Št. 115___________________ V Gorici, Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ¦oboto ob 4. «•"» popoldne ter Rtane po poŠti preji«. i ",5,m ali v Gorici na dom pošiljana: vso leto ......... Vt K V ,,........ -io„ '/s ».........r» ,1 PosainiCiiP številke stanejo 10 vin. ()S06A" ima »VslfUaio ix.reUame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ,bliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici v soboto dne 2. oktobra 1909. Tač«) XXXIX, •Vse za mrod, svobodo in napredek!* Dr.-K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St.?7 v Gorici v I. nadsjtr..'' Z urednikom jo mogoče govoriti vasi dan od 8. doj 1% dopoludae ter od 2. do 5, popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopbludue. TJ p r a v niš t v o se na> liaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je. plaCatt loco Gorica. Dopisi naj se paSUJajo le uredništvu. Naročnina, rokla-naoije in drage reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo' le upravništva. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" fsak petek in stane vse leto 3 K. 20 vin. ali gld. 1-60. „Soča" in „Primoie," se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baomgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hou, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Ilova ski. na GorišČeku; Peter Krebelj, Kapuciuska ul. I; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. TeUfon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Ožja volitev za splošno volilno skupino se bo vršila v torek 5. oktobra, Naša kandidata sta: Dr. Alojzij Franko. cxK'cti)il< "\> Gorici in Anton Križnic. župai) ii) Velcposcsli)il< V |^ai)alu. \ Te volite v torek *. oktobra. Kako skrbi deželoi odbornik Berbuč za slovenska občine? h <:oja.\ Minda ni občine na Goriškem, ki bi boli občutila dobo 8 suhih let nego (iojaška. Za s;edaj nam ni namen pisati obširno, vendar pa je potrebno nekoliko uvoda, da fcodo cenj. čitatelji vso to reč bolj razumeli iu po zaslužku cenili. Leta 1884. — prej in tudi mnogo pozneje je županoval pri nas mož iz stare šole. ki sliši na ime Silvester Cigoj. Pri seji občinskega zastopa dne 7. 12. IH84. leta je stavil ta župan predlog, naj se občinski pašnik v površju 204 hektarjev, M arov in 99 nr razdeli enakomerno med občane tako, da vdobijo posamezniki nekaj dobrega in nekaj slabega sveta, kar se Jo soglasno sprejelo. Darij a. Češki napisal Julius Zeyer. (Dalje). »Pozna se, da ne zahajate med svet, da ne obiskujete gledališča. Ničesar ne veste! Ne vedeti, kdo je Vanjuša! Ves Petrograd mi zavida mojega tepčka Va-niušo. Pridobila sem si njegovo srce, ko sem prvič po svojem povratku iz Nemčije Plesala neki egiptovski ples. Takrat je bil knez Ivan Uliti za kulisami, in ko sem Prišla s prizorišča, se je vedel kakor da je resnično blazen. Poljubljal mi je roke, "oge, obleko. Baje so ga morali zadržati s silo; med plesom je hotel planiti na prizorišče in mi pred vsem občinstvom in Pred obličjem dvora priznati svojo ljube-2en. Vanjuška ie dovolj neumen, da bi sto-f'l kaj podobnega, Bog mu to odpusti! •oda res je to dobro, zelo dobro dete; lle mogli bi tega verjeti. Ali bi verjeli, da r,le je ta dečko hotel vzeti za ženo? Niti Sklenilo se je, naprositi c. kr. zemlje-merca, da izdela tozadevni razdelitveni operat. Vkljub temu sklepu se je p;: najelo za razdelitev nekega lajika. Nočemo trditi, da bi ne bil baš sposoben za ta posel, sili se nam pa prepričanje, da je mož tako plesal, kakor so godci godli... Premožnejši posestniki so vdobili zemljišča za deleže, iz katerih so si z malimi troški napravili senožeti. ki so re-prezentiralc vrednost 3000 (tritisoč kron), medtem ko niso bili deleži siromakov vredni niti K 30 (Trideset kron). Takih deležev so vdobili občinarji po tri. Ti razdelitvi je sledila zakupna pogodba z dne 5./12. 