List 10. ar / rtu š ke Tečaj XXVIII. in ar Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den četrt leta 90 kr Ljubljani sređo marca 1870. fwospodarske stvari. Mako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravském Pfeveô s°d. r^ 1 u I « I if V #• I I* * UlVO y IlítFCJ ker jame jo gnjiti. In škoda mora celó dvojna nezadosti gojena stebla ne dajo vsega lika od'sebe biti Schônbergu in bližnji okolici Nauk za povzdigo našega domaćega pređivstva . Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) Ravnanje z lanom od ruvanja do gojenja. Ruvanje se ravná po dobroti ali plemenitosti pre ktero se hoče doseći. Ako se zahteva zelo pleme nito, to je zeló tanjko volno, belo in vendar trdno pre divo (ne gledé na dolgost, ktera sicer tudi v vrsto po liva pri vsi marljivosti kmetovalčevi izostane ali zarad suše ali druzih vzrokov), mora se lan izruvati, ko še ni zorel, ampak brž ko začno stebla, peresca in glž rumeneti, ali kar je isto, dva do tri tedne pred ruva- njem^zreleg lanú Še zeleni, nedozoreli lan da najplemenitej«e pre in, kakor nam je jako izveden učenik predivstva divo rojen Belgičan, zagotovil, se ga dobi 2 do 3 iunte kakor pa iz dozorelega, se vé da izdelan. > y ako je bil prav Pri vsem tem, da se doseže tako lično predivo, se pa na denarni dobiček pozabiti ne sme, kajti ako kme tovalec še nedozoreli lan godi, izgubi seme, ktero, če ni dozorelo y majhen dobiček s tem daje, da se posu šene in zmlete gla pokladajo živini To je vprašanje, ktero še v Schônbergu, kjer je predivstvo gotovo na visoki stopinji, rešeno ni, kajti ako zdaj predilnice cent prediva, izdelanega iz dozorelega lanú po 25 do 45 goldinarjév plačujejo, morale bi iz nedozorelega přiděláno saj tako drago plačevati, da vaganov od orala, po bi bilo gubljeno seme, kakih 6 do 10 goldinarjev plača Izdelovanje prediva ravno tako prosto, kakor iz dozorelega dozorelega lanú je sicer y da še lože je Kakor hitro kmetovalec spozna, da je njegov lan po zgorej omenjenih znamenjih pripraven za poruvanje, naj to tudi precej prične, pa vendar tako, da se od nosti pajčevini daj sicer ves lik, al brez trdnosti. Pre ; narejeno iz preveč godneg • v mm ^ lanú } se bliža v trd dežj ali větra polež , y vuum , ^ -- v« stebla ločijo (sortiraj o) od še osušé Pri ruvanji samem pusté delalci že izruta stebla v rahlih vrstah za seboj na tleh ležati, da se nekoliko ; to se mora pa v redu delati, ne da bi se glavni konci s koreninastimi mešali. Ko je že vsa njiva poru vana, gredó delalci zopet so ruvanje pričeli, in začnó na tisti konec nazaj lan v majhne snopičke vezati. Snopići ~pa niso navadni kajti vežejo se drugače f tako f"« jao» v au.ui, Za vsak snopič si na- UM VLVA^K,*) VXS.I vv ----- ~ ---* ----vi* JJi Ćl VI glavitnih pogojev plemenitega prediva spada, pa večkrat stebel pravi delalec ali pa delalka navadno vez iz najdaljših To vez položi na tla > m lepíh stojećih. Sortiranje je jako potrebno delo, ker položena stebla se veliko popred dogodijo kakor pa stoječa. Tisti, kdor oboja skupaj godi, mora na vsak način škodo trpeti, kajti ako zadostljivost gojenja po poleže-nih steblih sodi, imajo ta lahko zadosti, v tem ko nepoložením še veliko manjka; ako pa sodi nasprotno po ko nepoloženih, potem imajo položena v tistem času y imajo nasprotna že zadosti, ne zadosti ampak preveč, * Iz 11 Naznanil kmet. družbe kranjske « v podobi križa, eno pest stebel za drugo njo polaga potem da glav přidej «lugu, pa zmiraj glavicam, koreninice pa Šest do osem dobrih pesti zadostuj tako koreninicam en snopič, kteri se potem z vezjo zveže. Snop zgorej pogledan ima torej v pričetku tako-le podobo Podoba 1. za od stavi y Kedar je snopič zvezan, potem se po konci po-tako, da pridejo koreninice kviško y toraj tako-le Podoba 2. * 4# Drugi dan popoldne, in če je vreme gorko, še , so stebla za riflanje že zadosti ovenela, in čas je, ďa se snopiči raz vežejo in glavice na grebenu odtržejo. Iz že oriflanih stebel se zopet snopiči napravijo pred m jl là ëjk\j yjl i .u. a ju ni. otwuwi ov> za\j j^ui ouu^/auí .r J ? iu sicer prav prosti, samo na to gré paziti, da pridejo zopet pravi konci skupaj. Debelost takih snopičev je do 5 palcev, ali pa, kar je vse eno, snopič ne sme biti tako debel, da bi ga delalec ne mogel čez sredo s pedmi objeti. Tako pridobljeni snopiči so že popolnoma na godil-nico pripravljeni. Popis gojenja samega pride v od- delku „gojenje" na vrsto, rosno, 2. v mrzlovodno parno. Ono se bode delilo: y v blatno in v v so- Ï8 V Kedar pridemo na pripravljanje že dozorelega lanu nekaj 0 faZStavi kmeííjskih pridelkOV ífl sa goditev, treba je na marsikaj paziti. Tudi tukaj je iz ravno tistih vzrokov, kteri so za zeleni lan velj obrtnijskih in umetnijskih izidelkov sortiranje stebel potrebno. Ruje se popolnoma tako Ta razstava. o kteri so Novice" že večkrat pisale kakor zeleni, to je, poruvani se pusti toliko časa, v lepo bode v Gradcu v deželnem gospodarskeim poskušališču vredjenih vrstah na tleh ležati, dokler ni vsa njiva po- proti koncu septembra ali začetka oktobira 1870. leta ruvana Med tem časom se stebla nekoliko osuše liiso več tako vlacna. Kedar je ruvanje pri koncu da po- Stvari za razstavo odločene se moirajo oglasiti do konca prihodnjega meseca aprila na poscebnih oglasilnib tem se pričnó na ravno tistenfkoncu, kjer se je ruvanje listih, ki se zastonj dobivajo pri odboru iizložbe, na kes pričelo i ivuv Ai« lavuv iiouvm J ------J ~ ---- 7 — "" —. w v ^ "j «uunwjv ť "«^w* w. UA ftuo dolge kapelice postavljati. Kapelice niso nič neja oglasila se bo le samo toliko ozirallo, kolikor bo druzega kakor na poseben način napravljene kôpe, kterih se ima lan posušiti. Tri osebe se potrebujejo za dopuščal prostor Dovažanje, razvijanje, postavljanje im odvažanj 1Z- postavljanje: ena postavlja, drugi dve donašate stebla loženih stvari, morajo izložitelji na svojjo nevarnost in ako- ter jih pest za pestjo prvi podajate Postavljanje samo dobro popisati ni mogoče, ^ ravno je tako prosto, da ga vsak zadene, ako se mu enkrat djansko pokaže. To pripuščam torej djanskemu stroške ali sami ali po jih jemnikilh oskrbeti pokazku; isto bom moral tudi z mnogimi druzimi deli stvari plača odbor ~ ~ __- * * « . m V-V AA 1 ■ m % na izrečeno željo bo ta delà oskrboval o»dbor po posebnih komisijonarjih s tem, da se mu povrrnejo stroški. Zavarovanje proti ognju za čas razstsave za izložene storiti, da niti časa niti papir ja zastonj ne tratim. Opu- Odbor ni odgovoren za to, če bi se* izložene stvari stivši torej popisovanje pristavim le podobo že dovršene poškodovale ali izgubile; skrbel bo vendlar za to, da se kapelice, ktera sme en seženj