DELAVSKA DANES: ■»POGOVORI 60«: Resolucija o razdeljevanju osebnih dohodkov po delu in strokovnem izobraževanju proizvajalcev Iz razprave ljudskih poslancev na zasedanju Ljudske skupščine LRS, dne 17. in 18. maja 1960 Mitja Švab: TOVARNIŠKI TISK V SLOVENIJI Vito Ahtik: PROSTI CAS NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA Sobota, 28. maja 1960 štev. 21, leto XVIII. DOGODEK V ZAGORJU lo telit0lSO se ni v ZaS°rju zbra-1)0. y ° ljudi kot preteklo nede-'2 biij .tisoi jih je bilo. Prišli so 1* so riJe halnje okolice, zbra-stav 6 sredi mnogoštevilnih za-otv0’., 3 Prisostvovali svečani Cia, \r uovega Delavskega do-ift D ?Se dolgoletne želje, napori 2ag0r':rtvovalnost delovnih ljudi ^)ihoJa S0 združeni v tem domu. ^bij^ i® bogato poplačan, bo D' 80 resnično svoj dom, ki Hega Stal središče vsega družab-gorja ^ Vz§ojnega življenja Za-beb 1. ? zato jim opravljenega .l= Ih zato jim hi žal. Ha ^e^aP°sti, kakršne Zagorje tidajpJjjPPi. so se med drugimi % Zlh tudi tovariši Miha Ma-tlov> Janez Vipotnik, Franc Ki-Franc Popit in številni !ir:rtl 1 Politični delavci. Po uvod-ga j, §°voru sekretarja občinske-Sr^°miteja ZKS Zagorja Rudija l{s_.afja je govoril tovariš Miha ihudi ’ kl ^ je v svojem govoru m,. , aril pomembnost doma, ki je Cdks’ splošnega gospodarskega in razvoja Zagorja. t0rri^a dom, kakor mnogi drugi s0„. PPslni objekti, zdravstvene, t„.‘alPe objekti, in uslužnostne ustanove s t ^Požica zgrajenih stanovanj, le[j^teritoi se je v kratkih nekaj Papolnila prej redko nase-dj^,;. zagorska dolina,« je med 'tena tovariš Marinko, o naglem napredovanju, ■•gitn Hp-iai *Prifai ae;,al 0 ® nagitrin iidpitruuvciiijiA, 8istp uPhh našega komunalnega g0v rria- Vsi ti objekti zgovorno ga ,re> da ni merilo življenjske-^n v ^ar^a ‘delavske in namero 3»e družine samo in zgolj sa-bra Vlsina plače, ki naj zagotovi liW°’ .°hleko, stanovanje in kak več. marveč da so ob dok^u in motorju potrebne tudi e ceste, da je treba odpra- z njih, da oprema go-t),) *njstev s sodobnimi tehnični-eku^PPmočki zahteva tudi več kopjhe, boljše omrežje, da je HQ ®a Problemov, kakor pravi-Poi’e ^užbenega standarda, ki so 0dln?. Psebpih zaslužkov bistvene, tv cdpe važnosti za to, kakšna OPREDAJA UPRAVLJANJ NI LE FINANČNI, TEMVEČ TUDI DRUŽBENOPOLITIČNI AKT b0 sk^dobnost našega Stenih naseljih. N’a Sov; za bivanja v kakšne bodo trgovina, usluž-Pbrt, družbena prehrana, ^-te’ Promet, obrt, d oddiha, športne naprave, arPi domovi in tako dalje.« l{0^alem je tovariš Miha Marin-roiRudaril, da morajo o tem Pod;1?..vsi samoupravni organi v pf0j hh in komunah in vsem Pfa z^aialcem in upravljavcem s hnim, načrtnim izobraževa-da , utrditi socialistično zavest, SegDod° lahko kos nalogam na-bo(j ®osPodarskega razvoja in da ^ahko pravilno zastopali in-6 naše skupnosti. le "S'’0 bodo taki domovi, kakor ,.,a8> Predstavljali dragoceno pomoč našim družbenim V teh dneh bodo volitve novih delavskih svetov v glavnem zaključene (z izjemo PTT in Jugoslovanskih železnic, ki imajo podaljšan rok za izvedbo volitev do konca junija). Najpozneje v petnajstih dneh po izvolitvi se mora delavski svet konstituirati in izvoliti nov upravni odbor, ki mora zopet najkasneje v petnajstih dneh prevzeti upravljanje od prejšnjega upravnega odbora, in sicer s tem, da se med starim in novim upravnim odborom opravi primopredaja. Nobene potrebe ni, da bi s primopredajo čakali prav do zadnjega roka, ampak bodo v večini podjetij to dejanje opravili čimprej predvsem iz praktičnega razloga, da bodo novoizvoljeni organi čimprej pričeli z delom. upravnega odbora bi se morali bolj zavedati, kako resno opravilo je prevzem upravljanja s podjetjem, ker ni izključeno, da bi zaradi določenih nepravilnosti sami občutili posledice. Pri primopredaji je treba razčistiti kolikor je mogoče vse nejasnosti. Ce bodo člani novega UO kritično sprejeli primopredajo in proti posameznim stvarem izrazili svoje pomisleke, Jdo to lahko upošteval tudi delavski svet, ki mora v osmih dneh primopredajo ob- ravnavati in jo potrditi ali pa zavrniti. Sele s tem, ko delavski svet potrdi primopredajo med upravnima odboroma, je potrjena tudi razrešnica staremu upravnemu odboru, ki jo je le-ta dobil na prvi seji novoizvoljenega delavskega sveta. KAKO SO SE UVELJAVILI SAMOUPRAVNI ORGANI Problematika upravljanja podjetij je bila v pretekli mandatni dobi tako živa in pestra, da upravnim odborom ne bo manjkalo gradiva za poročilo. Zlasti letos,, ob desetletnici delavskega samoupravljanja, bi morali v vsakem podjetju dati prerez pogojev, v katerih se je razvijalo samoupravljanje v njihovem podjetju in kakšno stopnjo je doseglo: ali sta DS in UO dejanska samoupravna organa, ki mislita z lastno glavo ali pa sta le demokratična fasada in orodje v rokah posameznih vodilnih usluž-(Nadaljevanje na 3. strani) USpa^zacijam, da bodo mogle el;'Q'oneie izvrševati svojo nalogo VfJi^ko-političnega izobraže-^anstva, nuditi torišče de-Hal .Univerzi in drugim izobra-01 institucij3111 za pospe-Sjjj, Usposabljanje vseh članov Va;'?uPravnih organov in proiz-2. icev, da bodo čim hitreje spo-,aJi svoje pravice in dolžnosti talcv?0 uspešno opravljali svoje bgS0Je ob koncu govoril o po-kih 1 hitrejšega dograjevanja ta-^ial- rnOV’ ie tovariš Marinko °čitn'^ki domovi postajajo vse iteji 6 eminentna potreba druž-ta?®ga standarda glede kulture, bMV6elne •vt.tzave V U«bljaaski občini Center imajo sindikalne podružnice že 52 počitniških domov. Najbolj znano je spodarskih C organizacijah^Skot^ ČUeV.knnnosrs61^ ml S.kupn0*ti' .kf r ^ sedaJ na razpolago že 100 ležišč. Ko se bodo vklju- eSSIIS: - SU h •’ *“ dr"s‘ *l"d",*lne BodTS'ik»j b„odv.1i!,CT pa Točno 22 udeležencev občne- Danes razpravljajo - ^ ga zbora občinskega sindikalne- povsem drugače. Govore ~ 1 ni se naglo razvija, bolj sp ^ budno nagrajevanje (že '^gra' Grožnja je bila izrečena, še pre- ustvarjenega dohodka na posamez- svet je ugotovil, da so v 47 gospo- vrata. Sindikalne organizacije po na- tevSfu^nku^T °Tov< mrd diwMnv i»bčcv\.nn°r' ien ne sklfde' Znaeilno je, da v dobrš- darskih organizacijah nezakonito vadi pred takšno metodo zatisnejo kleia J Totri in Oljarni let05 ,?f; e i na o c- ri^m ^i,, podjetij člani delavskih odpustili 60 delavcev in delavk. So oči in ne terjajo, da se posamez- v Kolinski tovarni hranil, dobivajo gradiva pred primeri, je bilo rečeno, ko delavski nika, če je že res kaj zagrešil, spro- pa jim bodo še Tim obrazložena nrohln- in tnHi cinriilrr«lnodo pravilno urejene. V pet- takšnih primerov lahko pride pred- Ipktivom zagovarjati, zavzemajo posamezna delovna mesta, ^ združitev nujna, je v korist skup- najstih _ industrijskih podjetjih vsem tam, kjer posamezniki mono- ,ru?a,„siialif5a^JS~ .letos 86 ban« delavske- polizirajo različne med seboj po- za stvan, za katere so še pred ča- boij temeljito. V večini P™1*}, de avskega __ aa svpta le za 5 o/#» zaseHani araHiva „ —i u c i_ ___i som glasovali. Sindikalne organiza- nin crwznnu Ho hi ikn . a •aznou p r avl j trn fa "todo v postojn- toda po ovinkih *o mu dali vedeti! ga sveta le za 5 “/o zasedani gradiva vsem nezdružljive funkcije. V pod- j^1!1 glaso^ali- Sindikalne organiza- nic ^ že spoznali, da bi 'skTobčini končane ta tedmi No- da s.e..st.var ne bo dobro iztekla, če vnaPrej' za_,^taU\ zasedanja pa le jetju Čevljarstvo je bil predsednik ° j.aj°,.!tak?neJP0^a‘ ^žanje samo škodovalo, P056^ nado- sttv sa 53*£HS£s dssLsrgg SslESSZi"” sklical širše posvetovanje s pred- združitvi s kolektivom ni bilo po- Predsednike delavskih svetov, je monopoliziranje funkcij odločitev zagovarjali pred vsako- obrazbo. stavniki gospodarskih organizacij, drobnejše razprave, pristal je pač P°^aza^a» da je bilo le za četrtino Občni zbor je opozoril tudi na mer. ^ go na °y7flv- Sprejeli so vrsto predlogov ter zato, ker drugače ne bi bil deležen zasedanj v industrijskih podjetjih dva P°java» ki nista združljiva s Odlika občnega zbora Občinske- zboru razpravljali o vsej deJ priporočili delavskim svetom, da podpore pristojnih občinskih orga- Posvetovan)e članov delavskih sve- socialistično moralo. Gre za to, da ga sindikalnega sveta Celje je bila nosti občinskega sindikaln ,d v tednu varnosti posvete eno sejo nov. tov s kolektivom, v trgovskih pod- tedaj, ko se hočejo v podjetju ne- predvsem v tem, da je opozoril na sveta v minulem, letu. Občin. Izključno problemom varnost in poročilo in ramrava nctai v, a jetJ‘b 80 se ČIani delavskega sveta koga iznebiti, stikajo za leta in leta te in podobne pereče probleme, s sindikalni svet Moste je uspe8 _ vcum_N5i in Poročilo in razprava ostalih de- . 0^ ah ^ m o oaiium«i.iu ovcu j»- —}7\ro* zaščite delavcev na delu in izven legatov sta načeniala nnHnhn^ posvetovali s kolektivom še v manj- nazaj za vsemi napakami, ki jih je tem pa je bil dan že tudi jasen opravil svojo nalogo, novo lz Hola ph nKQQ nc+Qr.™Hu —i s „..p P " ši meri, prav tako tudi v obrti in ali naj bi jih zagrešil, samo da ga napotek za bodoče delo sindikalnih Ijeni plenum bo moral le na sebno ^komisijo, ki TZUtiZ jala s problemi varnosti. lahko postavijo pred tovarniška organizacij. lavskega upravljanja, obravnavalo 0b °.ceni. metode dela delavskih P. D. Ijevati začeto delo. D. P’ • Enako komisijo je ustano- J6 uspehe in pomanjkljivosti na 8V®tov ie biIv° rečeno, da so sindi- vil tudi Občinski sindikalni svet Podr°čiu nagrajevanja, Celje. Tudi v Celju je bila na pozornosti pa so bili oanosi v de- ---- 7 pobudo ObSS sklicana konferen- ovnlh kolektivih, odnosi do tistih, da, bodo morale v bodoče terjati od ca predstavnikov gospodarskih 50 grajali napake pa. zavoljo tega c e.avs.v.1^1 .svetovv' n?P se prec^ vselT11 ^T^^-JSUS "-”4 T!i "pri podružnice in samoupravni orga- arganlzaciJah. od vodstev Podjetij, da pripravijo problemom verno,,■ Z.,o M.ibno bilo oceni.n, i*„T vec pozornosti, in to ne le v metoda dela delavskih svetov in od- tednu varnosti, ampak vse leto. nos vodstev podjetij do orer,.™,, OMm zbor je tudi opozoril sin- središču ka,lne, podružnice premalo opozar Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA DRAVOGRAD 1 O I bi.»l rbX'(- 1' V . /~1 . V, ♦ v- 1 « L. ^ ^ ^ t 1 —. Mimo lastnih pravilnikov _ ---v----*—»uuaicv poajeuj ao organov 'r—---------------.J~.:—».*. »icuscuuik. uuemsKega smamai- govora največ o nagrajevanju, če bi hoteli vpeljati nagrajevanj , j . . , .RO, tr°°ysklh’ gostinskih in upravljanja. Rečeno je bilo, da se „k,a ne organlzacije' da s? bile pre- nega sveta Dravograd je na minu- uspehih gospodarskih podjetij v de- učinku, bi potrebovali še več J.: tunsticnih delavcev je zaključil sistem dela organov upravliania ni j a ■ Pozorne, na nepravilen odnos lem občnem zboru opozoril na ne- lavskem in družbenem upravljanju. — saj jih imamo vendar že 8 raznravo mpnp iTinnratzovanis* , . . . [avcevVv trelvini0 ŽT. k«J. d°sti. spremenil od takrat, ko fa°li doS Pa delegat^ prav o tem niso sko premalo. • .v trgovini- Po daljši raz- so [{0]e^tjvi raZnoIaEali nzmernmT tali d0,o“ne napake pa so jih zato občine. Konkretno obravnavanje teh raj nič govorili, pravi je tudi upravni odbor Re- ■ 1 razPolaBan razmeroma v podietnh prestavliah na slahše nmhUmm,, ____ ____________e sawte so de. piStfo^SKip.SfSSJJf “S“,S,rs JSSFZSUSas jel predlog glede novega načina lavskl svetl razporejal, le malo celo odpuščeni. Občinski sindikalni predvsem to, da je bilo v poročilu prevozu kljlb temu, da Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ZAGORJE Verjetno imajo nekatera pod' tod® izobraževanja. Po novem sistemu izobraževanja trgovskih kadrov' sta možna dva načina izobraževanja: s priučevanjem na delovnem mestu ter učno dobo in z rednim šolanjem. ® Odbor za gospodarstvo pri RO kovinarjev je skupno z odborom za gospodarstvo pri Republiškem svetu ZSS organiziral s predstavniki 15 gospodarskih organizacij kovinske industrije razgovor o nagrajevanju in problemih, ki se v zvezi s tem po- Pričakovali bi, da bo kdo izmed jetja v tej občini res še težave, y eeatov povprašal zakaj v avto- s takim gledanjem se stvan P . kljub temu, da imajo že gotovo ne bodo izboljšale. Ko -j, nagrajevanje po učinku, kot je ome- renca bo vedno za korak pred ^ njalo poročilo, še vedno izplačujejo mi, podjetje pa ji s tem, da .............- ' ----račun °se^ ^lače nad tarifnimi postavkami. Ne- zmanjševalo sklade na KRITIKA OPOZARJA nedvomno ne dvomno ne bi bilo odveč, da bi na nih prejemkov, občnem zboru pojasnili tudi, čemu kos. nekatera manjša podjetja v občini ' Kljub pomanjkljivostim, na ne nagrajujejo tako kot so v svojih tere opozarja poročilo pa lafrK° .]_ pravilnikih predvidevala, temveč so četno, da so z lanskoletnimi Pra ^ ubrala popolnoma svojo pot niki o nagrajevanju v dravogra)^ ka- re- juki u nagrajevanju v jMj Po vsem tem je videti, da sistem pb^'nt napravili precejšen napre teh pod- 'P. vto Predvsem zaradi odločnega nagrajevanja po učinku v bolj^še6^ peTSe^če^f se^vri iTanjaT p^fftjh^^kibir za "od- S 2draVStVene sIuŽbe V Za' vsakdo^rejemartoliko^koiikor bi rekanje .80glpa‘J tarifnim praviDj; javljajo. Predstavniki posameznih »Iv? f ^ s° govorili o uvajanju b- in obSem rinJikalnem sv- svojega sisterna^agrajevanj^ler stem^^so^MrizvoljlrPo1 dela^ “& SrsSh" oTglniSh. Vaz'- ^LTdTLStZtTso pozna ^ »peg opozoril na osnovne ovire. Po- E,osto ’se ie doaaialn da^eViani Pripomba o delu nekaterih prava je bila sicer včasih precej ne osnove in naMa nntrailv!.P? vali načelo o nagrajevanju po uc dobne razgovore bodo organizira- plenuma n^ udelelevali nit. flan°V plenuma nam P^zaP^ načeina, toda to je bilo razum- učinku ll srcer prav altovo ne^ ku dela. V to je bilo vloženo pf*6®' li tudi za podjetja elektroindu- gej «, je zapisano v poročilu za le- zgov°l'no Pokaže, kako kritič- Ijivo in koristno, kajti pokazalo predstavnik dravograjskega gradbo dela’.sai 8° nekaterim P°dJet',e^ai0. stnje in elektrogospodarstva. občni zbor občinskeea sindikat ni S0 blh na obcnem zboru. V se je, da si mnogi proizvajalci, nega podietia ko le noiasnieval za Vrm 1 Prav’lnlke tudi tnkrat. N po učinku nega sveta Žagorie Po e, ni °Ceni dela P°'sameznih funkci°- W 8° bili na Vi ?.!fA?0d_je,!ja'k° ,1* poja*?jev?1 z?- ga sindikalnih podružnic v pnh°6 s J narjev pa so bili prav konkretni, vedno niso da recimo raznih oblik........................ ..... .................. grajevanje . Jože, Mrva Sonja in air^iz i;" J— j J ‘Jw, »ts.onKurenca je za naše podietie Ena izmed na i važnejših prinop" ® O nagrajevanju in njegovem izpopolnjevanju so pombi bi sodili, da je bilo delo razpravljali na posvetovanju, ki tega sveta pravzaprav pomanjk- ^ povedali, da recimo raznih oblikah, načinih ter pogo- vanje, med drugim dejal: je organiziral OSS Ljubljana Ijivo. Vendar ni bilo tako. Po- 7± ^aU^maP Jlh nagrajevanja. Pogovoriti so se »Konkurenca ie za naš, , - *--- k*grauoe- mnogt prouvajaici, nega podjetja ko ie pojasnjeval za- ga sindikalnih podružnic v _ Si,sr'I •SBSfSSZ SASS * ki so bili na občnem zboru, še povsem na jasnem o s predsedniki ObSS ter predsed- kazalo se je, da je svet z uspe- . ... .. • ----- - ----. — ---- S£skomls11 “ pri SssgrJSSSK R* ”..rodT,,„'pk„vel: KSSSSJ 'SSJSiIS 2^iih b- »*• ** its&Si 'Alojz Robič » tl", d. eV„- hJČ0"nlrr""* “ »**« P«?'«' E»* ^ ».iv.fceJHh prtt«; niti enkrat, nomske enote same no sebi še ne 44' D a .v Pn "a? rnanJka 'n njih nalog sindikatov v Dravograd DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; DORNIK PETER. GAŠPERŠIČ SONJA, MAVER MILAN, VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK: janez Šuster List Lziiaja v uredniški povezavi z -Radom- - Naslov uredništva tn uprave. Ljubljana. Kopitarjeva 2 pošt pred 2B4. telefon uredni šiva 39-181 do 185 31 555 tn 31-453 - Raftun. pri Komunalni banki v Ljubljani št suo 705/1 83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina je- četrtletna 250, polletna 500 In letna 1000 din - Lisi tiska CZP -Ltudska pravica - - Poštnina plačana v gotovini dali, kajti v prihodnje se res ne tavljajo nagrajevanja po delu, sme več pojaviti, da niti člani pač pa so le pogoj za boljšo de-plenuma ne bi izpolnjevali osnov- litev dohodka, nih dolžnosti Tudi pri tem so bili kritični. Kritično so tudi ocenili vsako Ugotovili so, da so v Zagorju podružnico posebej in povedali, podjetja, v katerih nimajo niti Prihodnjič: kttdrovsko-socialna služba nanj komaj polovico delegatov. ® Na zadnji seji tajništva OSS Drugi primer, ki govori o oT£f utrditev tako občinskega sindika nega sveta, kot tudi sindikalnih P družnic. Da tega ne kaže zanem31"" jati, je pokazala tudi udeležba Jj samem občnem zboru, saj je pn8* so razpravljali o uva- nizacijskih slabostih podružnic, J6 kadrovsko socialnih služb Obrtno podjetje v Dravogradu, kj®f organizacijah, je bilo moč sklicati občni zbor šel« da je skoraj naj slabša sindikalna enega delovnega mesta, na kate- Ljubljana podružnica oblačilne industrije, rem bi bil delavec nagrajen po janju V tej podružnici so imeli lani sa- delovnem učinku. v gospodarskih 4oriiein0oSeDovsneie nlnomemhnll; . Za. Primer uspešnega uvajanja Analizirali so podatke o stanju na intervenciTo'direktorja podjetja, stvareh n?so nT razo^Si n 4hn1 ekonomsklh enot ter na fe™ področju, ki jih je OSS Ali pa - sindikalna podružnica ce; nerečih’ nroblemlh ki 1ih4p v 4bo4feVanjar Paclna nagrajeva- zbral ob obisku večjih gospodar- starjev, ki za občni zbor sploh n> to nodieUu HI dos i Sbihn Z noHipli lesn° Predeloyalno skih organizacij na območju pripravila poročila. Le z organi dlTair tudi Ldlkafna nodnižnicl n?emt trpk]er-S° V letoš' Ljubljanskega okraja. Vprašanje cijskimi in kadrovskimi okrepitva- delala tudi sindikalna podružnica njem tromesečju povečali proiz- kadrovsko socialnih služb bodo mi, kot so iih predvideli tudi na ^^"lahkokoTsubiektor čl oslnfdoS' 23 U’5 °dst4ka' pple§ P™b'ematike izobraževanja občnem zboru bodo lahko pri™* ta, - 4 subJektlvni ci- osebni dohodki pa so se povečali v gospodarstvu obravnavali na nje leto pričakali bolie priprav n.telj občutno vplivala na izbolj- za 19 odstotkov. A. C. posebnVseji plenuma ols Sjelii. L. K. Disciplinski odpust y obratu »planike« zaradi članka V TOVARNIŠKEM ČASOPISU pred letom dni je hanja cevljev »Planika-« iz Pr6km,^-odprla v Turnišču v 65 je sv?3 obrat, v katere- fevljev P£enesla izdelavo lažjih ?°vomU •azumlpvo je> da ^ v ‘ežav la:ia:iočem „ _ -v------- obratu vrsta posebno velja za l5ko rnr'15 ^er pomeni vsak, še Miljo a.len industrijski obrat ®°SDnaJlri,do'Diievi ker prispeva k iti 2„arsk;i krepitvi Prekmurja 8iie “Poslitvi presežne delovne ato vsi, kolektiv obrata in tbfgj .•.1 činitelji, želijo, da se Prihnri ,lrnd°lj razširi in v bližnji v”0!teosti postal J°Se, Pa na lastne Ta hitra rast in razširitev nosi po svojih močeh te ^ZvIvi^L, ^ ovirajo še hitrejši bostT V Sedi marsikatero sla-^i-fnnjih odnosih. Mlad kijem V’v ki rase hkrati s pod- 5^* ....................... 0 teh °°rai:a> čimprej odpraviti. Pravu _?roblernih in težavah raz-V ra?jai° na sestankih v obratu, tklavsi°VOrih med seboj, na sejah °- °can s tem dnem suspendiran sindikalnemu svetu Novo mesto tole: . . ------- »Sporočamo vam, da smo ho- , ed drugim rečeno, da članki teli analizirati gibanje osebnih ne zaključke za rešitev marsiKa- ^ birokratizmu, samovolji in od- vodilnega osebja na zahteve de- Nekatera podjetja imajo celo po terega problema v obratu Tur- ločanju mimo samoupravnih or- lavcev po odpravi raznih slabo- sedem let stara pravila. Nekateri nišče. Z nezakonitim odpustom ganov. Organi delavskega samo- sti v organizaciji dela itd.; kako DS še sedaj nimajo poslovnikov, človeka, ki je hotel takšno demo- upravljanja se z vsakim dnem se uresničuje skrb za zboljšanje Medtem jih je že davno prerasel kratično razpravo, ni bu resen zavedajo svojih pristojnosti družbenega standarda delavcev, nov komunalni sistem, notranja nobeden od omenjenih proble- jn zahtevajo njihovo uresničitev, njihovih delovnih in življenjskih organizacija samega podjetja in mov, temveč je bil s tem odprt za^.0 je (-ucjj razumljivo, da so vse pogojev, higienskotehnično za- spremenjeni notranji odnosi. Ker nov problem —^problem sociali- b0|j p0g0Sti konflikti sproščenega ščito, prehrano, varstvo otrok, raz- nimajo notranjih odnosov v pod-stičnih notranjih odnosov v proizvajalca-upravljavca z ostanki vedrilo, šport, izobraževanje itd.; jetju urejenih s pravili, pravil-obratu. _ birokratske miselnosti, z nosilci kako je zagotovljeno demokratič- Komisija za delavsko samo samovoljnih odločanj ter nede- no sodelovanje članov kolektiva upravljanje pri Republiškem sve- mokratičnih in nezakonitih odno pri upravljanju podjetja, ali je tu Zveze sindikatov Slovenije je gov jjucji_ proizvajalci vsako- kolektiv le prek zapisnikov na omenjeni postopek najostreje ob- dnevno obračunavajo z birokra- oglasni deski obveščen o sklepih sodila in pri tem izrazila zacu- tizmom in samovoljo v svojih DS in UO ali pa ima tudi mož-denje, da je kljub obstoju samo- p0(jjetjih. Značilni so primeri, nost aktivnega ustvarjalnegavpli- upravmh_. organov m političnih kjer so pri letošnjih volitvah de- vanja na sklepe tehorganov, kako lihoziroma pravilnikih o delov-organizacij v podjetju, oziroma lavci zahtevali, da predsednik do- so samoupravni organi prepreče- nih razmerjih določili, da mora občim m okraju prišlo do takš- setjanjega DS ne sme kandidirati vali izvajanje posledic nad delav- odgovorni uslužbenec, ki zakrivi nega primera in da niso bile do- v novi delavski svet. To je ne- ci, ki so kritizirali slabosti v pod- nezakonit postopek do delavca, volj močne, da^tn se ^temu^upi-le. zaupnica dosedanji nesamostojni jetju, kako se je n. pr. lahko nezakonit odpust delavca, zaradi politiki DS, ki se je zlil z upravo zgodilo, da je bil član kolektiva česar utrpi podjetje škodo, povr-podjetja in bil odtrgan od kolek- odpuščen iz podjetja, ker je na- niti podjetju to škodo, bi bilo tiva. Poročilo ob primopredaji pisal v tovarniški list članek o mnogo manj nezakonitih odnosov upravljanja podjetja bi moralo razmerah v obratu itd.; kakšni so vse te okoliščine skrbno analizi- bili odnosi s komuno, kako je rati in povzeti pravilne zaključke podjetje sodelovalo pri reševanju hania1'nikakor za bodoče delo samoupravnih skupnih problemov komune, ka- J ] organov. tera so sporna vprašanja v od- V poročilu bi bilo potrebno nosu do komune; kakšni so oddati odgovor, kako so samouprav- nosi podjetja do strokovnih in ko z občinskega ljudskega odbora ni organi v njihovem podjetju poslovnih združenj ter do ko- niki in poslovniki, imajo razni birokratski elementi kaj velik manevrski prostor za samovoljno odločanje, za obhajanje samoupravnih organov, za prevzemanje njihovih stvarnih pristojnosti in podobno. Če bi n. pr. v pravi- IVAN KRISTAN do zaposlenih. Skratka, primopredaja upravne sme biti le finančni akt, ampak zrcalo vseh okoliščin in pogojev, v katerih se je delavsko samoupravljanje razvijalo, pogojev, ki so pomembni blatijo obrat iu načelom družbene Za časa suspenza mesečnih pre- ^kočana fc5£* tr*,ilno to/^iplinska komisija je proti ciDj; Sobočanu izrekla kazen dis-nskega odpusta iz podjetja. ^ nasprotuje našemu Družbenemu sistemu? ob ^Ve vprašanji se postavljata iio.p?1 .Primeru: prvo z družbe-r^r^dičnege, drugo pa s for-^opravnega vidika. Sistemu kot tudi od Državnega sekreta- prestali preizkušnjo na aktualnih operantov, ali je DS dejansko vo- govo^freDitev^em"'^^ gos^ nata za finance LRS m upamo, vprašanjih, ki so v zadnjem času dil politiko teh odnosov ah pa je lApnitm, nnriioti- w da ga bomo lahko v naslednji v ospredju javnih razprav: kaj le formalno potrjeval že izvršena - P P J -J J številki posredovali našim bral- je bilo storjenega za dosledno dejstva, čeprav se z njimi ni stricem. uvedbo nagrajevanja po delu, njal itd. življenjsko raven proizvajalcev. I. KRISTAN dohodkov v gospodarskih organizacijah na področju naše občine, toda gospodarski oddelek občinskega ljudskega odbora Sevnica za to ni pokazal prav nikakršnega razumevanja. Predsednik komisije za gospodarska, komunalna in tarifna vprašanja pri našem občinskem sindikalnem svetu je prosil omenjeni občinski organ, naj bi mu dal na razpolago zaključne račune gospodarskih organizacij, kajti komisija sodi, da brez tega ne more opraviti dobre analize. Oddelek za gospodarstvo in KAJ SODIJO DELAVCI PETIH ŠKOFJELOŠKIH PODJETIJ O DELU ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA Odgovori terjajo drugačno metodo dela vajalci, eJdn0^0dl0/;anj6 pr°1Z' računi niso javna listina. Na po- dar„, .