1885, vsled katere so se sporazumeli kakor občinski zastopniki tako tudi občinarji med seboj, da bodo vživali te deleže za dobo 20 let, to je do decembra 1905. proti plačilu najemnine, katero bode po potrebi občinskih opravil določeval občinski zastop od leta do leta. predstavljati si ne morete, kako je s to svojo mislijo razburil svojo staro babico. Poslala je k meni svojega tajnika, dala me prositi na kolenih, naj je ne storim nesrečne, in mi grozila s strašno kletvijo, če je ne vslišim. Šla sem k njej. Kako Čudna človeka sta to, ona in njen mož. Takrat je bila sama. Oblečena v dolgo haljo z vlečko iz temnega baržuna, se je opirala ob dolgo palico, podobno škofovi palici, kajti njen korak je vsled slabotnosti že negotov. Priskakala mi je nasproti, dolgi, beli, razčesani lasje so jej dajali zunajnost čarovnice. »Za Boga, ne vzemite nama Vanjuše!« mi je zavpila v pozdrav. »Nikogar nimam razun njega! Vsem svojim, otrokom sem gledala v grob, in Vanjuša je dete najmlajšega mojega sina. Če bi vedeli, kako žalostno je moje življenje, bi imeli usmiljenje z menoj. Vsako noč igram tu v tej sobi karte z možem, ki več ne more spati in ga nič več na svetu ne zanima. Če izgubi, mi razbije vaze in zrcala, če opazi, da mu pustim dobivati, si trga v jezi obleko.s telesa! In to vsako Že leta 1886. se je skušalo uničiti zakupno pogodbo z dne 5./12. 1885., nagla-sr.joč, naj bodo deleži prosta lastnina posameznih zakupnikov. Temu predlogu se je pa župan S. C. odločno uprl, pozneje pa in to leta 1902. stavil sam še vedno kot župan tak predlog in tudi prodrl. Ubožnejši občinarji so se temu «Hepu odločno protivili. Izvolili so si oti^ic iz svoje srede ter poslali deputacijo k deželnemu odboru, oziroma referentu Ber-buču. Berbuč je dal deputaciji potrebne nasvete, nasvetoval je, naj vložijo takoj pritožbo na deželni odbor zoper krivični sklep občinskega starešinstva ter ji izročil celo priporočilno pismo na odvetnika dr. Frankota za napravo pritožbe, zago-tovivši, da jim pojde on kot deželni odbornik vedno na roko. Gospod dr. Franko je resnično vložil pritožbo na deželni odbor, rešitve pa še sedaj ni. Kje spi spanje pravičnega, bode najbolje znano odborniku Berbuču! Ko so nezadovoljneži uvideli, da jim ni — vkljub zagotovilu odbornika Berbuču, od deželnega odbora nikake pomoči pričakovati, so naskočili ti napredni življi leta 1904. pri volitvah v občinsko starešinstvo klerikalce ter resnično vdobili premoč in županstvo v svoje roke. Bolj nesrečnega županstva menda še ni videla goriška dežela, kakor je bilo to. Šikane od strani deželnega odbora so bile odslej na dnevnem redu. Onega propadlega župana — Berbučevega »Benja-minčka«, se je našlo dan za dnevom pri odborniku Berbuču. Ko je pa šla de-putacija novega županstva k d e ž el n e m u odbor u, jih še po-gledali niso, smejali so se jim ter j i in grozili celo z »z a p o-ro m«----- Ker je novo županstvo uvidelo, da ni od deželnega odbora nikake rešitve na pritožbo iz leta 1902., zakupna pogodba iz leta 1885 se je pa bližala poteku, je bilo županstvo siljeno, dati pismeno odpoved zakupnikom občinskega pašnika. Klerikalci pa niso hoteli odpovedi sprejeti in to baje po nasvetu deželnega odbornika Berbuča... Na to je vložilo županstvo po odvetniku dr. Pretnerju v Trstu sodni jško odpoved zakupnega zemljišča. Tu je nastal ogenj v strehi. Deželni noč! Zjutraj zaspi, in jaz nekoliko podrem-ljem. Po dnevi pride za trenotek Vanjuška, in to je vsa moja radost. Vanjuška je poslednji našega rodu. Ne sme skleniti neenakega zakona! Usmilite se me!