in še čez dolga biti. Podoba 3. bode nje gledalo Za prepušcen prostor v izložilnice sse ne plača nič. Proste mize in police bo preskrbel < odbor. Posebne priprave: draperije, okinčanj itd loži te lj plače sam Kurj moraa preskrbeti iz- za mašine bo dial odbor brez Tako postavljene kapelice ostanejo pri miru, dokler Odbor bo tudi délai na to, da se ztnižajo tarife na železnicah za potovanje oseb in za prevaažanje izloženih stvari sèm ter * 1 " ' 1 1 1 * 1 ~ ni zunanja stran osušena. Ko je zunanja stran suha, vžitnine proste in dalje tudi, da bodo} izložene stvari potem še le se napravi iz ene dolge kapelice več posa- Vsem vrstam izloženih stvari se b:>odo priznavale mesnih kratkih ali okroglih. Ako je člověk tega delà medalije, diplome in častne spomenice, za izloženo ži vajen, gre to kaj hitro od rok drugega paziti kakor na to saj ni skora na nič vino pa se bodo dajale tudi denarne preemij da še sirova stran dolgih kapelic postane notranja, v okroglih pa zunanja. Podoba okrogle kapelice je pa blizo taka: Podoba 4. * > Za izložbo je združeno tudi izžrebovvanje dobičkov ki se bodo nakupili izmed izloženih stvaari, o čemur še se bode posebno oglasilo. Po dokončani izložbi se bodo prodaale one izložene stvari v javni dražbi, ktero bodo lastnikd za to odlocili. Obširen program se dobiva pri odbboru. Vsa spo-ročila in vprašanja naj se pošiljajo frankkovana na odbor ulice v Graddcu (General-Co- v deželno hišo, gospôske mite t Landhaus, Herrengasse in Graz) Državne stvari.. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske novice. * t drevo 3—4 čevlj da z 20 unčami 1 e n e g mra vij na d ne lazij y namazi na visoko z mazilom, ki ga narediš i Nekoliko o posilno-civilnem zakonu. Zgodovinska crtica z nekterimi opaazkami. Posilno-civilni zakon (obligatorischea Civilehe) ka koršnega za Cislajtanijo vetuje dri*žavni poslan Rechbauer je sad prve francoske prrekucij Ko t masti zmešaš unči Je 1790 leta bila ustanovlj grozovHta rdeča ljudo * P" vlada (republika)) bili so brez zaslišbe : in obaodbe po morjeni vsi davkarji, plemenitniki in duhhovniki, ki niso grozdja na Francoskem se je bili potegnili iz Francije ali ki se nisso bili poskrili ; lani zeló razširila Jn se je zateplá skoro v vse brdine gradovi in cerkve so bili najprej oropanni, potem pa kot okraj ~ ~ Bol v f ki se Bordeaux (Bordo) imenuje in žlahno narodno premoženje prodan vino rodi. Ta bolezen proti kterim se dozdaj haj od nekih listnatih uši na javni dražbi j ni še uu ucimx iiDbuatiu uoi, sama cerkev se je v vsakem mestu pusistila in „Doginji našla nikakoršna pomoč, pameti" posvetila. Cerkvene knjige inn arhivi so bili ena boginji * Naših b lik riko) okoli J v Am jeseni so iz Francoskega v Filadelfij peljali očitno sežgani; nedelje in cerkveni prazizniki odpravlj tako tudi katoliški koledar; vsak mesec > je bil razdelj centov živih vrabcev; v Ameriki so jih lepo v tri desetinke in vsaki deseti dan je 1 bil praznik sprejeli in jim gnezda za razplodenj —; — Pučk " . - ï' vici darj - prasa „j. z vrabci počnó? Prii pletli Po pra zakramentih toraj ni bilo nič slišati. Z a k se je a kaj pa naši gospo- spremenil v svetovno (posvetnd) državljijansko pogodbo morala vpisana biti pri svetovni ggospôski, da so ki Krompirju s pepelom gnojiti priporoča otroci bili zakonski akademija v Parizu; pridela se ga veliko več Al kaj pogodba je pa bila u bil následek te uravnavee, ki je prekuc- I Koj AXi "^J J ^ JLiUWiVVfw« ~ ---- - ~ w j jvr ^ nila vse, kar je ljudstvu dosihdob svveto bilo? prvo leto bilo razvezanih 40.000 zakkonov. Kaj pa se Brez števila otrok pravih živih starišev je bilo osi- roČenih in skrb nje so morale prevzeti občine (so Starozgodovfnske stvari seske). Tema žalostnému následku so v okom prišli s da je posvetna zakonska pogodba nehala biti raz- te m Razprava imenih nekterih božanstev U j eni JU Ulili IX ^ ta pUOtd JV Mil ««a. w f vt morali so toraj postaviti in plaćati mnogo da se je toraj morala skleniti za vse žive dní Bilo je treba tudi knjig, v ktere se vpisujejo rota posel je bil izročen svetovni gosposki; in umrli dnik Ko césar Napoleo zasede francoski prestol > reče svojim svetovalcem: „Ljudstvo brez vere ni za drugo, věrno ljudstvo je moč nego da se postrelja s topovi vladati". Zato on zopet vero PelJ v deželo y in o legi in pomenu nekterih rimskih postaj v nekdanjeui Noriku. Sit apud te honor. antiquitatw Plin. lib. 8. 90. 24. Spisal Davorin Trstenjak. (Dalje.) okolici starega Laverjaka najdeni rimski sporne s pape- niki nam podajajo sledeča slovenska imena ) BI žem sklene pogodbo (konkordat), ki še dandanašnji P veljá, pregnane duhovne pokliče domů ter razglasi svoj verno-slov. Bavč zakonik, v kterem je duhovnikom med drugim bilo Kom, Pupič itd. prepovedano, zaročencem zakrament sv. zakona podeliti predno > Com srbski P via ; 9 Pup f 9 a; primeri se- česki B la nik f niso pred svetovno gospôsko izrekli, da sklenej } nerazvezljiv zakon; to je francoski tako imenovani posilno-civilni zakon. Vsak prestopek te postave se ka- T znuje z globo 500 frankov. ^ ^ • njem městu: W Pogledimo zdaj : kakov dobiček imajo toraj zaro- mesto na Ceskem čenci v Franciji in istih deželah, v kterih Od Lavorjaka ne deleč je bila postaja: O Ze Muchar je mislil , da je mesto dobilo ime po reji živine, posebno ovác. Stala je postaja kraj reke (Traun). Vsi starinoslovci j iščej starih listinah: Wel v današ primeri še poleo delati zakonik? Dvoj pot eljá Na- skega Ovil 9 ktero morajo ako V' JI»OMU»U . II l* 1 J. D , U11LUC1 Velis). Vel is je přestává latin ne na prvo iv oy^wy^x «« j»" * oc ocuaj na otirsKem zivinsKi pasnifci, konske knjige, in drugo v cerkev, da prejmo zakra- slovanskega božanstva pastirjev: Vel svetovni gospôski, da jih vpiše v za- pak lat ker 1 lenj pil ----------ÛCl VCiCUJC, vt še sedaj na Stirskem živinski pašniki f x x x \j , uuu le nj a k se Schafhirt) odtod elij f ime staro ment sv. zakona (kajti samo s civilnim zakonom ni za- 1 dovoljen nikdo, kdor noče biti sploh zaničevan); m da plača dvojnih davšč tovne gosposke in cerkvene 7 namreč uradnikom sve- ta postaj na Kranjskem 7 primeri veli Antoninovem „Itinera 1 a b a e) O vi lab is (Local, toda v nomin Sili se nam toraj samo po sebi vprašanje: Ali je tolmačiti kot krai t é # i .i a O TI v _ J Tudi O vi la be se dá lepo iz slovenskeg Avstriji treba take postave? Pač ne! ; 7) so ove labal jezika Prvič je treba ni zarad kvenih knjig kajti wo man die Schafe tránkte") diminut „der Ort, ovca da ni naša duhovščina ima te knjige v takem redu želeti boljšega. Francoske civilne knjige se nikakor ne morejo kosati s knjigami naše duhovščine, ktera vsak krst. vsakega mrliča in vsako poroko zapiše dvakrat; V.XV wvuuxu *x auiviv; j. vy v a,, U1U11UUU U V U oven (Schafbock), in la bati v češčini pit t 1 â / .A m m — a - _ jl 9 Imamo x\iDi», voarvc^a LUiiiva lu »oaav ^ en spis ostane pri fari, eden pa se hrani v tako se ni bati, da bi, kakor si že bodi zapiski kako drugače, poginili ti važni kofij i 9 V ognji In ali (Schaf), po pravém z lab ami (ustnicami) prijemati, vleči še v srbščini labrnja, velika ustna, staroslov. 