, dne 12. t. m. odborovo sejo, pri kateri se je sklenilo, da postavi društvo prerano umrli in uzorni koleginji Olgi Koti a u-ovi nagrobni spomenik. V ta namen se bodo nabirali prostovoljni darovi med kole-ginjami in kolegi ter pri učiteljskih društvih, ki je pokojna Olga pri njih sodelovala.
Da se poživi in okrepi med ljubljanskim učiteljstvom kolegialnost in družabno življenje, je sklenil odbor, da se ustanovi učiteljski pevski zbor, ki mu bodo stali na čelu naši priznani pevovodje G o r u p , Javor-šek, Pavčič, R a p 6 in Vašte. Redne pevske vaje bodo vsak petek na I. mestni šoli.
Iz zdravstvemih ozirov bo gojilo društvo med svojimi člani tudi telovadbo. V telovadni odsek so bili izvoljeni tovariši Furlan, R a p ^ in Wider. Telovadne vaje bodo vsako sredo od 7. do 8. ure v telovadnici I. mestne šole in po telovadbi pa redni učiteljski večer pri „Zlati kaplji" na Sv. Petra cesti. Večja zborovanja s predavanji bo pa prirejal odbor v Seidlovi restavraciji „Južni kolodvor". Pred pustom pa namerava odbor prirediti svojim članom in rodbinam domačo veselico s petjem in igro. Na večer pred običajnim božičnim zborovanjem pa priredi odbor na čast došlim gostom zabaven večer. Dalje se je sklenilo, da si ogledajo člani Ljubljanskega učiteljskega društva še ta mesec Polakovo usnjarsko tovarno, prihodnji mesec mestno plinarno in v januarju pa tobačno tovarno.
Srednješolski vestnik.
*	* Pouk v Italijanščini. Na II. drž. gimnaziji v Ljubljani je poverilo naučno ministrstvo pouk italijanščine v šolskem letu 1908/09 profesorju Antonu Jeršinovidu.
*	* Na nemški gimnaziji v LJubljani se je dovolila delitev I. razreda na dve paralelki Postavno število učencev za ustanovitev paralelk je 50. Na nemški gimnaziji je bilo v I. razred sprejetih 44 učencev. K tem javnim učencem so tudi prišteli osem deklic privatistk, da so dobili število 52 in s tem dozdevni povod za dovoljenje paralelke. Dekletom na I. drž. gimnaziji je ministrstvo dovolilo prisostvovanje pri pouku, toda je dostavilo, da se zaradi njih ne sme ustanoviti paralelka. V Novem mestu je sprejetih v prvi razred 68 učencev, a dovoljenja za ustanovitev paralelke še ni I
*	* Razpisana profesorska služba.
Na samostojni nemško-slovenski gimnaziji v Celju je razpisana služba profesorja za klasično filologijo kot glavni predmet in slovenščino in nemščino kot postranska predmeta.
Književnost in umetnost.
„Naša bodočnost" piše „Domovina", se imenuje list, ki izhaja kot brezplačna priloga „Domačemu ognjišču". List je namenjen za mladino, ki je šoli odrasla in je tudi v tem smislu izborno urejevan. Ker se list (žalibog) ne more zase naročiti, priporočamo staršem in mladini, da si pridno naročujejo „Domače ognjišče". List izhaja mesečno in stane za vse leto samo dve kroni. Zlasti naša društva in slavno učiteljstvo prosimo, da list pridno širijo. Pomagal bo vzgajati našo mladino v samostojne, trezne in delavne ljudi, kakršnih najbolj potrebujemo.
Resen opomin. Vse tiste, ki še niso plačali knjižice „Slepa ljubezen" vljudno prosim, da to takoj store. Znesek e n a K je vendar tako malenkosten, da ga zmore vsak, ki je knjižico obdržal. Tiskarno moram do 10. decembra t. 1. plačati — računa mi že 6% obresti — in kdor zneska za knjižico n e pošlje vsaj do 5. decembra t. 1., bom primoran, da mu pošljem poštni nalog (P o s t a u f t r a g) in če bo prav zamera.	Anton Pesek.
Slavnostni red za proslavo 60 letnice v ljudski šoli. One p. n. tovariše, ki se hudujejo nad menoj, češ, zakaj jim zgoraj omenjene brošurice nisem poslal na ogled, tem potom vljudno obveščamo, da „Slavnostnega reda" ne pošljem brez izrečne želje nikamor in nikomur. Kdor si brošurice želi „na ogled", naj se blage volje oglasi (dopisnica zadostuje!), nakar se mu vpošlje zahtevano delce z obratno pošto.
Nekateri tovariši naročajo poleg „Slav. reda" še posebej „Deklamacije" in „Besedilo pesmi". Tem naročnikom bodi v blagohotno vednost, da obsega „Slavnostni red" vse, karprideprijnbilejski šolski slavnosti dne 2. d e c. t. 1. v pošte v, namreč pesmi s sekiricami, deklamacije, pa tudi kratek učiteljev s 1 a v n o s t n govor. Kdor ima „Slavnostni red", temu sta brošurici „Deklamacije" in „Besedilo pesmi" — ki sta pravzaprav le dala spevoigre „Slava domovini!" — odveč.
V Središču, dne 16. nov. 1908.
Anton K o s i.
„Iz življenja našega cesarja". Ta jubilejska knjižica je izšla pravkar v drugi, nekoliko popravljeni izdaji. Delce je natisnila „Učiteljska tiskarna". Izdajatelj je ustregel s tem sedaj gotovo tudi onim p. n. tovarišem, ki so se ob prvi izdaji izpodtikali nad dejstvom, da se založnik ni ravnal povsem pp geslu „Svoji k svojim".
P. n. šolska vodstva, oziroma krajne šolske svete, ki še namerjajo naročiti navedeno jubilejsko brošurico, tem potom vljudno prosim, naj se podvizajo z naročili, ako hočejo, da jim pride naročeno še pravočasno v roke.
Anton Kosi.
Džungla. (The Jungle Book). Angleški spisal Rudyard K i p 1 i n g. Prevedel Fr. K. — V Ljubljani 1908. Založil L. Schvventner. -r- Cena: broš. 2 K, eleg. vez 3 K, po pošti 20 h več. — To je pač krasno delo, ki je zaslovelo po vsem kulturnem 'svetu. Res je, kar pravi založnik v predgovoru : Vsi kraji in vse ljudstva sveta poznajo to povest in jo ljubijo ; zato je bilo potreba, da izpregovori Mavgli tudi slovensko, na veselje vsem, ki ste željni lepote. — Prevodu ni mnogo očitati. Ne vemo, čemu se ljudje tako navdušujejo za „kajti", ko imamo svoj „zakaj" ! Pravilen je „ki", ne pa „kateri", „zmerom" ne „zmirom", „za jesti", (str. 58) ni slovensko . . . Knjiga naj za Miklavža in za Božič izpodrine igrače in sladkarije !
Kulturno delo.
+ Enlturnl boj se je začel v Nemčiji proti — socialnim demokratom, „čas" v 65. broju poroča, da je bil soc. dem. poslanec Sin-ger izvoljen zastopnikom mesta Berlina v šolsko deputacijo (pri nas mestni šolski svet). A pro-vincialni šolski urad te izvolitve — ni potrdil. Nelep je ta dokaz kulturnega boja proti soc. demokraciji.	Gorskij.