« Tako je govorila kueginja, vzdihovala, plakala, lomila z rokami. Bilo mi je tesno pri tej starki, v tej hiši se mi je zdelo vse kakor v blsznici. Prisegla sem kneginji, da Vanjuša ne bode nikdar moj mož, in hitela iz sobe. To je bilo tako lahko priseči, Vanjuša je tako smešen! Oni večer mi je prinesel za kulise briljanten nakit, katerega mi je pošiljala njegova babica. Nisem ga hotela sprejeti, toda ta trenotek sem zagledala zavistne poglede signore Corom-bini, svoje tekmovalke, ki v gledališču vedno intrigira proti meni, in sprejela sem ga. Bila sem z Vanjuško tako ljubezniva, da je bil ves srečen. Drugi dan sem vrnila nakit babici, toda tega ni nihče vedel, in s spoštljivim šepetanjem se je govorilo dalje o mojih demantil?. Za teden dnij je signora Cbrombini zbolela vsled zavisti, kajti celo mesto si je že pripovedovalo, odbor je vložil dne 5. junija 1906. na pristojno sodnijo pritožbo, trdeč, da je bila okrajna sodnija nekompetehtna. Vspeh je dosegel s tem korakom deželni odbor edino ta, da je okrajna sodnija v Ajdovščini s svojim sklepom nadaljno postopanje v odpovedni zadevi vstavila. Občina Gojače je pa potom svojega zastopnika dr. Pretnerja vložila zoper postopanje deželnega odbora pritožbo na upravno sodnijo. Kakor državna sodnija s svojo razsodbo Z 393/R.G. z dne 19. oktobra 1906. tako tudi upravna sodnija z razsodbo No. 9719/V. G. H. z dne 31. oktobra 1907. jedaladeželnemuod-b o r u. t a k o lekcijo, da brenčijo odmevi odbornikuBerbučugo-tovo še sedaj p o ušesih. Kakor smo slišali iz ust Berbučevih »Benjaminov,« se je isti celo izrazil da, ako propade deželni odbor pri državni so-dniji, se on odpove časti deželnega poslanca in odbornika. Če je to res, tu ga imate moža! — Mesto da bi se bil Berbuč odpovedal, je vzel deželni odbor županstvo Gojače še • ostrejše na »piko.« Zasedel je občini vse izredne davke in polovico užitnine. Računov občina pa še sedaj nima in je bila siljena najeti si za kritje potrebščin posojilo K 600. Deželni odbor'te ta starešinstveni sklep prvotno odobril pozneje pa preklical ter zagrozil županstvu, da ako se ne bode vedlo bolj lojalno napram deželnemu odboru, naj se nadja kaj »hujšega.« To hujše je sledilo kmalu, kajti na predlog deželnega odbora je namestništvo v Trstu razpustilo dne 14./2. 1907 občinski zastop -Gojaški ter je bil imenovan za regenta zopet oni Berbučev prijatelj! — Ta regent je prvi dan po nastopu svoje službe kar brzojavnim potom preklical pooblastilo županstva pri odvetniku dr. Pretnerju. Ti šmentani naprednjaki pa tudi niso držali križem rok. Izvolili so si odsek ter nadaljevali pravdo in jo s spretnostjo g. dr. Pretnerja tudi srečno dovršili s popolno zmago na celi črti. Z razpustom občinskega zastopa je baje mislil deželni odbor storiti kar troje z jednim udarcem in sicer: 1.) Zasesti občinsko blagajno; . 2.) Zasesti spise in akte tičoče se označenega procesa in onemogočiti nadaljevanje ter kako me je doletela bajna sreča, postati ljubica kneza Ivana Illina, najbogatejšega plemiča v sveti Rusiji.