1 o falům od Labati kterem z o bati, z zobmi ti, lobizati, osculari, primeri lat os, Mund, in nemško: Mâulchen, Mundchen zapiti po onem načinu, aicicm z.uuati, zí zuumi prijemati. Tema lab je sorodno z lat. labium in po ; večkrat zgodí na Francoskem pričami dokazovati važne te podatke kakor se to je potem treba s starogornjenemškem lefze. J^tz^e, Ovilia. Ovilabe in Vel Drugič je treba ni iz ob premnogim uradnikom dno-gospodarskeg ovčj credo 9 vse opominja na / Iz Ovilie se je prišlo v 8 urah v postaj Kajti zapisovanje porók moralo bi se izročiti golape. Muchar postaje išče pri današnjem Lam Brusel-nu je za ta posel po- bach proti Schwannstadtu. Tudi Prinzinge jo stavljenih 40 uradnikovj. Ali se to ne pravi trošiti de- postavlja. Končnica lape nas sopet peljá v jezernat laine močí in občinam nakladati nove nepotrebne davke, ................... kteri so že sicer jako visoki? močvirnat kraj, in v oni okolici najdemo res jezero Attersee. in jezerce pri Lambachu. Prvi del besede k -----J---' --------. . a^oiooo, 1U jcaoilio juauju»uuu. UVI UUl UCSUUtS Vsakemu pravému katoličanu je znano, dajmiaza- Tergo nas opominja na trgnotje (ruptio), brž ko ne seje postaja velela Tergolapa, po trganji in pretr nnni! I n n n /Ï7"____1 \ do zakonskih da je pra krament sv. zakona posvěcujoč Tù bi se sicer utegnilo dvoje vgovarjati vemu katoličanu pripuščeno, po sklenjeni posilno-civilni pogodbi poročiti dati se tudi v cerkvi ganji lap (Kon. prih.) in da je ne- zato da koliko tacih, ki gredó k poroki v cerkev bodo njihovi otroci zakonski. Nikakor nočemo tajiti, da so morda tudi taki, ki jih vodi poslednji nagib; toda tudi ta nagib ni zametati iz verskega obzira, kajti kdo Narodne stvari more tajiti, da se naravna njihova ljubezen do otrok 9 ki jih vodi v cerkev, ravno v cerkvi ne bi mogla ob lažiti in vzbuditi jim vest in dolžnost, otroke svoje re- diti ne le za ta svet, ampak tudi za nebesa Kar pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. (Dalje in konec.) člověk dobrega stori, za vse ima pregovor, L.%, XV/ ~ » ,--r----------------------W1UTVU liVřX X , * -- -~ ^ , - X Za nobeno drugo deželo ne bi ta postava bila ne- lepo besedo pripravljeno ; zdaj ga hvali, zdaj spodbuja 9 nego za Galicij varnejsa nih stiskah in skoro 9 so kristijani v denar- skoz in skoz se vêde ko dober, zvěst prijatel. 9 judovskih rokah. Kako lahko zopet peščico pregovorov: izgled se godi, da se oče svojega odiralca znebí edino s tem 9 zakon da mu svojo lepo hčer dá v posilno Ako bi poslanci državnega zbora le povrh hoteli premisliti samo te razloge, gotovo ne bi se bilo bati, da bi se nepremišljeni ta predlog podpíral. Iz -govora kat. polit, kazine dunajské. *) Lap (primeri slov. lapor) pomenja se v srbščini mehko^ gibko zemljo, odtođ imena blatnih krajev: Laporje; primeri šes ure od sv. Vida Jeli Ober- in Unter-L a p p a c li y to je „V lap ah" y na Bogovem (Vogau). Tudi tukaj je zemlja mehka in gibka. ni Lambach dialecticno za Lehmbach ravno istega pomena? Pri imenu : Tergo lape se zna tudi misliti na pomen trg Lape. Pis. # §0 ; nego um, ki jemlje. SrecnejŠi je ta, ki daje Sraga nedolžnosti se ne posusi , v nebesa spuhti. Poniznost je Bogú in ljudém ljuba. Potrpljenje železne duri prebije. Snaga je Bogú draga. iû na pravém městu, je, naiiur Jiieruer pravi, dobro razumeti njih duh in se prav zavesti njih lepote treba je kakor Herder pravi, f po obsežku in po obliki Kedar prilika nepremišlj govor telebi, nikdar ni na pravem mestu. Abotnaraba kakor iz jasnega v M era m vaga v nebesa pomaga Rahla beseda zlobnosti utolaŽi. pregovorov brezumne navade > že marsikteremu Kdor tebe s kamenom ——, njega » Ljubezen je zakon nebes, črt zakon peklà. s kruhom. ; pod vsa- Za pridnega za vsakim grmom kos kruha kem kamenom krajcar. Desetkrát obrni besedo na jeziku, predno jo izreČes. Kar ni mogoče prenarediti, to je najbolje pozabiti. Modri glavi eno okó dosti. Višemu prijenjaj, nižemu prizanesi. Na napačnosti, zmote in strasti člověkově mahajo mnogi pregovori, na priliko: Vsak na moj mlin vodo navraća. HHHMfl Strasti so verige, ktere imajo sebičnost za prvi klep. veliko pokazila. Pripoveduje se, na pr., da kardinala sredi 16. stoletja, niso izvolili za papeža le za- Toska ) rad tega ne i ker U.U» » V»» I1C ZlCk vedno na jeziku imel nektere lom barske prilike, ktere so se ljudem grde zdele. Veliko bi se dalo o tem še govoriti ; tisuč in tisuč pregovorov in prilik imamo, marsikaj mičnega bi se lahko priložilo, posebno mikavno bi bilo, primeriti k prilike narodov. Poskusite rojaci jednoznačnimi druzih slovanskih » Slovansko slovstvo. Strasti so verige, ktere imajo sebičnost za prvi klep. * Povest „Žalost in veselje", ktero bode družbi Varuj se maček, ktere spredej lizejo} zadej pa praskajo. sv. Mohora letos izdala, bode obsegala 14 tiskanih pôl Žalost in selj ktero bode družba Grbec tujo grbo vidi, svoje pa ne. Letal visoko, padel globoko. En krivicen vinar deset pravičnih snê. . wuuvi« , XT: noaauiu pól je že natisnjenih. Ravnokar je romal v tiskarnico snopič „Življenja svetnikov", ki bode Uči skopuhova je dostikrat žena požeruhova. rokop kakor prejšnji z mnogimi lepimi podobami okinčan Pit ni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti. Anahars je rekel, da trta trojni sad obrodí; Tudi podobe za 3. del „živali", ki bode nas v izvrstni Erjavčevi pisavi seznanil s ticami, smo že dobili, in janost, poželjivost Lenuh 9 sam k è s. sebi pi- reci moremo * y da so prav lične 9) Besed čas krade. Pametni se pri ognji ogreje9 nespametni opeče navadnem življenji se skazujejo prilike in pregovori kratkočasni in podučni. Včasih so pač nekoliko predrzni, mnogokrat celó zarobljeni, ker nikomur ne prizanesó Bunjevačke i Sokačke Novine. Pod tem naslovom počne še ta mesec, ako ne bode kake zapreke, izhajati v Kalači časnik pod gori imenovanim naslovom, kteremu bode vrednik prečastiti gosp. Ivan Antunovic, kološki kanonik; cena mu bode 3 gold. na leto. > Bunjevci in Šokci, živeči v Bački ; 80 pravi Hrvati; al dozdaj se nič ni storilo za njihovo Postave so kakorpajčevina: muhe drže, čmrle izpusté. narodno izobraženje; dobro došle tedaj „Bunjevačke i Enega