=v o družbenih in gospo-V [j Pa vprašanjih. To je sistem, Prava šestila Komisija za delavsko samoupravljanje pri občin- V posameznih pc skem sindikalnem svetu Škofja Loka je ob pripravah ^°zaj vSprasšla^’ s^di na plenum o družbenem upravljanju anketirala de- organov upravljanja _______ __________________________ lavee petih podjetij v občini, ki zaposlujejo 70 odstot- nost, v Motorju pravi tako 41 °/o. čunom seznaniti kolektiv. Ta pa o kov vseh posameznih podjetjih je po- uvesti samo nagrajevanje poenoti v Predilnici proizvoda, ki temelji na kompli-46 Vo vprašanih sodi, da so sklepi ciranem izračunu, temveč je tre-organov upravljanja zgolj formal- ba s tem nagrajevanjem in obra- zaposlenih v industriji. Od skupno 1892 zaposlenih je bilo anketiranih 410 zaposlenih. Komisija je prejela 399 izpolnjenih anketnih listov. Odgovori na nekatera vprašanja povedo tole: novno prošnjo predsednika občinskega sindikalnega sveta, da bi vendarle dobila komisija na vpogled zaključne račune, pa je oddelek za gospodarstvo zaprosil za pojasnilo o tem tovariša Pa odgovorilo, da s sklepi sploh kakšen vpliv na delitev skladov, _ . Žiberna, glavnega finančnega in- niso spoznani, ostali jih poznajo delitev stanovanj, nagrajevanje? bocl° sestanKi pogosteje v fteposrJl™ strani P°veča vPjiv špektorja pri Državnem sekre- ^ delno, litev ProIzvaJalcev na de- r T _ 4._ A„1„* m0st’ s tem da delavski sveti sa-'eto 7>‘!no Razpolagajo iz leta v jen z Vse večjim deležem ustvarili n dohodka, in na drugi stra-Živh- ?avi zboljševanje njihove ravni v večjo odvis- erem je demokratična raz-najširšega kroga ljudi na-strat’ *a nentralizirano-admini-naš IT110. Bločan j e o stvareh. Ves da družben razvoj gre za tem. eni P°djetju ”Speha gospodarjenja v ter organiziranja delov-v okviru komune za mov ' reševanje širših proble-bVa. standarda. Usmeritev pro- ® Sindikalni svet je zanimalo, tem ni bil seznanjen, kajti kako ali so sklicani sestanki, kjer lah- bi moglo v nasprotnem primeru ko delavci povedo svoje mnenje t>°/o vprašanih odgovoriti, da in predloge, ki se tičejo življenja 80 nagrajevani po enoti proizvo-in dela v kolektivu. 42 °/o vpraša- da, ko pa je enota proizvoda v © Samo 34 Vo anketirancev je tarifnih postavk, lahko kaznujejo j® Gorenjski pre- VelinVosZttlieo0dgovori? Z vsebino odgovorilo pritrdilno na vpraša- prikrito tistega, ki po njihovem diln.] mnogo manjši) le 20 Vo, ter tarifnega pravilnika je seznanjenje »Ah ste obveščeni o sklepih mnenju »preglasno govori«. Seširu 31% nih prav dobro le 6,5 Vo vpraša- delavskega sveta?«, 30% jih je ® Na vprašanje »AU^ imate priplsanih zahtev> naj nih, dobro pa 36,5 Vo. Osebni do- delav- Ali upoštevajo vaše mnenje?«, nicah, postavlja pred sindikalne tariatu za iinance LRS. Le-ta je Anketa je opozorila, da je gle- odgovori kaj slabo osvetljujejo po^udnik^^fkUcaSe potrdil stališče gospodarskega de tega najslabše v Gorenjski demokratičnost organov delavske- boce te te ponuaniK za sKiicanje oddelka občine, češ da so zaključ- predilnici in Motorju, kjer je od- ga samoupravljanja. ‘ ml ^ ni računi poslovna tajnost gospo- govorilo, da so spoznani s sklepi, Le t? % anketirancev je od- zahtevajo od članov delavskega darskih organizacij. le 20, oziroma 30 % anketiranih, govorilo z »da«, 32 % z »deloma«, svera- ostali pa trdijo, da nimajo za re- ® »Kakšen sistem nagrajeva-• Na naslednje vprašanje ^All sevanje teh vprašanj nikakega nja je uveljavljen na vašem de-so pri vas primeri represalij na voliva, niti niihoveea mnenja ne lovnem mestu?-«, je bilo nasled- ugodno na povečanje storilnosti mne- nje vprašanje. Odgovori kažejo, dela) je odgo^to ceio 81% 20, oziroma 30 % anketiranih. Menimo, da je takšno stališče upravnih organov do sindikalne- so prl vas primeri represalij na vpliva niti njihovega mnenja ga sveta s formalnega vidika račun obiektivne kritike?« io 17 % P ’ . n:l:novega..™ J morda pravilno, vendar se s ta- nritrdilnih c^govmov da 'v nod- Za ml hodek si lahko izračuna oziroma izračun kontrolira le 32 % vprašanih. Bolj zadovoljivi so odgovori, kaj sodijo o nagrajevanju prek novih pravilnikov, sprejetih v 1959. oziroma 1960. letu. 47 % vprašanih je odgovorilo, da je boljše. Da nagrajevanje po novih pravilnikih o nagrajevanju vpliva rešujejo večino jihT?1?0 važnrh zadev v svo-. n*h vrstah, v okviru pod-aktiv ln v R°muni, pa zahteva slej, ustvarjalno sodelovanje proizvajalca. pritrdilnih odgovorov, da v pod- nje spi0h ne vprašajo. da je 73 % anketiranih nagraje- vprašanih jetjih še obstojajo represalije na Najslabše glede tega je, po od- vanih prek raznih oblik kot so To so nekateri odgovori iz an- SHSSIS Po odgovorih sodeč je največ zarjajo, da organi samoupravlja- postavke. »Sešir« in »Odeja« Odgovori ka- primerov represalij _ v podjetjih nja, kadar sklepajo o vprašanjih, Vzrok sorazmerno visokemu žejo, da bodo morali v teh pod-seaniK gospoaarsKega sveta pn ° v<<’ >v e 07\C.a*’ ^nvv ki zanimajo ves kolektiv, tega odstotku nagrajevanih po tarifni jetjih organi upravljanja bolj občinskem ljudskem odboru Sev- vprašali ^izvršne odbore sploh ne vprašajo za mnenje. postavki je v premalo spodbudni upoštevati dejstvo, da je osnovni niča. Pa tudi ostali člani komi- ?mdikalmh podružnic, kaj misli- ® »Ali smatrate, da je delav- tarifni politiki v podjetju Motor, upravljavec le kolektiv. Kolektiv sije opravljajo takšne družbene j° oni °. tem» so nam odgovorili, skl svet postavljen večkrat pred kjer je 51 °/o vprašanih odgovo- mora imeti možnost, da lahko nedolžnosti, da imajo pravico pre- , ?a ^avn^ primere represalij izvršeno dejstvo in ali zaradi rilo, da so plačani le po tarifni nehno in neposredno vpliva na gledovati zaključne račune go- sPioh ne vedo. Vsekakor pa od- tega formalno sklepa o posamez- postavki. Zato je v tem podjetju delo organov upravljanja. Vplival spodarskih organizacij« govo,ri kaze:,0> da so takl Pflme.r' nlh stvareh?« je bilo eno izmed tudi tak pritisk zaposlenih, da pa bo lahko le, če ga bodo organi _ . . ... „,, morda na posameznih delovnih vprašanj. 37 % anketiranih sodi, spremenijo pravilnik o nagraje- upravljanja spraševali za mnenia ®P°?bat "rcd : otjdišče posl?vod;ie in ob.ra' da so sklepi delavskega sveta vanju, s tem, da zvišajo tarifne in stališča o določenih vprašanjih, nam, da terja takšno stališče tovodje z razporejanjem na različ- zgolj formalnega značaja in le postavke. če ga bodo anketirali če ga bodo , % . upravnih organov tehtnejših po- no vrednotena delovna mesta in 27 % meni, da delavski svet skle- Odgovori iz Gorenjske predil- o sprejetih sklepih obvestili Ce ne bo dosegel jasnil. Pojasnilo pričakujemo ta- s svojim vplivom na določanje pa po lastni presoji. niče pa so pokazali, da ni dovolj MILAN OSOrNIKAR Če se njegov staj, rt zaveda, da je °dvisen od doseženega UtiotS?3 v P°djetju in pravilne Dosu *e sredstev v komuni, bo 0oukašal vplivati na to, da bo bo _?vk Podjetja čimvečji in da ber,„Dcina Pravilno trošila druž-htev=iSrtdstva: kritiziral bo, za-dajal 150 kim stališčem ne moremo ’ strinjati glede na vlogo, ki jo imajo sindikati še posebno pri spremljanju tarifne politike. Razen tega samo še tole: predsednik komisije pri občinskem sindikalnem svetu je hkrati tudi predsednik gospodarskega sveta pri DELAVSKA ENOTNOST — štev. 21 — 28. maja 1960 O MALA ANKETA MED PROIZVAJALCI IN TRGOVSKIMI PODJETJ1 OB TRETJEM MEDNARODNEM LESNEM SEJMU V LJUBLJANI POTROŠNIK JE VIDEL VENDAR NI IZVEDEL a pa mu jih trgovina ne. »anifl14' govci spet pravijo, da j® ta^0 sodobno pohištvo^ ^ majhno, da tovarne naroc teša Tretji mednarodni lesni sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je za nami. Naš potrošnik je lahko videl marsikaj novega; predvsem sodobnejše kuhinjsko in sodobno pohištvo. Se vedno pa ni našel popolnega odgovora na dvoje vprašanj: ------ ..h se w — Ali bo naša pohištvena industrija zmogla serijsko fJ^^v^oke Pcene. ’ Skraja ^ proizvodnjo razstavljenih izdelkov za široko potros- začarani ia-0g! čeprav Prt^aliaj njo (in ne samo za izvoz); v garniturah in posameznih..... kosih? Kakšna bo cena teh izdelkov? S temi vprašanji smo se obrnili na nekatere proizvajalce pohištva, da bi morda le dobili odgovor. Na tretjem Mednarodnem lesnem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani smo lahko videli marsikaj novega. (Na sliki: sodobna oprema za dnevno sobo.) POGOVOR Z GOSPODARSTVENIKI MARIBORSKE TEKSTILNE INDUSTRIJE SPROSTITEV amortizacije je nujnost Perspektivni družbeni načrt tekstilne industrije do 1981. leta predvideva povečanje proizvodnje tekstilnega blaga za tri in poikrat. To nalogo bo moč izpolniti le tedaj, če bodo vzporedno z gradnjo novih tovarn obnovljeni zastareli industrijski tekstilni obrati. Vendar opažamo, čeprav so v mariborskem okraju skoraj vse tekstilne tovarne v rekonstrukciji, da modernizacija zelo počasi napreduje. Vzrokov za to je več. lijonov za nadomestitev tega stroja. Zaradi obstoječe amortizacijske politike je dopuščeno podjetju, da porabi le milijon in pol dinarjev. Danes pa stane tak mi-kalnik 31 milijonov. Zastarela tekstilna industrija je dvakrat prizadeta: odpisi predstavljajo izgubljeno amortizacijo, ker pri prevzemu v upravljanje starih strojev ni bilo ustreznega denarnega kritja, zatem prenizko ocenjena nabavna vrednost in Na poti je vrsta ovir, ki jih prizadeta podjetja ne morejo sama odstraniti. Rekonstrukcija ne teče po neki široki in načrtni zasnovi. Posamezni kolektivi se odločajo za rekonstrukcijo bolj po lastni pobudi in preudarnosti, obnavljajo le tisto strojno opremo, ki predstavlja ozko grlo v proizvodnji. Taka nenačrtna investicijska politika pomeni pravzaprav »mašenje lukenj«. Toda tudi to je odvisno od finančne zmogljivosti podjetij in od trenutne kreditne politike. Ker se z nadomestitvijo izrabljenih in slabo produktivnih strojev bistveno ne poveča proizvodnja, je teže dobiti potreben kredit. Banke odobravajo kredite le pod pogojem, če je investicija res rentabilna t. j., da je moč doseči boljši proizvodni učinek. Na primer: z nadomestitvijo zastarelega in neekonomičnega parnega kotla je sicer moč doseči le cenejšo proizvodnjo pare, kar pa za banko ni utemeljen razlog oziroma je za banko samo formalni pogoj za odobritev kredita. Ta ovira bi odpadla, če bi tekstilna industrija lahko razpolagala z amortizacijo, ki je za sedaj blokirana. Zato je tekstilna industrija prisiljena, da za predvideno rekonstrukcijo po več let zbira sredstva. V ta namen največkrat porabi sredstva iz skladov lastne uporabe, kar pa gre na račun družbenega standarda. Kolektivi se morajo odreči stanovanjem in dobršnemu delu osebnih dohodkov. odstotek dotrajanosti, vrh tega pa še današnja vrednost novega stroja. Dokler ne bodo zagotovljena sredstva za modernizacijo tekstilne industrije, kjer je zastarelost strojne opreme že 70°/o, ni moč povečevati proizvodnje, izvoza, narodnega dohodka, niti ukiniti nočnega dela. Lastna sredstva ne zadostujejo za širšo in hitrejšo modernizacijo. Za rešitev tega problema predlagajo gospodarstveniki podjetij dva ukrepa — deblokiranje amortizacije ali pa dodelitev dolgoročnih kreditov. Dolžnost strokovnih združenj in zbornic je, da se bolj odločno zavzamejo za rešitev omenjenih problemov. Potem bodo zastarela podjetja, vsaj v neki meri, izenačena s tistimi, kjer proizvajajo z najsodobnejšimi stroji. ^ ^ • Lesno predelovalno podjetje Zagorje ob Savi: »Letos bomo izdelali 250 do 300 garnitur švedskih kuhinj. S prihodnjim letom računamo na 1000 garnitur. Dobiti pa bo moč tudi posamezne elemente.« Mimogrede: to podjetje razstavlja prvonagrajeni model sodobne kuhinje. Na razpolago bo 12 različnih elementov, ki veljajo od 1400 do 14.500 dinarjev kos. ® »Stol« Duplica: »Raztegljiva miza za štiri do deset ljudi s stoli in fotelji ter montažne police ter omare vzbujajo največ zanimanja. Potrošniki bodo letos lahko, dobili le manjše količine. To predvsem zato, ker večino na-šah izdelkov za domači trg pokupijo večji kupci (hoteli in podobno), primanjkuje pa tudi nekaterih materialov (na primer aluminija za omarasto pohištvo, tapetniškega blaga itd.). »Obtožujejo« nas, da nasploh premalo skrbimo za notranji trg. V pojasnilo: lani smo na domači trg prodali za 370 milijonov, v prvih štirih mesecih letos pa že za 240 milijonov dinarjev izdelkov. Če bo potrošnik lahko kupil tudi posamezne kose? Jasno — tako delamo že zdaj!« 0 Tovarna pohištva Maribor: »Razstavljeno pohištvo za dnevne sobe, jedilni kot in drugo bomo za gotovo začeli izdelovati že letošnjo jesen. Večjih količin seveda ne bo, saj od vse naše proizvodnje izdelamo 85 do 90 % klasičnega pohištva. Taka so pač naročila... 2e zdaj lahko kupec dobi posamezne kose našega pohištva. V prihodnje bo to še laže, saj se pripravljamo na rekonstrukcijo in s tem tudi na večjo proizvodnjo.« • ŠIPAD, Sarajevo: »Naše podjetje je pogodbeno vezano z 22 bosenskimi in črnogorskimi človeški pameti ni ias? ’ ie --bi moralo biti (in ^a^cr „0hižtv? dan j a praksa) sodobno P zaj)J tako šmentano drago, 110 j Ča-potrebujemo manj lesa,v m^vedb» sa za izdelavo, ker je gjCer enostavnejša in podobn • bneit> pa — poglejmo, kaj ° ^d0 tri pohištvu in o sejmu P°v x Jcai govci. Vprašali smo nf”1 U j« so storili, da bi Pohiš „aš P0” razstavljeno na sejmu, trošnik zares lahko _ kuph’ gg, • Podjetje Lesnina: * sV0J nik bo našel le malo ^ proizvajalci pohištva, ki ga letno okus. Sejem je bolj ZAKAJ NE NARAŠČAJO HITREJE LASTNI OBRATNI SKLADI PODJETIJ Premalo spodbude Po podatkih Centrale Narodne banke za Slovenijo so imele gospodarske organizacije v naših republiki ob koncu marca letos skupno 248 milijard j)81 mili-ionov dinarjev obratnih sredstev. Od tega je^bilo lastnih obratnih sredstev (skladov) le 96,075 milijard dinarjev, ostalo pa so najeta sredstva. Številčni podatki za nekaj let nazaj povedo, da skupna obratna sredstva vztrajno naraščajo. Vendar naložbe v sklade lastnih obratnih sredstev počasneje napredujejo tako v absolutnem kot v relativnem razmerju, kakor pa podjetja najemajo kredite za obratna sredstva. to bi bilo prav, če podjetja od lastnih obratnih sredstev ne bi plačevala prispevkov v splošni investicijski sklad, ampak bi s temi sredstvi povečevala lastna sklade. Tega mnenja so tudi naši bančni strokovnjaki, ki upajo, da bo po razpravah o spremembi v sistemu investiranja, njihovo mnenje tudi obveljalo. -mG izdelajo za 2 milijardi dinarjev. V Slovenijo teh izdelkov do zdaj še nismo prodajali. Kot prva se je zdaj pozanimala ljubljanska Na-ma.« • DUNAV, poslovno združenje lesno-predelovale industrije Beograd in Poslovno združenje lesno-predelovalne industrije in gozdarstva Beograd razstavljata izdelke večine srbskih lesno-pre-delovalnih podjetij: »Posamezni kupci se oglašajo, trgovcev ni!« ® Tovarna pohištva Nova Gorica: »Vse, kar razstavljamo, je stalno naprodaj, v garniturah ali po kosih. Tovarna si pridržuje pravico, da si za nekatere izdelke izgovori dvomesečni dobavni rok. To je edina izjema. Če kupec povpraša, izve maloprodajno ceno.« Ko smo že pri cenah, še tole: Ob razpisu natečaja za sodobno pohištvo (na sejmu so razstavljeni nagrajeni modeli), smo slišali, da bodo razstavljavci to pot prvikrat označili vsaj približne prodajne cene. Od teh obljub je ostal le dim. Izmed vseh razstav-Ijalcev (pohištvo pa jih razstavlja blizu 50), je cene označilo le troje podjetij, nekatere povedo kupcu točno ceno, če le-ta povpraša, povsod drugod pa povedo zelo zelo približne številke. Razponi do 5 in več tisočakov niso nič neobičajnega! Izgovor: nimamo kalkulacij; serijska proizvodnja postavi izračune na glavo, zakaj bi razburjali potrošni-ke’ če slučajno napovemo nižjo ceno! Nihče ne kaže kart v svojo škodo! Zares — brez komentarja! Prav vsi zastopniki podjetij so omenili trgovine. Kdo ve ko- les' tere je veliko zanimanj® seveda takoj dali v serijs^jj^ delov za izvoz, kot za -g i.« potrebe... Odločili sm® . ^1-nekakšno ustno anketo te najili skovale!. Ta bo barometer ^ odločitev. Da bi potrošniku t* , zali, kaj lahko dobi, če bo e ^ zal zanimanje, smo razs!?„0Oien° dobno stanovanje, PnlaL1iati' našim stanovanjskim nomern0 vom, To pohištvo bo soraz poceni. Posamezne kose, z< nie; tfO4 •ijsko pj" izvodnjo. Nasploh bom® s"L.ni' da bomo kupcu ustregli z » ^ turami, če pa bo želel, tu®1 sameznimi kosi.«. • Sloveni ja-les: »Naš ra ^ ni prostor je razdeljen v ® tl.g, lovici — za domači in tu'1 Vse, kar razstavljamo na P nS' ru za domači trg, je State ' v prodaj v naših prodajate 'jj, garniturah in tudi Posarn kosih.« . .-jfitu Kako naj se v tem Iafnani' znajde naš potrošnik? Drži ,ve. reč, da je za zdaj naša Pr>n'^o-na industrija v ugodnem V gt žaju, tako glede izvoza, r.gU, tudi prodaje na domačen! ‘Lg, Vsak dan pa se lahko Pr®Pg0vl-mo, da izbira pohištva v tr|a^o nah ni kdo ve kaj b0§ata' -neni nakup pohištva še vedno Poteka, problem domačega pote0®. ^ zlasti še za mlade ljudi, ki® jjj maj ustvarjajo svoje druZS|tv«' postopoma dokupujejo P°n 0tr Trgovci in proizvajalci sicer ^ ljubljajo, da bodo dajali na take garniture kot p os a te' kose. Toda te obljube Pos*'U!aIpa že nekaj let nazaj, razmer ^ se v tem času niso kdo ve jj, spremenile v potrošnikov P j Letošnji sejem naj bi bil likokrat smo slišali izgovore, da s prvim natečajem za so®® . trgovcev »ni blizu«, da trgovi- pohištvo nekakšna odločilna v na ne posreduje želja potrošni- lomnica. Če bo to res, lahs® u jr, kov in da še vedno naroča do mo, da bosta proizvodnja m ^ 90% klasičnega pohištva. Po dru- govina ne le prisluhnila Pa Jjj, gi strani pa vemo, da se je naš tudi uresničila želje naših potrošnik naveličal plačevati ki- KAJ NAM POVEDO ŠTEVILKE Gospodarstveniki mariborske tekstilne industrije sodijo, da bo moč rekonstrukcijo uspešno uresničiti samo tedaj, če se sprosti delno blokirana amortizacija. V zelo težkem položaju so tiste tovarne, kjer je izrabljenost strojev dosegla skrajno mero (v mariborskem okraju 70 °/o). Poglejmo še dn va za sredstev v tekstilni industriji ne upošteva dejanske nabavne vrednosti, marveč ocenitev v 1953. letu in revalorizacijo v letu 1957. Ta pa je daleč izpod današnje vred- lotno amortizacijo, ne bi moglo s temi sredstvi nabaviti enakega stroja. Mikalnemu stroju, ki je bil izdelan leta 1910, je 1953 določena osnovna knjižna vrednost 10 milijonov, zaradi 80°/o-ne iz-trošenosti je stroju odmerjena vrednost v višini 2 milijonov. Podjetje bi moralo potemtakem imeti v skladu amortizacije 8 mi- sredstev in s tem zmanjšali pritisk na družbene sklade ter denarni obtok. Glede na omenjeno na primer ne bo nič čudnega, če povemo, da je v naši republiki okoli 40 podjetij, ki imajo lastna obratna sredstva in potemtakem glede tega od bank niso več odvisna. Eno teh podjetij je »OPREMA« v Šentvidu nad Ljubljano, ki je bilo pred leti v stalnih za-za obratna sredstva, obenem pa je imelo precej zamudnega poslovanja in zadreg z banko. Vseh teh kamnov spotike je bilo že toliko, da so motili redno obratovanje. Da bi se tega rešili, se je kolektiv odrekel dobičkom Nehote se vsiljuje vprašanje, zakaj podjetja ob zaključnem računu ne namenijo več sredstev v sklade obratnih sredstev. Bančni strokovnjaki na\jajajo tri razloge: ■ Sedanji sistem investiranja je eden izmed vzrokov. Podjetja uporabijo kar največ razpoložljivih sredstev za investicije. Pri tem pa pozabljajo, da bi z boljšo arvcun - ---------- organizacijo proizvodnje lahko drugo stran tega problema. Osno- dosegla lepe uspehe, potrebovala aregan odpis vrednosti osnovnih pa bi neprimerno manj sredstev, »"pen t ' ' Zavoljo takšnega investiranja se dogaja, da podjetja ostanejo brez obratnih sredstev, ki jih naposled banka odobri, saj je treba računati na še večjo škodo, če bi go-nosti podobnih novih strojev. Ce- spodarske organizacije zavoljo m drugim omiKam prejemkov tudi bi podjetje razpolagalo s ce- pomanjkanja teh sredstev morale f °^nf kredU 3 5 mili- ustaviti obratovanje. odplačal začetni Kreon d,o mm ■ Ce podjetja najamejo kredit za obratna sredstva, morajo zanj plačevati obresti. Obrestna mera za redna obratna sredstva je navadno 6 %>, za namenska sredstva pa do 9 °/o. Če pa imajo podjetja lastna obratna sredstva, ki so jih zbrala zgolj z vlaganjem v sklad obratnih sredstev, jim to ne daje nikake materialne stimulacije. V tem . primeru namreč ><> [k plačujejo obresti v splošni inve- r k stioijski sklad — navadno po 60/o. / B Edina prednost zanje je ta, da so JkSB neodvisni od banke. » ■ Prav specifičen problem pa - t . I so obratna sredstva v trgovini. ‘f AHT-; » I Zanjo je razlika v nabavni in • ■ H prodajni ceni premajhna, < da bi I ustvarjala dovolj sredstev za ženske g sklade. Zato bo glede tega po- • / llfPT1 ■ a— g trebno spremeniti nekatere in- e- B EL H strumente v sedanjem sistemu delitve dohodka. Če odštejemo druge vzroke, velja razpravljati o materialni Stimulaciji našim kolektivom, da bi več vlagali v sklade obratnih Lesno gospodarstvo — pomemben izvozpik C R E P P E ■\mmMUN\v nvnvk jona dinarjev in do konca aprila letos ustvaril 13,5 milijona dinarjev lastnih obratnih sredstev. To zdaj »OPREMI« popolnoma zadošča za sedanji obseg poslovanja. Doklej je šlo odrekanje kolektiva, pove podatek, da so leta 1958 dali za sklade polovico čistega dohodka podjetja, kar je redek primer celo za večja podjetja, kaj šele za majhen obrat, ki zaposluje le 37 delavcev! Delavci v tem podjetju sodijo, da ni prav, da morajo še vedno plačevati obresti za »njihova« sredstva (zdaj jih plačujejo občini). Ugotovitvi delavcev »OPREME«, da s plačevanjem obresti v takšnem primeru, kot je njihov, nekaj ne bo prav, velja pritrditi. Omenili smo že, da z vlaganjem lastnih sredstev za sklade podjetja zmanjšujejo pritisk na družbena sredstva. Tako so podjetja, če pogledamo s te strani, družbi napravila uslugo, zato pa zaslužijo tudi materialno, ne samo moralno priznanje in spodbudo. Za- Tokrat, ko je v Ljubljani že tretji lesni sejem, nekaj besed o lesnem gospodarstvu pri nas. V naši republiki in tudi vsej državi, je lesno gospodarstvo zelo pomembno. To nam pove recimo samo tale podatek: lesna industrija v naši republiki ustvari vsako leto približno 12 milijard dinarjev narodnega dohodka. V njej je zaposleno približno 22.000 delavcev in uslužbencev, oziroma kar 12 odstotkov vse v industriji zaposlene delovne sile. V okviru vsedržavnega izvoza izvoz lesnega gospodarstva v naši republiki nenehno narašča in je moč trditi, da je lesno gospodarstvo že več let vodilni izvoznik iz naše republike. V republiškem izvozu je namreč udeleženo z okoli 25 odstotki. Gozdarstvo in lesna industrija sta v letu 1956 izvozila za 3.671,000.000 din, lani pa že za 4.998,000.000 dinarjev, v letošnjem prvem tromesečju sta ti dve panogi izvozili raznih proizvodov za 1.153,000.000 dinarjev. To je bilo moč doseči, ker Kot rečeno, v lesni industriji proizvodnja nenehno narašča. Lani je lesna industrija povečala proizvodnjo za 28,5 odstotkov, čeprav je imela na razpolago manj lesa kot leto poprej. To pa pove, da je les bolje izkoriščala. Proizvodnja končnih izdelkov lesne industrije se je lani povečala za 33 celo za 62 odstotkov v primerjavi z letom 1958. Toda ob tem je treba reči, da se vendarle naša pohištvena industrija prepočasi prilagaja vsakokratnim novim naročilom inozemskih trgov, ki odstotkov. Medtem je na prvem mestu proizvodnja pohištva, ki je porasla kar za 47 odstotkov, proizvodnja kosovnega pohištva pa iščejo vedno manj klasičnega pohištva iz običajnih vrst furnirja. To počasno prilagajanje čuti tudi potrošnik na domačem trgu. takŽae$ iUJU JU UgOUJVJLVai*, — .0 tesnejšem sodelovanju ‘® ^ drugimi kakovosti. Rešitev ni v tarnanju in ugotovitvah, le v industrije z industrijami, ki jo preš. z reprodukcijskim materialom-Seveda pa je lesna industrij odvisna tudi od surovinske 0 ve. Zato bo veljalo gojiti h ,a rastoče drevje, dograditi ornre i gozdnih komunikacij in meha Proizvodnja luksuznega in tipiziranega pohištva (garniture) zirati poseke in spravilo lesa t®1-bolje opremiti žagarsko induste' jo. Se nekaj, preveč lesa pokn^' mo! Les je dragocena sur°;vte in zato bo treba za gospodinjstv najti čimveč drugih nadomestni goriv. Predstavniki lesne industrije pogostokrat trde, da ne morejo izdelati kakovostnejših proizvodov, ker so odvisni od uvoza reprodukcijskega materiala, kajti, kot pravijo, repodukcijski material iz naših tovarn je pogostokrat slabe ODHAJAMO NA LETNI DOPUST O' UH j IVI /v u (t 1 li n 1 Počitniški dom dražji od hotela Ali počitniški dom dražji od hotela? glh obmorskih krajih. Nekateri čltnižkih domov bi bili nižji, h., j ,es' koliko stane hotelski penzion? vidiš, jaz sem so naiernali sobe ali stavbe v na- Upravam ne bi bilo vseeno, če je ri“ letoval lani v počitniškem domu za 2sf> diuarrpv na jem- Naiemnina je bila iz leta v dom odprt le dva ali tri mesece 2». DuSan » 300 di "o^v Peter z« IsmSiS pa“ gST*’^ *“ ^ ^ustej— y v '*■ 1 ’ ■ * ■ v preureditev posameznih Uko več razmislili tudi o regresu, ali ga bodo izplačevali »na vsem članom (da ne bi bili prikrajšani tisti, ki ne gredo v poje pa ostalo pri starem, le regres čitniški dom), da bi si člani lahko je bil vsako leto višji. Ostalo je sami izbirali kraj in počitniški Vajo ^UU UL p,, ° ' C[ zrayen!