« plesalko. »In vi trpite tako nečastno opravljanje?« »Zakaj naj ugovarjam?« je vprašala plesalka flaivno. »Ivan je neumen, toda dober. Ves zateleban je v me, in smili se mi njegova polblazna babica. Dokler bo oboževal mene, ne napravi druge, morda večje gluposti. Sicer me pa to zabava. Vanjuška mi je najel hišo, in njegova babica, ki me preganja s svojo hvaležnostjo, mi je vsilila trojko, tako krasno, da bi se vsaka carica lahko vozila ž njo o velikonočnih praznikih. Končno, če je hotela biti na vsak način hvaležna! In s čim mu vračam jaz njegovo ljubezen? No, dajem si od njega za kulisami pred obličjem signore Corombini poljubljati konec svojih prstov. Ali ni to dobro dete?« (Dalje prihodnjič,). L [ Jj Naša kandidata za ožjo volitev drič 5. oktobra sta: Dr. Alojzij Franko, Anton Križnic, V torek na voliSče! 3.) razbiti složnost naprednih življev. Udarec pa je bil prazen, kair: a d 1. občinska blagajna je »tla polna pajčevine; a d 2. tozadevni akti so bili na var-»| nem in a d 3. složnost naprednjakov se je še ojačila, kar so pokazale pozneje občinske volitve. Zasluge Berbuča za občino Gojače so: 1. Občina in občani imajo nad 10.0 00 K nepotrebnih t roško v. 2. Da je bil občinski zastop nezakonito r a z p u š č e n. Vkljub njegovim spletkarijam pa je občinski zastop še vedno v naprednih rokah in pod vodstvom enih in istih oseb, kakor pred razpustom. — Da bi pa imel Berbuč zasluge tudi na tem, da je jutranji vlak vipavske železnice imel dne 9./1. 1908 toliko zamude, da so odvetniki obeh spornih strank prepozno- prišli k sodniji v Ajdovščino in so bile "stranke kontumacirane, Gojaški napred-njaki — nikakor ne verujejo... Naprednjaki! Vsi na noge sedaj pri deželnozborskih volitvah, da skažemo Berbuču čast, kojo si je zaslužil v dobi 8 suhih let, ter ga pošljemo tja .— kamor edino spada v — mirni pokoj! Naprednjaki! V boj! Vsi na volišče. Gregorčičevi kandidatje ne smejo več v deželno hišo, ker so nam doslej delali le škodo! Naprednjaki, berite to poročilo, sodite in volite! Maj ne tiomo volili tkUtar ? slancev v zbornici ter se zaletaval vanje s Pajerjem vred. 7). Volilci! Klerikalcev ne.bomu volili tudi zato; ker nočejo nikakega skupnega dela. Oni hodijo svoja pota. Na shodih in v časnikih govorijo tako radi o slogi in skupnem delovanju, v deželnem zboru pa nočejo nič slišati o tem. Radi tega morajo v deželni zbor samo naši kandidatje! 8). Ako bi prišli klerikalci zopet do moči, bi škodovali šoli. Oni hočejo: manj šole pa več zabitosti v ljudstvu, kar pač pride prav njihovim malham. Le nevedno ljudstvo se da izrabljati od klerikalcev tako, kakor znajo! 9). Klerikalni poslanci so z Gregorčičem na čelu hlapčevali Pajerju ter spravili deželo na rob finančnega propada. 10). Poslanec Berbuč je presneto drag gospod poslanec. Bil je tudi odbornik. Okoli 50.000 K je dobil, odkar je deželni odbornik, pa je nam deial le škodo! Kaj take ljudi naj bi zopet poslali v deželni zbor?! 11). Klerikalci uvajajo krivo vero na Goriškem po Terseglavu. Učijo poboj in nasilstvo — Kristusov nauk »Ljubi svojega bližnjega« so vrgli med staro šaro. — Zato pa jim ne smemo pustiti priti zopet do veljave, ampak onemogočiti se jih mora, poteptati v prah, iz katerega se nikdar več ne dvignejo. 