+ Ustanovitev kmetijskega bralnega društva v Žetalah pri Rogatcn. Po prizadevanju nadučitelja Sotoška in trgovca B r 1 i s k a se je ustanovilo v nedeljo, dne 15. t. m., v Žetalah pri Rogatcu kmetijsko bralno društvo. Tov. P e s e k je v imenu „Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" v daljšem izbornem govoru pojasnil potrebo izobrazbe in pomen društev, pojasnil je tudi namen in delovanje „Zveze nar. društev", nakar je pristopilo k društvu 36 udov in se je sklenilo, da pristopi novo društvo k „Zvezi nar. društev". Za predsednika društvu je izvoljen nadučitelj Sotošek, za knjižničarja pa učitelj Gaber c. Mlademu društvu želimo, da se krepko razvija in razširja luč prosvete.
Politiški pregled.
*	V ogrskem parlamentu je grof Andrassy predložil volilno reformo s pluralnim zistemom. Bečarska banda, ki gospodari na Ogrskem, je torej res poteptala svojo obljubo in ogoljufala ogrske narode za pravico, ki jo jim je obljubil kralj. Načrt, ki ga predlaga Andrassy, je tako infamen, da se ni čuditi, če je zavrela kri ogrskim delavcem in je pričakovati najhujših bojev.
*	Naroden svet snujejo na Hrvaškem. Ta naj bi v vseh važnih narodno-gospodarskih, kulturnih in politiških vprašanjih družil vse Hrvate preko vseh strankarskih nasprotstev k skupnemu boju.
*	Slovanska konferenca, ki bi se imela dne 16. decembra posvetovati v Varšavi o ustanovitvi vseslovanske razstave, je preložena na 16. januarja 1909.
*	Srbija. Srbija in črnagora zahtevata kot kompenzacijo za aneksijo del Bosne in Hercegovine v izmeri 2500 kvadratnih kilometrov. Ako se jima odreče ta kompenzacija pograbita za orožje. — V vsi Bosni in Hercegovini vlada mir, mir kakor brezvetrje pred viharjem. Po vsi deželi kar mrgoli vojaštva. Posebno mnogo vojakov je v Mostaru in v Sarajevem. Nove vojaške čete še vedno prihajajo, in sicer večinoma ponoči. Dosedaj štejejo vojaške posadke po Bosni in Hercegovini najmanj 100 tisoč mož. — Belgrajski listi javljajo: Trije avstrijski častniki Srbi so bili poslani na službovanje na neki obmejni kraj proti Srbiji. Da bi se ne izpostavili nevarnosti, da bi prelomili svojo vojaško prisego, so prosili, naj se jih premesti h kakšnemu drugemu polku. Ta prošnja je imela posledico, da so jih takoj aretirali ter jih odvedli v Petrovaradin pred vojno sodišče. Vojno sodišče jih je obsodilo na smrt. Smrtna kazen je bila takoj izvršena. — Srbski listi so prinesli vest, da je v zadnjem času pobegnilo mnogo avstro-ogrskih vojakov in častnikov v Srbijo. „Odjek" zanika to vest in pravi, da je popolnoma izmišljena. — Iz Kotra javljajo, da dva okraja Albanije, to je Miriditi in Malisiji, ki štejeta skupno nad 100.000 pušk, zahtevala od črne gore Podgorico, Bar in Ulcin. Vsi ti Albanci so katoliške vere. Sedaj se nahaja črna gora v veliki nevarnosti, zaradi česar pojačuje svoje posadke na jugu črne gore. — Z otvoritvijo turškega parlamenta vedno odlašajo. Te dni so poročali iz Carigrada, da se parlamet otvori 1. decembra, sedaj pa prihaja poročilo, da se to zgodi še le 14. decembra.
*	Socialni demokratje na Nemškem so zahtevali na mnogih shodih, da mora biti proglasitev vojne odvisna od pritrditve ljudstva ter da mora ljudstvo voliti državnega kancelarja.
*	Nova politiška odkritja v Nemčiji. Nizozemski politiki se srde na cesarja Viljema zaradi intervieva, obelodanjenega v
Daily Telegraphu". Sedaj je objavil nizozemski list „ Vaderland" iz peresa nekega starega diplomata vrlo zanimiva odkritja. List piše med drugim: V predvečer burske vojne je kraljica Viljelmina poslala cesarju Viljemu pismo, v katerem ga je prosila, da posreduje v korist Burov. Želj a kraljična je ostala neizpolnjena. No, protiustavno dopisovanje, s katerim je kraljica pričela, je nadaljeval cesar Viljem za rusko-japonske vojne. Cesar Viljem je v lastnoročnem pismu zažugal kraljici Viljelmini, da zasede nizozemske luke, ako Nizomeska takoj ne uredi obrambe svojih luk nasproti Angleški. Na to da je tedanji ministrski predsednik Kuiper brez znanja in ne da bi zato vprašal zbornico, dal luke nekoliko popraviti. Poslednja pot cesarja Viljema v Amtserdamu in obisk krajjice je značilo cesarjevo zahvalo, da se je izpolnila njegova želja.
*	V vojnem proračuna združenih držav se zahteva 500.000 dolarjev za nakup letalnih strojev, vodljivih zrakoplovov in aero-planov.
*	Noto uradniško ministrstvo. Uradniško ministrstvo je imenovano. Uradno poročilo javlja: Cesar je sprejel barona Bienertha v av-dijenci, ki je trajala nad eno uro. Cesar je odobril predloge glede sestave novega kabineta. Novo ministrstvo bo sestavljeno sledeče: Ministrski predsednik: baron B i e n e r t h; minister za notranje stvari: tajni svetnik baron H a e r d 11; vodja ministrstva za uk in bogo-častje: sekcijski načelnik vitez K an era; vodja pravosodnega ministrstva: sekcijski načelnik dr. vitez Holzknecht pl. Hort; vodja finančnega ministrstva: tajni svetnik baron Jorkaš-Koch; vodja trgovinskega ministrstva : sekcijski načelnik dr. M a t a j a ; voditelj železniškega ministrstva: sekcijski nač. dr. vitez F o r s t e r ; voditelj poljedelskega ministrstva: sekcijski načelnik Pop; minister za deželno brambo: tajni svetnik FML. G e -o r g i : vodja ministrstva za javna dela : sekcijski načelnik dr. grof Wickenburg; ministri-rojaki: tajni svetnik dr. A b r a h a m o-v i c z. dr. Z a č e k in dr. S c h r e i n e r. — Vodstvo posamnih ministrstev je bilo potemtakem izročeno starejim sekcijskim načelnikom po činu. Ministrstvo obstoja torej iz ministrskega predsednika, pet ministrov, med temi trije ministri-rojaki, in 7 resortnih voditeljev. Po narodnosti so trije Cehi (dr. Začek, Kanera in Pop), dva Poljaka (Abrahamovicz in Jorkaš-Koch) in osem Nemcev, čehi in Poljaki imajo toliko članov v ministrstvu, kolikor bi jih imeli dobiti v koalicijskem ministrstvu. Dr. Schreiner, ki je bil od nemško-nacionalne zveze predložen kot zaupnik, pripada kabinetu Bienerthovem, kakor nemški minister-rojak, posl. dr. Pergelt je namreč imenovanje odklonil.
*	Državni zbor bo baje sklican koncem meseca novembra. Nova vlada namerava predložiti poslanski zbornici jezikovni zakon, ki je bil dovršen že pod Beckovim ministrstvom, in predlogo glede okrožne razdelitve.