<< je Dl! vsaKo leto višji, ustaio je sami izbirali kraj in počitniški ret i , tako mi je zadnjič govoril znanec, ko sem mu Pri istih kuhinjah, lastni preskr- dom, kamor bi odšli na letova-*e!> da so mnogi počitniški domovi dražji od hotela- bi' domovi 80 bili odPrti kvefije- nje. Morda se bodo odločili za mu tri mesece. Pred in po glavni večji regres v predsezoni in po sezoni pa so bili prazni.,. Celo sezoni itd. Kolektivi zaenkrat so-na izlete niso šli kolektivi v svoj dijo, da je regres nujen in da bi bili domovi prazni, če ga ne bi {ttWšk?hi^ar-ii res letuiei° v P°- čitniške domove ali, še bolje, po lahko s' dornovdl ceneje kot bi čitniška naselja, bo šla njihova dom! l?er iim 'Sannvftelti rinmm, °bal.a P° zlu- 2at°. 80 Pa™čili nr- Tudi občinske počitniške skup- bilo. Že zdaj* gre premalo delav- *eSres. v Ldinf nočUniških drin .načrt’ kl "a;1, bl uP°.ste- nosti, ki so jih začeli ustanavljati Cev na oddih - kljub izdatnemu ^0v deiancVCinl P°cltrJls^11? val gradnjo vseh objektov, ki so občinski sindikalni sveti, orga- regresu (v Kidričevem se ie pri- ?°d 500 dr800°dinTa č™nmemo ?°trtebni vf.Uk®mu št.ej;llu, .g°st°v nizirajo ceneno letovanje. Seveda, javilo na primer letos za letova- ^ Primer nrfftnkkP m to na tistih mestih ki bodo to jim omogoča izdaten regres nje 86 odstotkov vseh uslužbem- Le2arn Jesenke ;,b0-1il- P^r?aeraa- .,^torali. 8C! za' Podjetij na njihovem območju. cev in ie g odstotkov vseh delav- VarnpJe!!nice ah Ravne, Iskre, ustaviti akcijo divjih gradenj, to- n^tniškim skunnosti 8k'ihd°mov® ljubljanskih občin- kateri kolektivi napačno pojmo-BelP°c!tniških skupnosti. Naštel vali, češ, da »v Slovenskem Vri- glinice in aluminija ali da le za nekaj časa. To pa so ne- Takim počitniškim skupnostim cev!). Kar kaže, da ni popolnoma pa se pridružujejo nove počitni- upravičil svojega namena, še po- > VaU’ČeŠ’ f 7-genskem Pri- --j^Tvoje^domove vVstemkra^ famlkSnim^nsirLjem"^ " ustanoviteljev - de- čiSm domol kar ^a končno Kakorkoli je že> PO«bniški do- OVniK , uatctiiv 0(l(lihu kolektivov _wvuv na posvetu o tako fAatoni nikakršna šS skladišča za živila, skupaj se pre- movi so danes pred,agi in bodo ški7vU’ ki ga je sklical Republi- ker je Slovensko Primorje hladno Sbneaa dne i^LdT^Tebo^o VS6 ddtlel- d°kler ne bod^ V njih ni svet Zveze sindikatov Slove- in je bolje, če se preselijo bolj v °earesU To le hkrati na?boliša f sPodanl1 P° gospodarskem ra- Razpravo ie noslušal tudi iužne kraie« regresu, lo je nkrati najooijsa eunu. Ce bodo v njih dobro go- ;jg vr&ra« J2S7 f »isrSSSr S3 HEVI ^ (mimogrede kaze omeniti, da že ma krije ustanovitelj. Ce pa bi te , , . ’ oe Je tako, kot pra- soline pri Portorožu dokazujejo, uprava doma posloval pa Dl nizacije pa bodo lahko vlagale ;«e, zaj,-; ' 1,1-.,„™ j—r- “,7-----uprava uuma poslovala po eko- sredst;va le za razširitev zmoglji- 23 dnev: ........... st« .'-'-vn° oskrbo, pokrijemo vse domke' ne b^ bil° tako, bi faia zaPrll> Pa naj gredo ljudje suif v hotel. Stopite h »Kompa-v ’ Pa vam bodo precej našteli D-73 hotelov z dnevnim penzio-štv 0ld do dinarjev. Dru-pj,.a partizan in Počitniška zveza mahajo letovanja še ceneje in v7Ce °d teh 3 «e bi 2akaj -letij SODOBNA GOSPODINJA KUHA EKONOMIČNO I ,-SŠi, mov je počitniška skupnost nujna, toda ne ena. Potrebno jih je več... D. D. Zobozdravstvenih delavcev je vse premalo; Iz tega pa Izvirajo vso pomanjkljivosti zobozdravstvene službe. Stomatološka fakulteta, Id je bila ustanovljena v Ljubljani 1950. leta, ni vplivala na hitrejšo rast kadrov, še posebej, ker je bila zaradi principialnih nasprotovanj zobozdravstvenih delavcev ukinjena srednja dentistična šola, Letos pa bo znova uvedeno šolanje dentistov, vendar ne v samostojni šoli, temveč kot prva etapa študija na stomatološkem oddelku medicinske fakultete; tako bomo dobili dentiste, ki jih najbolj potrebujemo, hkrati pa tudi zobozdravnike, ki pa bodo končali obe etapi študija. Etapnost fakultetnega študija omogoča ustanovitev višjih zobozdravstvenih šol tudi pri večjih zdravstvenih središčih izven Ljubljane. Potrebovali bomo tudi več zobotehničnih srednjih šol izven Ljubljane, pravkar pa proučujejo možnosti za ustanovitev take višje šole v Mariboru. — Upajmo, da bodo vsi ti ukrepi pripomogli k čimhitrejši ureditvi razmer v zobozdravstveni službi ne dobi dotacije. la, -. — ui se nekoliko vprašali, i vse porabimo regres podali sindikalnih podružnic?" bredba o počitniških domovih OKUSNO! POCENI! (jg sPodbudila delovne kolektive, g, 80 začeli graditi lastne počitni-, 6 domove, weekend hišice ali l So jemali v najem razne stav-K, ki so iih nreuredili v oočitni- ie 1 so e d • so šk’ a* 80 Rb Preuredib v počitni' j e domove. Razumljivo je, da se vJ^ina podala k morju, saj nas Dutna de*a na cebni> do" - °b morju pa je že od nekdaj J bolj čislan. Akcija je bila Postana, ob morju (predvsem na gjovenski obali) so čez noč zrasli turistični objekti. Postav m.v Pa so jih brez posebnega raz-b,!?i:iariia. Edini cilj je bil - čim ,I?e morju, ki naj bo že na dvo-cu vsakega počitniškega doma. - °v®nska obala pa je dolga le kaj kilometrov. S takšno grad- Ba° Počitniških domov ob morju tud-80 nastaiale nevidne pregraje m na plažah. K vsemu pa še to: . ni bilo mar, ali se dom mtektonsko prilega v to okolje ne, razne weekend hišice so j,. 6 Podobne barakam in so ka-l 6 okolico, stroški za napeljavo . aPalizacije, vodovoda, elektrike v oelo ceste, so bili ogromni. 1 3k d°m je imel lastno menzo in 8mo kuhinjo, ki je bila več ali ^ aPj improvizirana, pač le za d a do tri mesece, kolikor je bil - odprt. Vsak dom se je sam Krboval, iz tovarniške blagajne , Vplačevali plače osebju in na k nPu morali primakniti še toli-> da je bila pokrita razlika med lansko ceno in tistim, kar so acali gostje. Kljub vsem po-.1 ^jhljivostim pa smo bili ven-rle zadovoljni, saj smo letovali Poceni«. Prebivalci obmorskih mest so in K°Yali tak udor v svoje kraje _ ,b*b so zadovoljni. To prvotno Povoljstvo pa se je kmalu spre-hci X skrb> kaj bo ostalo od nji- OB 59 NEZAKONITIH ODPOVEDIH V CELJSKI OBČINI IN VENDAR NE PLAČA KRIVEC Inšpekcija za delo pri občinskem ljudskem odboru rečeno, zaradi »samovoljne- za-Celje je lani nič manj kot 59-krat posredovala zaradi W»Jifrve dela. nezakonitih odpovedih, zato da bi zaščiti a pravice Seveda) delavec je zdaj znova na nezakonito odpuščenih. Med nezakonito odpuščenimi delu. Dejstvo pa je, da ni bil od-— 37 moških in 22 žensk — je bil samo v enem pri- puščen po lastni krivdi in da mu raeru prizadet uslužbenec. ie P°djetie povrnilo škodo, ki jo r je zaradi tega utrpel. Seveda so bili primeri, ko je ni odpovedni rok itd. Bile so tudi Drugi primer. Delavec se je šlo le, če bi dejali tako, za ne- »tehnične napake«: odpuščenemu ponesrečil in invalidska komisija pravilnosti pri administrativnem so odpoved vročili z zamudo in js ugotovila, da je zmožen za postopku. Pri odpuščenem niso, tako je nastal avtomatično nov štiriurno lažje delo. (Za ostale na primer, upoštevali njegovo odpovedni rok. Toda tega v pod- štiri ure, ko zaradi nezmožnosti delovno dobo in so mu priznali jetjih zopet niso upoštevali. Po- n.e more delati, mu povrne izgub-namesto trimesečni, le enomeseč- dobnih primerov je bilo mogoče tj eni dohodek socialno zavarova- več, vendar delavci niso iskali nje)- Tako je delal nekaj časa, pomoč na inšpekciji dela. nenadoma so ga brez vzroka in Se danes v Celju veliko go- vsakega vprašanja premestili na vore o uslužbenki neke ustanove, težje delo. Mož ga ni zmogel m ki so jo nezakonito odpustili — j® to tudi povedal. Sledila je od- tik pred upokojitvijo. Skoraj vse poved. Izgubil je dohodek pri leto ni bila v službi - le plačo podjetju za štiriurno zaposlitev je prejemala. No omenjena to- in tudi socialno zavarovanje mu varišica je že upokojena, vendar ni več priznalo pravice do nado- v njeni ustanovi še danes ne ve- mestila za ostale štiri ure, Zna- do kdo je kriv za to odpoved in šel se je na cesti brez vsakih do- kdo naj ustanovi namreč, povr- hodkov. Tudi on je izterjal svojo ne znesek, ki so ga izplačali v pravico s pomočjo občinske in- enem letu nezakonito odpuščeni špekcije dela in zdaj je znova uslužbenki. Plačevali so ne nje- zaposlen. Podjetje in socialno za- Počitniška zveza, znana tudi kot Ferialni savez, Teh stikov zdaj praktično ni. Po no dei0i temveč lastno nezakoni- varovanje sta mu izplačala izgu-. o, unnnn -i v j "L ’ drugi strani pa je za sedanjo tost. 150 za nazaj- šteje v Sloveniji OKOll lU.uUU elanov, la družbena or- stopnjo delovanja Počitniške zve- Ta primer je videti osamljen Odvečno je nadaljnje našte-ganizacija organizira potovanja, izlete in letovanja za ze značilno, da je začela ustanav- — pa ni. Ostali so le bolj »malcn- vanje podobnih primerov, Žalost- mladino v starosti od 14 do 25 let. Iz podatkov o social- ^ občinske odbore. Le-ti so kostni«, toda nič manj važni. De- nih in skoraj neverjetnih, toda . , , . 1 ... v precej poživili dejavnost družin — lavec je bil nezakonito odpuščen, resničnih. Dejstvo je, da se doga- ni sestavi članstva razberemo, da ima organizacija se osnovnih organizacij Počitniške Štirinajst dni, mesec, mesec in jajo predvsem na raznih gradbi- vedno pretežno srednješolski značaj. Po nepopolnih zveze. Za delo družin pa je pri- pol ni prihajal na delo, dokler ščih, oddaljenejših obratih indu- nndalkili namreč vkl inču ie samo 470 mladih delavcev. mern° predvsem izletništvo, ki ni uveljavil svoje pravice - s po- sirijskih podjetij in pa vsepo- podatKin namreč VKljncuje samo U miaain aemvcev, lahko pomeni prvo stopnico do močjo inšpekcije dela - in je bil vsod tam, kamor delavski svet in 791 vajencev in 129 mladih kmetovalcev, medtem ko smotrne organizacije mladinske- znova sprejet na delo. Potlej so sindikalna podružnica praktično ie srednješolcev in učencev osemletk kar 6000. ga turizma, o čemer zdaj še ne mu v podjetju za ves čas izpla- ne segata in kjer so delavci po ^ moremo govoriti. Razen tega je čali osebni dohodek. Ni pa pri- polnoma prepuščeni prav tako KOMBINAT KONZERVNE INDUSTRIJE IZOU Premalo mladine v Počitniški zvezi - ' ^’ «Vh in 86 as« s&rsssrtzsrz s moč prirejati izlete prek vsega le- mera v celjski občini (in najbrž oddaljeni personalni službi, ki pa . Opekama Hadomlje ‘ztlcluje razne vrste polne zidne Peke, kvalitetne votlake, dve vrsti lastnih patentnih strop-ajakov »Radomka«, nosilne elemente za okenske priklade in roletni-ke. Njena zmogljivost Proizvodnje je 3 milijone opeč-n!b enot letno — po rekonstriik-opekarne, ki je že v teku. ln ko bodo svojo proizvodnjo Preusmerili samo na izdelavo y°tlakov, bodo letno izdelali Predvideno 8 do 10 milijonov “Pečnih enot. Približno 40 od-stotkov obnovitvenih del je že zakljuCenih, prav tako pa so uobiu že skoraj vso potrebno “Premo za novo strojnico in umetno sušilnico. in družbi. Ne, takšnega primera bi dogajalo, če bi v takih pod-Podobno velja glede organiza- ni. jetjih bolje skrbeli za svoje iju- cije potovanj, pohodov in leto- Zato, verjetno, dosledno seda- di, če bi bila sindikalna organi-vanj. Za kmečko mladino bo tre- nji praksi, tudi sekretar pri In- zaoija, delavski svet ali kadrov- ba v prihodnje pripraviti več po- gradu ne bo iz lastnega žepa po- ska služba bolje seznanjene s ie- H, ln. 77 žilo tovanj v poljedelske predele naše vrnil škodo, ki jo je povzročil žavami delavcev. Ne bi se doga- c an , u e ez države; omogočiti mladim kmeto- podjetju zaradi nezakonite odpo- jalo, če bi v raznih primerih de- zlasti v manjših krajih ^^tk^Vrim^ mTa^ ^in kmečka mladina. Res je, da imajo mladi delavc zap0SiJena, medtem ko do- ugodnosti ki jih nudijo podjetja, Jstov za mlade’ delavce in va. da pri letovanju vajencev močno 0 tudi nl mQČ tako vskladiti pomagajo Zveza in društva prija- da bi s0 letoyanj in tovanji teljev mladine, da imamo klube hkrati 7 dniPimi mladih zadružnikov, Toda za mla- k naiVeč delavske vajenske in . - de ljudi je še kako prav in po- krnpxiJ miadine ’ J valcem, da vidijo in spoznajo vedi zidarju Ropartu. Odpustili lavcu tako ali drugače .pomagali, trebno, da se spoznavajo med se- ' prednosti mehanizirane in kom- pa so ga zato, ker je »samovolj- namesto da se izgovarjajo, da — boj; tako mladina iz bratskih re- Izhod je jasen. Razlike glede pleksne obdelave zemlje. no« zapustil delo. Mož je bil za- na primer — niti slutili niso, da publik, kakor tudi dijaki, štu- popusta bo treba odpraviti. Če ob delu organizacij Počitniške poslen na delovišču v Žalcu ln je bolan itd. Se nekaj bi prepre-dentje, delavci, vajenci... Prav naj se mladina medsebojno spo- zveze bi veljalo opozoriti še na stanoval je v Ingradovem sam- čilo podobne stvari. Takšnih pri- to v dobršni meri omogoča Počit- znava, če naj se na raznih poho- nekaj: že zdaj starši radi prispe- skem bloku. Zbolel je, šel k merov ne bi bilo, če bi moral de- niška zveza, ki prireja potovanja, dih in drugih oblikah dela Počit- vajo za udeležbo svojih otrok na zdravniku in moral je ostati do- jan&ki krivec teh nezakonitosti izlete, letovanja. To je tudi eden niške zveze tudi družbeno-politič- potovanjih, letovanjih itd. Nema- ma. Pozneje so ga odpeljali v poravnati iz svojega žepa vse stro- vzrokov, zakaj število članov Po- no vzgaja, potem je pač treba pri- ra pa bi bilo primerno, če bi ure- bolnišnico. Njegov tovariš je od- ške, ki so nastali zaradi njego- čitniške zveze stalno narašča. To- merno prilagoditi delo v organi- dili obročni način plačevanja pri- nesel bloke za menzo in sporočil vega nezakonitega postopka in če da vse lepe misli in nameni se zaciji in ga vskladiti s sorodnimi spevka, po nekaj stotakov meseč- podjetju, da je bolan. Ne glede bi bil ob vsaki nezakonitosti po- vsaj za zdaj zataknejo pri organi- družbenimi organizacijami: Ljud- no. Tako bi omogočili še večjemu na to, da je pri tem gradbenem klican krivec na odgovornost za- zacijsko-tehničnem delu Počitni- sko mladino. Zvezo prijateljev številu mladih ljudi, da spoznajo podjetju delal že sedem let, so ga radi nevestnega, tako rekoč nepo- ške zveze. Samo primer: mladine, taborniki in drugimi, svojo domovino. ’ -mQ brez nadaljnjega odpustili, kot štenega dela, D. D. »Topokpred rekonstrukcijo? mmm yis* težave predvsera nje ^ s^S’ v^Vf lrf ^U"aV,npa P?; dohodek L Trad"^^ saoraj v celoti odvisna od surovin osemletke K J ;, n"ve 12 drugih republik. Razen tega uva- žajo les tudi iz drugih držav, pred- ,,iti_i_ ■3„ ■ ■ • vsem tistega, ki ga pri nas ni — »I OflHm« V lH(t]U IZUOlllil okumo, mahagoni, palisander in dru- __* ge. Ta les je tudi zelo drag, saj sta- PldU ne na primer kubični meter paisan- _ , . , , , dra 24 do 250.000 dinarjev. Kljub te- Delovni kolektiv gradbenega mu pa ta les potrebujejo, ker je podjetja v Škofji Loki bo 4. iu- povpraševanje. Zaradi tega^priprav- SV3,. ProsJavJJ na Visokem nad Majo sedaj rekonstrukcijo elektro- Skorjo Loko kar dva pomembna izdelavo tropskih vrst fur- dogodka. Ze v mesecu maju bo kontirukcijffmno okonSP6o7amiil9onroev P^jetje izpolnilo petletno plan-dinarjev. Druga faza rekonstrukcije sl{0 nalogo. Prav tako praznuje —----- letos kolektiv 10-letnico ustano- Domroi plašči iz nylona IS’ razvu v obmt^kffe Tani ___________________________________ Prosenjakovci’1 k pCdj?^ »Mura.^v bruto produktT Podjetje i^Teh- ^oprsko tovwno pristanišče je že v_ prvem tromesečju tega leta izpolnilo več kot polovico svojega let-Murski Soboti je zaposleno v tem njjj« gracii naiveč v škofinlnški Pesa plana- v primerjavi s prejšnjimi leti pa je letošnji promet v prvih štirih mesecih nrecei večii j‘‘JV550 žeiiktJUProizvodi 0načrtte”a občini, razen tega pa tudi v Sel- tujih Ta^U naložilo odroma"i/fožTb'4S Ta''i”jih let' V hT**1 Šthih mesecih letos je 585 d«mačih in lam ca dosegli le 98,5»/». Neizpolnitvi ški dolini in Medvodah M O ' . J nalo“lo oziroma izlozilo 48.760 ton raznega blaga, medtem ko je znašala količina pripelja- » v,nav „ i™ — I- ...... • • nega oziroma odpeljanega blaga v celotnem preteklem letu le nekaj nad 47.000 ton. Precej je porastel tudi potniški promet, posebno v zadnjem razdobju, ko je začel veljati nov plovni red in je Slovensko Primorje dobilo ugodnejše pomorske zveze z Jadranom in Grčijo. V prvih štirih mesecih letos ie prišlo v Koper oziroma odšlo iz koprskega pristanišča okoli 19.000 potnikov, od tega kar 15.000 tujcev •> ' X 1 Ul/, V UUJU liaGIL AH ^ l>U4' Umi SO dosegli le 98,5fl/o. Neizpolnitvi šld dolini in Medvodah plana je vzrok v tem, ker je pod- »Jelovica« letos več mer na trgu so začeJi izdelovati knt mililffrfln namreč izdelke iz boljše tkanine, kar Iwl £lllli|UlUU Jč?nTal0i,5“. PvSprv hL-™*- Č k svojim e "•7 „ »«».„, » ,„»^o S .ŽKi0 = ^SSS^ZSSS^t^ fiSS« ^■(»fil.Bovp^ni do- skega investicijskega sklada, kim podjetjem bo moral občin® ko »o število delavcev pove- nagrajevanju v gospodarskih or- dinarjev. Najvišji povprečni do- kTTTzaT.4%6 ve^kot letaToIs! jfm'dodelTo ‘'n novega obrata težke konfekcljeT**« f18 1 .le. ?a 2'°. 80 konca aPri‘a ganizacijah. Ugotovili so, da so bodki so bili lani v komunalni Da povprečni zaslužki v indu- skega i n v tis ti c i ilbiL1 Ia' t» pomembna pridobitev za Pomur- izpolnili plan z več kot 12%. Po se povečali osebni dohodki lani dejavnosti — 19.661 dinarjev, kar striji niso še višji ie oosledi-a kmfLrH.fC ' f'e h rezultatih je kolektiv za 21,5%. Ta porast je predvsem je za 27,3% več kot lete ’l958. soralmCrno nilkm’ ^ p0djetjem 1». ivavruioc v ah VTJII Ul “ a- *r — — — / - • •»- —— j- ~ . c ASAZZA je, kjer je mnogo odvečne delovne sedanjih rezultatih je kolektiv za 21,5%. Ta porast je predvsem je za 27.3% več kot leta '1958 „ u‘ -v . “V"— —--------- sSč^sTI Sl vir5 lali nad ilUjo^ kv^-atnlh m^rov do d^arjev bruto produkte. _ predlanskim le 37% zaposlenih, 17.449 dinarjev ali 23,8% več, na seji predsedstva ugotovilf da osef,ni dohodki predvsem «?u‘ ^ lani Pa ze 66%- Povprečni me- obrti 16.584 ali 14,2% več, kme- celotni izplačani osebni dohodki tat boljšega gospodarjenja, k:’ lali nad milijon kvadratnih metrov tkanin ter ustvarili nad 2 milijardi dinarjev vrednosti. J. J. S storilnostjo še niso zadovoljili DeiavsUi svet usnjarskega kombinata Konus v Slovenskih Konjicah Je na zadnjem zasedanju obravnaval poročilo o nagrajevanju v prvih treh mesecih. Ugotovili so, da so prvi obračun za tri mesece po obračunskih enotah in enoti -------------1-- uspešno opravili. Proizvodne naloge Je podjetje * tem času uresničilo s 110%, storilnost pa to povečali za 14V*. Pokazalo pa so je, da se da storilnost še izboljšati. Vsi proizvodni obrati v podjetju niso enako izpolnjevali proizvodnega piana, zato bodo t udi delavci po obratih različno nagrajevani. Števil« O. M. lani pa že 66%. Povprečni me- obrti 16.584 ali 14,2% več, kme- celotni1 izplačani Jetrni °dohodki tat boljše&a gospodarjenja, ^ deljeni s povprečnim številom pa ,ahko sodeluje vsak zaposli zaposlenih ne dajo realne slike z boljšim in vestnejšim delo " mesečnih prejemkov. Pri tem 2a kar.8a Potrebno tudi namreč ni odšteta boleznima nad nakra^bi. M. 7 dni, ki jo izplačujejo v breme , socialnega zavarovanja, zato je POHIOŠ pii nOgTtljSVtBlp w ■ » Smotrno: globinski odstrel Ali ne čutijo potrebe? mesečni dohodek na zaposlenega __ ■ dejansko višji, predvsem še v PO USjllllSU kamnoloma Verd dobiva naše da bi s svojim apnencem preskrbel Za modernizacijo verdskega kam- <^01ierDski Predilnici, kjer So za- Občinski sindikalni svet v proizvoda gospodarstvo dober apnenec. Razen vsaj železnice, za kar pa bodo mo- noloma so prispevale sredstva pred- Pos^ene predvsem zenske in je nlku je pred kratkim imenoval % •aau;» 3i£“„ks2sr.* susrK.-BSwrtss!r£ rMsarssf^asa, r S “S opremo pa ne morejo več veliko po- ku, nekaj sredstev je že na razno- nekatera obrtna podjetje — pav- nagrajevanja po «č!n£%a . . VčtuaU2aPrt^žaSS0 k^ionT iIf°Ve£Me.b0 ^ 8absti izkoriščajo nizke pavšal- izfe ke‘"k^ejo““"dk“'je“medJ nalSižltorto Odborniki občinskega zbora globinsko^rtfnje^drobutTln^mihS moI^ "Sd?«6tadlPr04tVOd“Ji jahk° precej sami spremljali po mesečin, koliko podatkih so ugotovili, da so pod- ^ v' zaslužijo. L,, v. jetja predvidene naloge uresni- _ _ . . .a ki poznate Fie- tejjj X1?. e v njenem slikovi-^ snp.'!lVU sv°j ^om °ddiha Horj . Vas Va^i dobro, staro živei * ^ Lansko leto je pre-ŠkiK j SVoi dopust v počitni-tivov delovnih kolek- HQv delavcev in čla- jijj i Janovih družin; koliko je k j? ^eIos? Lansko leto J: ® ?svežujoča kokta po toSL arjov; po koliko bo le-Nekateri upravniki SP. se že motorizirali Gallna6 Jal? , je sIePa si tQrpf cesta! — Obetajmo m£!Tlj problemov okoli ajaVo he s sadjem in z zele-vpra^' T- P^i gostje, prva v, ania> prvi odgovori in Prv° sporočilo! Le Na morje ostane staro t9^etkii ^ra®®nj8 — »Vaša želja na Viaj. latošoje sezone?« — odgo-N orlri-u lro Kraljič, upravnik do-f-Udvij, v a kranjske »Tiskanine«, Sis]<-ikVrai?lek, upravnik doma ve-^itektn, ^U(jarjev1 in Vinko Bernot, , »Oh hotela »Turist« v Ankaranu, jik 0j. nasega doma, ki je malone šltaa morju, je speljana lepa as-kočjn ,5?ta- Vije se po strmem po-l® bi „muno drugih domov oddiha 5peli.-i,!Uora*a kiti po vseh pravilih vhoH na Prav do Pirana. Toda ni! *9 kntV mesto ji zapira stara hiša, dol«9 ero nam piranska občina že Ke™ obljublja, da jo bo podrla, ljubiti ,*e v lem primeru laže ob-8(1 bajt k0* storiti, bi želel, da bi sta np Podrla sama; sicer nam ce-»IV ehta piškavega oreha!« Sam0 a drugo niti ne pomislim, kot sito i11,8 sadje in na zelenjavo. Lan-°slon, , ^eni te dobrine tovoril n rr)otf.,,’ letos mi je kolektiv kupil lezej j Lansko leto sem lahko ob-bom 'ei okoliške zadruge, letos jo w Potegnil prav do Postojne, ce mar, s poštenostjo pa se je prene-kateri že zdavnaj sporekel. Ce kolektiv odkrije njegov »zmotil sem se pač!«, kaj hitro dobi v obraz: »Pa me odpustite, lahko grem drugam!« Seveda, zdaj, ko primanjkuje strežnega osebja, ga bodo povsod z veseljem sprejeli, tudi v Ankaranu. * Ob dveh po polnoči je bilo še zmeraj vse polno gostov. Možje v belem so zaspano iskali s svojimi pladnji prostor med mizami. »Končajmo že, saj je jutri še en dan!« »Vsaka gostilna zapre ob enajstih, mi pa...« Direktorju, kateremu so veljali protesti, ni preostalo drugo, kot da je naročil strežni mizi, naj odtoči naročeno, potem pa — konec. Natakarji so se oddahnili. Nenadoma pa se je našla med njimi in direktorjem Jožica. Drobna kot je, je stopila na prste: »Kdo je tu zaradi koga. gostje? Zdaj, ko ustvarjamo promet, ‘da to je komaj na začetku sezone, kaj šele bo!