listek skrije, druzega dob ne zakrije. Iz vsega se lahko razvidi Sokačke Novine". da so pregovori in pri- like za mnogo rabo in zeló koristni. Podučujejo nas natqrec, kakQ .da se imamo vesti v življenji. Ne učé nas sicer tercieljito in sestavno kakor kake bukve; pri-govarjajo nam pa vecidel umevno in izvrstno kakor mnogoskušen, zvest prijatel, kteri brez ovinkov koj Mnogovrstne novice. * Rusij V ima vec emlj f kakor vse druge države v Evropi. Ona ima 365 tisoč štirjaških milj. Vsa Evrop ima le 182 tisoč štirjaških milj. Od tega Rusija većino , «.www , W T » «^J pravo zadene in nam marsikaj pojasni, o čemur nam učeni in njih bukve nič ne vejo povedati. Pa tudi z ozirom na zgodovino so pregovori zeló mikavni, namreč blizo 100 tisoč štirj. milj Rusij ima še zdaj dovolj neobdelane zemlje, in zato ima veliko prihod , ker v njej beračija posestnikov (proletariata) ni vcasi zeló potrebni v pravo spoznavanje značaja, šeg in izobraževanja narodov; kajti hranijo nam marsikak kal iz starodavnega življenja ijudi. nost mogoča Rusij se na svoji mlj s časoma lahko po množi svoje stanovnike na 100 milij * Moldavi in Valahiji je vlada ukazala, da se Sploh pa so prilike korlstne, ker nam vadijo pamet morajo vsi Židovi (judje) iz teh dežel izseliti. V Avstriji in bistrijo um; nesrečnemu so, razun sv. pisma in božje imamo tega blaga toliko, da ne vemo kam ž njim. besede, često najboljša tolažba, kajti poštene so skozi * Iz Varaždina piše „Pučki Prijatelj", da je te dni in skozi, in prijazne tudi prostému možu. Ko je Sančo Pansa — oni meh poln pregovorov v 43. poglavji ravno vnovič iztresel cei bokal tacih ljenjem stopila iz ondašnjega uršulinskega samostana sestra Be nedikta, rojena Slovenka, in to s papeževim dovo rekov, raztogoti se celó Don Kišot ter zavpije: bi te Da prekleti Sančo ! naj bi te s tvojimi prilikami vred To je res ) XX AA Vf y M JLJL- Vv M J^/ j^/ WUW f A v f V kakor „Pučk. Prij." piše, redka dogodba vzelo šestdeset hudičev. Celo uro je že razkopavaš, ter me z vsako v srce pičiš; še na vislice te bodo spravile Našim liovoercem na pamet. te vražje prilike Sančo kjctixvju — kaj pa vam jo, guspuu, ua ste zarau le ma- vego. r u u u i j u. u <*. x»icu «i ^uu „*. . —^ lenkosti tako razkačeni; koga pa kaj skrbi, če svoje grditi vero in pobožnost, in poleg ljubiti domovino blago zapravljam: saj nimam druzega, niti zemljišča to se nikakor ne sklada. Kdor vero grdi in pobožnost nití «T. m l'a o o r^îlîlrrt rro i-^íKl™« »aamalinia rko won^QV IrriP.Í • ,.lft7 RATTI Homolillb !" temil „Za božji gospod čas ! odgovarja da ste zarad te ma- g nazorih Silvija Pelika čitamo znamenja doljuba. Med drugim pravi: „Psovati in niti gnojišča , ig priliko za priliko • z/aoiuc/uujc, j/« »wuu«i • „j«v«.«^»— • 7 Kdor prav veliko prilik zná, temu so skoraj to, ne veruj; on ti je hinavec; on ti je najgrji državlj asmehuje, pa vendar kriči: „jaz sem domoljub!", temu kar je bogatinu velika zbirka bukev; veseli pa pametni pajdaši so mu na življenja potih, prijatelji, kteri mu zvěsti ostanejo v sreči in nesreći, in ga nikdar ne za- pusté 9 ne v šali ne v resnobi. Se Dopisi Iz Gradca. (Grozovita morivka malih otrok Paus ve 9 san ne v resnooi. ■ l wratica. {urruzuvcou -mvrwM* uwavw* vw vn,, x da ni ravno vselej lahko, rabiti pregovore po imenu) je bila přetekli teden pri tukajšnji deželrii v besedi in pismu, duhovito in vspešno, o pravem času odnij na 16 let obsoj ; njen mož pa na let Ta baba je posebno najđenee, to je, nezakonske otroke, ki se iz špitala dajejo na rejo po deželi, po 10 do 15 gld. na rejo jemala, najljubše so jej bili bolehni otročiči. Da jih je zavdala, dajala jim je maka, potem pa je mrtve s pomočjo svojega možá v vodo (reko Muro) metala. Dokazano je, da v 7 mesecih je tacib rejencev 27 pomorila in v vodo vrgla; koliko pa še druzih otrok, kterih matere niso znane, to se ne vé. Neumno ljudstvo, ktero navadno od otročiča, ki umrje, pravi: ,,bo pa en angelček več v nebesih", in ktero ni vedelo, zakaj tej hudičevi babi otroci tako radi mrjó, je morivko sploh imenovalo „Engelmacherin" (to je, „ženo, ktera an-gelčke delà".) Iz Celovca — naznanjuje „Besed.", da za Jane-žičevo ustanovitev se je dosihmal nabralo 446 gld. 23 kr. — Iz zapuščine Pfliigelnove je c. kr. deželni predsednik učiteljskemu društvu izročil 400 gold. Iz Liburnije 6. marca. —! — Hudi potresi so od pustnega pondeljka celih 8 dni pri nas razsajali. Naj-močnejše potreslo je dvakrat zapored na pustni večer ob 9. uri, in to tako, da tudi najstarejši ljudje tako hudega potresa ne pomnijo. Vendar hvala Bogu! ni se nobena nesreča pripetila. Al — naznaniti moram z žalostním srcem dragim bralcem „Novic" strašni dogodjaj, kteri je po potresu na pustni večer siromaške prebi-valce iz Klane, županije Kastavske, povse na beraško palico pripravil: „Od več ko sto hiš, ktere ima *~as Klana skupaj, vsaka je kolikor toliko poškodovana, 39 hiš je pa tako razrušenih, da jih ni mogoče popraviti; prezidati se morajo vse prav od temelja. Strme pečine pod razvalinami starega nekdanjega grada lomile so se od silnega potresa do 60 centov težke, in valile z gromovitim šumom in ropotom na ravnino. Nedavno novo zidane cerkve počil je tudi notranji zid (kolona) tako, da ni več v njo varno hoditi, dokler se ne popravi. Največega straha pri ti katastrofi vžil je, vredna duša bolni, v postelji ležeči častiti plovan gosp. Princ, ker njegovo stanovanje je tako razrušeno, da se skoz raz-poke ozidja na vrt gledati more; prečastitemu gospodu pa padala je na njegova bolna prsa malta in grozni strah mu je bolezen še bolj pohujšal. Komisije so že došle iz Volovske in Trsta. Med drugimi gospodi, kteri so se komisije vdeležili, je tudi pl. g. Ciotti iz Kastve, kteri je nesrečnežem lepo pomoč v denarju podařil in jim obljubil, da jih hoče tudi v prihodnje s svojo do-brodarno roko obilno podpirati. Bog ti stoterno povrni, mili narodnjak, ljubav Tvojo! S Kranjske gore 2. marca. — Zopet nam je nemila smrt vzela iskrenega rodoljuba. Gosp. Andrej Robič, bivši inženir pri erdeljski železnici, v Peštu — v tuji deželi. Zgubo izvrstnega moža ne milujejo le prežalostna žena s hčerko, bratje, sestre in svaki ranj-cega, temveč vsak, kdor je natančneje poznal ranjcega. Andrej Robič je luč svetá zagledal v Kranjski gori. Že z mladih nog je kazal svoj jasni um. Ko je v Ljubljani dovršil nižo gimnazijo s sijajnim vspehom, in je že ta-krat kazal posebno veselje in talent v računstvu, se je podal na tehniko v Gradec; po izvrstno dokončanih teh studijah je na Ogerskem kot tehnik in pozneje kot inženir službovah Z dušo in telesom veren sin svoji domovini je vseskozi tudi