*	Sestav novega deželnega zbora češkega je sledeči: Od 242 češkoslovanskih poslancev je 6 virilnih, 21 veleposestnikov ustavovernih, 44 čeških agrarcev, 38 Mladočehov, 7 poslancev združenih državno-pravnih strank, 5 Staročehov, 1 realist, 1 klerikalec, 2 samostalna; od nemških poslancev je 19 naprednjakov, 15 Wolfovcev, 14 agrarcev, 8 ljudovcev, 2 Sch&nererovca, 2 krščanska socialca in 2 divjaka.
*	Čehi in bosansko vprašanje. „Zen-trum" poroča, da so v čeških strankah glede glasovanja za bosenske predloge velike in resne diference.
*	Lctošnjje škofovske konference na
Dunaju se prično šele zadnje dni t. m. in bodo trajale ves december. 26. decembra se avstrijski škofje pod vodstvom kardinala Grusche poklonijo cesarju, da mu čestitajo povodom 60-letnice vladanja.
*	Taktično bližanje med Čehi in Poljaki. Kakor javljajo z Dunaja, so prišli v parlamentarično komisijo „Naprednega kluba" načelniki poljskega kluba, grof Dzieduszycki, Glombinski, Stapnicki in Stwiertnia. Poljaki so raztolmačili mnenja svojih pristašev ter so svetovali Cehom, naj, če možno, nikar ne motijo parlamentarične kombinacije, ker vendar ne gre, da v Avstriji vedno vladajo generali in dunajski dvorni svetniki, to tem bolj, ker bi se gotovi krogi hoteli iznebiti ljudskega parlamenta. Menjale so se izjave, ki so zagotovile lojalno medsebojno podpiranje v vseh sedanjih vprašanjih. Temu taktičnemu zbližanju med Poljaki in Cehi se gotovo pridružijo tudi Jugoslovani.
Vestnik.
Slovenski dnevnik na Štajerskem.
„Narodna založba" v Ce\ju meni z novim letom izdajati dnevnik. Pripravljalna dela so toliko uspela in naročnikov se je toliko oglasilo, da je upati, da se bo zadeva mogla realizirati. Izredni občni zbor „Narodne založbe", ki se je bavil v nedeljo, 8. t. m., s to zadevo, je pooblastil vodstvo, da še nadalje vrši pripravljalna dela ter nabira prijave naročnikov. Da bi se mogel pričeti izdajati dnevnik, bi bilo treba še okrog 600 naročnikov. Ako sejih tekom 14 dni pridobi, se bo pričel z
novim letom izdajati dnevnik; ako ne, sezadeva odloži za nekoliko časa. — Tovariši in tovarišice na Štajerskem, prijavite se kot naročniki za novi dnevnik in pridobivajte med občinstvom naročnikov, ker dnevnik bi ne bil le velikega pomena za Slovence na Štajerskem sploh, temveč tudi za učiteljstvo, ker bo pisan v naprednem, šoli in učiteljstvu prijaznem duhu. V začetku prihodnjega leta (februarja ali marca) bodo na Štajerskem volitve v deželni zbor in v tej borbi bi bil napreden dnevnik izvrstno orožje zoper nazadajake in nasprotnike šolstva. Tovariši, uvažujte to in storite svojo — dolžnost. Prijave je pošiljati na naslov : „Narodna založba" v Celju. Ker je zadeva velike važnosti, izpregovorimo prihodnjič natančneje o nji.
Iz laškega okraja nam piše tovariš : Da se vidi, kako nestrpni so celo pri c. kr. sodnijah proti Slovencem, naj omenim slučaj, ki se je pripetil pretekle dni. § 23. tiskovnega zakona mi je pripravil kazni 5 kron. Plačilni nalog okr. sodnije v Celju je bil docela slovenski, in nemudoma sem poravnal zadevo. Par dni pozneje dobim popolnoma nemški nalog za poravnavo soduijskih stroškov. Kakor vsako nemško tiskovino, sem vrnil tudi to s pripombo, da zahtevam slovensko obvestilo. Bes v par dneh dobim od sodnije v Laškem slovensko tiskovino, ki mi je pa bila izročena po krajnem šolskem svetu in ne kakor vselej po občini. Kako to? Slavna sodnija je poslala prvotno nemško tiskovino z mojo pripombo ter novo slovensko tiskovino na okrajni šolski svet, češ, naj mi jo dostavi po krajnem šolskem svetu. Vprašam : Ali ni to denunciantstvo najpodlejše vrste s prozornim namenom, označiti me pri šol. oblastih kot vrag zna kakega revolucionarja! — Sicer pa odkrito rečeno: S tem me ne uženetel Ne le, da se bom odslej zakona o enakopravnosti vseh narodov oklepal še strožje sam, ampak bom skrbel z vsemi silami tudi za to, da ga spozna ljudstvo in se po njem ravna.
Socialni odsek „Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem" je imel 8. t. m. v Celju sejo.
Zanimiva prepoved. Hrvaška vlada je pravoslavnim katehetom prepovedala podpisovati izpričevala 8 cirilico.
Osebne vesti na Kranjskem. Učiteljica Leopoldina Bukovičevav Velikih Laščah je zaradi bolezni dobila dopust in pride na njeno mesto obsolvirana učiteljska kandidatinja Ana Somrakova kot suplentinja. Za provi-zorične učiteljice na Viču so imenovane dosedanja pomožna učiteljica na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani Marija Košakova, šolska praktikantinja na Viču Pavla Zavaš-n i k o v a in Elza pl. L u k a n č e v a, dosedanja ondotna suplentinja, učiteljici Vida Gabrš-kova in Vida Šornova sta imenovani za provizorični učiteljici na šestrazredni ljudski šoli v Šiški. Za provizorično učiteljico v Mekinjah je imenovana Vilibalda Pevčeva.