« deuj^bfi! No, oslovske noge mi niso Pa j Preglavic, kolesa motorja mi mani zdai nagajajo. Torej — čim j neprjjetnih srečanj z žeblji!« gosto! ^' Da bi .bil° Tse Pol?° tu,'|ib v čeprav je pri nas ze zdaj, bik, «ezonL ven gostov, kot jih je Šp„ 'jb teh času lani, nihče od na-vr’n kolektiva ni zadovoljen. Slabe nipgPske napovedi so kot zapor-bus ’ rm uslav>i° marsikateri avto-h, Ltblakoni pa se pridružuje še zax^?renca, s katero se še nismo bomo resneie ukvarjati! Morali se Prepad ob ^a?P°h>ženje gostov je zamrlo taL acanu, ki je zdrknil izpod na-arjeyih prstov. Plat 80 plačali. Vsak je po-jače s^ab° voljo z ostankom pi- Ijjjj* j^karan nas ne bo videl tako hJfse^ je ujel šef strežbe. Tisti deti b^ Sos^ib- liotel je ve-’r?aradi česa takšna zamera!? »Dragi ste, do hudiča ste dragi!« Poki: ,strežbe je pogledal račun. mivku8 Je natakarja. Ta je sko-tisnnm z rameni in — vrnil dva aka, za katera se je »urezal«, gostje so odšli. PrimJ?^'1’ .h-0 i® sezona pred vrati, ah TanJkuje strežnega osebja. Hotel le rUrTJa^ja vzameta kogarkoli, imenr,St°J? na sv°iib nogah. Ti, tako »luži+;VaT1 s's®zorici«, pa hočejo, za-Užitl- Ime kolektiva jim ni nič turistične stroke, upravniki in ekonomi delavskih domov oddiha. Le še nekaj dni in vseh 3680 ležišč v Piranu in v okolici ho zasedenih. Občina si zavoljo tega ne beli lase, prvi stanovalci domov — predvsem upravniki in ekonomi — pa že presneto resno razpravljajo o možnostih nabave blaga, mleka, sadja in zelenjave, mesa ter drugih dobrin v času, ko se bodo jedilnice v Fiesi napolnile do zadnjega kotička po štirikrat dnevno. Z živinorejskimi centri so že zdaj težave! Čeprav se kmetijci v koprskem okraju lahko pohvalijo s 5000 glavami plemenite pasme, za- smo nenadoma utrujeni, ne moremo več! Dopoldne in popoldne pa prodajamo kislo vodo. Nič ne bomo končali, stregli bomo in četudi do jutra!« Nihče ji ni ugovarjal. Gostje so naročali in natakarji so stregli. Luči so gorele na vrtu, v točilnici, v kuhinji, kletar je valil sode ... Jožica je končala gostinsko šolo. Komaj drugo leto je član delovnega kolektiva v hotelu »Turist«, a že uveljavlja svoj prav med »starimi gadi«. * Ail pa primer hotela »Triglav« v Kopru: ... vratar, ki prodaja cigarete, si rad prilasti pet dinarjev pri škatlici Morava. Če ga kupec začudeno pogleda, ga vratar mirno zavrne, češ, to je pa hotelska usluga! Kolektiv obsoja takšno samovoljno zaslužkarstvo na račun gosta! Ob tem pa strežno osebje v kavarni vse drugače privablja goste. Gost je naročil kavo. Prinesel mu jo je France. Gostu pa kava ni bila všeč. France se mu je vljudno opravičil in — zamenjal kavo! * Prepad, ki čedalje bolj zeva med poklicnimi gostinskimi delavci, pa ni prepad med staro in novo generacijo, pač pa med gostinci starega kova in zavzetejšimi gostinskimi močmi, ki hočejo približati ljudem gostinske usluge. Vse prerekanje okoli nadurnega dela, okoli nedovoljenega zaslužkarstva in tudi okoli napitnin, pa različnih cen, ustrežljivosti in kaj vem še okoli česa — odslavlja z dnevnega reda — nagrajevanje po učinku! Nagrajevanje po učinku, kot ga že poznajo v hotelu »Zora« v Izoli, v »Palacu« v Portorožu, v »Metropoli!« v Piranu, v hotelu »Triglav« v Kopru in ga z letošnjo sezono uvajajo tudi v hotelu »Turist« — Ankaran, pa v gostinstvu in turizmu ne pomeni samo nov sistem delitve dohodka, pač pa predvsem drugačen odnos gostinskih delavcev do gospodarjenja in do gostov. V oblikovanju tega novega odnosa pa se še srečujemo z delavci starega kova in seveda z delavci, ki na naši strani prepada uresničujejo svoj delovni program v korist obiskovalca. Od profesionalisto k amatenem Z drugačnimi, nemara celo otip-Ijivejšimi problemi pa se prav te dni ukvarjajo »amaterji« gostinsko- ja od vipa, sadnih sokov ni, led je še vedno salamensko zasoljen (hladilnica Dekani ga sicer prodaja po ,125 dinarjev kos, v Piranu pa je kos ledu že 250 dinarjev!) in... Tovariš Kraljič je potožil: »Nam le ni vseeno, po koliko kaj prodajamo! Tudi nam ne more biti vseeno, koliko stanemo tovarno, delovni kolektiv. Tisti tam v Ankara- od ponudbe, nam to res ni treba! Tako v tem primeru Fiesi ne preostane drugo kot, da si organizira prevozno sredstvo, s katerim bodo počitniške skupnosti kupovale meso povsod drugod, le v bližnji okolici' Pirana ne. Ali pa bo spet na vrsti podkupovanje, ki je bilo lansko leto priljubljena igra v domačih mesnicah. Težave so tudi s sadjem in zelenjavo! Mestne postojnske frgpvine res nimajo toliko denarja, da bi lahko zgradile sistem boksov, ki bi bil v Fiesi sicer zaželen. Občina Piran pa kot da rada vidi, da ji Postojna pri preskrbi s sadjem in zelenjavo pomaga, tudi rada zamiži, če nanese beseda na denar in na morebitne investicije. Upravniki pravijo: »Dokler je na Kranjskem še dovolj solate, nam res ne bo treba gristi nohtov. In če je usoda koprske špinače takšna, da mora van-drati na Kranjsko in se Od tam vračati na morje in v naše lonce, je pač takšna!« In mleko? Z njim je že zdaj prav toliko težav kot z vinom in s kokto, pa s pivom! "Izbira je lahka! Alkohol je vendar cenejši!-« Prav te dni se dogovarja hladilnica v Dekanih s pivovarno Union o dodelitvi posebnega oddelka hladilnice za skladišče piva. Posrednik je — »Pivo-promet« Izola. Na to bi seveda lahko mislili že prej, tako kot bi se tudi piranska občina lahko že na začetku tega leta spomnila na »pomladitev« obalne ceste. Nevarnosti, da bodo avtobusi morali odslavljati svoje potnike pol kilometra pred mestom in celo tri kilometre pred Fieso, se pridružuje še ta, da bodo morali ti potniki gasiti svojo žejo z dragim pivom! Sploh pa je z vsemi hladilnimi pijačami ista pesem! Kokta je draž- "Siepa cesta«, z bajto na koncu, ki naj bi se "sama podrla« nu le naj prodajajo steklenico piva po 400 dinarjev, če so to tako iz-kalkulirali, mi pa tega ne moremo. Pa tudi nočemo!« Tovariš Vran jek je dodal: »Le kakšen dopust je to, če te cene prisilijo, da čepiš doma ali pa v morju. Morje res ostaja staro iz leta v leto, vse ostalo pa se izpre-minja kot aprilsko vreme! Čas bi bil, da bi se še marsikaj drugega temeljito izpremenilo!« Na kaj je meril? Lahko, da na odnos občine ali pa okraja, ki bi se morala zavzeti v boju za stabilizacijo cen Za takšno organizacijo preskrbe v trgovski mreži, ki bi cenila, ne pa kot danes, dražila prepotrebne dobrine. Tovariš Bernot pa pravi: »Tuji gostje naj plačajo in četudi kokto po 70 dinarjev! Prav je, in tudi naš interes je, da svoj denar puste pri nas, ne pa, da ga, kot je bila doslej njihova praksa, pri nas privarčujejo, potem ga pa zapravijo v sosednji Italiji. Mi smo naš Ankaran razdelili -— v Konven-tu (v hotel preurejen samostan!) je strežba draga, v spodnji restavraciji pa so cene dostopnejše. V spodnji restavraciji bomo čez poletje tudi uvedli enolončnice in cenena kosila!« Ob tem pa ni dejal nobene na račun še vedno neurejene preskrbe, ki grize amaterje, profesionaliste pa zaenkrat še niti ne! (Beseda o konkurenci pa najbrž le ni bila izgovorjena samo na račun vremena, strežbe, A ali B kategorije.,.?) Pred nekaj dnevi so trije tuji gostje — Avstrijci — vprašali upravnika Delavskega doma oddiha »Tiskanine«, če bi se lahko 'nastanili pri njem. Rekli so: »Cena ni važna! Vaše domače usluge so nam tolikanj pri srcu, da bi najraje preživeli svoj dopust pri vas!« Tovariš Kraljič jim seveda ni mogel ugoditi, Kljub temu pa so Avstrijci redni gostje doma. v Piranu nočujejo, dan pa prežive med prvimi dopustniki v Fiesi. Domačnost torej lahko preigra vse vremenske neprilike! Le-ta, ki je v večji meri lastnost gostincev amaterjev kot pa gostincev profesio-nalistov, je prav gotovo najizbra-nejša vrednota, katero si vsak želi, posebno še, kadar je na dopustu. DUŠAN KRALJ Parketarska zgodba Pričelo se je takrat, ko je prišel eden izmed par-ketarjev celjske »Opreme« »nekoliko dobre vpije«, zato, ker je bil slabe volje, na občinski sindikalni svet Celje. »Ali je to pravica, tovariši?« je zahripal. »Poglejte, kaj sem dobil od plače! Direktor me je kaznoval. Ali je to pravica?« Administratorka je prišlecu na majavih nogah ponudila stol, predsednik sveta pa je po krajšem premisleku (ne glede na stanje, v katerem je bil parket ar — gre vendar za nepravilnost) zavrtel številčnico telefona... Začetek zgodbe seže nekaj mesecev nazaj. »Oprema« je sklenila pogodbo za polaganje parketa v novo zgrajenih velenjskih blokih. Ker je bilo to terensko delo, je podjetje poskrbelo za stanovanja in prehrano svojih delavcev in jim obljubilo terenski dodatek zaradi večjih stroškov za prehrano, stanovanje. Skupina parketarjev se je torej odpeljala v Velenje in pričela Z delom- Nekateri mlajši delavci so se vselili v pripravljena stanovanja. Čudili pa so se, da ni tam tudi njihovih starejših tovarišev, s katerimi skupaj delajo. Kje neki oni spijo? Nobeden nima v Velenju svojcev, Uganka je bila kmalu razvozlana, ko je eden »pogrešanih« nagovoril mlajšega parketarja, fanta, ki je prenočeval v pripravljenih prenočiščih: »Kaj si nor, da spiš tam? Nekaj dni boš že zdržal brez postelje. Tisto, kar plačuješ za sobo, je bolje, da zapiješ ali spraviš v žep!« »Kje pa bom spal?« »Ti bom takoj pokazal.« In pokazal mu je — sobo v še nedograjenem bloku. »Tam na njivi vzemi nekaj snopov pšenice in imaš posteljo —- zastonj.« Z »novo posteljo« pa so nastale težave. Pšenični \ snopi še niso bili omlateni in kmetje so se pritožili. | Tudi delovodja se je razburil, zato so jih morali j odnesti nazaj. Pa so se spet znašli in v sobo nanosili slamo. Mraz je pritiskal! In so si zakurili v nedograjeni, vendar, že prepleskani sobi. Kjer je ogenj, je tudi dim. Ko so parketarji končali svoje delo ter se izselili, so bile stene sive, počrnele. Stavbe je gradil »Ingrad«, Ob predaji pa investitor seveda ni hotel prevzeti sajaste sobe. Znova so prišli pleskarji. »Ingrad« je poslal račun za pleskanje — blizu petdeset tisočakov« — »Opremi«, mizarstvu in parketarstvu, Celje. Direktor »Opreme« je nagubal čelo. ».Oprema' nima s tem ničesar opraviti. Kdor je napravil škodo, naj jo povrne.« Niso dolgo iskali krivcev. Bila je to skupim sedmih parketar jev, ki je »stanovala« v nedograjeni sobi. Direktor se je spomnil m pravilnik podjetja, ki ga pooblašča, da sam odloča o povračilu škode do 10.000 dinarjev. Računal je: 48.000 deljeno s sedem je približno 685% dinarjev. Tisti namreč, ki so dlje stanovali v stavbi', bodo plačali več, ostali manj. Kmalu so bile napisane odločbe in direktor jih je podpisal. Ob prvem izplačilu so prizadetim odtegnili določeni znesek. Nekateri so plačali, ne da bi zganili s trepalnicami, drugi pa so protestirali... Parketar na majavih nogah, ki je prišel na občinski sindikalni svet, je bil med tistimi, ki so bili prepričani, da se jim je zgodila krivica. Ali se mu je res? Sindikalna podružnica »Opreme« je sodila, da je direktor pravilno postopal. Nekaj pa je prezrla! Res, povzročeno škodo je bilo treba povrniti. Direktor pa bi se lahko pogovoril s prizadetimi. Delavcem bi moral izročiti odločbe, preden jim je odtrgal zahtevani znesek. Tega pa bi lahko delavci plačali tudi v obrokih. Na posredovanje občinskega sindikalnega sveta so se v »Opremi« odločili, da bodo znesek za povračilo škode odtegovali v obrokih- In nauk te zgodbe? Skriva se v vprašanju: Ka( pa je k temu dejala disciplinska komisija dravskega sveta »Opreme«? Odgovor: Take komisije delavski svet tega podjetja sploh ni izvolil, sindikat pa tega tudi ni zahteval. In kako potrebna bi bila prav v »Opremi«, govori ta parketarska zgodba. ) D. D. s, ■ v ' T * "Pomlajevanje« obalne ceste v Piranu je za sedaj le otrokom v veselje! (Foto: Milan Šparovec) NASA RAZSTAVA V MOSKVI V četrtek so v Moskvi odprli jugo-vansko razstavo blaga za široko potrošnjo. Razstavo s približno 5000 predmeti je odprl član Zveznega izvršnega sveta Avdo Humo. Na moskovski razstavi smo poka zali proizvode nad 200 tovarn, ki proizvajajo blago za široko potrošnjo. V večini so izdelki tekstilne industrije ter obutev in usnjena galanterija. Potem se zvrstijo glede številnosti industrija pohištva, živilska industrija, elektroindustrija itd. Med prvo jugoslovansko gospodar-•ko razstavo v Moskvi bodo prikazovali jugoslovanske filme in prirejali koncerte, jugoslovanske glasbe. NOVA MAROŠKA VLADA •siipsis BEOGRAD — Našo deželo je obiskal belgijski zunanji minister Pierre Vigny. Imel je že več raz- z težavami pri sestavi nove vlade in B dejstvom, da je treba pred uposta-vitvijo ustavne monarhije politično, družbeno in gospodarsko reorganizirati deželo. Vladni ukrepi v tej zvezi naj bi utrdili neodvisnost in deželi zagotovili razvoj. Kralj Mohamed V. je poudaril, da vlj ifatercm^e' ijudsmi Sporov z našimi najvišjimi poli-sporočil, da je prevzel oblast in po- tičnim predstavniki. Sprejel ga je ster Vigny na desni ZASEDANJE VARNOSTNEGA SVETA V ponedeljek se je začelo zaseda nje Varnostnega sveta. Razpravljajo o — —j v. vvuuaiia, u« sovjetski pritožbi proti ZDA zaradi ■e njegova vlada zavzema za odslovi- agresivnega dejanja v zvezi z vohun-tev tujih sil, za gospodarsko osamo- skim letalom, ki so ga ZDA poslale •vojitev, za boj proti brezposelnosti In nad sovjetsko ozemlje, za graditev lastnega administrativne- Sovjetski zunanji minister Gromi ga kadra. Vlada bo vodila zunanjo po- ko je rekel v svojem govoru, da polet Utiko v skladu z načeli neodvisnosti, letala »U-2«< nad sovjetsko ozemlje po ostajala bo izven blokov, z vsako de- sestanku Hruščev-Eisenhower v Čamp želo pa bo pripravljena sodelovati na Davidu in neposredno pred konferen temelju enakosti in spoštovanja su- co na najvišji ravni »sodi med naj Tterenosti. bolj perfidna dejanja v zgodovini- Kralj je v razglasu napovedal, da Dejal je, da je polet tega letala mo bo Maroko postal v dveh letih ustav- goče primerjati le z napadom Japon na monarhija z zajamčenimi pravica- cev na Pearl Harbour, in dodal, da takš-ml državljanov do osebnih in polltič- no agresivno dejanje kaže, da so ZDA nih svoboščin in z izvoljeno vlado. hotele torpedirati pariško konferenco Gromiko je razložil predlog reso 150 LET lucije, v kateri je rečeno, da agresiv ARGENTINSKE NEODVISNOSTI Sstva^roSTo^ofni mifh^da 1c Slovesno so proslavili 150-letnico vdor ameriškga letala agresivno de ja neodvisnosti Argentine. Proslavi je nje, ki ga Varnostni svet obsoja, prisostvovalo veliko število tujih dele- Ameriški delegat Cabot Lodge je gacij, med njimi tudi Jugoslovanska ravnanje svoje vlade opravičeval z bo pod vodstvom predsednika Izvršnega jaznijo pred nenadnim napadom. Po sveta Slovenije Borisa Kraigherja. novil Je ameriški predlog o ^odprtem Voditelj Jugoslovanske delegacije nebu-*<, ki ga sovjetski minister smatra Je prejšnjo soboto obiskal argenttn- za poskus, uzakoniti vohunsko dejav skega predsednika Arthura Frondisija. nost ameriških vojaških sil. im Pogled naprej 2e takoj ob ustanovitvi je Or- kriza verjetno začasna. Hkrati pa dom v minulih nekaj mesecih in bi nastal po naključju, ganizacija združenih narodov pre- to zagotavlja možnost, po OZN celo letih, če bodo vsi delovali mnogo prej eksplozija, ki s .... uti..v p,,- /.a^wu.Lvija luu&uuoi, po .n ceio leim, ce ooao vsi aeiovau mnogo prej eKspio^ija, ■— p. vzela nalogo, varovati mir med čim uspešneje vplivati na poga- pametno, konstruktivno in z mno- Opomin iz Pariza je prišel v ^ razvijati dobre odno- janja v Ženevi. Uspeh teh poga- go dobre volje, zlasti pa še, če gojih plime pomiritve, ki Je ^ in prijateljsko sodelovanje janj je zdaj še večjega pomena, bodo pri tem upoštevali priza- sece in leta naraščala —' ^jvis- razgovori most med devanje OZN, da bi nevsiljivo šale so jo sile miru in ne°, aye no na načelih, ki jih vsebuje obema stranema, most, po kate- zamašila vrzeli, ki so nastale ob nosti — pod pritiskom ^ Ustanovna listina. Vse drugo, kar rem bi lahko gradili in utrjevali prekinitvi določenih stikov in ob presoje pa je dal tem silaki n pride pred OZN ali s čimer ima medsebojno zaupanje, ki se je opustitvi določenih oblik sodelo- spodbudo za akcijo v duhu ^ ta organizacija opraviti, je ali omajalo. Po svojem uglednem vanja med glavnimi svetovnimi miritve in pameti. Čut o^S® gj podrejeno tej osnovni nalogi ali generalnem sekretarju, ki se je silami. nosti, ki so ga pokazali na pa tesno povezano z njenim iz- že ob več priložnostih uveljavil Skrtka, lahko rečemo, da so strani, je skupno s tem polnjevanjem. To velja vedno, ne s svojim delovanjem v smislu vtisi in upi v bodočnost manj gel, da je bila kriza takoj 1° glede na zunanje okoliščine, v tihe, nevsiljive diplomacije, ima temni od tiste predstave, ki so zirana in da je potem zaL katerih deluje OZN, še posebej OZN možnost, pozitivno vplivati jo dali nedavni dogodki. Per- pa velja v času kriz in negoto- na utrditev in razširitev ženev- spektive so tem jasnejše, če jih vosti ter v razmerah, kakršne so skih mostov, s čimer bi zagoto- ocenjujemo manj odvisno in popolnejšo pomiritev nastale po neuspelem sestanku vila kontinuiteto in pozitivni raz- splošno povezano z vzroki, ki so na najvišji ravni sredi tega me- voj vsaj na ožjem, vendar važ- proti pričakovanju pripeljali do _____________ seča. nem in občutljivem področju od- sedanje krize. Kriza sama po spoštovanja in zaupanja Položaja, ki je nastal, ko so nosov med Vzhodom in Žabo- sebi ni niti epizoda niti pojav, ki slej. JURE PUTN se najvišji voditelji štirih velesil dom. v Parizu razšli, bi ne mogli ozna- Na razburjene duhove bi lah. c iti kot posebno kritičnega, ven- ko pred zasedanjem Generalne dar je takšen, da se je na raznih skupščine pomirljivo vplival že straneh izobUkovala potreba, po- način, kako bo zasedanje priklicati OZN, naj s svojo navzoč- prav-ljeno, medtem pa bi po po-nostjo in dejavnostjo pripomore, trebi lahko začela delovati tudi da se kriza ne bo poslabšala in splošna komisija ZN za razoro-podaljšala, da bi ne bil preki- žitev, ki so jo tudi sestavih kot njen začeti proces pomiritve. V dopolnilo ženevskega komiteja očeh mnogih ljudi in državnikov desetih. je namreč pariška kriza v nekem Te in podobne oblike delova-smislu neuspeh določene oblike nia> na primer morebitni dobro pogajanj, zato je nujno iskati Pripravljeni stiki med ministri za druge, širše obhke, da bi prepre- zanan.te zadeve, če bi se zbrali na sedežu OZN, so na razpolago tako generalnemu sekretarju svetovne organizacije kakor tudi nasploh. Za zdaj le malokje razmišljajo o drugačnih obhkah dejavnosti OZN, in sicer verjetno narodi ter se med njimi, sodelovanje, zasnova- ker , VrSt' plahneti, zdaj pa lahko od stranski dobri volji pričakuj čili poslabšanje položaja ter zagotovili pomiritvi po svetu nemoten nadaljnji razvoj. Precej znamenj kaže, da gre za resno krizo. Na prvem mestu Francoski, britanski In argentinski iredstavnlki so dejali, da poleta tega ne smatrajo za agresijo, poljski NACIONALIZACIJA V ZAR HAVANA — Predsednik Sukamo, ki je letos obiskal že številne dežele, se zdaj mudi na Kubi. Na fotografiji: med kosilom v kmetijski zadrugi »-El Rosario« sta kubanski predsednik Castro in predsednik Sukamo zamenjala čepici POTRES V ČILU Po neuradnih podatkih Je zahteval m ____„ _____ pr!iJŠ£L0 delegat pa Je podprl predlog sovjetske ni del CUa, nad 9000 človeških žrtev, res(>hiCiie okoli IS.000 ljudi pa je bilo ranjenih. J Sto tisoče ljudi je brez strehe. Katastrofa je prizadela predvsem mesta ob obali, posledice razdejanja pa Je še Vlada ZAR je v torek nacionalizi povečala voda, ki je poplavila ogro- rala ves tisk In mestni promet v egip-žena področja. tovski in sirski pokrajini. Nacionalizi- Zadnje dni je bilo več manjših po- rana časopisna podjetja je prevzela tresov, ki so zahtevali nove človeške Nacionalna unija, nova politična orga-žrtve. nlzacija ZAR, ki bo za vsak list in revijo Potresi v Čilu so povzročili kata- formirala organe in dajala dovoljenja strofalne tektonske morske valove, za opravljanje novinarskega poklica, kakršnih že dolgo ne pomnijo na Ti- Dosedanji lastniki bodo dobili od-hem oceanu. Ti valovi so najbolj pri- škodnino na osnovi sodne ocene, ven zadeli Japonsko, kjer je bilo po prvih dar jim zakon prepoveduje nadaljnje poročilih mrtvih 220 ljudi. Več sto pa delo v bivših njihovih listih, ranjenih. Plima je zajela področje od Mestni promet v ZAR je imela v Hokaida na severu do Kiušija na jugu rokah majhna skupina milijonarjev, in napravila veliko gmotno škodo, ki so delali vladi vrsto težav, zato je Prebivalstvo večinoma ni bilo priprav- morala večkrat uveljaviti restriktivne IJeno na nevarnost, ki je nastopila ukrepe. Po nacionalizaciji pričakujejo sredi noči. znatno izboljšanje v mestnem pro- Val je zajel tudi Havajske otoke, metu. kjer Je bilo nad 50 smrtnih žrtev, po- Najnovejši nacionalizacijski ukrepi tem pa Avstralijo in Novo Zelandijo, so nadaljevanje nedavnega sklepa vla-Precej materialne škode je tudi na de, da bo nacionalizirala banko Misr, Filipinih. najmočnejši privatni trust v ZAR. naj omenimo način, kako so se zato, ker se je zvrstilo po pari-predstavniki velesil v Parizu škem slovesu nekaj pomembnih, razšli. Torej ni dvoma, da bi spodbudnih znamenj, ki nakazu-morala nastopiti Organizacija jejo možnost, da se ne bo obno-združenih narodov in s svojo vila hladna 'vojna in da se od-blagodejno navzočnostjo vplivati nosi ne bodo še bolj zaostrili, na to, da bi zadeve In odnose __, neriM po zaželeni poti. p f« Stlr^4 v Parizu razšli, so si prizadevali, Znano je, da se OZN udej- da bi prepričali svet in drug stvuje v raznih oblikah in da drugega, da so pripravljeni na lahko vpliva na razvoj posredno pogajanja in sestanke v drugač-in neposredno, pač glede na ob- nih, ugodnejših razmerah. Zanje jektivne možnosti in potrebe, je po pariškem sestanku značilna Razlogi zb prepričanje, da bi nenavadna previdnost in umirje-njeno delovanje blagodejno vpli- nost. Od tod tudi zanimiv pojav, valo, so predvsem v njeni široki da bodo na primer de Gaulle, sestavi ter v čedalje večjem vpli- Macmilan in Eisenhower javno vplivu neodvisnih, majhnih, sred- povedali svoje ocene tistega, kar njih in velikih dežel, ki vidijo v se je zgodilo v Parizu, šele po OZN predvsem instrument na- desetih ah še več dneh po odho-predka in miru. Takšna sestava du iz Pariza. S svoje strani je OZN in usmerjenost velike ve- Hruščev zlasti z govorom v Ber-čine njenih članic postopno spre- linu znatno pripomogel k pomi-minjata to organizacijo v svetov- ritvi razburjenih duhov in k ni parlament, v najširši forum zmanjšanju bojazni, da se bodo svetovne politike. odnosi nevarno poslabšali. Po pariški krizi so se mnoge Ti in podobni pojavi, med ka-oči ozrle v Ženevo, kjer naj bi terimi zasluži posebno pozornost se kmalu nadaljevali razgovori samostojno stališče Pariza in treh o opustitvi jedrskih posku- Londona tako med pariškimi do-sov in pogajanja desetih o raz- godki kakar tudi pozneje, vsilju-orožitvi. Dejstvo, da ti razgovori jejo zaključek, da bo svet pre-niso niti prekinjeni niti odpove- brodil tudi to najhujšo krizo v dani, priča o tem, da je sedanja odnosih med Vzhodom in Zaho- POTI PO SOVJETSKI ZVEZI KAIRO — Predsednik indijske vlade Nehru je te dni obiskal Naserja. Pogovorila sta se o mednarodnem položaju in obravnavala številna vprašanja glede odnosov na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Predsednik Nehru je ob tej priložnosti obiskal tudi naš odred na Sinaju in se z vojaki dalj časa prisrčno razgovarjal. Na fotografiji: predsednika Nehru in Naser na kairskem letališču Leninov govor leta 1819 vojakom zdravje In socialno zavarovanje, ra Rdeče armade o tem »Kaj je sovjet- Izobraževanje ter za administracijo In ska oblast« — magnetofonski posne- pravo. tek sem poslušal v Smoljnem — mi Komisije proučnjejo vprašanja »s Menze so povsem v pristojnosti raje dal pobudo, da bi pisal o sovjetib. svojega sektorja« in predlagajo skic- jonskega sovjeta Seveda mi okoliščine niso omogočale pe izvršnemu komiteju sovjeta. Ta . jih rešuje v svoji pristojnosti ali pa jih predloži na plenarnem zasedanju. Izvršni komite »Kirovskega sovjeta« v Moskvi šteje 36 " " niti nisem Imel takih pretenzij, da bi v celoti proučil mehanizem sovjetske oblasti. Moje zanimanje so zbudili rajonski sovjeti kot organi, ki sestavljajo osnovo sitema in so v neposrednem stiku z državljani. Gre torej za rajonski sovjet. otroških Jasli, mlečno kuhinjo, enaindvajset šol, dvaintrideset otroških vrtcev, 152 okrepčevalnic in menz. FINANSIRANJE SOVJETOV — še nekaj kot darila podje^' Postavka »izdatki«: — zdravstvo — 26 milijonov; , — šole, otroci, internati — 28 ^ lijonov; ... — graditev stanovanj — 26 mi Jonov; ,,, — ureditev rajona — 6 milijon,'ia‘' ugotovljene potrebe vključujejo ^ planirano politiko in v možnosti* s* vršino 550 ha. Industrija je srednja. all federarlie ali mJctnem urzava investira na oomoeju »mo- »Moskovski rajon« v Leningradu šte- odstotkih feton^nrim^ skovskega rajona« po raznih kanalih je 300.000 prebivalcev. Po industrij- takole- okoli 90 izven industrije še 370 milijonov rub, skl moči, komunalni graditvi in št*- ti ,„ L 90 sovnarhoz in fe- vUčnosti partijske organitocije te to deraciJa- 10 % P* moskovski sovjet. najmočnejši rajon v Leningradu. . . . - ----------- — Obiskal sem ta dva rajonska so- nodkov nima rajonski sovjet nobene vjeta. S predsednikoma in z njunimi Pristojnosti na.d katero koli gospodar-sodelavci sem se več o delu sovjetov. tjev za izpolnitev sedemletke. S to graditvijo in s temi sredstvi nima ra-y smislu neposrednega vira do- jonski sovjet nobene zveze), Ker se finančna sredstva razdeljujejo od federacije prek republik so določene od zgoraj. ur pogovarjal fko organizacijo, v gospodarstvu pa navzdol, so tudi proračuni rajonskih una naslednja pooblastila: daje pred- sovjetov v bistvu proračuni Izdatkov. čtflVTFTT TV Tli?'7 A \-I t a VI loge za razooreditev nove inrinctriln _______,____. ou v j n r i im UKA/l v “ — * ----------^ - *--- —“ 1 l! — U14Z.L U11A IZ. klil L l > V . loge za razporeditev nove industrije Sovjet pravzaprav v okviru svoje pri-ter za razdelitev lokalov in proda- stojnosti planira potrebe, višji organ jaln; dokončno odobrava delitev stanovanj ne glede na to, kdo jih Je zgradil; nadzoruje zaščito pri delu iu zdravstveno zaščito; od finančnega ministrstva ima pooblastila za fi- SESTAVA IN ORGANIZACIJA Na volitvah leta 1959 je bilo v oba sovjeta izvoljenih po 250 deputatov. Volijo jih vsako drugo leto. V Leningradu na primer pride po eden na vsakih šest sto volivcev. Med bančno nadzorstvo nad izpoanjeva-250 deputati »Kirovskega rajona« v njem planov ter poroča o tem pri-Moskvi je 153 moških in 117 žensk, stojnemu državnemu in po potrebi 140 je članov KP SZ, 15 komsomol. partijskemu vodstvu, cev, drugi pa so nepartijci. Delavcev je 109, inženirjev, tehnikov in name- POPOT/VE AT.T nFI.TVE ščencev pa 141. Podobno je sestavljen NE tudi »moskovski sovjet« v Lenin- PRISTOJNOSTI gradu. Zelo težko je ugotoviti polno ali , (iePy,tat , ta L , 111 bolnišnice, osem poliklinik, štiri dl- torih delajo vojni In trgovino in družbeno prehrano, za spanzerje za žene in otroke, trinajst lidi — 6 milijonov; Ko sem vprašal, o čem odloča mejah svojih možnosti vJet v zvezi z državljani, mi je pfc“i jrmalne strani pa ima- sedmk »Kirovskega rajona« AleB»" pa mu jih odobrava. S formalne strani pa ima- —.