na tuji zemlji marljivo prebiral slovenske časnike in knjige slovenske Matice in družbe sv. Mohora, kterim ud je bil. Kakor pa je ranjki vseskozi zvěst sin bil svoji domovini, tako mu je tudi vera naših očetov sveto geslo bilo; on ni posnemal mračnjakov sedanje ère, kterih prva „liberalska" sto-pinja je zasmehovanje, kar je Božjega; zato pa mu je počenjanje „Tagblattovo" in enacih časnikov gnjusoba bila. Kakor je bilo mirno življenje ranjcega, ravno tako mirno je svoj zemeljski trudapolni tek končal 18. dne preteklega meseca v 36. letu svoje starosti. Bodi vrlernu rodoljubu zemljica lahka! JožeZanoškar. Crnomelj 6. marca. V. — Častiti bralci „Novic" bojo mislili, da je narodna naša čitalnica že zaspala, ker že dolgo o njej ni nič slišati bilo; al temu ni tako. Dvakrat v predpustu ste bili veselici, kterih se je vde-ležilo mnogo gostov; sicer pa se ob nedeljah in praz-nikih udje z rodbinami najraje v čitalnici zbirajo, tam kramljajo in se kratkočasijo v zadovoljnost vsem. O svečnici nas je po opravilih svojih pohodil visokocenjeni rodoljub gosp. Cegnar iz Trsta. Bog daj , da bi našemu kraju in vsi dolenski strani kmalu se odprla že-leznica ; na vsako stran bi koristilo to našim krajem ; vse drugačno življenje bi se gotovo počelo memo se-danjega, ko smo na vse strani zaprti. Iz Notranjskega 20. febr. (O šolskih zadevah.) (Konec.) Morda se je pa učiteljem plača zboljšala? Tudi še ne. V marsikterem kraji ima učitelj komaj za vsakdanji živež; da bi pa kake potrebne bukve ali kak časopis mogel si omisliti, skoraj ni mogoče. S tako plačo ne more učitelj tudi pri naj bolj ši volji veliko veselja imeti do šole; saj ima hlapec več plačila kakor marsikteri podučitelj. — Brali smo imenik ljudskih učiteljev na Kranjskem, iz kterega se razvidi, da je še veliko tacih, kteri še niso k učiteljskemu društvu pristopili. Učitelji stopite v to koristno društvo ! Množina imponira na vsako stran, in čem vec družbe-nikov, tem več pomočnikov za društvene namene. Potem bode pa tudi imenik cenejši — želeli bi ga k većemu po 10 krajc. Iz Senožeč 3. febr. (Poslano.) Gospod Nemčur! Vaš „Eingesendet" v „Laibacherici" št. 46., kteri, Vašo zmožnost v pisavi daleč presegajoč , iz Vašega peresa ne izvira, kaže prav jasno ne samo to, da še ne veste, v kterem listu „Novic" je beseda o Vas bila, temuč kaže tudi Vaš značaj preočitno posebno taistim 4 nedomačim in 2 drugima do mači ma osebami, kteri so bili 6. svečana v Šuševi krčmi priča Vašega nesramnega izreka. Saj še tega niste v „Laibacherici" obstáli, kar domá sami trdite, da ste rekli. Da ste prošnjo, prav za prav pritožbo proti županu podpisali, to dobro vemo, in kaj bi je ne bili! saj je ta pritožba na Vašo „veranlassungo" na svet se rodila! Pa je to kaj čuda novega? Prav nič! — Da preradi obrekovalno blato osobito po narodnih ljudéh mečete, naj Vam povrh včerajšnjih „Novic" še to-le v spričbo služi: Zakaj ste 7. novembra 1869. leta pred zbranimi 113 tržani, kterim je zarad županovega obnašanja namestnik njegov predsedoval, očitno izrekli, da je bila županova razde-litva drv v „Curku" goljufna? To svoje nesramno ob-dolževanje ste tudi pred c. k. lokalno komisijo 5. svečana t. 1. ponovili. Prič je dovolj. Nesramnež pre-drzni! ali se upate to skazati?? — Zahvalite se, da je župan, kar mu more vsaka poštena duša pritrditi, pri-zanesljiv, sicer bi Vam na Vaše lažnjivo obrekovanje, ktero ste Vi leta 1867. in 1868. proti njemu do deželnega odbora in c. kr. okrajnega glavarstva hudobno kolportirali, gotovo ne odjenjal. Kakošne rešitve ali odloke pa ste na vse Vaše pritožbe dobili, le predobro veste, da bilo so tako blatne za Vas, da si jih še na svitlo dati ne upate. Mar ste pozabili, kako ste preteklo jesen tukajšnjega gosp. župnika „nafajfali", da je on vsem faranskim županom z lece očital zanikernost zarad šolskih drv, čeravno je bila ta zanikernost edino le Vaša? — Alije to hvaležnost, da Vi hvalevrednega moža, kteremu ste posebno hvalo dolžni, obrekujete, da ima sè županom skrivno zvezo?! — Kaj ne to zato, ker je on, spoznavši Vaše ustmeno in pismeno kovar-stvo pravično odbijal?! Ali morda „Schulkodex" od Vas tirja, da ste s tržani zarad gozdnih in sploh sose- skinih zade v v vednem prepiru? Ali morda tudi „Schul-kodex" Vam ukazuje, da Vas morajo ljudje med učenjem, na vrata šolske sobe trkaje, večkrat na dan ven iz šolske sobe zarad zakotnih pisarij klicati ? ! — To in se cela bisaga druzih řeči so fakta, ktere, če Vam je drago svoj „oíFenen gerichtlichen Weg" nastopiti, tudi do pičice spričamo, da Vam bodo lasjé pokonci stali. Iz Zagorja na Pivki 4. sušca. —at. — Pri nas čutimo ta teden slednji dan potres. Prvi bil je v po-deljek 28. u. m. 20 minut čez poldne, drugi v torek z večer ob 9. uri 5 minut, in čez 35 minut ravno za tem se je zemlja zopet nekoliko zazibala, isto noc se je pa potres proti 3. uri čez polnoči ravno tako pono-vil; v sredo smo ga zopet dvakrat čutili, prvič proti 2. uri čez poldne, in drugič kmalu po 8. uri zvečer; preteklo noč zopet dvakrat, in sicer prvokrat proti polnoči, drugokrat pa okoli 2. ure po polnoči. Najmoč- nejši med temi potresi je bil prvi, ki je kaki 2 minuti (?) írajal, skoraj temu enak bil je tudi drugi; vsi drugi bili so si zeló enaki, le preteklo noč bil je prvi tudi precej močen. Tu in tam opazujemo tudi znamenja, ki nam jih je pustil potres; vendar pa brez posebne škode. Čutil se je vselej večidel od zahodne straní. — Naj pri tej priliki tudi še omenim, da se tukaj ljudstvo še jako živo spominja lanskega Pivškega tabora. Mnogokrat čujemo tedaj iz ust priprostega kmetiča o bivšem taboru pripovedovati, kako so ta ali oni gospod na taboru „pridigovali" in kako resnične so bile besede, ki so jih govorili. Ni se tedaj čuditi, da bi nemškutarji preradi vse tabore v žlici vode potopili, in da jim žolc v možgane stopa, ko vidijo, da se narod na tisoče v tabore zbira in po postavi zagotovljene pravice zahte-vaje kliče: ne vdajmo se nemčurski sili! Iz Loža na Notranjskem. (Potresi.) Res nena- vadno je za naše in ognjenih vulkanov zavarovane kraje, da se že ene mesece v tukajšnji okolici čutijo pogo-stoma potresi. Letošnjo zimo smo v naši dolini okoli 15krat čuli neko podzemeljsko bobnenje, ki je vselej s kratkim, toda krepkim stresom zemlje se končalo. To je pa le redko kdo opazil, kajti bilo je navadno ponoči in vsi ti potresi trajali so k večemu le po 2 sekundi; le zadnje dni svečana in prve dni sušca je močni su-vajoči potres razgrajati pričel. 27. svečana imeli smo dvakratni potres: prvič okoli 12. ure opoldne 8 sekund, in zvečer okoli 8. ure 5 sekund. 