Učiteljske usposobljenostne izkušnje za ljudske in meščanske šole so bile te dni pred ljubljansko izpraševalno komisijo, ki ji je predsedoval dež. šolski nadzornik Fran L ev e c. Aprobirani so: A. za meščanske š o 1 e s slovenskim in nemškim učnim jezikom: s. Cirila Gr čar, učiteljica pri Uršulinkah v Škofji Loki; Marija Skaberne, def. učiteljica v Šmartnem pri Kranju. B. Dopolnilne izkušnje so napravili: Emilija Knapič, provizorična učiteljica v Artičah na Štajerskem (z odliko) in Albina B u p n i k, provizorična učiteljica v Leskovcu iz veronauka, s. Olga Šinkovec, učiteljica pri Uršulinkah v Škofji Loki iz petja. C. Specialne izkušnje so prestali: Josip B e r n o t, definitivni nadučitelj v Velikem Podlogu, ter Danica Skale, absol-ventinja 2. letnika višje mestne dekliške šole v Ljubljani iz francoščine, prvi s slovenskim in nemškim, druga z nemškim učnim jezikom, s. Immaculata Kališ in s. Emerika Šinkovec, učiteljici pri Uršulinkah v Škofji Loki, iz klavirja za meščanske šole z nemškim učnim jezikom. D. Aprobirani so za splošne ljudske šole a) s slovenskim učnim je zikom: Mirko Drmelj, provizoričen učitelj v Višnji gori, Henrik Paternost, provizoričen učitelj v Senožečah, Marija Jure a, provizorična učiteljica v Knežaku; b) s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Ivan Bajde, provizoričen učitelj v Dobovcu; Vincenc Brus, provizoričen učitelj v Postojni; Josip Lampe, provizoričen učitejj v Ovsišah; Anton L a m u t, provizoričen učitelj v Badečah pri Zidanem mostu; Pavel Lavrič, provizoričen učitelj v Kovorju; Franc Lončar, prov. učitelj v Bakitni; Franc M a r i n č ek, pomožni učitelj v Ljubljani (z odliko); Bajko Novak, provizoričen učitelj na rudniški šoli v Idriji; Budolf P o 1 j a n e c, pomožni učitelj v Ljubljani; Vincenc Bobljek, prov. učitelj v Pod-kraju; Viljem Božič, prov. učitelj v Št. Got-hardu; Ernest Šusteršič, prov. učitelj v Hrušici; Emil Tomšič, prov. učitelj v Šmartnem pri Litiji; Vincenc Za letel, prov. učitelj v Postojni; Pavlina Bayer, prov. učiteljica v Črnomlju; Katarina Božnar, pomožna učit. pri Uršulinkah v Školji Loki; Ljudmila Bra-č i č, prov. učiteljica v Jurkloštru na Štajerskem ; Marija Brüchsweiler, poizkusna kandidatinja na dekliški šoli v Trstu (z odliko); Angela čenčič, prov. učiteljica v Peči; Gabrijela čerov, prov. učiteljica v Št. Jerneju;
Pavla Dež man, prov. učiteljica na Krtini; Karolina D ostal, prov. učiteljica v Loškem potoku; Gudula Dragatiu, učiteljska suplentinja v Koprivnici na Štajerskem; Ana F a j d i g a , suplentinja v Šmartnem pri Kranju ; Vida Gabršek, prov. učiteljica v Spod. Šiški; Pija Gandini, pomožna učiteljica na privatni dekliški šoli redovnic Srca Jezusovega v Gradcu ; Josipina Jerman, prov. učiteljica v Krškem; Marija Jugovic, prov. učiteljica v Žužemberku; Terezija Juvauec, prov. učiteljica v Veliki Dolini; Marija Lončarič, pomožna učiteljica pri Uršulinkah v Mekinja; Marija Marinko, prov. učiteljica na Vrhniki; Angela Miklavčič, suplentinja v Cerkljah; Marija Mulaček, prov. učiteljica v Cerknici (z odliko); Angela Nago de, prov. učiteljica na Trati; Ivana P e z d i r, prov. učiteljica v Žužemberku; Adela Pogorel ec, piov. učiteljica v Veliki Dolini; Uršula Potočnik, prov. učit. v Breznici (z odliko); Amalija Pušenjak, prov. učiteljica v Št. Jerneju na Štajerskem; Terezija Bavhekar, prov. učiteljica v Eadencah ; Severa B e i 1, prov. učiteljica v Št. Bupertu; Josipina Stegenšek, suplentinja v Špitaliču na Štajerskem; Ana S u h a č, suplentinja v Grižah pri Celju ; Karolina Šinkovec, volonterka na tretji mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; Milena Ven-zajz, suplentinja v Spodji Šiški (z odliko); c) z nemškim učnim jezikom: Angela K uhelj, prov. učiteljica v Štalcarjih pri Kočevju; Ana Tratnik, pomožna učiteljica pri Uršulinkah v Škofji Loki; Elizabeta T r e n z , volonterka na mestni nemški dekliški ljudski šoli v Ljubljani; Zofija Vipave, pomožna učiteljica na vojaški ljudski šoli v Zadru. — Dve kandidatinji za meščanske šole in dve kandidatinji za ljudske šole so odstopile med izkušnjo; trije kandidatje in dve kaudidatinji za ljudske šole so bili reprobirani, ravno tako en kandidat, ki je šel delat dopolnilno izkušnjo iz veronauka.
Potovalna učitelja družbe sv. Cirila in Metoda sta postala absolvirani filozof Ivan Prekovšek in časnikar Ante Beg. Prvi bo imel sedež v Celju, drugi pa v Ljubljani. Poslovati začneta z novim letom.
Podružnice nemškega šuiferajna na Koroškem se združijo v samostojno zvezo.
Izdaja novih dopisnic, zalepk, pasic, cevnopoštnih vrednotic, predajnih listov za brzojavke, predajnih golic za brzojavke proti naknadnemu obračunu, telefonskih govorilnih listov, poštnohranilničnih kart in davčnih položnic in uporaba klišejev s podobo znamk novih poštnih enotic v svrho neposrednega vtiskanja poštnih vrednotic, se izdajo tekom tega leta v izpremenjeni opremi. Kot znamkino podobo se bo uporabilo za vse imenovane poštne enotnice podobo 5—, 10— in 25— vinarskih znamk s sliko Nj. ces. i. kr. Ap. Veličanstva iz leta 1908, ki so bile izdane v smislu odredbe trg. ministrstva z dne 23. decembra 1907, drž. zakonika št. 275. Z izdajo navadnih dopisnic po 5 vin. in dopisnic s plačanim odgovorom po 5 in 5 vin. se je pričelo 4. oktobra 1908. čas izdaje ostalib poštnih enotnic dosedanje izdaje se popolnoma izrabijo. V svrho neposrednega vtiskanja poštni i vred-notnic se bo rabilo od 4. oktobra 1908 naprej klišeje s podobo znamk novih poštnih enotnic. Omote itd. z vtisnjenimi dosedanjimi vredno-ticami je dovoljeno uporabljati do preklica.
Sklad za jubilejsko napravo „otrok" po vseh šolah na Kranjskem je ukazal c. kr. deželni šolski svet kranjski. Dne 2 decembra t. 1., ko se bo praznovala Šestdesetlet-nica slavnega vladanja Njegovega Veličanstva, se bodo pobirali prostovoljni novčni doneski v najmanjšem znesku 2 vinarjev od vseh učencev in učenk javnih in zasebnih ljudskih ter meščanskih šol, moških in ženskih učiteljišč, srednjih šol na Kranjskem, ter gojenk mestnega dekliškega liceja in mestne višje dekliške šole v Ljubljani. Nabrani denar se izroči deželni komisiji za jubilejsko napravo „otrok" ter porabi za ustanovitev še ene sirotišnice, za ustanovitev zavetišča nravno zanemarjenih dečkov in deklic in druge enake naprave. Na češkem so na tak način uabrali že okoli 50.000 K.
Za „tlačene" Nemce na Spodnjem Štajerskem so nabrali te dni nemški visoko-šolci v Gradcu od hiše do hiše 12.000 K.
Učiteljstvo proti alkoholizmu in kajenju. Norveški pisatelj Bjornsterne Bjornson poživlja učiteljstvo k boju proti alkoholizmu s temi besedami: „Učitelji bi imeli poizkusiti, ali bi ne mogli mladini na ljubo, to je v interesu naroda, vzdržati se dopolnoma uživanja tobaka in alkohola, da bi tako sami bili vzorni apostoli naukov, ki jih proglašajo. Potem bi bilo lažje upati na zdravejšo mladino in krep-kejši narod. Kdo se ne čuti zmožnega prednačiti s tem zgledom, ta naj ne postane učitelj." Soglašamo v polnem obsegu, ker „verba movent, eiempla tra-hunt" — besede mičejo, zgledi vlečejo. — Slovenski koroški učitelj-abstinent.