—------- ^, ---- jo vsi ti proračuni kot dokumenti Tihonovič Kosarev odgovoril ne ni“ , planirane tako dohodke kot Izdatke. da povsem točno, zato pa duhovin'-Da bo vse skupaj jasneje, bom vseni od rojstva do smrti«, v glavnih črtah opisal na primer letošnji proračun »Kirovskega rajona« v Moskvi. Kakor smo že povedali, so odobrili proračun za letos v znesku 93 milijonov rubljev. Postavka »dohodki« je v njem naslednja: — Prometni davek, ki ga plačujejo vsa podjetja lahke In živilske industrije na rajonskem območju — 47 milijonov; — dohodnina mestnih podjetij — 25 milijonov; — davtk od dohodka delavcev in nameščencev, ki zaslužijo nad 400 rubljev — 6 milijonov; Po sili statistike evidentira vsf^. oblast novorojene in umrle državU" ne. Jasno je, da dela to tudi sovj®^ ska oblast, vendar gre še dalje. T'] ko na primer odloča, kateri novorojenček bo šel v te ali one otrosK® jasli Rajonski sovjet odloča tudi “ tem, kateri otroci bodo šli v ta on) vrtec. Odiloča o šolanju, z;aSf Internatskem. Nazadnje izdaja tu“< dovoljenja za stanovanje. V »KirOj' skem rajonu« mora dobiti stanovati)® 7000 družin. Za določene kategorij8 državljanov — demobilizirane vojake, ljudi brez poklicev, za tiste, 10 so prišli iz kazenskopopravljalnih — davek na promet filmskih dvo- mov. za tiste, ki so lih odpustili z d®- in tr 1«»rt o 15 £ JS 1 «1» i . •_ •a « «... “ ... ca« a itd. — ie odločilna zaposlitev. SO* vjet odloča o prošnjah in pritožba!1 državljanov. Izvršni komite »Kirovskega rajona« Je na primer lani o** cene povišali štirinajstkrat, mezde pa za petkrat So .meseci lanskega in začetek letošnjega leta pomoči. Predpisi prav tako spjJ; i Vi1 napovedi, da bodo obveznosti, ki jih ie vel3ai0 za armado kmetijskih de- gosnl ia Erancova vlada do Evropske organizacije za lavcw1’ za Pristaniške delavce, ?u»podarskn i • r , v- ,. za železničarje, za zaposlene v ?e tako + % • l0ya?JF (OEEC), dejansko poslabšali podjetjih, ki jih finansira država i?Ya‘ . rezavm položaj španskih delavcev in da bo itd. z drugimi besedami, sto ti- li?a . J® tako imenovanega plana gospodarske štabi- soči delavcev, večinoma tistih, ki SpoUnosf kf i? deirrV te^Povz1ro«i1° množično sker»i e, v! ki je ze tako velika, zlasti na kmetij- ^ ljudi P°ndr(Jejn (menijo, da je med petimi milijoni tem dekretu začeu ua del l)ostenili v kmetijstvu, okoli 2 milijona presež- delavce, naj bi sklepali občasne Sile) “■ Tir »O' r\H Ho orv ca 4-alrr\ Pirv+Ali -i rz_ nezadovoljni Ko S° Španijo sprejeli v tUftcija ^ l3ila gospodarska si-ira4niv, V P° priznanju tavna 0 strokovnjakov zelo le-banijj' < ^ poročilu Nacionalni kotlom-i et*en znar>ih španskih ^^jkl'1 • ^isal trgovski pri- ^ašai v minulih štirih letih, dola^ nad poldrugo milijardo ali PovPrečno okoli 400 5(tio v °V dolarjev na leto. »Bili lahtn Položaju,« je dejal, »ko bi 2 UDm- yravnovesili proračun le fiatih abo vseh zlatih rezerv fi-Dottnjg ga inštituta in z ameriško i®ri ifJ0 .1° kateri pravijo neka-lar(j0 ?gi- da znaša skupno mili-^net^iev — °P- ur.). Naša sUverAa’ Pravi simbol nacionalne naj ohrani stalno bre, ost:' V resnici pa je pezeta %ih6dnosti- Spričo izčrpanih ki (j- rezerv je težko najti pot, 'totivp z,agpi-0,vila našemu denarju jeli . .lbilnost, razen če bi na-tula posojila« Je sPrejemu Španije v OEEC Ulo-g anco pristal na celo vrsto tet« P?V' kot so devalvacija pe-kreditne omejitve, liberali-fSzli? -t. §osP<>darstva, ukinitev Juti, nin valutnih tečajev in ob-W .^manjšanje vladnih izdat-skein V Poročilu OEEC v špan-je gospodarstvu je rečeno, da Vig-k a povečati dosedanjo trgo-Žeian? menjavo s sosednjimi de-je k!!1 m z ostalim svetom, da »^rpohrazba iz skoraj povsem darN^Sa* (avtarkičnega) gospo-,a v »odprto« šele v prvi ^rukf111 da 80 zato Potrebne tUg 'tarne in organizatorske spre-sk0 > - da spremljajo ekonom-^Sčil Panzij° resna Inflacija in lart • e ski napredni krogi in delavske organizacije izven dežele so takoj poudarili, da bo politika zategovanja pasu še bolj otežkočila sedanji položaj. Sprejem plana za ekonomsko stabilizacijo, ki naj bi bii osnova za preusmeritev španskega gospodarstva in ki naj bi ob izdatni pomoči iz tujine posredno utrdil položaj Francove vlade, je bil dokaz za vse to. Da se zares slabša splošni položaj španskega delavskega razreda, ki ga spremljajo novi valovi političnih represalij in ostrejši zakonski ukrepi, priča vrsta primerov. Odkar je začel delovati plan, so zaprli mnoga drobna podjetja. Neposredni rezultat naglega propadanja nemonopoiističnih podjetij in ukinitve še tistih neznatnih zakonskih jamstev pri odpuščanju delavcev je pojav množične brezposelnosti. Po podatkih iz aprila je brezposelnih že 400.000 ljudi. Franco je hotel vsaj nekako pomiriti duhove, zato je izdal lani novembra dekret, po katerem bodo nezaposleni dobivali podporo do šest mesecev. Toda pod kakšnimi pogoji? Pomoč znaša 75% nominalnih mezd, (torej 75% vseh prejemkov delavcev, ker so nominalne mezde le del zaslužka), dobivajo pa jo le delavci s stalno pogodbo. Tisti, ki imajo občasne pogodbe — ti so v veliki večini — so avtomatično izključeni in ne prejemajo pogodbe, ker so se tako hoteli iznebiti obveznosti in imeti proste roke. Vrstili so se množični odpusti, tako da je morala celo vlada poseči vmes po delegatu ministrstva za delo. Druga posledica »ekonomske stabilizacije« je nestalnost ali točneje nagel skok cen ob istočasnem blokiranju mezd. Nepo sredno po uvedbi plana so se železniške tarife za potniški in blagovni promet zvišale za 40 %, zvišale pa so se tudi cene tekočih goriv, telefonskih storitev, tobaka, prevoza v mestnem prometu itd. Spričo tega so se podražile tudi usluge in nekateri proizvodi, spričo česar so se občutno znižali dejanski zaslužki delavcev. Statistični podatki o cenah kažejo, da delavski zaslužki niti z dodatki ne morejo zadoščati za najnujnejše potrebe. Tako zasluži kovinar prve kategorije in v prvi coni (višina mezd je določena po conah) 47.5 pezet v osemurnem delavniku. Cene živil so bile lani decembra v Madridu naslednje: kilogram kruha 8 pezet, fižola. 24, riža 13, teletine 100, kave 182, liter Olja 22.2, 12 jajc pa 36 pezet. V primerjavi z letom 1936 so se cene zvišale 14-kratno, mezde pa le petkratno. Velik del delavcev in članov njihovih družin mora živeti izključno od nominalne mezde za osemurni delavnik, kar znaša 31 do 36 pezet dnevno. Razumljivo je, da v takih razmerah nenehno narašča neza- dovoljstvo, zato skuša Francova vlada z demagoškimi pptezami; še bolj pa z represivnimi ukrepi zlomiti odpor. Sredi prejšnjega leta so sprejeli predpise, ki so dali notranjemu ministru in pokrajinskim guvernerjem široka pooblastila za dušenje ljudskega odpora. Upravni aparat je dobil neomejene pravice v zvezi s kaznovanjem vseh nezaželenih. Mnogi menijo, da so te ostre ukrepe uveljavili prav zato, da bi preprečili delavski odpor proti vladnim ekonomskim ukrepom. Kljub tem oviram pa delavci dajejo duška svojemu nezadovoljstvu. Najpogosteje se’ borijo v legalnih, vsiljenih fašističnih sindikatih. Na volitvah sindikalnih delegatov delavci pogosto »vtihotapijo« poštene in borbene ljudi, ki, zastavljajo določene zahteve in razkrinkujejo režimu vdane sindikalne vrhove. V podjetjih zbirajo podpise za peticije, ki jih potem izročajo delodajalcem in sindikatom. Stavke »prekrižanih rok«, manjša proizvodnja, zbiranje delavcev na sedežih sindikatov so legalne in ha pol legalne oblike boja. Delavci pa tudi stavkajo — stavka velja v Španiji za prekršek proti poslušnosti in redu — izdajajo ilegalne biltene (nekatere redno), in aktivno delajo v okviru legalnih organizacij, Lahko rečemo, da zadnje čase močno kombinirajo legalne, poprej zanemarjane, in ilegalne oblike boja. Čeprav se vse protifrankistič-ne sile še niso združile zaradi razcepljenosti znotraj Španije in izven nje. zlasti med vodstvi delavskih organizacij, se v vsakdanjem življenju zelo pogosto oblikuje skupna delavska fronta ne glede na politično in sindikalno pripadnost. Taki pogosti pojavi napovedujejo možnost uspešnejšega odpora proti Francovemu režimu in odpirajo perspektivo še širše fronte vseh tistih, ki hočejo napraviti konec dolgoletni fašistični temi. B. RAKID2IC trSi-^er da se J® kupnia moč po- o; _ . EaOV 7 m a rH r a 1 a Forarh' rlra- težave z drugimi deže- meni, da bi bilo tre- zmanjšala zaradi dra- ozdravitev finančnega po reformirati valutne tečaje (vj, plačila. S tem so se že Pezp+ za občutno devalvacijo s čimer so se zvišale cene m°gih izdelkov. nodušnost na Kubi »Po revoluciji se je znatno izboljšal položaj delavcev in kmetov,« je izjavil Mišo Pavičevič po vrnitvi s Kube 6 hoče Španija izvesti pred-ttior'ne ekonomske ukrepe, se (ok-nr 0P^rati na pomoč iz tujine 250 milijonov dolarjev od Oggparo<^nega denarnega sklada, Pih ameriške vlade in privat-hh arneriških bank). Po nekate-rja Poročilih bo ta pomoč kmalu 1- .egla okoli 400 milijonov do-so fv na ^eto' ^ začetka pa Y0 adeli — to je pisal tudi »New izva- ^.rnes<< — da nastaja zaradi rejv13nJa programa predloženih rrn resna nezaposlenost. Span- na svojih sejali 9700 takih opi in pritožb. ‘ttota i 'teputat rajonskega sovjeta h:,,, 'ivakrat na leto poročati voliv-ta. v®, svoiem delu in o delu sovje-ti or?krat na mesec mora sprejema-V , 2a.vljane iz svoje volilne enote stt)t.,ln8radu se je uveljavila po-žaviit “Mika. Z lepaki pozivajo dr-Dav-inV6’ P3) sodelujejo pri obrav-bi]0 nju važnejših vprašanj, ki bi jili roi-iJ-reba urediti na plenarni seji usKega sovjeta. la j„?aka stalna deputatska komisi-akUv. To je stalna oblika s So^lhvo sestavo. Aktiv mora Podati komisiji s predlogi in pri-kluhih Pri vseh šolah, kulturnih iti j knjižnicah, otroških vrtcih rtu Tjjdo svete državljanov (oziro-pj1*“mte.jske svete), Ti sveti smejo ugati ureditev faznih vprašanj. vseh stano-poslopjih hišne komiteje, po vanw?s ustanavljajo v ten, j1 poslopjih hišne k kišnn i 11 irne in za skupine ulic. na ® komiteje volijo vsi stanovalci sestal,, nern sestanku, ulično pa na tejtv 1'u *)re tudi pred poslopjem parlamenta. Tri študente so zaprli. Okoli 500 članov Socialistične stranke je demonstriralo pred poslopjem ameriškega veleposlaništva. Zaradi najnovejših demonstracij kroži po najvažnejših delih mesto 40 oklepnih avtomobilov. Sindikalna .centrala SOHJ.O, ki šteje okoli 3,5 milijona članov, je sporočila, da bo 14. junija, tik pred obiskom predsednika ZDA, organizirala v vsej deželi enourno stavko iz protesta proti japonsko-ameriškemu paktu o varnosti in,proti vladi premiera Kišija. PERU SPLOŠNA ENODNEVNA STAVKA Perujske sindikalne centrale so organizirale v vsej deželi splošno enourno stavko iz protesta proti uboju treh kmetijskih delavcev, ki jih je policija ubila med neredi, potem ko sd delodajalci odslovili večjo skupino teh delavcev. Okoli 30.000 delavcev se je zbralo v univerzitetnem parku glavnega mesta .Lime, kjer je več govornikov napadlo ameriško imperialistično politiko. Ubiti delavci so delali na posestvih, ki so last ameriških podjetij. KENIJA AKCIJA ZA POLITIČNO ZDRUŽITEV Voditelji nad trideset afriških političnih skupin v Keniji so sklenili na sestanku v Nairobiju storiti vse potrebno za združitev vseh sedanjih , političnih organizacij v novo Afriško nacionalno zvezo Kenije. Pričakujejo, da se bo to enotno gibanje uveljavilo v treh tednih. Na omenjenem sestanku so izvoliti tudi voditelje nove organizacije. Popularni voditelj Džomo Ke-nijata je postal predsednik, Tom Mboja pa sekretar. Ker je Džomo Kenijata še v internaciji, bo opravljal predsedniške dolžnosti James Gičum. BOLIVIJA USPEH RUDARJEV Po stavki, ki je trajala nekaj 'dni, so ge rudarji, ki delajo v bolivijskih kositrnih rudnikih, vrnili na delo, ker so delodajalci ugodili njihovim zahtevam. Rudniška družba, ki je v vladnih rokah, je namreč sporočila, da bo morala odpustiti večje število delavcev in ustaviti dotacije za nakup živil. Na zahtevo rudarjev pa je družba preklicala to sporočilo. Vsem rudarjem bodo izplačali tudi mezde za čas, ko so stavkali. INDONEZIJA ZAHTEVE PO NACIONALIZACIJI Sindikat indonezijskih petrolejskih delavcev je pred dnevi zahteval od vlade, naj takoj nacionalizira vse naprave, ki so last petrolejskih družb in so jih doslej imele nekatere nizozemske družbe. Gre za nizozemsko družbo, ki dela z mešanim kapitalom. Razen družbe »Dutch Shell« dela le še nekaj manjših podjetij delno z nizozemskim kapitalom, vsa čisto nizozemska podjetja pa so že nacionalizirana. Svojo zahtevo so petrolejski delavci predložili po najnovejšem sklepu vlade, da bo okrepila vojaške enote na Zahodnem Irijanu. ZDA SKUPINA SINDIKALNIH VODITELJEV BO OBISKALA ZSSR Enajst delavskih voditeljev s podpredsednikom sindikata transportnih delavcev Aroldom Gibbon-som je sprejela vabilo, naj julija obiščejo Sovjetsko zvezo. Predstavnik skupine je izjavil, da se bodo vsi člani odpravili na pot kljub neuspehu pariškega sestanka in povečani napetosti v odnosih med ZDA in SZ. . Skupino^ teh voditeljev sestavljajo izključno funkcionarji sindikalne centrale AFL-CIO. Predstavnik skupine pa je izjavil, da gredo vsi delegati na pot kot posamezniki in ne kot predstavniki svojih sindikatov. Predsednik AFL-CIO je ostro nastopil proti potovanju ameriških sindikalnih voditeljev v SZ. Skupino 11 članov je povabila Zveza sovjetskih društev za prijateljstvo in kulturne stike s tujino. STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV NA VELIKIH JEZERIH Z zahtevo po višjih mezdah so pristaniški delavci na Velikih jezerih napovedali stavko, ki bo verjetno trajala dlje časa. Tri dni po začetku stavke je bilo očitno, da pogajanja predstavnikov sindikata in delodajalcev ne bodo obrodila uspeha. Pogajanja so prekinili, s tem pa je tudi malo upanja, da se bo stavka kmalu končala. Zaradi stavke že v prvih dneh niso stovorili z ladij na tisoče ton blaga. ZSSR IV. PLENUM SINDIKATOV V Moskvi je bil IV. plenum Vsezveznega centralnega sveta sindikatov ZSSR. Razpravljal je o nalogah sindikatov v zvezi z zakoni, ki so jih sprejeli na V. zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR o ukinitvi davka ter o zaključku prehoda delavcev in nameščencev na sedemurni in šest-urni delavnik. O teh nalogah je poročal predsednik sovjetskih sindikatov Viktor Grišin. Vsi udeleženci razprave so na plennmn poudarili pomen sklepov Vrhovnega sovjeta in poudarili, da so ti sklepi velikega pomena za milijone delovnih ljudi. Delegati iz raznih delov dežele so govorili o novih dosežkih delovnih ljudi v industriji in kmetijstvu ter o patriotič-nem gibanju, ki je pozdravilo sklepe o sklicanju julijskega plenuma CK KP SZ. Na plenumu so sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti agresivnim akcijam ameriškega vojaškega letalstva. V imenu 55 milijonov sindikalnih članov je plenum podprl miroljubno politiko svojetske vlade in stališče, ki ga je v Parizu zavzel predsednik ministrskega sveta ZSSR Nikita Hruščev. MALTA ZDRAVNIKI SPET DELAJO Po 13-dnevni stavki se je 220 zdravnikov, zaposlenih v državnih bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah, vrnilo na delo, potem ko so se z vlado sporazumeli, da bo imenovala visokega funkcionarja za zdravstvena vprašanja. ITALIJA NEZADOVOLJSTVO NAJEMNIKOV ZEMLJE Konec prejšnjega tedna je okoli dva milijona italijanskih najemnikov zemlje — kakor je znano, obdelujejo najeto zemljo za polovico pridelka ^»napovedalo dvodnevno stavko zaradi starega spora z Zemljiškimi posestniki ob delitvi dohodkov in proizvodnih stroškov. Stavko so sprožile vse tri sindikalne centrale, ker zemljiški posestniki niso hoteli sprejeti zahtev najemnikov. Sindikati zahtevajo, naj bi dohodke od obdelovanja zemlje delili po novom ključu, se pravi, da bi najemniki dobivali 53 °/o namesto dosedanje polovice dohodkov, s tem da bi si proizvodne stroške enako razdelili. Razen tega zahtevajo sindikati, naj se tudi vladna kmetijska a politika, kakor jo predvideva petletni plan za kmetijski razvoj, prilagodi potrebam najemnikov zemlje, ker je ta sistem med poglavitnimi značilnostmi odnosov na italijanskem podeželju. V vseh glavnih kmetijskih središčih so sindikati organizirali razen stavk tudi protestna zborovanja in mirne demonstracije najemnikov zemlje. MAROKO POZIV NA POMOČ ALŽIRIJI Voditelji maroškega ljudskega gibanja so v nedeljo objavili poziv Marokancem, naj se pridružijo alžirski narodnoosvobodilni armadi v njenem boju za nacionalno neodvisnost Alžirije. V pozivu je rečeno, da bodo pisarne te stranke v prihodnje vpisovale maroške prostovoljce za boj v Alžiriji. ZVEDELT SMO, DA.. i«.)) ‘ ... se je skupna vrednost delnic na johannesburški borzi znižala v minulih treh mesecih za 516 milijonov funtov (86? milijard dinarjev). Predsednik borze je poudaril, da je padca delnic kriva rasistična politika južnoafriške vlade. ... je bil imenovan za generalnega sekretarja španskih sindikatov, ki so pod vladnim nadzorstvom, znani bančnik Francisco Jimenez Torez! ... je v letošnjem zahodnonem-škem proračunu predvidenih za potrebe obrambnega ministrstva 10 milijard mark (14.280 milijard dinarjev) ali približno 24 °/o vsega proračuna. ... je biro arabskih dežel za bojkot Izraela sklenil preklicati pre- poved uvoza francoskih avtomobilov »Renault« v arabske dežele,, ker je francoska tovarna nedavno sporočila, da je prekinila poslovne stike z Izraelom. ... so izdelali lani na Japonskem 296.573 avtomobilov, torej za 50 °lo več kot leta 1958 (197.401 avto). ... so Sovjetska zveza, LR Kitajska in vzhodnoevropske dežele povečale v obdobju 1951—1958 proizvodnjo energije za 100,4 fl/o, medtem ko se je v Zahodni Evropi povečala za 9 Vo, v Severni Ameriki pa 4,5*®/o. . * . so se ,22. maja v Italiji znižale cene bencina od 120 na 100 lir liter. Prvega julija se bo osnovna poštnina za pisma zvišala od 25 na 30 lir. OB MLADINSKEM PEVSKEMFESTIVALU V CELJU delu nagrajencev Stan Dubrovčani To je bila v resnici srečna zamisel in bali smo se že, da so pozabili nanjo, saj je od prvega koncerta v Narodni galeriji minilo skoraj sedem dolgih mesecev! Zato povejmo Se enkrat, da so koncerti (ali javne televizijske oddaje, če hočete) starih mojstrov v intimni in akustični dvorani Narodne galerije ne le osvežitev, temveč tudi pomembno dopolnilo našega koncertnega življenja ter si jih želimo kolikor mogoče mnogo! Tudi če ne pomislimo na širok krog občinstva, ki spremlja take prireditve, nam pestri sporedi, polni zanimivih in večkrat po krivici pozabljenih del, dovolj nazorno pričajo, da je ljubljanska Radiotelevizija našla področje, na katerem bo lahko močno razširila in obogatila naše »običajno« koncertno življenje. Drugič smo torej v tej sezoni obiskali Narodno galerijo zvečer (nedelja, 22. maja). Javna oddaja, ki smo ji prisostvovali, nam je predstavila tri skladatelje dubrovniškega (ali vsaj domnevno dubrovniškega) rodu, ki so živeli in ustvarjali v drugi polovici XVIII. in v začetku XIX. stoletja. Luka Sor-kočevič, njegov sin Antun Sorkočevič ter nekoč sloviti violinski virtuoz Ivane Mane Jarnovič niso v svojih delih nič bolj in nič manj »provincialni«, kot katerikoli drugi »povprečni« ustvarjalec v tedanji Evropi. — Njihove kompozicije so bile večidel odkrite šele pred kratkim; dve izmed njih smo v nedeljo slišali pri nas prvič, romanca iz opere »Astrologa in villa« Antuna Sorkočeviča pa je bila izvedena sploh prvič po o&vritju partiture. — Nastopili so: violinist Rok Klopčič, tenorist Mitja Gregorač ter orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška. -i Nagrade za mlade Tako kot lansko pomlad, je tudi letos uredništvo revije »Mlada pota« nagradilo svoje sodelavce in udeležence javnega likovnega natečaja, mlade slikarje in kiparje,, dijake, kmete, uslužbence in študente. Različne imajo poklice, skupna pa jim je strast po oblikovanju tega, kar vidijo okoli sebe. Nagrade je izročil v imenu žirije akademski slikar Ive Šubic v torek zvečer v Jakopičevem paviljonu, kjer so sedaj razstavljena ostalih udeležencev natečaja: 38 je mladih umetnikov, ki razstavljajo."Dnevu mladosti je posvečena ta živahna razstava in samo vzdušje ob mali slovesnosti je bilo prisrčno, kot vedno, kadar je občinstvo mlado po srcih in letih. Nagrajenih je bilo sedem mladih ljudi: med njimi je dobil prvo nagrado študent prvega letnika ljubljanske Akademije upodabljajočih umetnosti Berber Mersad, po rodu iz Sarajeva- Berber je pesnik, ki v svojih čudovitih risbah združuje staro tradicijo vzhodnjaških miniatur z modernimi stremljenji: osvoji in takoj nas prepriča, da je mojster risbe in poetičnega čustvovanja. Grafike takih kvalitet v Ljubljani le redko vidimo, tudi na mednarodnih bienalih; poudariti je treba, da so risbe nastale pred vstopom na Akademijo. Drugi nagrajenec je Igor Dolenc, litografski vajenec. Če nas je popeljal Berber s svojo lahkotno risbo v svet erotike orientalskih pravljic in domače pokrajine »u cvatu meseca«, je Dolenc okornejši, domač, gorenjski in stvaren. Njegovi motivi so stara mama, ... pomivanje posode, . •. kuhanje žganja. Tretji nagrajenec je amater iz Ljubljane,. Saša Bučan, sledijo mu Vladka Zupan, študentka akademije, France Anžel, mlad nameščenec iz Ptuja, Klavdij Palčič iz Trsta in Leopold Hočevar, dijak iz Trbovelj. Pisana Iružba mladih ljudi in njihova dela po stenah Jakopičevega paviljona s svojo največjo vrlino: z mladostjo in svežim odnosom do življenja. F. Z. Pretresljiva umetnina Dantejev pekel je imel devet krogov in deveti je bil najhujši. Ustaški pekel, skozi katerega mora mlada zagrebška Židinja Ruth, je v devetem krogu, v uničevalnem taborišču, hujši od Dantejevega pekla. Morebiti je izhod iz tega pekla — ampak najdejo ga samo dejavni ljudje, ki nasilju odgovorijo z orožjem; Ruth in njen fant ga ne moreta najti, ne moreta se prebiti skozi nasilje, saj se nista naučila govoriti jezika, v katerem se edino lahko pogovarjaš z nasiljem: jezik upora. Kljub temu ostaneta, ko umreta na taboriški bodljikavi žici, nepremagana: nasilje je dve človeški življenji uničilo — ampak ostala sta do konca človeška in nepokorjena. V tem je njuna zmaga. »Deveti krog« je prišel k nam s priporočilom festivala v Cannesu. Prej smo komaj vedeli, da Jadran film snema tak film, da igrajo v njem mladi igralci in da ga režira France Štiglic. Ko zdaj film gledamo, razumemo topel sprejem, ki so mu ga nudili v Cannesu: to je pretresljiva umetnina. Taki filmi so tiste vrste rast, iz katere potem zrastejo resnično velike umetnine. Ne bi razčlenjevali vzrokov, zaradi katerih se film ni povzpel tako visoko, kot bi se morebiti mogel. Če samo omenimo nekatere: prva polovica filma je v ritmu malce razvlečena; Ruthin sprehod po zapuščenem mestu je premalo utemeljen v prikazanem njenem življenju zadnje mesece, zato pride nekako nenadno, pa se zgodba natrga; režija, ki je bila v prvem delu filma ponekod »pregostobesedna«, postane v drugem delu v nekaterih pomembnih prizorih preveč »redkobesedna« v škodo zgodbi; sicer imenitno zrežirani zadnji del filma (taborišče) stilno ni povsem enoten; morebiti še kaj. Vendar ostane »Deveti krog« med 'najvišjimi dosedanjimi dosežki mlade jugoslovanske kinematografije. Ko bi le dobili še več takih domačih filmov -šn- Jurče pa se ni in ni mogel potolažiti. Le femu jih ni prišlo več iz Sežane! Zdaj pa ne bo mogel nikogar povabiti k sebi. — Solze so se mu posušile šele tedaj, ko je nekdo na postaji povedal, da prihajajo s prihodnjim vlakom ljubljanski pevci. — Med njimi bo prav gotovo našel tistega, ki mu je za nocoj hotel odstopiti svojo posteljo, tistega, ki bo samo njegov gost. Celje je bilo tiste dni mesto mladih. Prišli so z vlaki iz Ljubljane, Maribora, z Dolenjske, F estivalske v i n j e t e nst0 Gorenjske, Primorske in Pomur- nu, možje, strogih in resnih po- iz oddaljenih krajev in moraipo pustili pri miru. Tako P® si ja. Prišli so iz Trsta, Koroške, tez so se ogreti. Kot da bi s svojo vaditi takoj po pouku. Pevske nagajajo, kjer le morejo. ^ m v r>:--- n ~-----1-- sproščenostjo hoteli priznati: v sobe nimamo, klavir je vse prej prizadevajo, da bi nas sPr^Jugt' resnici, kdo bi si mislil, da pre- kot primeren. Pojemo na pamet, nemške zbore in nemška 01 moremo toliko čudovitih glasov! to se pravi, najprej jaz in za me- va!