12). Klerikalcev ne bomo volili, ker ne iščc«r> ljudskih kandidatov, ki naj bi uspešno zastopali ljudske koristi, ampak išče Gregorčič sam kandidate, pa take, ki so nesposobni ali bi bili slepo orodje v njegovi roki, da bi megla toliko lepše cve-teti v prid Lahom pa v neznansko škodo Slovencem Gregorčičeva zveza s Pajerjem zopet naprej! Dragi volilci! — Razposlali smo volilni oklic, v katerem smo kolikor mogoče na kratko povedali, kaj se je godilo v dobi 8 suhih tet, kako. je deželno gospodarstvo pod Pajer-Gregorčičevim vodstvom, kako smo nazadovali, kako se ni storilo nič za napredek itd. . Volilci! Čitali ste ta oklic. Strah mora obiti človeka, ko vidi tako v štev|tl^h in kratkih resničnih besedah pred'Š&doj bilanco deželnega gospodarstva zadnjih b let. — Davki rastejo, potrebščin vedno več, okoriščajo se z vsem le Lahi in Fur-lani, mi smo'pritisnieni na steno, propadamo gospodarsko, povsodi, kjer le mogoče, se nam jemlje iz deželne hiše ugled in uvaževanje. Tega mora biti vendar enkrat konec! Konec pa se da napraviti sedaj ob volitvah. ' • Volilci! V torek 5. oktobra ste klicanj zopet na volišče. Pridite vsi tisti, ki ste volili v nedeljo 26. septembra, pridite pa tudi še drugi, vi volilci, ki niste volili prvi dan v splošni volilni skupini. Teh je na stotine in stotine, toliko jih je, aa ko pridejo, porazimo klerikalce popolnoma. Zmagati se da v torek 5. oktobra prav lahko — samo vsi naši volilci morajo naj volišče. Apelujemo na Vas, volilci, da storite vsi svojo dolžnost, kajti drugače si naprtite velikansko odgovornost za vse nesreče, ki bi prihajale iz deželne hiše pod ponovljeno zvezo Pajer-Gregorčičevo. Volilci! Uvažujte naš glas. Poslušajte nas, ko kličemo pravočasno še na glavno bitko proti klerikalcem vas vse volilce, ki koprnite po boljših časih, ki naj bi posijali nad goriško deželo. Volilci! V torek vsi na volišče! * Jajer Furlanom". 1). Zato ne, ker zopet zlorabljajo vero v politične namene. Pri volitvah ne gre prav nič za vero. V deželnem zboru in odboru hočemo dobrega deželnega gospodarstva. — Da se ne razpravlja v našem deželnem zboru nič o verskiii rečeh, je potrdil pred par dnevi v Krminu na shodu katoliški državni poslanec dr. Bu-gatto. 2). Na vero dajo klerikalci Ie toliko, da jim služi v njihove umazane namene, katere je najti največ v njihovih nikdar sith žepih. 3). Klerikalci izprijajo naše ljudstvo; zapeljujejo ljudi po svojih društvih na hi-navščino in nečistost,- učijo jih tolovajstva, poživinčnjejo jih, p o z v e r i n j a j o jih, pogubljajo ljudi, ki se vjamejo v njihove mreže. 4). Ker nam delajo v deželnem zboru samo nove davke; zvišujejo potrebščine. Le v 6 letih so jih zvišali od 780.000 2000.000 K. Skoro vse gre za Lahe. tajte pazljivo razposlani volini oklic! 5). Ker delajo proti slovenskemu ljudstvu v deželnem zboru. Niti za to se niso pobrigali, da bi bili zvišali deželno pomoč vinogradnikom. Ko je stavljal opetovano Strekelj tak predlog, niso hoteli, niti glasovati 7 naj dež., predsednik kari prepove take .izlete, Smešni,, vitez Burger!. <, '. Razne vesti. Kako je lep vojaški stan! Znano je, da se nikjer ne trpinči tako ljudi, kot pri vojakih. Naravnost velikansko je število onih nesrečnežev, ki si zaradi neznosnih vojaških razmer, sami vzamejo življenje. Pri vojakih je osemkrat toliko samomorov kot pri civilnih ljudeh. Na 100.000 vojakov pride v nemški armadi 67, v angleški 23, belgijski 26, francoski 29, laški 40, ruski 20, španski 14, v avstrijski pa celo — 131 samomorov. Naša srečna Avstrija je torej glede trpinčenja