Naše najbližje zahteve. Pod tem naslovom je priobčil „Gorenjec" več člankov. Zadnji je posebno zanimiv. Kakor v vseh javnih uradih, piše „Gorenjec", tako zahtevamo popolno enakopravnost tudi v š o 1 i. To je ena najstarejših naših zahtev, vendar moramo priznati, -da zadnja desetletja v tem oziru nismo napredovali skoro nič. Na Koroškem se še vedno vsako leto ponemči v šolah na stotine naših otrok, slovenskih šol ondi ni — izvzemši dve —
na učiteljišču se vsi predmetje poučujejo v nemškem jeziku, gimnaziji v Celovcu in Beljaku sta kakor ustvarjeni za ponemčevanje naše srednješolske mladine. Slovenskim profesorjem so v zadnjem času nemške c. kr. izpraševalne komisije zaprle pot v zavode z nemškim učnim jezikom s tem, da v izpričevala zapisujejo pri-pomnje: „Sposoben za poučevanje le na zavodih z nemškim učnim jezikom." Torej rojeni Slovenci, popolnoma zmožni nemškega jezika, ne smejo poučevati po vladnih odredbah slovenskih dijakov zato, ker se po vladnih odredbah slovenski dijaki prisiljeni pohajati nemške zavode, ker slovenskih na Koroškem in Primorskem sploh ni, na Štajerskem in Kranjskem pa obstoje le polovičarski zavodi! Ali smo v pravni državi? Menda na Turškem tudi ni slabše. Vsaj v ljudskih šolah se celo pri zamorcih uči v domačem jeziku, samo na slovenskem Koroškem je otrokom zabranjeno! Tudi na Kranjskem se nam v šolah ponemči vsako leto več otrok, opozarjamo le na šole na Kočevskem, v B e 1 i peči, posebno pa še na ljubljanski realki, kjer gospodari duševni vodja vseh kranjskih Nemcev, profesor Binder.
Te razmere so naravnost neznosne, in dolžnost nas vseh je, da storimo konec umetnemu potujČevanju naše mladine in da zato mora priti že v prihodnjem zasedanju kranjskega deželnega zboranavrsto ljubljansko re-alčno vprašanje. Naših poslancev d o 1 ž n o s t je pa, daljudško-šolsko vprašanje na Koroškem in srednješolske zadeve na Štajerskem in Primorskem spravijo v državni zbor takoj v tem zasednju. Slovenske gimnazije v Mariboru, Celju in Gorici — od teh zahtev se ne sme odnehati pod nobenoceno! — Vsporedno z narodno samoosvojo mora iti gospodarska samoosvoja. Naši prvi produktivni stanovi: naš kmet, obrtnik in trgovec, morajo postati gospodarji na domačih tleh in ne sužnji nemškega kapitala. Pri kmetu se je začelo z zadružno organizacijo, zlasti glede kredita, prav uspešno delo, ki bo najbolj pripomoglo, da se kmetiški stan reši propada. Tudi naš obrtnik in trgovec morata posvetiti zadružnemu delu še več pozornosti nego dosedaj. Tisti predsodki, ki jih imajo zlasti manjši obrtniki proti zadružništvu, morajo izginiti, zakaj le v „edinosti je moč". Naša skrb pa bodi nadalje, da se pomnoži število obrtno-nadaljevalnih in sploh strokovnih šol, da se v Ljubljani trgovska šola razširi v trgovsko akademijo, v Celju in Gorici ustanovi trgovska šola, v Trstu pa slovenska trgovska akademija.
Slovenska šola v Krminu je pričela svoje prvo leto jako dobro. En razred je ie zdaj premalo; v decembru se razširi šola v dvorazrednico. — Tudi majhnih otrok je za en otroški vrtec. — Koliko je v Krminu slovenskih otrok, bodi razvidno iz tega števila: Pred nami je izkaz slovenskih otrok, rojenih v 1. 1901.—1904, in le v teh štirih letih je bilo tam rojenih — 76. Kakor se vidi, pride v Krminu do redne trorazrednice.
Nova podružnica „SMmarke" se je ustanovila na Bregu pri Ptuju. V odboru so sami pristni Nemci: Strašil, Juršenak, Bibič, Breznik in Zima.
Razgled po šolskem svetu.
—	Češko društvo „Komensky" na
Dunaju je odprlo češko šolo v Poštornu na Dolenjem Avstrijskem. To je prva češka zasebna šola izven Dunaja v Dolenji Avstriji. Lani je društvo „Komensky" ustanovilo drugo češko ljudsko šolo na Dunaju. Društvo šteje sedaj 14 podružnic z 2440 člani, ki so nabrali na Dunaju blizu 13 000 K. Okrog 90.000 K je došlo darov. „Komensky" ne bo miroval. Otvoriti namerava nadaljevalno šolo in v več okrajih dunajskih nove češke šole. Namera, da bi se osnovala na Dunaju češka srednja šola, se je morala za sedaj odložiti.
—	Odbor Jednote Koinenskega za pomožno šolstvo je na svojem ustanovnem zborovanju dne 1. šušca 1.1. sestavil program svojemu delovanju. Odbor bo proučaval teoretično pomožno šolstvo, kako se razvija in or-ganizuje v tujini, a poleg tegav bo delal na probujo pomožnega šolstva na češkem.
—	Nemške šole v Pragi. Predsednik okrajnega šolskega sveta za uemške ljudske in meščanske šole je odredil, da otroci v pred-mestih ne smejo v te šole. Ker pa ta odredba med šolskim letom ni umestna, je ukrenil deželni šolski svet, da smejo otroci obiskavati tuje šole, ako je dovolj prostora.
—	600.000 snlferajnskih znamk razprodanih. Nemški šulferajn je izdal nedavno znamke, na katerih so slike devetih krajev, ki so po nemškem mnenju najbolj v nevarnosti pred Slovani. Dosedaj je že razprodanih 600 tisoč takih znamk. Nemci izdajo te znamke še v novi nakladi, izdajo pa tudi kolek, na katerem bode slika o razbiti nemški kazini v Ljubljani.
—	Obveznost učenja „Esperanta" je bila uvedena na deških in dekliških ljudskih šolah fancoskega mesta L i 11 e. Učenja se udeležuje 1.100 učencev in učenk.
—	Promovirana je bila na graški univerzi za doktorico filozofije gdč. Ana Schiffrer-jeva, hčerka pokojnega tvorničarja Viljema Schiffrerja v Dolu pri Ljubljani.
—	Poljske šole t Varšavi je dala ruska vlada zopet odpreti.
—	Na Pruskem je okolo 4000 praznih učiteljskih mest.
—	Ženski vseučiliški rektor. Angleška prvoborilka za ženske pravice, gospa Henry Galett, je predlagana za rektorico na univerzi v Aberdeenu. Njena konkurenta sta ministrski predsednik Asquith in gospod Edvard Oarson.
—	Madjarske šole. Devet novih šol so odprli na Hrvaškem za vlade barona Baucha tekom treh mesecev. Madjari postopajo tako predrzno, da pričenjajo že zahtevati, da se zapirajo hrvaške šole. To se je zgodilo v Kre-štelovcu, kjer so Madjari naredili na vlado prošnjo, naj zapre hrvaško šolo.
—	Za 500 000 dunajskih Čehov ni niti ene šole. V X okraju se je oglasilo za sprejem v šolo društva „Komenskega" okrog 5000 otrok; a sprejeti jih je moglo v I. razred le 57. Ostali so morali zaradi nedostatka prostorov oditi Deputacija staršev se je šla takoj ministrstvu pritožit. Zapretili so, da na-rede šolsko stavko, ako ne bo konca takemu škandalu v središču države.
Z gospodarskega polja.
= Pešanje Izvoza t Avstro-Ogrski.