28. svečana zopet dvakrat: prvič med 12. in 1. uro opoldne 10 sekund, in zvečer zopet 5 sekund. 1. dan sušca opoldne se je čutilo večkratno, toda bolj lahno stresovanje; ravno ta večer (pustni večer), ko je vsaka družina pri dobri ve-čerji in dobri kapljici veselo kramljaje čez navado po-sedela, se okoli četrt na deset zasliši bobnenje kakor prihajočega voza, in v velik strah starih in mladih se zemlja grozovito potrese, okna in kozarci zarožljajo, stoli po sobah poskočijo, vrata se sama odpirajo, tu in tam pada kos mavte od stropa in opeka s streh. Ta silni stres je trpel okoli 15 sekund; 10 minut pozneje vrne se še v drugo, toda bolj lahno in le 5 sekund dolgo trpi; čez 10 minut pozneje vrne se še v tretje, zopet krepkeje, toda le 3 sekunde traja. 4. sušca ob tri četrt na dve ponoči se je zopet krepko potreslo, da so okna in vrata zadrgetala; trpelo je to 5 sekund. Něvami so bili res vsi ti potresi za naše hřibe z veli-kimi votlinami. Se bolj nevařen je pa potres, kedar se omenjenemu potresu še tako imenovani plavajoči potres pridruži, da obe združeni moči ob enem in istem času zemljo sem in tje, zdaj na levo zdaj na desno premetavate ; velikokrat so le mali trenutki zadosti, da cele pokrajine zemlje v najstrašneje pušave spremenijo. Na primer v Kalabriji leta 1783. Zemlja je na tisoč krajih razpokala in po eno in še več ur dolge, po 100 in še več čevljev globoka žrela pokazala. Deloma se vidijo še danes, deloma so se pa brž nazaj zatisnile in na tisuče ljudi pogoltnile. Srečen še je bil, kdor je toliko globoko padel, da ga je zemlja zagrnila da je bil naglo oproščen zemeljskih muk. Omilovanja vredni so bili oni reveži, ki jih je za noge, druge za prsi in tretje za vrat vjelo; morali so brez vse pomoči v naj-strašnejih mukah počasi žalostěn konec storiti. Bilo je čez 200 vaši in mest posutih, 113 hribov podrtih in čez 100.000 ljudi pokončanih. Ravno pri tem potresu in v tem trenutku je bil en del Sicilije, in tudi Mesina pokončana. Tudi v Mesini je je na tisoč in tisoč ljudi pod razvalinami hiš svoj prezgodoji grob našlo. Še veliko druzih žalostnih izgledov vsled kratkih toda hudih potresov imamo, kakor v Limi, Lizabonu itd.; al pustimo na stran taka žalostoa premišljevanja. . Iz Senčurja 2. sušca. R. — Tudi pri nas smo sinoči nekoliko čez 9. uro po naši uri čutili potres, ki je, kakor se nam je dozdevalo, od juga prizibal; vendar to Kurenta čisto nič ni oplašilo. Iz St. Vida. (Potreben dodatek „Novicam11 k dopisu: „Iz St. Vida nad Ljubljano 27. sveč.") Potrebno se nam zdi, k unemu dopisu pristaviti nekoliko besedi, da se hvalevrednim osebam zaslužena hvala iavno ori-^ f li obči. Najpoprej gré posebna hvala gosp. M. Kralj i ču, posestniku in oštirju, ki nam je, kakor pri prejšnjih besedah, tako tudi pri zadnji gostoljubno prav pripravne sobe svoje gostilnice odprl ter nam jih brez-plačno za „besede" přepustil. — V igri „Strup" ste glavni osebi „Ljudmila" in „Božidar". Prvo je igrala Ci li ka K raljičeva. Kakor je že pri poprejšnjih štirih besedah naše čitalnice z veliko pohvalo v manjših govorih izvrstno govorila, je pri tej poslednji, kakor „Ljudmila" v veči nalogi, tako čutljivo in krepko govorila in se ponašala, da bi gotovo vsakemu mestnemu teatru v čast bila. Ravno tako je igral izvrstno Fr. T.... kakor „Božidar", da se sme očitno pohvaliti. Tudi Nežika Ti sal kakor „Barbika" in „Micika" je tako čvrsto in karakteristično govorila, da je poslušalce v glasno pohvalo prisilila. Naše pevce je izuril naš vrli in pridni organist gosp. M. Brnik, da nam tudi naše cerkveno petje jako povzdigujejo. Toliko smo želeli dodati omenjenemu dopisu, da se vsakemu zaslužena hvala izreče. Pristavimo le še to, da so gostje pri odhodu na en glas prosili: Sentvičanje, večkrat, večkrat nam napravite tako vesel večer, kot je bil nocojšnji! Iz Ljubljane. (Iz seje glavnega odbora družbe kmetijske) pod predsedništvom dr. pl. Wurzbacha, v ktero je tudi přišel odbornik vitez Gutmansthal, omenimo važnejše obravnave: Sklenjeno je bilo po želji c. kr. deželne vlade kratek in lahko umeven poduk, kako ravnati z gozdnim in sadnim drevjem, ki ga je polomil letošnji sneg, sestaviti po spisih Bodensteina, Seitnerja in Dimica. — Vloga gosp. Žarka iz Krškega, da bi družba razdelila borovčega semena, je bila s predlogom viteza Gutmansthala, naj bi se premije vpeljale za pogozdovanje golih gozdov, v sporočilo izročena odseku za gozdno gospodarstvo. — Trgovec Kringel iz Vratislava bode kmalu poslal naročenih 30 vaganov rigaj skega lanenega semena za 292 gold. 50 kr. Brž ko seme pride, se bode noročnikom to na znanje dalo. — Odbornik Schollmajer nasvetuje, naj se last-niki plemenskih bikov podučijo, da jih ne krmijo z lanenimi prešami in tropinami ; predlog se sprejme in poduk se bode razglasil tudi po „Novicah". — Prošnja gosp. kaplana Žana, naj bi se pri prihodnji delitvi plemenskih bikov ozir jemal na bohinjsko dolino, je bila v zapomnico vzeta. — Program, kako se uči v goriški svilorejni poskušalnici, ki gaje družbi poslalo ministerstvo kmetijstva, se razglasi po časnikih. 83 Rokopis g. R. Dolenca, kako ces pije umno sušiti, trpeče ljube z ni". Te kreposti imela je ranjka naša je bil dotičnemu odseku v pregled izročen; zarad po- blaga žena in preljubeznjiva mati. Več let je bèdela potnega podučevanja o predivstvu že letos se kraj postelje, v kteri je ležala bolna njena nadepolna bode ministerstvo prosilo subvencije. ~ " ~ Po dr. Costovem hčerka o ljubezen materna, kako si ti iznajdljivaî tako mislil sem si večkrat na tihem, gledaje voljno predlogu se bodo podružnice vprašale, kdaj naj letos v Novem městu, Rado lj ci, Vel. Laščah, Kam- trpečo hčerko niku in Razdrtem bodo delitev premij za govejo ži- Vsegavedočemu le so znani goreči ízdihljeji še več potrpežljivo trpečo mater. . ~ _____! ______v • • i«« i* . • • v nježna vino. Po predlogu viteza Gutmansthala naj se osnuje pazljivost, ktero je imela ljuba mamika za ozdravljenje program za prihodnji občni zbor meseca majnika; svoje hčerke. Izgubila je angeljčka kdo bode Našla dr. Bleiweis pa nasvetuje , naj se sporočila podružnic jej dal moč in zmago nad obupomr zarad razdelitve državne subvencije za vinstvo izročí zaupljivosti do Onega, kteri vlada nad zveaďnatimi ga je v v sporočilo dotičnemu odseku ? oba predloga sta se svetovi. s přejela. Ministerstvo kmetijstva pošlje družbi kmalu Ni se še zacelila skeleča rana ; ktero modele zaumetno napravo senožet na ogled; ke- srcu zadela smrt hčerke ljubljenke ) dar ti modeli iz Gradca pridejo v Ljubljano, se bode ljenje gïej je njenemu novo novo trnje na potu njenega življenja! trp- Zgubi to brž naznanilo našim ogledat. gospodarjem, da