vojakov prva med evro-pejskimil • Žalostna slika slovenskega šolstva na Koroškem se nam nudi ako listamo po koroških srednješolskih izvestjih. Letno šolsko poročilo realke v Celovcu za leto 1909. izkazuje med 380 učenci — 6 Slovencev. Beljaška gimnazija šteje med 279 učenci 12 Slovencev, na benediktinski gimnaziji v Št. Pavlu je 14 Slovencev ' med 183 učenci, na gimnaziji v Celovcu pa je med 480 učenci le 81 Slovencev. Temu je vzrok to, da Slovence ubijejo že v ljudskih šolah! • Nastop klerikalnih poslancev v štajerskem deželnem zboru je tako klavern, da jih že vse pomiluje. Pravijo, da se borijo za pravice slovenskega jezika1 z deželnem zboru, ker (nekateri!!) utemeljujejo svoje predloge deloma ali pa popolnoma slovenski. Kak je ta njihov načelen boj, kaže dejstvo, da je poslanec šmarško-ro-gaškega okraja Vrečko v torkovi seji najprej govoril slovenski, poptem pa na koncu prečita! nemško'izjavo, v kateri se je opravičil, da je govoril le slovenski, ker nemški ne zna. To je tisti »načelni« boj! Tudi drugače klerikalni poslanci danes delajo tako, jutri že drugače. Sami ne vejo, kaj bi radi, ker nimajo jasno določenih ciljev pred seboj. To Vam je siromaštvo duha, da je strah! Pa oni so »cvet klerikalne armade!« Koliko živi Nemcev na Hrvaškem? Leta 1890. je bilo na Hrvaškem 117.493 Nemcev. To število je v desetih letih poskočilo na 136.121. Ker šteje Hrvatska 2,416.300 prebivalcev, tvorijo torej Nemci 5'67% vsega prebivalstva. Nemcev na Hrvatskem je potem takem relativno in absolutno vzeto več kakor pa na 'Kranjskem; Ker znaša .prirastek Nemcev v desetletjih 16'2#, vsega ostalega prebivalstva pa samo 973%, je jasno, da nevarnost nemškega »Drahga načh Osten« ;4&^f$Lrte%nL samo-prazna fraza. Ako se Hrvati skupno s Srbi ne bodo pravočasno in z vsemi silami uprli nemški invaziji, se lahko, prigodi, da bodo priseljeni Nemci v par "desetletjih neomejeni gospodarji v Slavoniji. Sprejme se krojaški pomočnik in vajenec pri Ivanu Golobu, kroj. mojstru v Solkanu. Močenje postelje se takoj odpravi. Brezplačna pojasnila. Navesti je starost in spol osebe. — Nešteta priznanja. Zdravniško priporočano sredstvo. Institut „SANITAS" Bavarsko. Velburg P 344. Večja tovarna strojne stroke sprejme mladega uradnika, slovenske narodnosti, veščega slovenščine, nemščine in iialjanščine v govoru in pisavi. — Trgovska naobrazba in tesnopis pogoj. — Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe s prepisi s spričeval do 6. t. m. -n.a anončno ekspedicijo Rudolf Mosee, Dunaj L, Seilerstatte 2 pod štv, lO. C 738. š*. 110. Razglas. Cestni odbor ajdovskega okraja bo oddal na javni dražbi delo dovozno ceste na postajo v Rihenberg. Načrt, preudarek kakor tudi pogoji, bodo razpostavljeni vsakemu na vpogled v Hihenbergu od 11. oktobra do 25. oktobra pri odborniku Jožefu Pavlici, kateri pokaže tudi na licu mesta delo te ceste. Dražba se bode vršila v Rihenbergu na-kraju ceste dne 30. oktobra od 10. ure zjutraj do 1/ure popoldne. ¦¦,.'¦ Stroški, bo. proracu njen i na .8200 K. Kdor se hoče udeležili dražbe, mora položili'i0% varSčino bodisi v. gotovini au' v vrednostnih papirjih. . . ' v Cestni odbor. ftlluji ..SG8ffl.llS.mt i iMnta 1MI. ' Zato sem Vam danes to povedal, ker so volitve, ker je to moja sveta dolžnost, saj sem Vaš dušni oče, ki skrbim za Vas in za Vašo občino. Jaz dobro poznam Vas, vse Vaše težnje, poznam uboge kmete, kako morajo trpeti. Smilite se mi, ubogi ljudje, zapeljani od hudobnih brezvercev. Zatorej le mene poslušajte ter volite le dobre krščanske može, da se ne boste kesali. S tem končam današnjo pridigo. Amen.