Iz statističnega poročila, ki ga je izdalo trgovinsko ministrstvo za mesec septembor, posnemamo, da se je izvoz iz naše države precej poslabšal. Dočim je poskočil uvoz za K 6,700.000, je padel izv9z za 8,300 000 v primeri z onim meseca septembra preteklega leta. Od 1. jan. do 30. septembra se je zvišal uvoz za 54 4 milijonov K, dočim se je izvoz znižal za 31-4 milijonov K. Padanje v izvozu je pripisovati splošni gospodarski krizi, ki še vedno ni ponehala in se je bati, da se izvoz Avstro-Ogrskih pridelkov še nadalje poslabša, predvsem zaradi bojkota na Balkanu.
= 600 milijonov kron za rodne gradnje. Z Dunaja javljajo, da predloži vlada parlamentu predlogo, v kateri zahteva 600 milijonov kron za vodne gradnje na češkem in r Galiciji.
— Glad v Dalmaciji. V Bukovici, Er-veniču in Belini je nastalo zaradi slabe letine silno veliko pomanjkanje živil. Vkljub opeto-vanim prošnjam je vlada le malo storila, da odvrne to katastrofo. Beški .Novi List" poroča, da je v Erveniču umrlo več ljudi za lakoto.
== Tlnorejski in sadjerejski poučni tečaji. Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1909 stalne viničarske tečaje, da 8e vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v ameriških vinogradih in drevesnicah, v gojenju in sajenju sadonosnikov. Med drugjmi priredi take tečaje : 1. na deželni sadjerejski in vinorejski šoli v Mariboru, 2. na deželni viničarski šoli v Zg. Badgoni, 3. na deželni viničarski šoli v Ljutomeru in 4. na deželni viničarski šoti v Skalcah pri Konjicah. Ti tečaji se pričnejo dne 15. februarja in se končajo dne 1. decembra 1909.
= Vinska trgovina v Italiji. V prvi polovici 1. 1908 se je uvedlo v Italijo 328 165 hI vina. Med tem je 281 300 hI francoskega vina v steklenicah. Avstro-ogrska je udeležena na uvozu le s 96 hI, proti 181 hI v prvi polovici 1. 1907, v kateri dobi je ves uvoz znašal 355.091 hI Izvozila pa je Italija v prvi polovici 1907 1. vina v sodih 391.224 hI in 6.686.500 steklenic vina. L. 1908 prvih šest mesecev vina v sodih 611.580 hI in 6 322 400 steklenic vina. Največ letos iz dežele prodanega rina je šlo razmeroma v Švico, in sicer 231 312 hI, na drugem mestu je Brazilija z 59.956 hI.
= Izvoz živine v Italijo. Po južni železnici skozi Kormin in po furlanski železnici skozi Červinjan je šlo iz Avstrije v Italijo letošnjega oktobra skupaj 19.182 glav razne živine, in sicer 2594 konj, 704 volov, 94 bikov, 3038 krav, 64 bivolov, 8615 junic, 2746 telet, 584 ovac in 743 prešičev. Poleg teh se je izvozilo pa še mnogo zaklane živine in svežega mesa. Tako je šlo iz Srbije v posebnih za prevažanje svežega mesa pripravljenih vagonih le v Milan 182 kvintalov. Laški listi se jezijo, ker Avstrija tako lahko izvaža svoje blago v Italijo, medtem ko se po njih mnenju ovira uvoz iz Italije v Avstrijo na vse možne načine in z visoko colnino.
== 6 milijonov 400 tisoč kron so dosedaj dvignili Slovenci iz Kranjske hranilnice v Ljubljani. — Tako so poročali na občnem zboru tega zavoda.
= Zvišanje tarifa na južni železnici se je navzlic ugovorom železniško ministrstvo že odobrilo. Uvede se z novim letom. Južna železnica bo imela od tega zvišanja okroglo 5 milijonov več dohodkov.
= Jabolka lahko ohranimo čez zimo dobra, če jih pakopljemo v zemljo kakor repo. V ta namen se izkoplje globoka jama, dno se pokrije s smrečjimi vejicami ali slamo, potem 8e nasiplje jabolk, pokrije z vejicami ali slamo, slednjič pol metra visoko zemljo, in jabolka ostanejo do pomladi zdrava in sočnata.
= Velika razstava v Sarajevom. Avstrijski industrialci so sklenili, da prirede prihodnje leto v Sarajevom veliko razstavo.
Raznoterosti.
X Škandal zaradi jubilejskega iz-prevoda. Kakor znano, je izkazal odbor, ki je priredil jubilejski izprevod na Dunaju, nad 1 milijon primanjkljaja Župan dr. Lueger je hotel prevzeti ureditev afere, toda mestni svet je sedaj sklenil, da ne dovoli odboru niti vinarja. Cesarju se nihče ne upa ničesar povedati o škandalu.
X Koncentracija vojaštva v Sarajevu, Skoiaj vse vojaštvo, ki pride iz Sand-žaka, se nastani v Sarajevu, kjer sedaj z naglico stavijo za vojake 23 barak.
X Škandalozna zakonska pravda. Američani imajo zopet zanimivo zakonsko pravdo. Milijonar Gould in njegova soproga se hočeta razporočiti. Ona zahteva od njega pol milijona letne alimentacije, a on ji te alimentacije noče dati. Ona toži moža, da je nepoboljšljiv Don Juan, on toži njo, da je — pijanka! Gospa Gould je bila prej omožena z nekim drugim, in sedanji mož trdi, da sploh ni bila od prvega soproga nikdar razporočeua, da je torej izvršila bigamijo.— Gospod Gould pripoveduje, da je šel s soprogo na neki koncert. Ona je bila totalno pijana. Zraven nje je sedela lepa milijonarka, na glasu zaradi svojih lepih ram. Gospa Gould se je nagnila in ugriznila svojo sosedo v levo ramo tako, da je morala takoj poiskati zdravniško pomoč. Gospoda Goulda dolži žena, da ji ni dal jesti, da jo je pretepal in živel z drugimi ženskami. Seveda vse te interesantne podrobnosti jako zanimajo ameriško družbo, ki spremlja pravdo z velikim interesom.
X Največji daljnogled na svetu postavijo kmalu v Carnegijevem zavoda v Wa-shingtonu. Ta teleskop bo imel steklo v premeru 2V» metra. Z ureditvijo tega daljnogleda se bavi prof. Nitchie. Samo steklo tehta 90 met. stotov ter je provzročala njegova priprava ogromno truda. S pomočjo orjaškega teleskopa bodo fotografirali predmete na nebu, kakor megle, zvezde, pege na solncu itd.
X Umor iz politiške mržnje. V Gersdorfu pri Gleisdorfu na Štajerskem je živel 601etni Josip Schrameis, ki je imel svoje politiško prepričanje. Bil je namreč svobodo-mislec. zaradi česar je bil v občini razupit za „rdečkarja". Dne 4. t. m. so šli skozi vas romarji. Schrameis je izjavil, da bi ljudje bolje storili, da ostanejo doma pri nujnem delu. Zaradi tega so ga klerikalno fanatizirani kmetje napadli. Kmet Winkelbauer ga je pobil na tla, nakar sta ga s hlapcem Kalcherjem toliko časa bila po glavi ter ga suvala z noži, da je izdihnil.
X Učitelj izumil mišoloTko. Učitelj Kling v Helmstadtu je izumil avtomatsko lovko za miši in podgane. Svoj izum je prodal ke-mično-tehnični tvornici „Centar" v Berlinu. Dobil je 40.000 mark. Bazen te vsote dobi še \0% od vsake prodane mišolovke. Ako si tvornica pridobi patent v kaki drugi državi, mu mora za vsak slučaj plačati 6000 mark. Pač srečen učitelj!