« KOr Pirana, Rovinja, Zagreba, Tito- sproščenostjo hoteli priznati: v grada, Sarajeva in Prizrena. Pri -------1-1 ’"J~ ’i' J- - šli so, da bi peli. Snidenja celjskih otrok in _ Morali so peti njegovo pesem, noj otroci. Not ni, niti denarja Petje Ima pri tem '’samisUt| mladine z mladežjo drugih kra- Morda si je marsikaj drugače za- zanje. Mislila sem že, da bi se posebno mesto. Težko si ^®azt0 t>oi| jev so bila prisrčna, prijateljska mišljal, morda bi s svojim zbo- poslovila od Sežane, zdaj pa ne uspešncfesteteko0 kulturno vzgoi0^, in razigrana. rom pesem nekoliko drugače za- vem, kaj bi. Čutim, da sem v najtežjih in najlepših dnehflae na1” Ob spomeniku NOB so zdru- pel, toda skladatelj Gobec je bil zboru našla res hvaležen objekt, pesem tista, ki nas je hrabnl^g ib ženi pionirski in mladinski pev- vendarle videti zadovoljen. Z na- Če še ostanem, potem bo to prav ž^ijenje°Vki "mora Vbiu vedno ski zbori odpeli Internacionalo, smehom na obrazu je mrmraje gotovo samo zaradi zbora.« Sekretar OK ZKS v Celju Franc sledil zboru. Simonič je spregovoril... pa čeprav so bila stopala naj- V pesmi smo vedno povez' 'ajiePp** s srečo in zadovoljstvom vas manjših med dekleti še obrnjena Pastemjak — Lenart« iz Železne na, svojo enotnost in socia^ ve,;” SSK. 'ST-JSK* 5 * * * * v» ^ i GOCiSl* til Pred spomenikom NOB v Celju so združeni mladinski in pionirski zbori zapeli Internacionalo ZAPISKI Novo na policah koprske »Lipe« »Ladja na obzorju « — izbor novel o morju in pomorščakih Knjigo uvaja tudi preproste- I" da T10*'nkšnei3 Tisoč tri sto let živimo Slaven- tudi ni bilo pri nas in če si že mu bra-lcu umljiv in prijeten ust)eha naihrž nihče'ni nričako- ci ob morju, pa doslej še nismo danes lahko dovolimo rahlo lite- P^uumlčev predgovor in jo za- , -1 p imeli prave literature na to te- rarno: perspektivo, potem veru- ključujejo oznake o pisateljih. ' .e, mo. Nič čudnega pravzaprav, saj jemo, da bo ta literatura nastala, Jezik kGrekten in — verjetno , " • K°* smo bili od nedavnega od morja kajti s trenutkom, ko so Slaven- namenoma — tu in tam komaj za Jbaena vzgoja še Cesto nesistemati®3' odtrgani in smo ga doživljali bolj ci prvič v zgodovini zastopani s sP?2nan5e patimran z arhaično- slabo organizirana, preveč 2aPrtn0d posredno kakor zares. Zato je svojimi lastnimi ladjami na čez- st30 stuvčne kompozicije, saj J" ^Af^ioiV tembolj hvalevredna pobuda, ki oceanski linijski plovbi, so nare- gre Predvsem za avtorje minule- nih stallSf teženji Letošnje jo je dala koprska založba »Lipa« dili tudi prvi korak " ' “ “ 11 * * * * za natis tega izbora in pomeni- pomorskih narodov, ben napor, ki ga je vanjo vložil ob izboru in prevodu Jože Dolenc. Da smo bili Slovenci po svoje? tesno navezani na Urednik izbora in prevajalec obsežne knjige, novel, zgodb in črtic nam ob pesmi »Mornar« ali pa »Lepa Vida« to še bolj osvetli pradavno željo Slovencev, da bi MiLi Nova delavska igralska skupina bi svojim članom nudfto vin-več razvedrila in omogočila tudi kul- n DA , Da bi svojim članom nudiOa čim- lam^do. da bo vedno bolj P° dan dragega tovariša Tita bi si •- ,,, zamislili lepšo, bolj iskreno pnf®?,!, tev, kot je ta. Vsi ti napori, ki 1* vlagamo in Jih bomo vlagali bodoče za vsestranski napredek n®* domovine in rast naših ljudi, pa na« edno bolj — P° vs„e postajalo resnica ", imeli košček morja, ob katerem s,love.nske poveTsti’. pa An/ so itak že prebivali. Ali n. pr. po drejčevega Jozeta - Josipa Pod- Valentinu Vodniku: milscaka do avtorjev dalmatin- , . . . skega Primorja Igorja Kaša m Od davnega, tukaj Sime Matavulja, najdemo v knji- stanuje moj rod. zapiske iz ladijskega dnevnika Svojstven paradoks glede na teh ruskega, pisatelja Gončarova, pu- tiSio izživljanje. ^ ..............- - „a3, 1300 let: živimo ob morju, bili stolovski zgodbi o begu in prisil- družnica belokranjskega gradbenega ,da -1e ,leo° ta smo ribiči, pa pomorščaki na tu- nem novačenju v ameriško vojno a iz Črnomlja pred nedavnim ,-----?,Y j,-S1Jovek .Y p.oln.e!T! in jih ladjah, prekrižarili vse oce- mornarico pisateljev Sealsfielda U v^dokai 'kFiv’ ®kppino- ane sveta, naši ljudje so pisali in Schmidta, realistično nasnova- vodstvom 3 ra em asu hudo vrtoglave ladijske dnevnike ne zgodbe Trollopa, Lieja, Drach- diraii m . - — toda s svoje, slovenske obale manna, naturalistično Maupas- ^1° dvorana č^omeif0vP"°ija'rAT Sov, čeprav'sole* vlakT razšli, in nikoli niso odhajali v svet in se santovo novelo, napeto pripove- je njihov prvi nastop T^p^o^ Je na celjski postaji potihnila Pe' nikoli z nostalgijo po koščku do- dovane zgodbice z Južnega morja nagradila. Zasedbo vlog je toliko bolj sem, festival mladinskih zborov mače zemlje vračali nazaj. Mor- Hermana Melvilla, pretresljivo ker '7sta jfra:1('ev ni zamrl. Preselil se je v vsako ----------- prvikrat na odru. Svoj nastop so vag> v vsako v vsakQ šolo Do prihodnjega leta, do takrat je, pomorščaki, ribiči: vse do ne- podobo R. L. Stevensona, roman- kljub temu uspešno izvedli P 80 davnega grenak priokus v naci- tično povestico o čuvaju na sve- Skupina bo z naštudiranim delom 1e sindikalna no. samo' da t® 1®P° biti v naši domovi«* je smoikaina po- tnmira* i„nn hi« v na?1 ________ _ u besede, da ‘je najiepše biti aktiven _ polnopraven član socialistične skuv času so pod nosti. vodstvom režiserja Urbančiča naštu uprizorili Goldonijevo ko- Čeprav so sneli zastave z d1*. um iiiiiiiiii onalni zgodovini Slovencev. Pra- tilniku poljskega mojstra Sienki- Draga/tušu in ko bo Celje spet festivalno mesto, ve pomorske literature zategadelj eivicza, Lotijevo zgodbo o lepi vautu* v sfeci? M * lsr° ®0.k°* --------------- BOJAN SAMARIN vse najtopleje ppzdravljamo v Celju. naV7nn+pr na čPnr,v <,n morali Kanin — V1H- »7 nlaeho som bratstvo znotraj naše domov«1 u LTdaUbaimv0sa^etni SSFpe^ najmlajšim v zboL zavezati rute se prvič sfečaT v tatorfču nek^ ^s S^o mntris?ij™no, “ , ski festival, predvsem pa sistematič- okoli vratu njihovi starejši tova- V okolici Ntirenberga, kamor SO In razumom. Nepozabni SO PMl.soj ne in skrbne priprave nanj, v naj- rižj tisti , SPdme in osme 1p nas med vninn izselili Nemci iskrenih, toplih in trajnih vezi, * YeJi ?f®ri„S.r,P0f???eL k..VF““i«itY! ’ f M l JU* ™i»<« «»<»• i* Celja m naših Snr?Sei'n UoT« vs^dT doliv^aL v src^ Najp^ ^VThariSo; kultura vedno bolj postajala last vseh kar so pela usta. S teh otroških po vojni pa s klavirjem. Kmeto- širom naše domovine prav s P®ioSt« «nSe ST«? iSieh obrazov je žarelo globoko doži- vanje in klavir pa ne gresta kaj nar?rtnovVaonbe™P^nan^ prida skupaj, zato sem se pred ]n zavešti, da vsi enako želimo ‘"A, časom posvetil petju. Znanje sem čemo, namreč, da bi si bili s* Zborovodja mladinskega zbora si pridobil pri vas, na tečajih boljši drug do drugega, ter aa sVet nnvne šole v Sežani Majda Zveze Svobod. Tudi na Koroškem rn^stv^rjaFpogSje^z^živUc11-16' ^ Po dopoldnevih se je dine. Uspehi, ki smo jih dosegli v ,T .. poslednjih letih, še posebej v gospo- vek]S. darstvu in družbenih odnosih, nam ne vlivajo samo novih moči in utrjujejo samozavest ter vero v lastne sl- _ v, ..o - . . le in sposobnost naših ljudi, temveč osnOvne Šole V Sezam Majda _ 4,0 ~*r- nam omogočajo in nujno terjajo več- Hauptman je pripovedovala: »Z veliko pojemo. Čeprav SO pevci bo lepše in človeka vredno. osebnobstf.aza10vVeedkno bomTin™" "borom sem zadovoljna. Mislim po večini kmetje in delavci, Cenejše odnose ljudi, še posebej pa za da smo naredili, kolikor smo pač prav morajo hoditi na vajo tudi _______________ . su- miadt rod ... lahko. Razmere, v katerih živimo, z dve uri oddaljenih okoliških sko vzdušje preselilo v sejne Zdelo se je, kot da bi zapela nam niso kdo ve kako naklonje- hribov, zborovska pesem vendar- be. Ne da bi se poleglo ob vS vsa dvorana. Še žirija na balko- ne. Veliko dijakov prihaja v šolo le nikoli ne zamre. Le ko bi nas danji besedi, temveč da bi z dobilo še svoj globlji pomen. — Komponisti se morajo vedati, da pišejo za mladino. ^ ^ — Pripraviti bomo mof®^ bor jugoslovanske mladin5 glasbene literature. — Festival naj se razširi j*, več dni, da bodo lahko nastop tudi drugi zbori, ki letos niso m gli v Celje. — Mislimo, da bi morali sti predmet glasbene vzgoje v v šole, ki ga doslej še nimajo. — Imamo izredno sposobno za glasbo dojemljivo mladino,z^ to naj bo naša prva naloga, d® prihodnjih letih zajamemo Pr vso mladino. — Nujno je, da naše naladin ske zbore vključujemo v Svobo in prosvetna društva, le tako J? mo šolo povezali z resničnim Z1 Ijenjem. -Mislim, da ste na pravi P0*1’ ko vključujete otroške mladins® zbore v kultumo-umetnis* društva,« pripoveduje Slavko Zj tič, predsednik Zveze skladat® Ijev Jugoslavije. -Čemu bi mor biti mladi ljudje samo zaradi sv jih let državljani druge vrst Jaz sem celo prepričan, da bom s svojo mladostjo, poletom 1 navdušenjem vplivali na d®1 starejših članov. Navdušenje, tako prevzema mladino, *, vzplamtelo, treba pa ga je seda* pametno in sistematično ustne1 jati.« -Kaj pravzaprav hočemo,'" ®. vprašuje skladatelj in dolgolet? zborovodja pevskih zborov Rad°' van Gobec. -Rad bi glasbeno^ estetsko izobrazili vsakega na.’®' ga državljana, hočemo, da 1 ( Gaud, mladi ženi bretonskega ri- vsakdo znal pravilno vrednotl biča, ki se ni več vrnil in je sla- glasbo, presojati njene kvalite > vil svojo drugo svatbo — z mor- želimo, da bi mladina sodelova jem, Hugojev opis človekovega v zborih Svobod in tako Poživlaj spopada z morjem in hobotnico, prizadevanje društev. K temu n * pa Dickens, Crane in drugi. pripomogel tudi celjski fest^ arsi' družino 9a stoletia> niso poznali ta- ve na festival, še posebno pa širok® ko imenovane »tehnike kratkega razvejano sistematično, in požrtvov^ ~ uspešno ^az^^hlS ?nkr&e0®f; Zunanjo opremo je zasnoval ganizirano dejavnost. Vsekakor s® L ak. kipar Jože Pohlen z dobršno fpri- S )Pnri nn cnni* Crtic in Pomorskega življenja mprn fiaiimtinno mmnntUsn Tn ZfH kot 600 ladinskih zborov S P KKSšF&r- pppfpp SliBte Orl PTaZllnerini!!?inČmh+ n?'rodov‘ dolgočasja zlasti med ljubitelji ... Za dan mladosti, za konec Od Janeza Ciglerja, avtorja prve pomorskih zgodb in pustolovščin ®,keg^ ,eta in še posebe-i za slovenske izvrrnp. nmfPfttr nn An- ^ __ dan dragega tovariša Tita bi si teZ* Gosti si ogledujejo manjšo dvorano novega delavskega doma v Zagorju, ki je namenjena zborovanjem, sejam, predavanjem in družbenim prireditvam NOVI DELAVSKI DOM V ZAGORJU Na dnevnem redu Zvezna ljudska skupščina se bo sestala 2. junija. Na dnevnem redu tega zasedanja je med drugim tudi razprava o predlogu resolucije, ki govori o šolskem in izvenšolskem izobraževanju strokovnih kadrov. Pred tem so o predlogu resolucije razpravljali tudi pristojni skupščinski odbori in predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. O izobraževanju strokovnih kadrov tudi slovenska javnost že delj časa razpravlja, zlasti pomembne pa so bile o tem razprave na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije. Namesto zakona o strokovnem nja: na prvi je specializiran ozi-šolstvu bo Zvezna ljudska skup- roma priučen delavec; druga ščina sprejela resolucijo o izo- stopnja je kvalificiran delavec, bratevanju strokovnih kadrov ki mu je po družbeno priznani kot zakonodajni akt, ki bo proz- vrednosti izobrazbe enak tehnik; nejši in primernejši za sedanji tretji je visokokvalificiran dela-dinamični razvoj našega gospo- vec, ki mu je po istem merilu darstva. Resolucija naj zagotovi enak obratni inženir; četrta stop-široko, nemoteno razvijanje Si- nja zajema visoko strokovne, in-stema izobraževanja strokovnih ženirske in druge podobne ka-kadrov ter spodbudi intenzivno dre. Prožnost sistema pa se zrca-delo zainteresiranih organov go- li prav v tem, ker ta stopnja ni spodarstva in javnih služb, držav- določena kot stalna, temveč jo nih organov in družbenih orga- je mogoče po potrebi spreminjati nizacij za uvedbo vseh novosti, in uvajati nove. ki so napovedane. V novem sistemu izobraževanj ■ _nja ima osnovna šola velik po- .v • , • u men, ker je praktično edini for- brazevania, ki ga bo dala reso- ’. . r lucija, je zasnovan na pomemb- mal™ P°^ .f sleherno nadenem dejstvu, da potrebuje naša n’e sola«!e- Ke! s° Se vedn0 skupnost zaradi različnih tipov °tr.0Cl> kl,ne. ^di,o v osnovno pJzvo^l^s So ^^Tiziaii benih “služb veliko število kadrov vanJe tuf brez osnovne šole, se- Z različnim znanjem in strokov- V/d“pod P°^em’ da,si kandl' no usposobljenostjo. Ta kader se dat kasneje in vzporedno prido-bo oblikoval iz mladih ljudi, ki b\ osnovno izobrazbo Za novi si-prihajajo iz šol, i^osleniH delavcev in nameščencev, kate- J x f, . , r,H znanie „ gi«,ruik°’ ko današnje so-Zagorje ponosno od-Žuj7. svoj, z lastnim trudom in 2Srajen dostojanstven dom tej-.Ure in prosvete, se nam, sta-SjA* .seneraciji, neogibno obuja oj, j1111 na težko preteklost in se .Jem tembolj zavedamo po-Jjj bnosti današnje pridobitve, (j ’ ^iari«, vidimo v tem lepem deK UresniCenje davnih teženj v j Vs^ega gibanja, ki ima zlasti tiiCj^80rju že dolgo in slavno tra- Žag, 10. Za _ vse, ki živite in delate v Sn'0riu» kakor tudi za druge, ki je sv°j čas tu živeli in delali, (e današnja slovesna otvoritev tw,Za Zagorje veličastne stavbe, re>.a Manifestacija prednosti in skt'tatov našega socialističnega tema.^ •Ti ki l 6 uvodne besede tovariša w6, Darinka, ki jih je govoril sVev6^M nedeljo na veličastni ga J111051-1 ob otvoritvi Delavske-Uc)a/orTla v Zagorju, najbolj po-pomen novega kultur-gorf ln ^ružabnega središča Za-HcJa' s katerim se je Zagorja-uresničila dolgoletna želja. U)0 , Prostorih novega doma, slaviv eneSa najlepših v Jugo-rali bodo odslej lahko zbi- Vsj- ki jim je pri srcu kul-dej avnost, vsi, ki bi si radi razveš sv°ie znanje ali se naperili po vsakdanjem delu in 0?.ietja iz vse Slovenije. sodof'11 80 s prostovoljnim delom sti l0vali še sami Zagorjani, zla-bil®iadina. Truda in težav ni Malo in dom je v resnici za univerzo, lahko zaključili. Nedvomno se bo z novim domom kulturna, prosvetna in izobraževalna dejavnost v Zagorju močno razmahnila in bodo končno vse tiste sekcije in oblike kul- podjetij z individualnim študijem. O tem, kakšen način izobraževanja naj imajo delavci posameznega podjetja, odloča samostojno delavski svet podjetja. V šolah in na tečajih bodo de- sti v okviru Svobode in Delavske univerze, ki doslej zaradi pomanjkanja prostorov niso mogle zaživeti, dobile svoj življenjski Pri turne in izobraževalne dejavno- lavd dobili potrdilo o šolanju, odpadli pa naj bi nazivi kvalificiranega in visokokvalificiranega delavca, s čimer bo uresničeno načelo, da je za neko delovno mesto potrebno samo konkretno znanje in ne formalni dokumenti. S tem v zvezi bo treba seveda ustrezno spremeniti določene uredbe, še bolj pa se bo moralo razširiti nagrajevanje po učinku. Da bi se novi sistem res lahko čimuspešneje uveljavil, naj bi se dosedanjih osem vajenskih šol trgovinske stroke preimenovalo v trgovske šole, ki naj poslujejo kot centri za izobraževanje vseh delavcev in po potrebi tudi uslužbencev za potrebe celotnega blagovnega prometa. Ti centri bi vsebovali tako vajenske kot večerne in delovodske šole ter prirejali po potrebi tečaje in seminarje. Vsako izobraževanje pa mora imeti za cilj usposabljanje za delo na določenem delovnem mestu. Naloga teh centrov je tudi, omogočiti delavcu dopolnilno izobrazbo v okviru delavskih univerz in podobno. Učna doba za Vabimo poverjenike Prešernove družbe, ki še gg . So poslali zaključnega poročila o številu članov g naročnikov na doplacilne knjige ter barvne g ^V^dnkcije umetniških slik, da to takoj store. g| v d tega je odvisna določitev naklade in pravo- Hi tad^1 !zid zbirk. Z zaključnim poročilom pošljite g til nerazdeljene srečke, ker bo ŽREBANJE NEPREKLICNO 3. JUNIJA OB 16. URI H ^ Pjostorih uprave v Ljubljani. Kdor do žrebanja |||| ne bo vrnil, bomo smatrali, da je pridobil m °iiko članov, kolikor je prejel srečk. Zbiranje = Ročnikov na VSE NAŠE IZDAJE ali pa samo gg a knjižno zbirko žepnih romanov »Ljudska knji- g ff« .in revijo Obzornik pa traja seveda dalje, g °vi naročniki lahko še dobe vse letošnje številke g| evije Obzornik in romane »Ljudske knjige«. TAJNIŠTVO M Prizor iz Beaumarchaisove komedije »Seviljski brivec« v uprizoritvi igralske skupine mežiške Svobode. To predstavo bodo Mežičani pokazali tudi na reviji v Kopru 2e tradicionalna revija amaterskih igralskih skupin iz Slovenije bo letos od 39. maja do 4. junija v Kopru in Izoli. Od 86 amaterskih igralskih skupin, kolikor jih je v letošnji sezoni posredno kandidiralo za revijo, je posebna ocenjevalna komisija izbrala deset uprizoritev. Tako bomo lahko na reviji videli 29. maja ob 20. uri v Kopru Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« v izvedbi igralske skupine DPD Svobode Zagorje. 30. maja ob 16. uri bo prav tako v Kopru nastopila igralska skupina DPD Svoboda Velenje s Priestlejjevo dramo »Inšpektor na obisku«, zvečer pa bodo v Izoli nastopili igralci Tolminskega gledališča z Rose-Budjuh-novim delom »Dvanajst porotnikov«. 31. maja bo popoldne nastopila v Izoli igralska skupina DPD Svoboda Kranj s Fischerjevim »Prostim dnevom«, zvečer pa bodo v Kopru nastopali igralci DPD Svoboda Izola z Roksandičevim »Babilonskim stolpom«. Program revije določa za 1. junij za popoldansko predstavo v Kopru Schillerjevo »Marijo Stuart« v uprizoritvi Gledališča Tone Čufar z Jesenic, za večerno predstavo v Izoli pa Beaumarchaisovo komedijo »Seviljski brivec«. 2. junija bo ob 16. uri v Izoli predstava Delavskega odra iz Celja — Škufčeva mladinska igra »Janko in Metka«, zvečer pa bo v Kopru nastopila igralska skupina DPD Svoboda Ptuj z Remčevim »Mrtvim kurentom«. 