jih pridejo svojega ljubeznjivega zakonskega tovarša, nepozablji- Finančni direktor pl. Po saner ) Jan. Hladnik v Trnovém in Peter Prijatelj Brdu so bili za ude družbe kmet. sprejeti. kaplan vega rodoljuba Jožefa, in sopet stoji brez pomoči 9 na brez brambe ) brez podpore na svetu. Al srce, ktero zna goreče ljubiti, zna tudi veliko tr- (Učiteljskim pripravnikom, učiteljem ljudskih šol peti! In res viděli smo jo podvreči se naredbam Božje in kmetiŠkim fantom na znanje.) Razglas c. k. deželnega previdnosti z veliko odpovednostjo. Bridki udarci ne- predsednika za deželo kranjsko od ki zadeva čas februarja t. zgode in nesreče so njenega duhá še bolj ojacili t dasi- za osemtedenske vojaške vaje rekrutov ravno rahlo truplo se je močno streslo pri vsakem no-iz stanu učiteljev na ljudskih šolah, učiteljskih priprav- vem zgubitku in je začenjalo hudo pešati. Smrt ljub- brata našega nikov in lastnikov podedovanih (pojerbanih) kmetij na ljene sestre in občespoštovanega sopruga Kranjskem se glasi tako-le: Dogovorno s cesarsko ge- Janeza — bili so novi udarci, — vse to prestati v času neral-komando odločujem tako-le : „Vojaške vaje skozi malih let, kje sta junak in junakinja, da vse to strpita? Edina tolažba še jej je ostala v posestvu edinega tednov v §. 27. vojne postave omenjenih rekrutov v kronovini kranjski morajo praviloma biti v tem-le času za učiteljske pripravnike ljudskih šol, potem za uči- sinčeka in edine hčerke al tudi skrb neizmerna > res tolažba neprecenljiva > za mater vdovo skru- telje na ljudskih šolah sta odločena meseca avgust in seno na duhu, potrto na telesu. — Vendar tudi v tej September vsacega leta; b) za lastnike podedovanih okoliščini premagalo je vse ljubeče, dobrotljivo srce kmetij čas od 15. aprila (malega travna) do 15. ju- materino. Videla ju je poraščati v lepi nadi, z zadovolj- nija (rožnika) vsacega leta. — rver v icuu loui. in gvww oaivuu« wt o ^umim j/i&pivaujciu, 1868. stavljeni rekruti imenovanih vrst do zdaj še niso da bosta se vrgla po blagem očetu in ljubeznjivi materi. v prijazni spomin pišemo te vr- Ker v letih 1867. in nostjo, in gotovo sklenila je oči s polnim prepričanjem Mi smo stiče, spoznali gospó, kteri po vojaško izučeni, se bodo morali na Kranjskem podvreči osemtedenski izučbi v letu 1870. v času gori od-ločenem skupaj z rekruti, ki so se pri pravilni nabiri mnogo skušano mater, kot nežno čutečo sestro kot izvrstno ženo, kot ljubeznjivo pre- t novincev leta 1869., mogoče tudi leta 1870. nabrali. To očitno razglašam s tem pozivom, naj rekruti te vrste al še drugi se jočejo na njenem hladném grobu. In kdo ti? Oni kterim je bila rajna milostiva do- .1 u uv/ituw ia£igiaouiJu o tvui pu^ji v u lu^ uaj i uivi un tu vio tvyj ~ ~v ~ w " * ----j —-------j — ----w J —^ - — • — — ~ ki se bodo v vojaško izučbo poklicali, že primeren čas brotnica v re vah življenja, in teh je dosti po ljub-pred tem Časom svoja posebna opravila tako v red spra- ljanskem mestu, posebno iz vrste u čeče se m ladeži. vijo, # stopiti da bodo mogli brez zadržka o pravém času pri- vojaskim va jam Gosp. dr. Raz lag, advokat in deželni odbor- slednjem potu! Kako s težkim srcem boste brali Vi učenci Modric oddaljeni od družbe, ktera jo je spremljala na po- Ni vas samo velikokrat nasitila s ; --VO U« V41 • JL« u. 1 W ^ J W V* f V 1U UV£iUAlil V Vi M VI -----J - fiT se je iz Brežic že preselil v Ljubljano. Pozdrav- hrano, ki je potrebna za pospeševanje telesnega živ- ni k ljamo ga z radostním klicem : dobro došel! 9 ljenja — Pričujoči mesec se zgodi mnogo prememb pri lj u b j a, — u^y^o^j^^ «« ^v,«* v » c. k. okrajnih glavarstvih; v Ljubljano za okolico ljub- Domovina slovenska je v njej izgubila eno prvih do- napojila Vas je tudi z dušnim napitkom rodo- navdušenjem za blagor domovine. ljansko pride pl. Schiwitzhofen iz Kamnika, na Kr- morodkin, ki ni le z besedo, temuč tudi d jan s ko ško grof Chorinski iz Črnomlja, v Črnomelj pride podpírala narodne naprave. V njeni hiši so se zbirali Tribuzzi, v Kamnik K1 a n c i č. da * -------" * ~ * Gosp. Fr. Levstik se je preselil na Dunaj kakor » Laib. a pise bode na svitlo dajal satirični list sodeluje pri „Zvonu' < y m stari in mladi Slovenci vsakega stanu; nježnost njenega duha, kteri Je Blisk UMV-l. J UJWMUWWW UJVUVjj- last ženskega spola, je znala očarati vsakega. Kot prijateljica lepih ved in umetnost je znala vzbujati duhove in povzdigovati domoljubna srca ........ kteri Iz "Ljubljane 6. marca. tako, da dolgo bodemo iskali v Ljubljani hiše bomo našli gospó, ki je znala tako soglasno združevati kreposti in čednosti blage žene, ljubeznj ive ma- sledeče vrstice spomin gospe tere in izvrstne rodoljubkinje slovenske. Gospé slovenske, bodi Vam izgled ta I ~ " ~ Od žalosti vrstne rodoljubkinje slovenske razglasim v javnem izpolnujem prijateljsko dolžnost, in mislim, da v več bridko lažila. žlahna gospá! Kako se imenuje? streseno pero le težko piše črke : Ernestina Pleiweiso-va. Mile te vrstice iz Štajarskega od preblagega mo-jenih src vlijem vsaj malo dobrodejnega to- jega prijatla Davorina, ki je ranjko mnogo let po- 9 eno, kteri v spomin posvečujem te vrstice bili so vsi njeni, kot naj 1 j ubeznj i ve j šo mate Poznate li člověka nejvečo vrednost, in kaj mu znal in dobro tudi njene razmere 9 došle so mi z željo t teži b je polnovati? Veli se: 9 9 in t v duh taj e vat bsegajoč aj- me g vse da jih svakinji svoji v spomin izročim „Novicam", ktere so jej od ne kdaj priljubljene bile. Prisrčna Ti hvala, dragi Davorine! za ganljivo spomenico Tvojo tudi v imenu sina in hčerke preljubljene rajnke, ki se srčno zahvaljujeta ob enem tudi za tako živo sočutje mnoga- 84 brojnih prijatlov, ki so 6. dan t. m. iz Benedek pripe- gnjezdo vé, da dr. Jan. Bleiweis vživa truplo matere njune spremili na pokopališče. Naj po celi deželi hajd veliko zaupanje u vicu uciitciiy A* so jo skovali: temu imenu mo remo podtakniti 50 gold, in šla bo nakana po svetu v domači zemlji poleg svojih mirno počiva nepozablj raj na ! Dr Bleiw (Konečná obravnava glasovite dogodbe na Jančem kakor o praski na J da dr. Bleiw ko in dr. Cost so isti vragi raznesli > > in Veve ah 23. maja w. I. o napadu nemskih turnarjev) se je začela 3. dan t. m. Zatožen je Janez Anžur in 57 družnikov njegovih, in sicer 16 gruntnih posestni kdor klobuk turnarju vzame ! po gold plačata Kdor pozná rodoljubj 7 9 kov hlap fabrišk delavec. J rokodelcev 17 9 sinov gruntnih posestnikov ena dekla, en orglar, en kajžarsk sin in en dr. Jan. Bleiweisa, ki se ravno za blagor kmetiškega stanu že več kot 25 let trudi in delà, je brž na prvi hip sprevidel to hudobno nemškutarsko kovarstvo, da