X Ženska župan. V angleškem mestecu High Wycomke. ki je znano po svoji industriji stolov, so izvolili za župana učiteljico Done. To je prvi ženski župan na Angleškem.
X Nemški cesar za balet. Nemški cesar Viljem II. se je lani začel jako zanimati za stare Asirce in njih navade in noše. Posebno se je zanimal cesar za asirski ples „Sar-datiapal". Zainteresoval je cesarja za te starine profesor Delitzsch S profesorjevo pomočjo je spisal cesar balet „Sardanapal". Prireditve so veljale 375 000 mark. In da se ta strošek pokrije, mora balet igrati dvorna opera, in sicer po zvišanih cenah. Berlinci pa so se spuntali, da bi morali zaradi cesarjevih kapric nositi svoj denar k baletu. In tako si je zadnje predstave gledal le cesar s svojim dvorom.
X „Ca dl can". "V Milanu razširjajo ceste in bo v to svrho morala izginiti s površja zemlje tudi groznih spominov polna „hiša psov" — „ca di can". To hišo, ali bolje rečeno, palačo je za svojih pettisoč psov sezidal tiranski vladar vojvoda Barnabo, ki je nastopil vlado leta 1354. Značaj tega vladarja je bil soroden najkrvoločuejšim rim«kim cesarjem. Mislil ni na drugega, nego na lov in na svoje pse, ki jih je iz početka držal v gori omenjeni palači, pozneje pa jih je dal v rejo po hišah meščanov in kmetov. Pri tem je postopal tako: Ob določenih rokih so morali oskrbniki prignali pse pred vojvodo; ako se je knezu zdelo, da je pes shujšan, je moral oskrbnik plačati kazen, ako je bil pes predebel, je moral isto-tako plačati kazen, ako pa je kak pes poginil, so vzeli oskrbniku vse njugovo imetje. Na ta način si je vojvoda pridobil ogromno imetje. Toda psi so mu služili tudi kot krvniki. Za čisto malenkostne pregreške je metal svoje pod-ložnike psom, da so jih raztrgali. Vendar pa je kazen zadela tudi njega; njegov nečak, Giangaleazzo, ki je vladal v Paviji, je po zvijači prišel v mesto s svojimi jezdeci, dal prijeti svojega strica in ga vreči v ječo, kjer je ostal do smrti.
X Pridelovanje rož na Bolgarskem. Glavni industrijski panogi v Bolgariji sta pridelovanje tobaka in rožne esence. Nabiranje rož se začne koncem meseca maja ter traja 18 do 30 dni. Takrat se cvetje pridno destilira. Že pred solčnim vzhodom gredo procesij* mla-deničev in deklic v pestrih narodnih nošah k trgatvi. Povsod odmeva veselo petje. V košarice
pobirajo ravnokar razcvetele rožne popke. Nabrane rože razgrnejo na hladnih senčnatih prostorih, potem pa se destilirajo. To se zgodi v kotlih, ki obsegajo kakih 250 litrov vode. V kadi denejo 20 do 25 funtov rož. Voda zavre in v dobrih 45 minutah se pridobi na ta način 30 do 35 funtov rožne vode iz vsakega kotla. Ta rožna voda se iznova destilira, tako da se pridobi iz 100 do 120 funtov rožne vode 30 do 35 funtov močnejše rožne esence. V tej esenci plavajo majhne rumeno-belkaste oljnate kroglice, in ko je steklenica polna, se vzdignejo na vrh. Te srage se z žlico posnamejo ter spuste v steklenico, ki ima na dnu majhno luknjico, da odteče skozi njo voda. ne pa olje. Na ta način destilirano čisto rožno olje se potem razpošilja po vsem svetu kot dragoceni parfum.
X Poljski bojkot pruskemu nasil-
8tvu. Kakor znano, hoče Prusija s pomočjo takozvanega „razlastilnega zakona" nesrečne Poljake, ki so pod vlado pruskega „Herren-volka", pregnati z njih rodne grude. Ali Poljak ne ljubi le materne govorice, ampak on ljubi tudi rodno zemljo. Prost ni kot državljan, ampak prost gospodar hoče biti zemlje tiste, ki so jo orali in prelivali kri zanjo njegovi pradedje in v kateri počivajo njegovi očetje. Ves poljski narod, bodisi da biva v Prusiji, v Busiji ali Avstriji, se je dvignil in nastopil proti Prusiji na polju, na katerem se lahko uspešno bojuje proti pruski ošabnosti. Bazla-stilni zakon, ki ga obsoja in se ga sramuje ves civilizirani svet, je rodil najhujši poljski bojkot vseh pruskih izdelkov. O tem bojkotu beremo v „Kaufm. Wochenschrift" : Noben pruski trgovec in trgovski potnik ne sme prestopiti praga poljske trgovine. Poljski trgovci so nabili na vrata svojih pisarnic tablice z napisi: „Vertretern deutscher Häuser ist der Eintriit strengstens verboten." Vsa poljska javnost skrbi za to, da se bojkot dosledno izvaja in da se ne vtihotapi med poljski narod prusko blago. Najhujše je poljsko narodno ženstvo, ki z največjo strogostjo pazi na to, da se ne kupi niti za vinar pruskega blaga. Siromak tisti trgovec ki nima toliko narodnega čuta in se spozabi, da kupi kaj pruskega blaga. Poljska javnost in časopisje ga neusmiljeno prime in zasramuje kot narodno izdajico. Prepričan je lahko, da niti en narodni Poljak ali Poljakinja ne prestopi praga njegove trgovine. Nekaj takih trgovcev je že padlo. Poljski trgovci so sedaj stopili v zvezo s francoskimi in angleškimi trgovci, pa tudi z avstrijskimi industrijci, predvsem češkimi. Poljaki so dali Prusiji oster in jako občutljiv odgovor na njeno umazano izzivanje in gotovo je, da Prusi že obžalujejo tisti nesrečni zakon, s katerim so na tako podel način žalili poljski narod. — Tako poroča židovski trgovski list in prepričani smo lahko, da, ako piše tak list tako ostro, mora biti v resnici še hujše. Omenjeni list poživlja vse avstrijske industrijce in eksporterje, naj obiskujejo poljske trgovce na Avstrijskem, kakor tudi na Buskem.
X Trgovina s sužnji. V južnih delih Afrike so prišli na sled nečloveški trgovini z zamorci. Portugalski trgovci so hodili v angleške pokrajine ter lovili zamorce kakor divjačino. Vzete zamorce so zapirali v zaboje ter jih pošiljali v Perzijo, kjer so jih kupovali za evnuhe. Na ta način so trgovci na tisoče zamorcev razposlali v razne kraje Azije. Angleška vlada je odredila najstrožjo preiskavo.
X Jubilej tobaka. Letos je 350 let, odkar je prvi iz Amerike prinesel tobak v Evropo Spanec Consalvo Fernandez. V začetku se je uporaba tobaka slabo širila, ali danes jih kadi mnogo, možki in ženske, bogati in siromaki. Eni iz luksusa, a siromak tudi zato, da si umiri gladni želodec. Strup namesto kruha!