3. junija popoldne gostuje v Izoli amaterska dramska skupina iz Trsta s Pugetovimi »Srečnimi dnevi«, zvečer pa bo v Kopru zadnja festivalna dramska predstava, ko se bo igralska skupina DPD Svobode iz Slovenske Bistrice predstavila z Borovim delom »Zvezde so večne«. Po posameznih predstavah pripravlja republiški sosvet za dramatiko kritične pomenke, 4. junija pa zaključni kritični pomenek o celotni reviji in o uspehih amaterskega dramskega ustvarjanja v tej sezoni. Ker bo na reviji velika večina režiserjev amaterskih odrov, ker je pripravljalni odbor povabil na revijo tudi predsednike in člane občinskih in okrajnih sosvetov za dramatiko, ker se bo revije udeležilo tudi nekaj slovenskih poklicnih gledaliških delavcev, bodo vsa ta posvetovanja in kritični pomenki še posebno pomembni za ves nadaljnji razvoj slovenskega amaterskega gledališkega ustvarjanja. * £ 4*3^ sl** Tovarna hrane % t Stroji za vključevanje in upravljanje hladilnih naprav v zaloški hladilnici V Zagrebu so že pred desetimi leti ustanovili centralni laboratorij z nalogo, da bi analitično kontrolirali in ocenjevali surovine, polizdelke in proizvode živilske industrije. Strokovno delo te ustanove se je nenehno izpopolnjevalo. Nekdanji centralni laboratorij je prerasel v Zavod za živilsko industrijo, katerega nasvete, načrte in strokovno pomoč uporabljajo ne le podjetja Hrvatske, temveč vse dežele. Zdaj daje ta ustanova strokovno pomoč in nasvete o vsej tehnični, tehnološki, obratni, energetski in organizacijski problematiki podjetij živilske industrije. Zavod raziskuje v skladu s potrebami prakse, svoje delo pa prilagaja zahtevam industrije. Ker vlagamo velika sredstva v razširitev prav te industrije, Frigorifikacija Mnoge dežele po svetu gradijo velike hladilnice. Med njimi je tudi Jugoslavija. Pred vojno je prišlo v Jugoslaviji komaj pol kilograma zmrznjene hrane na prebivalca, zdaj pa že 15,5 kilograma. Pri nas zaščitijo na ta način pred propatfom velike množine plodov, frigorifikacija pa izboljšuje tudi ljudsko prehrano, ker bogati sklad živil in zagotavlja zdrava živila vse leto. Po razpoložljivih zmogljivostih hladilnic, ki pri nas že obratujejo, je mogoče hkrati vskladiščiti okoli 50.000 ton živil, vse leto pa skupno kakih 280.000 ton. Mraz kot pripomoček za ohranjanje živil oziroma zmrzovanje hrane je zdaj eden najpopolnejših načinov konservi-ranja, zato se uveljavlja čedalje bolj množično. Ta način ima tudi znanstveno opravičilo, ker se pri nizkih temperaturah najbolje ohrani hranilna in dietična vrednost in svežost proizvodov ob omejitvi ali popolnem preprečenju škodljivega delovanja povzročevalcev kvarjenja. Nizke temperature učinkujejo na mikroorganizme in encime kot povzročitelje velikih sprememb v sestavi in lastnostih hrane. Sodobna prehrana zahteva od industrije proizvodnjo hrane, ki mora imeti razen kalorične tudi ustrezno biološko in dietično vrednost ter vsebovati razen snovi, ki so potrebne kot vir energije, še druge, kot so vitamini, rudninske snovi itd. Postopek hlajenja in frigori-fikacije je najpopolnejša metoda za konserviranje hrane, saj ima velike prednosti pred uporabo visokih temperatur (pasterizacija, sterilizacija) in pred kemičnim načinom konserviranja. Temperatura je najpomembnejši čl- Pogumna riba V Atlantskem oceanu, v Sredozemskem in Jadranskem morju živi zelo pogumna riba beluga, ki se ne boji nikogar, niti človeka ne. Rimljani so beluge nenavadno cenili zaradi okusnega mesa. Gojili so jih tudi v ribnikih. Kdor je obiskal dubrovniški akvarij ali splitski oceanografski inštitut, se je lahko prepričal o hitrosti beluge in si ogledal njene čeljusti, ki so posejane z več sto zelo ostrimi zobmi. Podnevi beluga počiva, ponoči gre na lov. Po mnenju nekaterih je najbolj nevarna riba v Jadranskem morju. Ce jo ujamete na trnek, jo držite kar se da daleč od sebe, ker vam lahko v trenutku odgrizne prste na roki. Beluga se ne ustraši nobenega prebivalca morja. Zelo dobro plava. Če jo napade hobotnica, ji v nekaj minutah odgrizne vse tipalke. Tudi v ribiškem čolnu se ne vda brez boja. »To je najbolj pogumna riba,« zatrjujejo naši ribiči. Podvodni ribiči pa morajo biti zelo previdni in pripravljeni, sicer jih preseneti. Če jo potapljač zadene s podvodno puško, se beluga zlekne ob puščici in ranjena napada, grize prste. Rane, ki jo zadajo njeni zobje, se težko zacelijo, ker na stotine zob temeljito raztrga tkivo. Vendar ribiči radi lovijo to pogumno ribo, ki je sorodnica jegulje. Največje beluge so dolge poldrugi meter, tehtajo po deset kilogramov in so zelo močne. Nimajo plavuti, vendar so zaradi gladkega telesa med najbolj okretnimi ribami. Pogumna beluga drago proda življenje. Poskusi vse, da bi se rešila, če ji to ne uspe, pa se skuša maščevati. Zato jo tudi označujejo kot neustrašno, najbolj pogumno ribo morja D. C. nitelj za uravnavanje življenja mikroorganizmov in za aktivnost raznih encimov, ti pa so poglavitni povzročitelji kvarjenja živil. Zato je mogoče mraz z zagotovitvijo ustreznih temperaturnih pogojev uporabiti kot najučinkovitejši konservans. Višja ko je temperatura — do določenih meja — hitreje se množijo mikroorganizmi in aktivnejši so encimi. To povzroča spremembe in izgubo pri posameznih sestavinah hrane. V nasprotju s tem znižanje temperature zadržuje razvoj in dejavnost mikroorganizmov, aktivnost encimov pa je omejena ali celo povsem preneha. Pri nizkih temperaturah ni sprememb v vsebini beljakovin, sladkorja, organskih kislin, pektinskih snovi in vitaminov, zato tudi ni sprememb v strukturi proizvoda. Ugotovili so, da je respiratorna intenziteta pri osmih stopinjah Celzija dvakrat večja kot pri nič stopinjah, medtem ko je pri 16 stopinjah celo štirikrat večja. Računajo, da se intenzivnost dihanja zviša pri povprečnem zvišanju temperature za 10 stopinj približno 25-kratno. Zaviranje določenih kemičnih pojavov omogoča ohlajenim plodovom, da varčujejo s svojimi rezervami, zato imajo daljšo življenjsko dobo. Po Hallerju in Hardingu stane dan življenja pri temperaturi 25 stopinj celico prav toliko kot življenje dveh dni pri 15 stopinjah, štirih dni pri 10, osem dni pri 4 ali šestnajst dni pri nič stopinjah . V sodobni frigorifikaciji uporabljajo nizke temperature vseh vrst oziroma dva postopka: ohlajevanje in globoko zmrzovanje. Ohlajujejo tista živila, ki jih je treba hraniti krajši čas. To dosežejo tako, da vzdržujejo v hladilniku temperaturo približno nič stopinj, kar je odvisno od vrste živila in od dolžine hranjenja. Hkrati vzdržujejo v celici tudi v skladu s specifičnimi zahtevami določenih živil ustrezno relativno vlago v zraku. Postopek zmrzovanja živil je ali počasen ali pa nagel in globok. Drugi način je posebnega pomena za proizvode rastlinskega izvora. Naglo zmrzovanje se zaključi v dveh ali treh urah in tako učinkuje le kratek čas tista kritična temperatura, pri kateri se lahko pokaže dejavnost mikroorganizmov in encimov. Razen tega se pri naglem zmrzovanju oblikujejo v notranjosti zmrznjenega proizvoda drobceni ledeni kristali s premerom nekaj desetin mikrona, tako da se ne pokvari struktura celic in torej živila po ponovnem segrevanju ohranijo obliko in druge lastnosti. Živila naglo zmrzujejo v celici ali v predoru s temperaturo 40 stopinj Celzija pod ničlo, potem pa jih vskladiščijo v ledenici, kjer znaša stalna temperatura okoli 18 stopinj mraza. Pri proučevanju vsebine zmrznjenih živil so ugotovili, da imajo ta živila celo večjo hranilno vrednost in več vitaminov kakor pa proizvodi, ki so na trgu nekaj dni po trgatvi. To je razumljivo, če vemo, da spravijo proizvode v ledenice komaj nekaj ur po trgatvi, razen tega pa je znano, da se njihove lastnosti ne spreminjajo pri nizkih temperaturah, zato so lahko močno ohlajeni proizvodi še po več mesecih bolj sveži kakor tisti, ki so bili nabrani in so na trgu nekaj dni. Strokovnjaki so preizkusili že vrsto kombinacij tehnoloških postopkov pri frigorifikaciji. Sadne sokove je mogoče spremeniti v snežne kosmiče ali v kocke in jih tako hraniti do uporabe. Sokovi v kristalih ter paradižnik in špinača v prahu niso zdaj v tehnologiji hrane nobena posebna novost več. Pri vskladi-ščevanju sadja in zelenjave v prostore z nizko temperaturo uporabljajo kombinacijo nizkih temperatur s plini (ogljikov dioksid, dušik) in dosegajo izvrstne rezultate. Tako je mogoče ohraniti hruške in jabolka sveže še dve leti po trgatvi. Ing. N. LJUBISAVLJEVIC NOVO PRI NAS INV SVETU Avtomatični kurir Skupina leningrajskih inženirjev Je konstruirala telefotografsko napravo za naglo Izmenjavo dokumentacije med obrati in raznimi oddelki v velikih podjetjih. Aparat »Arfa« je mogoče priključiti na sedanje telefonske napeljave. V oddajnik je treba dati list navadnega papirja z besedilom. Posebna transistorska dioda transformira svetlobni snop, ki se odbija od izvirnika in ga prenaša kot električne signale. Ti delujejo na kopirno napravo, ki reproducira na papirju v sprejemniku točno sliko originala. Navadno stran besedila prenese aparatura v času 2,2 minute. švignila skozi napravo v milijoninki sekunde. S tem strojem zdaj spremljajo elektronske poskuse, pri katerih se zvrsti v zelo kratkem času na milijone sprememb. Nov elektronski stroj šteje in razvršča različne spremembe. Mehanična setev trave Poseben pihalec, ki razpršuje zmes lesne kaše in travnega semena, je pritrjen na tovornjak. Vozilo se premika po avtomobilski cesti in seje travo na obe strani. Lesna zmes oblikuje tanko skorjo, tako da je seme zaščiteno pred vetrovi. Tako lahko posejejo v minuti 400 m dolg pas. Fosforne sveče za kmetijstvo Valjasta nebotičnika v Chicagu Sovjetski biologi so izoblikovali tako imenovano »dimno« metodo izvenkorenskega gnojenja s fosforom. Nova metoda koristno hrani rastline, hkrati pa proizvaja fosforni dim, ki varuje rastline in drevesa pred nizkimi temperaturami. Dim proizvajajo fosforne sveče. Zapraševalna naprava Na kalifornijski univerzi so izdelali nov kmetijski stroj za zapraševanje rastlin, tako da so zaščitene pred raznimi zajedalci. Višino stroja je mogoče spreminjati od 20 cm do poldrugega metra nad zemljo, torej v skladu z višino posevkov. Prav tako je mogoče spreminjati tudi razdaljo med kolesi. Stenski televizijski sprejemnik Najtanjši televizijski sprejemnik, ki ga je mogoče pritrditi na steno, so Izdelali v Angliji. Televizor je širok le 30 cm, zaslon pa meri po diagonali pol metra. Najhitrejša zveza V ZDA so izdelali stroj, ki lahko na nov način prenese 30 milijonov besed v minuti. S to hitrostjo bi lahko prenesli na določeno razdaljo okoli 200 dnevnih listov v nekaj sekundah. Brzojavka s tridesetimi besedami bi V Chicagu je med vsemi ameriškimi mesti najhujša stanovanjska stiska. Zato so se odločili za rekordno graditev vrste cenenih stanovanjskih nebotičnikov. Prva nebotičnika valjaste oblike bosta dograjena v poldrugem letu. Vsak izmed njiju ima 60 nadstropij, visoka sta po 170 m in bosta stala okoli 12 milijard dinarjev. To bosta najvišji stanovanjski poslopji na svetu. Turbina na morski pogon Po poročilih sovjetske agencije Tass je inženir Vitalij Sidorenko konstruiral turbino, ki lahko proizvaja električno energijo s pomočjo morskih valov. Turbino sestavlja spiralno zavit valj, ki plava na vodni gladini. Zaradi te oblike se turbina pod učinkom morskih valov nenehno vrti, to trenje pa poganja električni generator v turbini. Ce je turbina pritrjena na morsko dno, visi v vodi približno šest metrov pod gladino. Električna centrala, ki bi jo sestavljalo na primer štirinajst turbin tega tipa, bi lahko dajala 600 kilovatov. Atomska centrala na Antarktiki Američani nameravajo zgraditi v zalivu McMurdo na Antarktiki atomsko električno centralo, ki bo oskrbovala z energijo stalno ameriško antarktično bazo. Po predračunih bo stala centrala pet milijonov dolarjev. je pomoč zavoda bolj in bolj potrebna. Zavod za razliko od prejšnjih let zdaj večinoma pripravlja investicijske programe novih tovarn in obratov, pripravlja projekte strojnega parka in proučuje tehnološki postopek. Pri tem je zajel vso živilsko industrijo. Začel je pri investicijskih programih in idejnih osnutkih za klavnice, hladilnice in mesno industrijo, za mlekarne, pipovarne in tovarne špirita, za predelavo sadja in zelenjave, sladkorne tovarne, tovarne čokolade, bonbonov in keksov, pekarne, industrijske mline, koruze, potem pa je izdelal investicijske programe za tovarne z butanolskim vretjem, dalje za tovarne glutaminske kisline, za mineralno vodo itd. Med največjimi deli, ki jih je zadnje čase opravil zavod, so načrti za klavnico in ledenico v Subotici, ki je največja v deželi. Zdaj gradijo po načrtih zavoda klavnico in hladilnico v Čoki (Banat), razširjajo »Podravko« v Koprivnici ter tovarno špirita in kisika v Virovitici. Izdelali so načrte za tovarno špirita in destilacijo aromatičnih rastlin v Perušiču. V Zavodu so pripravili načrte za modernizacijo in večjo kapaciteto vinskih kleti v Blatu na Korčuli, pa tudi idejne načrte za sladkorne tovarne v Ludbregu, Virovitici in Županji. Vse to je le del dejavnosti zavoda, čeprav morda največji. Sodelavci zavoda pa menijo, da so njihove naloge mnogo širše, da morajo reševati mnoge probleme v zvezi z uporabo znanstve- in ugotoviti, ali graditev ustreZ ^3^ ločenim krajem, ali bi bilo 1 drugo področje. Pri zbiranju do ^ .jj, tacije upošteva zavod surovine, ^ ima določena komuna, dalje *tonl v i)3 cije in možnost prodaje Pr0*zv0 trgu. Tako je izdelal dokumenta občino Benkovac, kjer so po n] načrtih že uredili plantažne ^ in tudi plantaže maraske. Podob^, j,, kumentacijo je pripravil za ^eravlj3 zadrski okraj, medtem ko P™ zdaj študijo za okraj Skopje. Zavod ima trenutno veliko ner® ^ nalogo. Pripravlja idejni Pr°i® proje^. katerem bi kompleksno uredil ^r^rjjSlci prehrano. Gre za povsem način pripravljanja hrane, ta^0 br0-lahko postregli z 80.000 do 120.000 ^ kih hrane hkrati. Zdi se, da b° tudi zato kmalu našel ustrezno r® Pravijo, da to ni preprosto, venda.jl0d-bo uspelo morda že v bližnji P nosti. ■od* Še eno nalogo si je zastavil z ^ strogo znanstveno-raziskovalno de ^ .e to delo imajo v zavodu možnosti, ^ v njem zbranih 14 strokovnjakov,^, nirjev tehnologov; imajo vrsto raze imajo boratorije, navezali pa so tudi tehnološko-živilsko in kemijsko teto ter z drugimi znanstvenimi^ njih strokovnih sodelavcev, razen dobivajo strokovno literaturo, i®al j tudi stiK® novami te panoge. Težava je v tem, ima zavod status gospodarske org®! Delavci zaloške hladilnice, ali kakor jim tudi pravijo — Eskimi, pri topli m1 a«®1 nega in raziskovalnega dela, da se bo naša živilska industrija povzpela na sodobno raven. Zavod je prevzel izdelavo dokumentacije za graditev živilske industrije v posameznih komunah. To je nekaj novega, vendar je za nadaljnjo graditev posameznih tovarn nujno. Pred graditvijo tovarne je treba temeljito proučiti očniKe; prizadevati si mora, da zbudi zanim® industrije za to delo, da potem stri j a naroči določena znanstvena indu' del®1 ki bi jih uveljavila v obratu. Brez ak^, ne pomoči industrije, ki bi morala najbolj zainteresirana za nove znans ne dosežke, ne more zavod sam m®® doseči. B- ojoezjuftepb' mmmm Hafner Frane, rojen 9. 2. 1986 v Ljubljani. Tekač na 3000 m z zaprekami. Franci, kakšen je Tvoj delovni dan? -Moj delovni dan se začne vsak dan ob šestih zjutraj. Po poklicu sem črkoslikarski ^la . , pomočnik. V toeh nici' sern ves dan do pol 111 včasih mi plešejo črke lo prav divji ples. De- ajv,"1. toliko fizično naporno, ,Pa^ bolj psihično. Sicer pa ^'»kler plešejo črke samo pred pl Se gre, huje bi bilo, če bi na napisu,« se je za-odlični tekač. ati^ato si se odločil prav za slu*)v0t 56111 to dejal, sedim v Ved 05 em ur- Po delu sem si Kai'10 to'e^ gibanja in narave. LJ nai bi torej izbral drugega atletiko? Tu lahko zadovo-tne'- sv°i organizem v naj večji ]CaJ'1' Precej časa je že tega, in Z6111 stopil v vrste atletov If’ to pomislim nazaj, mi gre na smeh. Joj, kakšen kre-(jT bil! Trener tovariš Ga-jv. to* pa ni popustil. Ves čas Ušivi6 bodril, obljubljal boljši jtoen in tako sem tudi jaz Jtodal. Koliko trdega dela je nvtonega v vsak moj uspeh, si sni Le’ ^ ne poznajo športa, Coti ne moreto misliti. Nič ni členjenega, vsaj pri meni ne. Kot olimpijski kandidat sem moral vse leto misliti na priprave, na norme. Za počitek torej ni bilo časa niti poziimi. Vsak dan sem se odpravil takoj po službi na trening. Brez kosila! Treniral sem vedno zunaj, tudi ob slabem vremenu. Sedaj je seveda vse drugače. Moj način življenja se je nekoliko spremenil. Kot olimpijski kandidat imam brezplačno hrano pri Slamiču in to ob 12. uri, tako da lahko popoldan mimo treniram. Treniram vsak dan. Enkrat tedensko pa treniram tehniko teka preko zaprek. Sem prepričan, da je moj trening pravilen, za kar mi jamči moj odlični trener.« Imaš kake posebne želje v zvezi s treningom in delom? »■Pogoji, v katerih delam, niso slabi, predobri pa seveda tudi niso. To ne velja samo zame. Sijajno bi bilo Imeti šest-urni delavnik, da bi lahko treniral dvakrat na dan, tako kot imajo to atleti v nekaterih drugih državah. Mojster ima sicer razumevanje za šport in mi da vedno brezplačni dopust. Če gre za prireditev večjega značaja, mi stroške povrne Atletska zveza, kadar pa nastopam za barve kluba, tega ne morem zahtevati, saj klub nima denarja za najnujnejše. Se nekaj! Lepo je biti športnik, a dolgo se tako ne da živeti. Rezultati izginejo in ostaneš spet ob svoji delovni mizi. Mislim, da bi morali imeti možnost napredovanja tudi v naši stroki. Priznati moram, da moje delo precej trpi na račun treninga in tekmovanj. Kadar sem dalj časa odsoten, se mi pri delu kar pozna. Čopič teče počasi!« Kaj pa konkurenca, ostali olimpijci in tekmovanja? »■Konkurenca bo letos huda. Nevarna sta zlasti Jovanovič in Špan. Ostali naši so prav odlični. Sploh imamo Slovenci izredno veliko število mladih talentov. Upam, da jih ne bomo zapravili.« D. M. NA IGBiaClH POD ROŽNIKOM JE OD ZORE DO MRAKA VESELO ŠTEVILNI ŠPORTNI AKTIVI. KI NE PREMOREJO LASTNIH IG-RISG, SO TAKO DOBILI DOVOLJ PROSTORA ZA REDNO TRENIRANJE LEVA LEPA TELOVADN V Makolah imajo že dolgo vrsto let partizansko kajšnjo mladino, nam je po- ci. Obenem pa so marljivi teles-društvo, ki pa se vsa leta od svojega obstoja ni moglo vedal, da so rezultati preiskav novzgojni delavci v Makolah prav razmahniti. Tudi predvojne telesnovzgojne or- mladine vsako leto boljši, tako dokazali, da je mogoče tudi s zelo ganizacije so delale bolj ali manj kampanjsko. Raz- ^ manj kvarnih posle- skromnimi sredstvi doseči velike i a -»r “ * , • j • j. ;j . dic alkoholizma, pri čemer imajo uspehe, če je človek skromen in log • Vse do lani v tem kraju niso imeli telovadnice _ -- r sami poskusili. , (&' Kotevski in Anžujevski nista m kati. Vzela ju je noč. nrip6'^ Teden dni kasneje je policija V*1* vSeiO Kotevskega, ki spet ni Imel sre®?' iras«6^ telesu je bil poln marog. Se teden se je Anžujevski javil iz Ziiricha. _ ,jc« Kmalu potem so začele prihajati j,ua o štirih Jugoslovanih. Vsaka nova t slabša. ___a« S? Iz matičnega taborišča v Iz matičnega taborišča v Dortm« prebivalci Bdeče hiše izvedeli, da J« ,e 01>' v nekem drugem taboru, poprej Pa Kot preganjana zver m je pognal po jasi, zavfi na desno po nekaj skokih pa spet zav proti gozdu. Cimdlje vstran od kraja, od koder je prihajal klic, čianprej v temo, ki ga bo skrila očem. k^ZdaJjjsdnj aU^nJkoli!-, mu j« šumelo v njim prost trenutek. . je, da je prostor pred da mora izkoristiti prav ta Takrat Je počilo za njegovim hrbtom. Pod desno lopatico je začutil strahovit sunek. Z zadnjo trohico zavesti je slišal lastni krik, poln bolečine, poln sovraštva in razočaranja nad nečim, v kar je verjel in kar je upal. Nič več se ni menil za to, da ga bodo skoki izdali, da bo stopil na suho vejico. Stekel Je, kar so mu dale moči. Potem je čutil, da pada- da postaja neverjetno lahek ... Izginila je tista napetost, V nekaj skokih je bil na oni strani jase. Pognal se je dalje, Že je bil med debli, zaletaval se je vanje, se spotikal, padal, spet vstajal In tekel. Pogledal ga je in zdrknil na travo. Solze so mu privrele v oči, od obupa je zajokal kot otrok. Torej je bilo vse zaman. Ves trud, tako njegov kakor vseh tistih, ki so mu pomagali. Nazaj bo treba, tja, od koder je prišel. Morda ne bo nikoli več take priložnosti. Čutil je, da ga Je vojak pritjel za ramo, spet je slišal tisto neznosno nemško govorico: »■Hej, vojni ujetnik?« Razumel je vprašanje in prikimal. Zdaj Je bilo vseeno. V njem ni bilo vleč moči. Vojak Je počepnil k njemu. Se vedno se je smehljal. »Zakaj jokaš?« ga je vprašal, pa je brž spoznal, da ga oni ne razume. S prstom je pokazal proti tlem: »Tu... Švica,« je dvakrat ponovil in potrepljal Branka po ramenu. Od presenečenja je okrogli Branko široko razprl oči. »Ti... ti. .. nisi nemški vojak?« je zbral vse svoje znanje nemščine. »Ne!« se Je zasmejal vojak. »Švicar sem. Pa ti?« sedel kazen, ki je bila predpisana za bega: mesec dni samote v betonski Naslednji novici sta bili še bolj IJivi. Zoran in Slobodan sta ležala v 0$1S niči pri Dortmundu. Oba sta za Ia.. smrti.' Eden je premagal pljučnico. stranl mu se je celila huda rana na desm a yi prsnega koša. Čakala sta, da bi ozara. odsedela zapor, ki se mu nista mogla O je obiskal, ta pa je novico posredoval r Bili sta le dve možnosti: ali je Bra „rjti ^ del na meji ali pa mu je uspelo^pt^o Druga možnost se Jim P*5' »Jugoslovan,« je odgovoril Branko. Spet so mu solze zalile oči. Jokaje se je vrgel Švicarju okoli vratu. Dva meseca sta minila od tistega 21. maja, ko so štirje vojni ujetniki ušli iz Bdeče hiše v vestfalski vasici Sepe uradu in se odpravili proti švicarski meji. Ta dva meseca sta prinesla Bdeči hiši in tistim, ki so bili čez noč zaprti v njej, mnogo novic in sprememb. Nekaj dni po begu ujetnikov je odšel Otto Miiller. Prišel je drug podnarednik, z njim pa tudi novi varnostni ukrepi. Zazidali so obe okni, tisto v večji in ono v manjši sobi nad Mfillerjevim svinjakom. Malo svežega zraka je prihajalo hkrati s smradom iz stranišča pod stopnicami skozi Švico. verjetna, ker Helmut še vedno ma. . ,.(/■' Zanimanje Je že popuščalo, novi ° “rili ki so stare odrivali v pozabo, pa naJ še tako zanimivi. Takrat Je prispela « j(Cl- ki je učinkovala kot strela z jasnega- „) mut je dobil od Branka pismo, vena iz Švice, temveč iz Jugoslavije. ^ Na listu papirja Je bilo zapisano z pisavo In v pravilni nemščini: Dragi prijatelj Helmut. jet0 Dvajset dni je trajalo, preden sem s vse prišel v to prekleto deželo, kjer se 3 var zarotilo proti Nemcem. Nobena proga m Jlt,. na, ceste še manj, Iz vsake hiše Vre2 varnost. li Ce te zanima usoda Tvojega okolice Sabca - saj se ga spominjaš, s nila sta se pred vojno - Ti lahko PoveJ,stre-je velik pridanič. Bes Je, očeta so m« ol je vena priuamc. H-es je, uceiu a. lili, ker je hujskal ljudstvo, vendar ,c[ C zadosten razlog, da je Tvoj znanec 00» 0 hosto In se pridružil tistim banditom, jim pravijo partizani. „1 Ce se mi bo ponudila priložnost, Ti prihodnjič pisal kaj več. ^ Lepo pozdravi vse najine prijatelje sl. - Tvoj Hans.« KONEC V PRIHODNJI ŠTEVILKI NAS NOVI ROMAN S. BOZlNOVlCA ZNAMENJE S STOLPA konec Jase, pa ga ni videi. Ni kazalo drugače, moral je čez jaso. Najprej je mislil, da bi se plazil, pa se je bal, da ne bo vzdržal. Bilo hi preveč za napete živce. Odločil se je: v nekaj skokih se bo pognal čez jaso. Prisluhnil je na levo, na desno. Nič. Potem se je sklonil in se pognal. Takrat pa ... Zdelo se mu je, da odmeva kile po veem gozdu. »Haiti« je zaklical nekdo tako Mfcra in tako glasno, da ga je skoraj prikoval. v gozdu je odmevalo. Zdelo se m Jo, da sliši odmev na levi, Tisti trenutek je zaslutil, da je prišel kdo Izpod dgetesa, ki je bilo kakih deset metrov od proti desni. ki Je bila le nekaj trenutkov poprej skorajda neznosna. »Se kakih sto metrov, je pomislil Branko, ko je zagledal pred seboj ozko jaso; le trenutek kasneje je slišal tisto nemško besedo, ob kateri mu Je zledenela kri v žilah. Legel je na tla in čakal. Potem Je slišal strel, ki je odmeval po gozdu kot eksplozija topovske granate, in krik človeka, ki ga Je doletelo. V tistem kriku je prepoznal glas svojega tovariša. Oči so rorzttčrto begale v temo in. g toro razločevale drevesna debla. Zadržal je od njega, malce enega debla je stopila postava Ha jaso in pohitela ob robu gozda proti kraja, od koder je bilo slišati klic In je potem počilo. Na levi je slišal glasove, ki so se mu zdeli tako blizu, kakor da bodo zdaj, zdaj prišli ljudje, ki se pogovarjajo. Zato je stekel še hitreje. Se trideset korakov. »To Je meja,« ga je prešinilo. »Se petdeset metrov, pa si rešen!« V glavi mu je šumelo od napora, vendar se je pognal z zadnjimi močmi, ki so bile le nekje skrite. Stekel je In - padel. Spotaknil se je ob korenine. Čutil je, da mu Is nosa teče kri čez ustnice in po bradi Z rokavom Jo je obrisal in hotel dalje. Komaj Je Ml aa nogah, je obstal kot okopan. Pred njim je stot človek v uniformi. Cev njegove polke Je merila v Brankove prsi. Smehljal se je. Vesel je, da me je ujel, je pomislil Branko. 2e sam naslov nažega novega romana obeta prijetno in v marsičem razburljivo branje. Tik pred koncem druge svetovne vojne, v dneh, ko se je Veliki rajh z vrtoglavo naglico bližal svojemu razsulu, ko je ves svet vzdrgetal v slutnji odrešenja, je onemogli fašizem pobiral svoj poslednji krvavi davek. — Majske dni 1945 bodo pomnili prebivalci vasice Hofenberg, dokler bo živel8 ena sama priča dogodkov, ki so se takrat napletli in se prehitevali. Spomin se bo obranil še dlje, zakaj tisto, kar se Je zgodilo v prvih dneh takratne pomladi, boo« ljudje pripovedovali iz rodu v rod, vse dokler bo stal lepi grad grofa von Hofe«' berga, po katerem je to naselje sredi rodovitne schtverinske pokrajne tudi dobila Ime. Grad pa bo prav gotovo stal še vrsto desetletij in celo stoletij na griču, ki Je zrasel kot velika goba sredi ravnega polja, obdan s širokim rokavom žuborečeg8' biserno čistega potoka Schmalenbach. — Vendar dovolj napovedovanja! Zgodba z vsemi junaki mora zaživeti v vas samih. Naj vam samo še zatrdimo, da je avtor romana »Znamenja s stolpa« S. Božinovič pripravil zares prijetno branje. In da je naša napo" ved resnična, se boste sami lahko prepričali že v prihodnji številki. Spored Radia Ljubljana za teden od 30. maja do 5. junija PONEDELJEK dne 30. maja TOREK dne 31. maja SREDA dne 1. junija ČETRTEK dne *. Janija PETER dne t. Junija SOBOTA One 4. Janija NEDELJA B.