bi on kmete zapeljeval v tako nesrećo, ki je gotovo dr Lehm tožnik je c. državni pravdnik následek silovitega počenjanja ? In kdor vé > da prav sodniki so deželne sodnije svétnik nič se on ne briga za turnarje ) ki še muhe niso, da bi Ko zjek (predsednik), deželne sodnije svétnik pl. Ra a b mogle njegovemu očitnemu delovanju za pravice naroda in deželne sodnije adjunkt Božič. Kot zagovornike slovenskega kake overe staviti, mora pac pritrditi „Tri imenuje „Laib. Ztg dr Wur zbach dr. R glavovim" besedám ki DUbCUaiJLl , l\l je iCJVd, vie» VII. JL>ici»\oiD oc U ne potroši za to, ali turnarji z bobnom in rekel da dr. Bleiweis še dr. Rudolfa in dr. K. Ahačiča, pa dr. Raz J lag , ______________ __ lag in dr. Wurzbach menda nista. Na pritožbo držav- zastavo lazijo po hribih in dolinah ali ne. nega pravdništva in nekterih zatožencev je nadsodnij v Gradcu premenila tukajšnji zatožni sklep v to, da ni ikj J Noviear iz domaćih in ptnjib dežel Iz Dunaja. Zbornica poslancev je vkljub javnemu Veliko število zatoženih in 87 přič daje mnenju vendar-le in z veliko večino sprejela nesrečno našla hudodelstva P ampak hudodelstvo toliko gradivo konečni obravnavi, da že cei teden traja novo postavo o pridobitnem davku, to je, davku za bode V se več dni trajala. Posebno „Laib. Ztg." popi zaslužek. Proti njej so glasovali le Slovenci, Poljaki in suje to obravnavo tako obširno, kakor je popisovala ob 13 Nemcev. Po pravici pravi „Reform", da dr. Brestel svojem času „Sokolovo" obravnavo, kajti takrat jej je je izvrsten finančni minister — za vlado, a ne za ljud- srce veselj gralo } gostoma imenovati, <* uu*»j iujc m, wiciwojouvu, j^ci*. prearugacenega uavKa. — miuisier vjrisj&ra je zuurmui peklensk hudobnež — gotovo iz nemškutarskega gnjezda poslancev izročil sporočilo o tem, kar so deželni zbori da je môgla dr. Cost daj imé dr. Bleiw ime po- Nek stvo vsako leto prinese Cislajtaniji dragoceno darilo °ltu> x\j vv/ predrugačenega davka. Minister Giskra je zbornici je vrgel med nektere kmete nesramno laž > da Je sklenili zarad direktnih volitev poslancev v državni dr. Bleiweis obljubil 50 gold, onemu, kdor nemškim zbor. Al to vse so poslanci že pred vedeli! Dr. Giskra turnarjem „fano" vzame, in šla je ta laž od ust do ust, ne vé, kaj bi s temi volitvami počel; rad bi jih imel čeravno nobena živa duša ne vé, komu je^dr. Blei- da bi zadnji sled federalistični v deželnih usta v ah vendar si ne upa s predlogom na dan, ker se weis ali sam ali po kterem drug em to rekel Sko zatrl val je někdo celó to laž, ki je uni hudobiji na čelo pritis- boji, da ne dobi 2 tretjini poslancev ; zato tava sèm ter nila se kolosalno neumnost, da je dr. Bleiweis po svo- tjè, in danes se sliši, da se stvar odloží. m sinu kmetom poslal 50 gold.! Še drugi pa so oteli pismo dr. Bleiweisa v rokah imeti, ki „voli „fana" vzame! Se ve, maeht" daj da turnarjem Jvuiuaxjviu jji tudi tacega in enacega pisma ni da (Stan zemljiske razveze do letosnjega leta.) vsem skupaj je dozdaj rešenih 3090 oglasov ali pro ikj ---— * vokacij z 121.050 pravicami, — «^««j Vsa peklenska 997 oglasov z 46.466 pravicami, med kterimi je pa ostane tedaj še rešiti laž bila je vržena med nektere ljudi le kot pošast — ;—; j- ťvo«oi, v okoli 400 oglasov z več kot 24.000 pravicami že v ko- kteri niso vedeli, odkod je prišla; zato se tudi nobena nečni obravnavi. — Odkupljenih ali z denarjem, živa duša pri dr. Bleiweisu oglasila ni za onih izmišljenih odstopom zemlje ali razdelitvijo zemljišč je dozdaj v 50 gold. Bili so res nekteri kmetje dva dni po Jančji Vsem skupaj bilo 19.169 drvarskih pravic, 51.443 paš- dogodbi pri dr. Bleiweisu, pa ne zato, da bi bili „onih" niških pravic, 12.127 nasteljnih pravic, 552 gozdnopri- (kakor ga v sto druzih rečéh hodijo sveta prašat) vi*, ^ivinwou, uc aaiu, vxa ui um „UU1U 50 gold, terjali od njega, ampak vprašali so le za svèt kaj jim je storiti, da v vas ne dobijo vojaške posaďke, s ktero se jim je žugalo, ako se turnarska zastava ne povrne. Dr. Bleiweis jim je — kar bi vsak prijatelj našega naroda storil — resno na srce položil, naj si delskih pravic, 9010 skupnih posestvenih in menjalnih pravic, skupaj tedaj 92.365 pravic; — samo poravnanih pravic je bilo 142 drvarskih, 9245 pašniških 9 45 nasteljnih in 362 druzih pravic 9794 pravic 9 skupaj tedaj . . _ ■ Za učilne pomočke v pripravniških šolah se je pnzadenejo vzeto zastavo spraviti na dan in jo brž po- po ministerském ukazu tako-le odločilo: za spodnjo Av- vrniti } da dečih zadreg se resijo zažugane vojaške posadke iz sle- Vstrijsko 1500 gold., za zgornjo Avstrijsko 400 gold. Jančj — „Laibach." je to omenila, ai pisaieij dogodbe je za dobro spoznal še celó besedo »X« -----1_ _____J. _ X_____ „ _____V», • _____ za neumno oiiijoCkU XxJ\J\J ^uiui , Ci ci ít^yj x la j \j tirouijůuu tw guiu.j a at pisatelj Solnograško 200 gold., za Tirolsko 1200 gold., za Vor- arlberško 400 gold., za Stajarsko 800 gold., za Koro- fidij po izreku nekega zatoženca v preočitni per- ško 400 gold., za Kranjsko 400 gold., tako tudi za zasukniti v „kitzlich". Kdor je to bral, videi je Trst m // - ----j - -----/ ---J ~ X i Ol j Istrijo j V^ U1 ikj\j 1X1 vliauioau j V ouu fjvj brž, kam pes taco molí! Kako se je dělalo na natolce- za Dalmacijo 800 gold., za Česko 3500 gold., «« „u- vanje dr. Bleiweisovega imena, je vsak nepristransk ravsko 1000 gold., za Bukovino 400 gold., za Galicijo Gorico in Gradijko, povsod po 400 gold. Mo bralec brž^ razvidel iz onega stavka „Laib." popisa, ki Jer. Juvanu je 22. maja na frančiškan praví: . „Da * Jer. Juvanu je 22. maja na irančiškan> Stajarsko. Za c. k. okrajnega glavarja v Celji je skem mostu nek njemu neznan člověk stopil in imenovan Schonwetter, dozdajni sodnijski adjunkt Da 3000 gold. ga vprašal: od kod je? in potem mu je rekel, Ua je v Slovenogradcu. „Slov. Gosp." pravi, da je přišel do sm dr. Bleiweisa 50 gold, obljubil, če turnarjem vzemó te časti po priporočbi poslanca Lohningerja in Kaisers- da je v Slovenogradcu. „Slov. Gosp. praví da je přišel do zastavo. Po takem so tedaj ljubljanski vragi celó ne- znane kmete lovil felda nice 50 gold jeli trgu —" ~ íciua, ki sta ga ministrom samo zato priporočila, da Jbi jih na lima- je strašen nasprotnik Slovencev, kot taki nam je že ker ; in pritaknili so sina dr. Bleiweis ovega kakor tudi štacuno ranjcega Jožefa Bleiweisa čegar imé še celó v grobu nima mirú! Nemškutarsko poznán iz Radgone, ker je pri sodniji raztrgal neko slovensko vlogo. Celju bo tako ravnanje těžko! Slovenci Savinske doline, držite se trdno postavi Odgovorni vrednik: Jaiiez Murnik Natiskar in záložník : Jožef Blaziiik v Ljublj