X Morganatične kneževske hčerke. V Parizu se je omožila princezinja Aleksandra Jurjevskaja z Levom Nariškinom. Za tem dogodkom je mnogo romantične preteklosti. Car Aleksander II. je imenoval pricezinjo Katarino Mihaljevo Dolgoruko leta 1880. za kneginjo Jurjevskajo. Car se je namreč z njo oženil štiri tedne po smrti prve žene. Že do tedaj mu je ta nekdanja dvorjanica njegove žene rodila tri otroke : sina Juija in hčeri Olgo in Katarino. Princezinja Olga se je omožila leta 1895 z grofom Mereubergom morganatskim sinom princa Nikolaja Nassau, ki si lasu pravico do luksenburškega prestola. Njena sestra Katarina je sijajna pojava pariških salonov ter je omožena s knezom Barjatinskim Princa Jurja je legitimiral car Aleksander III. ter je vzgojen na ruskem dvoru. Sedaj je poročnik v telesni huzarski gardi. Leta 1900. se je ožeuil z grofico Aleksandro Zornekau, ki je bila istotako morganatski otrok pokojnega vojvode olden-burškega in prekrasne kavkazinje Agripine Džiparidze. Iz tega zakona je potekla le ta deklica, nakar sta se soproga zopet razšla. In sedaj se je ta omožena kneginja Jurjevskaja omožila z Levom Nariškinom. A tudi zgodovina Nariškova ni vsakdanja. Nariškini trdijo, da so potomci stare češke obitelji ter so v nekem kolenu tudi v sorodu z rusko carsko dinastijo. Nariškini so prišli do silnega imetja, ko se je ruski car Aleksije oženil z Natalijo Nariškinovo. Iz tega zakona je bil ustanovnik ruske države Peter Veliki. Nariškinom je dal Peter Veliki grofovstvo, a so ga odklonili, istotako so odklonili kneževski naslov pod Aleksandrom II ter zahtevali, da se zenačijo s cesarskimi princi.
X Pes rešil otroku življenje. V
Drahovicah na češkem se je igralo več otrok na lesenem mostu. Nenadoma se eden izpo-drsne in pade v vodo, ki ga je takoj odnesla. Slučajno navzoči mesar Schädel tedaj hitro za-kliče svojega psa in mu pokaže za otrokom v vodo. Pridna žival res takoj skoči v vodo in izvleče otroka h kraju ter ga tako reši gotove smrti.
Prošnja.
Tekom letošnje zime predelam Drugo in Tretje berilo (Josin-Gangl). Cenjene tovariše in tovarišice, ki so rabili ti dve knjigi, vljudno prosim, naj mi naznanijo svoje želje in zahteve, ki jih bom uvaževal pri predelavi. Tako je mogoče, da dovršim to delo v sporazumu z vsemi, ki rabijo imenovani knjigi.
T Idriji, dne 19. novembra 1908.
E. Gangl.
Vsakdo bodi naročnik ,Zavezinih' listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče.
Učiteljska tiskarna m
priporoča si. šolskim vodstvom in š. svetom za cesarjev 60 letni jubilej krasne
jubilej ske karte
na karton z vzbočenim emblemom (naš cesar 1. 1848. in 1908.) in primernim besedilom.
Posamezni komadi: manjši po 10 h, večji po 20 h. Pri naročilu nad 100 komadov 10°/o popusta.	llž 12—12
Za Šolsko mladino najprimernejše In najee-nejSe darilo In spomin na letoSnjl jubilej. •
		
		
Najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije amerikan. sistema prodaja in izposoja
Alfonz Breznik, učitelj „Glasb. Matice"
136 Ljubljana, Gradišče 11. 52 19
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga t omejenim jamstvom.
Promet do konca oktobra: K 181.68016.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.


Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
Jos. Dežman
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko.
Cene sigurno najnižje.
Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežeie. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov. 83 26—18

Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 42
Ceniki gratis in franko.
Za šolske slavnosti
ob cesarjevi 60letnici
priporoča podpisanec:
1.	Slavnostni red za proslavo cesarjeve 60-letnice v ljudski šoli. Cena 1 K, h,
2.	jub. knjižico „Iz življenja našega cesarja". Cena izv. 24 h, 50 izv. 9 K, 100 iz v. 16 K,
3.	podobo NJega Veličanstva presvetlega cesarja ob 60 letnici s primernim besedilom. Cena 1 kom. 6 h, 100 kom. 5 K,
4.	spevoigro „Slava domovini!" Cena par-tituri 3 K 20 h, besedilu pesmi 12 h, de-klamacijam 16 h.
j^.nton Kosi,
178 6-5	Središče, (Štajersko).
Naročajte in priporočajte
šolske zvezke
slovenskega izdelka! Založnik A. Slatnar v Kamniku.
Zaloga v Ljubljani pri V. Kenda, V. Petričiču, Fr. Igliču in dr. ter pri trgovcih po deželi.	147-12 (io>
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Špecialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene.
Gg. učiteljem in njih. rodbinam 5°/o popusta.
Svetiollkalnica: === _5 Kolodvorske ulice št. 8.
'.75 52-5
VERONIKA KENDA
v Ljubljani m Dusiiijski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisauih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajoči h predmetov.	157 52—12
Postrežba točna in solidna.
O-Istima, zaloga
A. Slatnarjevih zvezkov.
E
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg 21	12-3
Mestni trg 6 - Sv. Petra cesta 26
V poletnih mesecih
sladoled in ledena kava. KAVARNA.
— Teleion št. 194. —


P. n. učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča
Kavarna Evropa
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc,
27 26—24	kavarnar.

Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur v
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik up $chaft> liausen, Klassig i 11 Glashiitte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—42
Največja tvornica na jngu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
Slovenci, ku?ujt.ei
'v korist družbi sv. Cirila in Metoda! ¿un
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 17 26-24
Odlikovanp % zlatim zaslužnim križem s krono. C. br. privil. tovarne
orgelj in harmonijev
Jan Tuček, Kutna gora
(Češko)
26-24
stavi in dobavlja orgije vseh velikosti, sistemov in slngov, harmonij« s stiskalnim in sesalnim sisteuiGm (Cottage-orglje), klavirje in planine
najmodernejših konstrukcij. 3 do 51etna garancija. Ustanovljene 1. 1869.
Nizke cene.	Tudi na obroke.
Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov.
Ilustrirane prospekte orgel, cenike harmonijev in klavirjev gratis in franko.
Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in flrneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti liotela. „"CJaaioii*
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši,* črni, medli	19 52—4?
lak za šolske table.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
T7- IPIR.^.Grl
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelkn: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . Rezervne in poroštvene
zaloge.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
Tzplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej . . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala ie banka „Slavija" svojim členom odd I—V. za škode in nagrade . .
K 1053,737.339 8& 8,090.621-62
4,361.283-8»
„ 34,791.584-9»
2,188.391-24
34,087.781-4&
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
87.176.383-7»
26-24
Vsa pojasnila daje
General, zastop banke .Slavije'
v Ljubljani.
G-osposlse -uJLice št. ±2.
RETTIG-ova SOLSKA KLOP je klop prihodnosti!
Temeljito snaženje šolskih tal ^S in prahu, učenčevemu zdravju '	najprikladneje sedenje.
Pravico za izdelovanje EETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje
Fran Burger 26?3
mizarski mojster v Spod. Šiški.
mwm.
Pri nakupu oblačilnega blaga naj se ozira na narodno trgovino
ČEŠNIK & MTL A VEC
v Ljubljani (pri Češniku) Lingarjeve ulice
"Velika zalega suil^na, in l-^am-g-ama. za mošlre oTolel^e Najnovejše vrste modnega volnenega, svilnatega in perilnega blaga za dame. Velika izbera preprog, zaves, odej itd. is 12—12
Cene nizke in strogo solidna postrežba.
^p* P. n. učiteljstvu dam pri nakupu 5 % odbitka za učiteljski konvikt.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	176 52—5