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni sipored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Popularne meiodije iz orivestralne glasbe 8.40 Poje ženski zbor »France Prešern« iz Kranja 9.00 Naš počaifltek — V zlatem peklu — I. 9.20 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe 10.10 A. Borodin: Knez Igor 10.35 Od valčka do cha-cha-cha 11.00 Igra violinist Adi Dermelj 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Petnajst minut z Vaškim kvintetom 12.15 -Kmetijski nasveti — Cvetko Kopitar: Kulturno prosvetno delo na vasi 12.25 Španija v plesu In pesmi 12.40 M. Vodopivec: Jesiensld ognji, štirje orkestralni pasteli 13.15 Obvestila In zabavna glasba 13.30 Kmečke godbe 13.50 F. Mendelsehon-Barthol-dy: Pesmi brez besed 14.05 Godala za zabavo 14.20 Zanimivosti' iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 V svetu opernih melodij 17.10 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pot) 18.00 Radijska univerza — Mesta V. 18.45 J. Gotovac: Pesem in ples z Balkana 18.30 Športni tednik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba I. 00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—0.40 Reklame 8.05 Jutranji spored solistične glasbe 8.30 Radi bi vas zabavali 8.55 Radijska Sola za srednjo stopnjo — Viktor Konjar: Mehanizacija kmetijstva 9.25 L. M. Škerjanc: Peta simfonija 10.10 Prijetne melodije II. 00 Koncert pihalnega orkestra JLA N.20 Arije iz italijanskih oper 12.00 Pozdrav z gora 12.15 Kmetijski nasveti — Francka Kafol: Zadružne predelovalnice sadja 12.25 F. Juvanee: Mala sutta za violo H. Svetel: Rondo za violončelo 12.50 Trlo Avgusta Stanka 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Popularne slovenske skladbe 13.50 Poje Slovenski oktet 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Karel Kos: Pota v življenje 14.35 Drugo dejanje Maasen®-tove opere Manon 18.15 Reklame In zabavna glasba 15.40 Listi iz domače književnosti — Anton Ingolič: Nebo nad domačijo 16.00 Izbrali smo za vas 17.10 Razgovor z volivci 17.20 C. Saint-Saeos: Koncert za klavir in orkester št. 5 v F-duru 17.56 Nekaj liahke glasbe 18.00 Ds zbornika spominov — Boža Bošin Kostič: Aretacija 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih in 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom 8.30 Iz del Stevana Hrističa 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Ait vam ugaja? 10J.0 Violinist David Ojstrah in pianistka Vera Repkov a 10.40 Vesela godala 11.00 Nekaj priljubljenih opernih dvospevov 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Nairodne za glas in, klavir v priredbi Cirila Preglja 13.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juniju 12.28 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.46 Klavir v ritmu 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Zbor RTV Beograd 13.50 M. Lipovšek: Voznica 14.05 Radijska šota za srednjo stopnjo — Viktor Konjar: Mehanizacija kmetijstva 14.35 Od popevke do popevke 15.16 Obvestila in zabavna glasba 16.40 Novost na knjižni polici — Heydeeker-Leeb: Nitrnberški proces 16.00 Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Zabavni potpuiri 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes — XXII. oddaja Primož Ramovš 19.00 Obvestila, reklame zabavna glasba 18.45 Domače aktualnosti 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Portreti z Brodwaya 20.45 Kulturna tribuna — Boris Kocjančič: O dem svetov za kulturo in prosveto 21.00—23.C0 Koncert Komornega orkestra RTV Zagreb 23.10 Kesmi zvoki iz studia 14 23.35 Ameriške popevke 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana 20.80 Radijska igra — Jonathan Swift — Roul Marti n če: Vsigamočno pero 21.30 Arthur Honegger; Mouvement Symphonictue 21.41 Kvintet Jožeta Kamplča 22J5 Zabavni koktajl 23.10 Nočni komorni koncert del BSJe Bartoka 19.00 Obvestila, reklam® in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik orkestra 20.00 Novi posnetki Raphaele 20.20 G. Verdi: Rigoletto 22.16 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel 22.40 Italijanske popevke 23.10 Iz sodobnega glasbenega sveta 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje 24,00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 24.00 Zadnja poročila ta zaključek oddaj« 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.06 Iz filmov im glasbenih revij 8.35 Majhen koncert z zbori Gallusovih sodobnikov 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Karel Kos: Pota v življenje 9.25 Glasbene slikanice 10.10 Karl Stamic: Koncantantna simfonija za sedem instrumentov ta orkester v F-dluru 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Zvoki za zabavo 11.36 Samospevi 1,. Lebiča, B. Bjelinskega in M. Vodopivca 15.00 Poslušajmo pihalni orkester LM 18.15 Kmetijski nasveti — Emil Gabrovšek: Novi predpisi gozdnega reda 12.25 Ansambelski in zborovski prizori iz popularnih oper 13.15 Obvestilo in zabavna giasba 18.30 Narodne in ponarodele v priredbi Vlada Gniloba 13.50 Pet pevcev — pet popevk 14.05 Ivan Zajc: Romantična uvertura 14.20 Šport in športniki 14.36 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.16 Reklame in zabavna glasba 15.40 S tonjiinega trga 16.00 Pol mre s skiLadateljem Gabrielom Faurej em 16.30 plesni z-voki velikih mesi 17.10 Usmerjanje v visokošolske poklice 17.46 Pesmi Radovana Gobca in Martdje Tomca 17.30 Zabavni orkestru — znane melodije 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spozna/vajmo naše umetnike — XXXIII. oddaja — Tenorist RudoU Franci 18.45 Radijska univerza — Ivo Pen dar; Kako naredimo umetni dež 10.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.46 Zabavni orkester RTV Ljubljana 21.00 Enajsto leto službe Janeza Trdine 21.40 Komorni intermezzo 22.15 Po svetu jazza 23.10 Orkester Slovenske filba/rmonije BkOO Zadnja poročila in zaključek oddaj« 6.00—5.00 Dobro jutro! (pdaan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.06 Jutranje glasbeno popotovanje 9.00 Naš podlistek — V zlatem peklu — n. 9.20 Mali zabavni ansambli 9.40 Kotiček za mlade 1 j u bit el j e glasb e 10.10 Arije iz francoskih in italijanskih oper 10.35 S popevkami po Evroipd 11.00 R. Schumann: Otroški prizori za klavir 11.30 Družina in dom 11.45 Pri ženskem kvartetu Kluba koroških študent tov 12.00 Poje Ivo Robič 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Peternel: Novo- sadski sejem in napredek živinoreje 12.25 Ansambel Srečka Dražila 12.40 Zabavni orkester Stanley Black 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Tri operne uverture 13.45 Skrinjica z melodijami 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Zgodba o svetilniku 14.35 Slovenske skladbe igra violinist Karlo Rupel 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti — Johannea Becher: Strah 16.00 Petkov koncert ob štirih n.10 Razgovor z volivci 17.20 Lepe melodije 17.40 Naši vodilni amaterski zbori — Mladinski mešane; zbori Gimnazije Celje 18.00 Človek in zdravje 18.15 Vedri zvoki 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba, 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Armando Trovajoli: Nočni preludij 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Skladateljske silhuete iz včerajšnjega sveta — X. oddaja — George Ger-shvvin 21.16 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Nočni operni koncert 23.10 V plesnem ritmu z ansamblom Mojmira Sepeta 23.35 Vokalna ansambla The Hi Los in The four Freshmen 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje (pl Si I. 00—8.00 Dobro jutro! glasbeni sipored) 0.30—6.40 Reklame 8.05 Zabavna ruleta 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Zgodba o svetilniku 9.25 Klavirske skladbe po narodnih napevih 10.10 Ritmi Latinske Amerike 10.40 Zbori Vilka Ukmarja 11.00 Bruno Bjelinski: Komorni koncert za klavir in orkester II. 30 Pionirski tednik 11.50 Tončka Maroltova: Ženka mi v gosti gre in Ples s pogačo 12.00 Zabavni orkester RTV Beograd 12.15 Kmetijski nasveti — dr J anez B anič: Š ep avost konj 12.25 Domači napevi izpod z©* lenega Pohorja 12.45 Po strunah in tipkah 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Naši mladi operni pevki Mileva Pertot in Zlata Gašperšič pred mikrofonom 14.05 Ansambel in pevci Milana Stan,teta 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Na platnu smo videli 16.00 Komorni zbor RTV Ljubljana 16.15 Venček domačih 16.30 Zvočni 9.05 10.00 kaleidoskop 17.10 Usmerjanje v visokošolske poklice 17.15 Glasbena križanka št. XXV. 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Zabavni orkester Wernei Miiller 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spoznavajmo svet in domovino! 21.15 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 V plesu do polnoči 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje PROGRAM simfonični 12.00 Nedeljski koncert 13.10 Popevke in ritmi II. PROGRAM 23.15—23.00 Plesna glasba 13.45 Max Reg er: Sonata za violončelo in klavir za violončelo in —----- 14.15 Z našimi in tujimi PeV 15.10—16.00 Plesna glasba dne &. Junija 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30 Zvoki pthajlinih instrumentov 7.15 Reklame 7.30 Radijski koledar prireditve dneva 7.35 Popevke za nedeljsko jutro .srt 8.00 Mladinska .1. radijska — A. Milne — Stanovn* Majda: Okrog hiše na Pujevem oglu 8.30 Spomini na Frana Gerbiča 8.50 J. HaycUn: Koncert 2» trobento in orkester v Es-duru Z glasbo v novi teden Se pomnite, tovariši. • • Linka Ksela-Francka: V legendi o Pohorske^ bataljonu žive , 10.30 Rudolf Matz: Posavski ples 10.40 Vesela godala. . 11.15 Domače polke in va)*ok 11.30 Franc Karel: Odločili sei se za industrijo ,n 12.00 Naši poslušalci čestitaj0 in pozdravljajo — I 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitaj in pozdravljajo — H* 15.15 Rek ame ..j 15.30 Majhen mozaik meloCl1^ 16.00 Humoreska tega tedna G. Guareschi; Drva 10.20 Lahka glasba" 17.00 Radijska igra — Eugen 0’NedLli: O divjina 17.56 Intermezzo z godali . 18.00 šestdeset minut športa ^ glasbe 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila . 20.05 Izberite melodijo tedna* 21.00 Obisk pri skladatelju Pavlu Sivicu fTY, 22.15 Zaplešimo z Ljubljanska*1 j azz ansam blom 23.10 Moderna plesna glasba 23.40 Melodije za lahko noč 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje ^nvv>*^vvxx>xxxxxxvxvvvxxvv>xvvvnvxvxvvvvxvvx^^^^^ Na obisku v industriji metalnih polizdelkov »Impol« v Slovenski Bistrici deset let delavskega samoupravljanja skozi zapisnike njihovih zasedanj »pravnega odbora kot izvršilnega organa delavskega sveta je bilo lani Merjeno v glavnem na reševanje problematike, ki se je pojavljala v zvezi s poslovanjem podjetja, in reševanje nekaterih problemov v proizvodnji Z NOVIMI NALOGAMI V NOVO DELO Ena izmed prvih nalog kolektiva naj bi bila skrb za bolj- DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR O SVOJEM DELU LANI \ v loven&ka Bistrica. Pred to- ' ‘‘■Im °1 rnetalnih polizdelkov f tor*®?. st°ji vrsta tovornih av- \ m ?bn°v. Eni so že naloženi, I !>odoX^aeS n7gdvoHš^ šo * kvaliteto^njihovih ^izdelkov' Upr^ni ?dbor kf izvršiln! ^varne to b^o nant nafJflt z materialom to treba v bodo- organ delavskega sveta se je pr, '/ 'zdeltJ ” , , nanje nalozl11 (.„ ^ holi in k-_ svojem delu držal smermc de- | CaSf' zfadi1katerih ^ znana boli čuvali Se orSle to lavskega sveta in skušal pra- \ v4^a+ ^mpoi- ne samo v Slo- potrošni te i iJ ’ J vilno reševati sprejete naloge. \ Vi« ;l- ’ temveč po vsej Jugosla- PotK>sn^ matoiai. t n in celo v inozemstvu. '6e na svoji prvi seji so Za celotno poslovanje pod- utrditvi delovne tetja je bilo značilno lani pred- 7 razpravljali o utrauvi aeiovne n0 ri ^ebe^-m^ zidovi neumor- discipline. Odločno so kritizirali vsem naslednje, ke jr<^rai° si-^oji in skozi viso- brezdelno sprehajanje iz enega dimdli?lnike Se vali ern’ saias1: obrata v drugega, kar pri njih kol Jv pri^a- da tovarna živi in ni bila redkost. njegovih legur, iskali nova tr , T. J -j n «-v < i *-< 4--* v ■-* .. TX 1 J m 14-« A ^ 1— 1 w * X« « «J M J X m ^ Izpopolnjevali so proizvodnjo aluminijastih polizdelkov in Livarna bakra v njej nenehno ustvar- »Pri izpolnitvi teh nalog mo- žišča v tujini, še naprej moder-ra dati tehnično vodstvo naj- nizirali, mehanizirali in obnav-? Morda je tisti tovariš, ki hiti boljši vzgled s svojim delom in Ijali svoje podjetje, organiza-\ fjteko dvorišča z mapo v roki, obnašanjem. Prenehati je tre- cijsko so se utrdili in povečali | uPtavljavec svoje tovarne. In ba s familiarnimi odnosi in produktivnost to ekonomičnost \ v kombinezonu morda' od- utrditi tovarištvo, odločnost in dela in uvedli sistem nagraje-\ ‘°ča s svojimi tovariši o na- doslednost!« To je bil eden iz- vanja po enoti proizvoda; \ ijtejem gospodarjenju podjet- med mnogih sklepov, ki jih je »Tovarna »Impol« je v tem s i3’ 0 investicijah, o delitvi do- sprejel na svojem zasedanju času preusmerila svojo proiz-\ J^v a’ ° gradnji stanovanj, o Prv' delavski svet. vodnjo na aluminij. Pri prede- | , Vlsanju življenjske ravni sebi Delavskemu svetu je bilo že lavi aluminija, predvsem pa t n svojim sodelavcem. Po zu- na začetku razumljivo, kje mo- zlitin so imeli še nekatere pro-\ J1,11 tem videzu tega ni moč ra Začeti gospodariti. Tedanja bleme, posebno v kvaliteti iz- ž “klepati, ker vsi nekam hitijo, trafo postaja in kablovska mre- delkov, kar . so zlahka ugotovili ,sj imajo svoje določeno delo, ža nlsta odgovarjali tehničnim na tujih tržiščih, kjer so za-\ /SJ Prispevajo svoj delež k iz- predpisom, zaradi tega so imeli hteve znatno ostrejše kot pri \ ^mitvi letnega načrta, h grad- še izgubo pri električni ener- domačih potrošnikih. \ ^ tepše bodočnosti nas vseh. Siji- Ne glede na to, pa so lani , , , * , „ LIane delavskega sveta bi spo- Sklep delavskega sveta se je izdelali večino tehnoloških po- 86 ]e t°uko izboljšala, da so spremeniti tudi svoj tarifni Tudi zainteresiranost delav-\ 2nal morda edinole pri njiho- glasil' »Izgraditi je treba novo stopkov za komplicirane proiz- varnostni pokazatelji v tovarni pravilnik, kar so tudi z uspe- cev do dela je bila z novim \ Ve>n delu, ob njihovih strojih, transformatorsko postajo izven vode tako, da se je izmeček "Impol« za okrog 30% boljši od hom naredili. načinom nagrajevanja znatno \ ^3 so to najboljši člani njihj podjetja. znatno zmanjšal (glede na leto republiškega povprečja. Kot rečeno je bil novi način večja, kar se je videlo tudi po \ tega kolektiva in jim je prav Postavi je treba eno ali dve 1953). jja povečanje proizvodnje nagrajevanja tudi eden izmed večji storilnosti dela. \ p^adi tega bila poverjena od- alfa peči v livami. Prav tako se je povečala nji- kakor tudi dohodka so vplivali: ‘»teU.h vzrokov, da se je proiz- Visoko- preseeanie v neka- govoma naloga gospodarjenja Ustanoviti je treba oddelek hova proizvodnja za 3.378 ton nekaj novih pogonskih kapaci- , v terato »Impol« v S £ s skupnim imetjem. Tudi sami za Jls<;e2ie Pločevine.., ali 40% v primerjavi z letom tet'. ki so jih postavili lani, S1°vensiki Bistrici povečala lam ^ ludisoreJiL taneča iJ-t- \ zavedajo te odgovorne na- 7 žičnem oddelku je treba 1958. Blagovna proizvodnja je ugodna situacija tako na do, “ doh£?Sk za 57%..^ti * 1 prtmSjJvf z ^ortima- | tete- V desetih letih so si pri- Postaviti noVb potisno peč. bila lani realizirana z 122%, mačem, kot na tujem trfišču, d^ek za o5,97” ln •osebf noTv o^JoJn^ rJč^u Tako 1 s7bl11 v tej visoki šoli delav- PoS7^1t .J® ,?7ba mo,Tltažo medtem ko je bil dohodek pre- dobra preskrba s surovinami in i^o3 86 3®> na Primer, v žičnem upravljanja potrebne Iz- 8ol^r.peči itd. itd. sežen za 39%. električno energijo in uvedba 80 ^ obratu Izsiljevala izdelava žice \ ^.ušnje, potrebno znanje in zdaj Sklep za sklepom — naloge Naglasiti je treba, da je in- novega, stimulativnejšega nači- 5/ povečaU; kar za. 105^0, za izvoz. To je bilo potrebno je mnogo laže, kot je bilo “ nalogo. Tako kot so pred- dustrija metalnih polizdelkov 9ia nagrajevanja. Vsekakor Pa se je z novim na- delo!ma zaostankov pri 2 Prvim članom delavskega sveta Vldeli vse potrebno za obnovo »Impol« dosegla v minulem le- P Pred desetimi leti... svoje tovarne, tako so poskrbeli tu izreden uspeh pri izvozu tudi za dvig življenjske ravni svojih izdelkov, saj so izvozili Da -— PRED DESETIMI LFTI! sv°3ih delavcev. Skrb za obrat- preko 8000 ton, kar je za 7 % no menzo, skrb za preskrbo de- več, kot je bilo določeno v Ko se je takrat zbral novo- lavcev, ki je bila v tistem ob- načrtu. NAGRAJEVANJE V PODJETJU »IMPOL« činom zvišala produktivnost aelo™a zaradl, zaos™nJrov pri m m 99 ”, izvoznih potrebah, deloma pa pomanjkanja jeklene dela In to 22 % v primerjavi zaracj| z letom 1958. Ž ^voljeni delavski svet prvič na Z uspehi, ki so jih dosegli Poleg ostalih podjetij, ki so v tovarni »Impol« z novim na-uvedla stimulativnejši način činom nagrajevanja so zado- svoje redno zasedanje, je v nji-hovih članih tlel ponos in borzen hkrati. Ponos — ker je tel a prav delavcem poverjena ^govorna naloga: s svojo imo-Vlno boste morali znati sami tespodariti in upravljati! Boja-zen — ker pri tem niso imeli f® nikakršnih izkušenj in nepotrebnega znanja. Toda naši delovni ljudje so te dokazali, da znajo ustvariti tekaj tudi iz nič, če je treba — Potem se bodo naučili tudi Upravljati in gospodariti. O tem So si bili edini vsi, saj so bili teed njimi najboljši, takšni, ki te izpolnili svoj petletni načrt, , odlikovanci z redom dela, pet- ( tratni, desetkratni in celo dva- ( tejstkratni udarniki, nagrajeni | 111 Pohvaljeni delavci. Tovarna »Impol« je stara — J stoi so bili stroji in naprave v £ Pjej. Delavnice so bile. temno, ^ Prež higienskih naprav. Tovar- < 2^ nl imela lastnih stanovanj. r6 k temu dodamo še to, da le bila tovarna poškodovana v času NOB, da je prva leta po vojni primanjkovalo surovin, rezervnih delov, pomožnega teateriala — tedaj nam je lahko lasno, s kakšnim kapitalom je začel gospodariti prvi delavski “Vet. žice. Prodaja izdelkov je bila v prvem tromesečju letošnjega SU zauo- leta še ugodnejSa od proizvod- ^ /J” ^ t0r!6 na' nje saj je bila za 16,3% višja ta na' od planirane in za 27,8 % od cin in odpravljali sproti more- langke tromesečne bitne napake, k: bi se pokazale. prodaje> lTa,kšna razlika je nastala zaradi tega, ker so od-odpremili tudi del blaga, ki je ostal na zalogi od lani. SE O TEM, KAKŠNI SO LETOŠNJI USPEHI PODJETJA Po tem, kako je delavski Dohodek podjetja je bil precej manjši kot bi bilo priča- svet razumel in dojel svojo kovati z ozirom na povečanje vlogo upravljavca v podjetju, proizvodnje in prodaje blaga, se odražajo tudi uspehi pod- Kljub temu pa so plan dohodka jetja. V desetih letih uprav- presegli v tovarni »Impol« za ijanja so si člani kolektiva pri- 6,2% ali za 16,2% v primerjavi dobiii že takih izkušenj, da z lanskim letom, smelo rešujejo lahko tudi vča- Da .e bil dohodek manjši nfr7m0St^ te: od realizacije so vzrok poslov-zave. Ta smelost in odločnost ni stroški ki So v teJ letu je pomembna tudi za člane delavskega sveta bdb.°™ v industriji metalnih nje^osTovnih pobzdelkov »Impol« v Sloven- . , _ precej povečali, in spremenjen m upravnega asortiman proizvodnje. Poveča- Topla valjarna posameznih | ssrjsracS - k- . . J , , nam bo jutri bolje!« Tako so tem se je izboljšala tudi kvali- s stroški proizvodnje in električno enfre/io k b ? Jlh dosegh v prejšnjih letih, Ko se je prvi delavski svet mislili vsi in uspeh ni izostal, tete izdelkov. odnosom med številom oseb- Izbolišai* • ■, lanl’ i^05, ln kakor 3ih bodo 8 8‘ IX' 1950- leta na svo;ie Deset l6t trdega dela je bilo Kljub temu, da se število nih dohodkov izračunanih po dela ^ri čLier fo toelT^voie ^°fegl1.tad? 7 bod°že, kajti ves I dSJ lasedanje si ni prikrival teeba in mnogo neprečutih no- članov delovnega kolektiva to- naštetih načelih in doseženim nemkjhne zaTluaetehmrni ko ftlv fdustrije me- | dejanske resnice in si ni delal či. Nešteto sej in sestankov, raz- vame »Impol« med letom ni dohodkom oodietia zorni Jin vnHf+Jfn,- iCH ’ tein ih izdelkov »Impol« v Slo- i tezij. Zavedal se je, da bodo prav ter načrtov, pobud in bistveno izpremenilo (kolektiv Kot osnova za izračun poka- ki so nrinomouii ir rok<7rn:,a«i, venski Bistrici hoče dokazati, t b^dtee naloge težke, saj so ve- predlogov, da je postala indu- šteje okoli 1120 članov), pa so zatelja po teh načelih so stažih poteki proizvodni tenemU Pn ^ v]jeden zaupanja, ki mu t kri VS1 tak° Za SVoje uspehe stn3a metalnih polizdelkov svoje proizvodne naloge vestno doseženi uspehi v letu 1958 Razen tega so Vili stroii ter ?z'kazaIa ,nasa soclak- Ž kot za vse svoje napake, ki »Impol« v Slovenski Bistrici to, izpolnili. Seveda so morali v zveri z nriV VVf?. 80 ^ .^0]i Z skuPn°st, ko mu e iz- ^ Jte žal, ni bilo malo. kar je in kakršna je zdaj. Higiensko tehnična zaščitanovim d° upravljanje njegovo 4S-VXXXXXXV> »Impol« v Sloven- ‘T" strožkov je na- «ir; r««..- • ri t1 • “ stopilo zaradi predelave alu- ho ie m pneajo na]- mitaja in uvoza” ker nastopa ^ V V pi,i tem dodatna operacija, to SP1’ 10/° 3e. prelivanje blokov, kar po-irtletiu 1 °S V prvem Ce‘ draži proizvodnjo za okoli 35 V tem času se je blagovna tiSOČ dto na t0n°' proizvodnja povečala za 15,6% * od planirane proizvodnje in za Tako smo prelistali zapisni-26% od povprečne tromesečne, ke z; zasedanj delavskega sveta proizvodnje v lanskem letu. v desetih letih obstoja in preko Načrt proizvodnje je bil znat- njih spremljali razvoj industri-no presežen v vseh obratih z je metalnih polizdelkov »Im-ižjemo hvnice, kj.er so dosegli pol« v Slovenski Bistrici. Žal Tudi pri domačih naročilih nagrajevanja, so tudi v podjet- ptanl-T ^ 1Zpolnltve tei Tu^delavsk^' bilo stanje ugodnejše kot ju »Impol« spremenili dcT ta- Vzrokov za tak uspeh je več lamoJJravbjrn « i dJ , ega prejšnja leta. Naročila so se ko- kratni način in začeli nagraje- predvsem pa tile: ’ cialiSa 1 zalest S°' ličinsko povečala, medtem ko vati po enoti proizvoda. Osebni ^—1—• * - ! 1 2 3 s S k 7 8 9 10 11 IZ 11 m 14 15 m 16 v 18 m 19 20 m 21 22 23 m 24 25 m 26 m 27 m 28 B m 29 30 m 31 32 B 33 34 m 35 36 m 3? 38 39 l*0 m 41 42 m 43 44 « 45 j KKI2ANKA ŠTEV. 20 Vodoravno: 1. obelisk, narejen iz enega kosa kamna, 7. starinska vrsta ladje, 13. vprežna žival, 14. naskok, 16. starogrški junak, 17. pesnik v starem Rimu, 19. poseben stroj za kopanje pri zemeljskih delih, 21. žensko ime, 22. usnje v zadnjem delu čevlja, 24. starorimski bog morja, 27. pripovedna pesnitev, 28. mesto v starem Egiptu, 29. dobro vzgojen, 31. kabina na ladji, 34. krajevni prislov, 35. zdravilo proti malariji, 37. koruzi podobna rastlina, ki iz nje delajo metle, 39. ograda za živino, 41. posebna vrsta odprte peči, 43. naslov znanega Zolajevega romana, 44. oblika vladavine v nekdanji mohamedanski državi, 46. strežnik v gostinstvu. Navpično: 1. vrsta živila, 2. huda žuželka, 3. izraz pri tehtanju, 4. lupina, 5. veznik, 6. suši-ca, 7. nagel umik, 8. starorimska visoka šola, a. duša starih Egipčanov, 10. poldrag kamen, 11. trigonometrična funkcija, 12. pripadnik ljudstva, ki živi na Kurilih, 15. zaščitna prevleka, 18. razglas, plakat, 20. enigmat-ska zvrst, 23. krepilna sredstva, 25. dvajsetodstotni del celote, 26. denarna kazen, 28. čreslovina, 29. od morja obdan kos kopne zemlje, 30. malik, 31. del imena ameriške filmske igralke (Novak), 32. riževo žganje, 33. bajeslovni letalec, 36. perje pri repi ali korenju, 38. števnik, 40. japonska dolžinska mera, 42. predlog. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. kvader, 6. orjaki, 11. re, 12. dramatik, 15. uk, 16. ada, 18. ovinek, 19. Una, 20. para, 22. snet, 23. tvar, 24. Ela, 25. OM, 26. sla, 27. Kant, 29. Amor, 31. Alan, 34. rja, 35. tre- Kombinirajmo Beli na potezi dobi. Beli: Kh3, Dg5, Tdl, Tgl, Sf5, Pa4, b3, c4, f6, h5 (10). Črni: Kh8, Dc8, Tc5, Tg2, Lf3, Pa6, b6, f7, h7 (9). Naloga je dokaj zahtevna, kajti beli naj dobi z lepo (štiri-potezno) žrtveno kombinacijo in ne s preprostim osvajanjem materiala. To pa je že nekoliko težja zadeva, saj je brigada belih figur na udaru. Toda junak s hrabrim srcem ne pozna strahu in junaško žrtvuje dvakrat zapored, da bi spletel lep, tako rekoč, zadušen mat, kajti črni kralj čepi negiben v kotu in mora samo nemočno čakati, kdaj bo partije konec. 'fBui gqs 't-igSSi ‘+§J ‘S ■LS--Z ‘i + lSa 'g ‘(ejmpnfs apepoAso) i + 8px T — Oče, zakaj pa ne zaprosiš za premestitev iz mesarije v prodajalno čokolade? — Nesramnost! Ko sem vas vprašal, kje je vaš šef, ste rekli, da je na dopustu, on pa sedi v pisarni! — Saj moj šef je na dopustu, veste, jaz ne delam v tem podjetju. ' MMooAtf/ 4nrme/:#EP&/ČAl£0VAA/0 P£ESEA/EČ£A/J&