« Tako g. nune Tam spomladi je pisal »Primorski list,« ko se ni bilo bati bližnjih volitev, da se stvari, ki ne tičejo v cer- | kev in v pridigo, to so volitve i. t. d. Kaj pa je bilo v nedeljo v cerkvi. Ali ni bil to navaden, javen shod klerikalne stranke, s to ugodnostjo, da se mora na razne neslanosti govornikove molčati, da mu ne sme ugovarjati nikdo, pa če se čuti še tako u-žaljenega. Takih javnih shodov mi, na-prednjaki, ne moremo imeti. Toda še nekaj! Sedaj se nas zmerja z brezversko druhaljo nahujskanih farizejev, z ničvred-neži, razgrajači, z lažnivci in goljufi, z ne-poštenjaki i. t. d. Sedaj so namreč volitve in treba lju-dij malce razgreti za vero, ki je, kakor vedno, tudi sedaj pri teh volitvah v nevarnosti. Volitve skoraj še minile ne bodo, in že bodo hodili ravno oni, katerim smo mi sedaj brezverci, sleparji in goljufi, okrog nas, pozabili bodo na naše »brezver-stvo,« na naše »goljufije« in »sleparije,« in zahtevali bodo od nas vedre vina, ki dušnim pastirjem ravno tako diši, naj je že iz kleti naprednjaka ali klerikalca. Pravijo, da ne hodimo k spovedi, po spovedne listke in po bero, ki je združena z listki pa le hodijo. Če smo res taki brezverci, po kaj pa hodite k nam. Ce smo pred volitvami v Vaših očeh tako črni, bi radi ostali tudi pri Vaši beri. Ako bi pa mi k maši ne hodili, si pa tudi ne bi mogli zapomniti Vaše pridige. V tem oziru nam nima naša vest ničesar očitati, mi že izpolnjujemo svoje dolžnosti in smo tako zavedni, da znamo razločevati katoličanstvo od kleri-kalizma. Poprašajte raje onega, ki se je pred volilno komisijo prekrižal in začel moliti, kako je potem govoril, kako se je primerjal s hudičem, češ ta ni oženjen, jaz sem pa, ta nima otrok, jaz jih pa imam in še nekaj, kar se lahko pove v intimni moški družbi, ne pa v javnem časopisju. Vsak pometaj pred svojim pragom. — V o lile c. v e 1 j a v n i h g t a s o v n i c, pač pa več. Čujte vsi, ki znate množiti s 3, — naj čuje tudi namestništvo, ki pravi, da ----- z n a težavni račun množenja s — 3, ra-čunite: 21.051 glasovnic po 3 glasove da 63.153 glasov. Ako pa na mnogih glasovnicah ni bilo vseh treh kandidatov, tedaj j e bi l o n a 2 1.0 5 1 glasovni-c*ah še manj nego.63.153 glasov — ali glavna komisija jih je vendar naštela 63.262 — torej za celih 109 več, — zato Jerič ni bil izvoljen. Zdaj pa popravimo mi volilni rezultat in sicer zanajneugodniši slučaj, t. j. ako je vsaka glasovnica res voiila vse tri kandidate. V tem slučaju je treba 63.262 deliti s 3, da dobimo število veljavr nih glasovnic. Torej: 63.262 : 3 = 21.088 in absolutna večina od teh je _____________10.545----------------------- Ker pa ima Jerič 10.534 glasov, zato ni bil izvoljen. Toda 10.545 je absolutna večina v najneugodnišem slučaju, ako so vse glasovnice imele po 3 imena. Kolikor glasovnic je imelo manj nego tri, — in kolikor-krat je obsežena trojka v taki diferenci, za toliko je bile glasovnic več nego 21.088 in absolutna večina za polovico tiste diference večja. -- Recimo, da je na 300 glasovnicah manjkalo 90 krat le po eno ime, tedaj, je bilo še 30 glasovnic več in absolutna večina še za 15 višja. Jerič ni bil izvoljen! Ali klerikalna komisija ga je proglasila in zdaj ni druge pomoči nego — deželni zbor! Zato bo 5. t. m. ožja volitev le za d v a poslanca! Vo-lilci — na noge do zadnjega moža! Priporočamo našim rodbinam Moll-ov Seiillitz-prasek je za na želodcu trpeCe neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicarai. Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sodniško zasleduje. Molo!-otf Franc, žganje in sol za ribanje itvota. — Bolečine olajšujoče in okrepcujoče sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenjn vsake vrste. Orig.steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna * A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I Tttchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah s^G« rf!ri3toMett,i A. GironMliT % " Jerič m 1 izvoljen! Naša trditev je resnična vkljub vsemu tajenju klerikalcev in vladnih organov. — To dokažemo tu vsej javnosti — in sicer na podlagi proglašenih številk glavne komisije. To bo vendar veljalo!! Najpoprej moramo imeti pred očmi, da p r a v i 1 o m a je bilo na vsaki glasovnici t r o j e kandidatov. Ako bi bilo kje po več imen, so komisije štele le prva tri imena (takih slučajev menda niti ni bilo), ako pa je kdo volil manj nego tri, se je štelo le toliko glasov, kolikor jih je bilo, torej 2 ali 1. Za nas je n a j n e u g o d n iši slučaj ta, ako je v s a k a glasovnica imela po t r i imena. In ta najneugodniši ^slučaj dokaže na podlagi števil glavne komisije, da Jeric ni bil izvoljen. Evo dokaz! Volilna komisija je proglasila, da je bilo pravilno oddanih glasov: Dr. Franko 9358 Kdo je bil najbolj uesel Ueričeue izuolitue? Pač laški liberalci! Pajer in njegova kompanija so se smejali, češ, dobro je za-t čelo pri Slovencih za Lahe! Še 12 Jeri-čev in pa Gregorčič — »mein Liebchen, \vas vvillst du noch mehr?« Potem bo delal Pajer zopet lahko vse po svoji volji v korist Lahom, v škodo Slovencem! Volilci! Na Vas je ležeče, da se zgodi to, da se v torek na dan ožje volitve Pajer ne bo smejal Slovencem! Domača vesti. Križnic 9429 Štrekelj 934 J skupaj 28.130 Fon 10.471 Jerič 10.534 Manfreda 10.477 skupaj 31-482 Marica , 1181 Dr. Turna 1188 Vrčon 1183 skupaj 3.552 Razpršenih 98 Skupaj 63.262 Glavna komisija je torej proglasila, da je bilo pravilno oddanih — 63.262 glasov. A ko je pa to res, tedaj je izključi e n o, daje bilo oddani h le 21.051 Prosimo poročil o izidu volitev in si* cer kolikor mogoče hitro, ko je znan izid. Prosimo natančnega poročila, koliko glasov je dobil VSAK kandidat. (Nr. pr. Dr. Franko 50, Križnic 49, Fon 30, Manfreda 29, ne pa reči: Naši po 50, oni po 30; gre za vsak glas.) Potrebujemo čisto natančnega poročila, da moremo konstatirati natančno ko-nečni izid. Naslov za brzojavke: »Soča« — Gorica. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Nabiralnik v trgovini Pregrada in Černetiča je dal 18 K, doslej skupaj 30'90 K; Gospej* Anici Mikuž-evi, gostilničarki pri sv. Luciji, plačal za D. k. neki t spod ob neki, priliki znesek 8'40 K vpričo tretje osebe. Ariton Klun v Stainachu na Štajerskem je poslal 4 K. Franjo Uniek, c. kr. fin. straže komisar v Kob.aridu, 5 K. Ariton Klančič, župan v Podgori,' je poslal 10 K, Viktor Magajna v Divači 2 K, Tvrdka Goljevšček ',n Mlekuš v Trstu 2 K, .los. Kocijančič v Ločniku 2 K, Božidar D. v Rivi 2 K. Neimenovana št. 1. je izročila za oktober 2 K. Na račun mesečnine prišlo 21 K in 3'04 kvintala krompirja. Adolf Urbančič, mesar v Gorici, je dal nekaj teletine. — živeli darovalci! Prosimo, čitajte pazljivo članek na prvi strani »Kako skrbi deželni odbornik Berbuč za s 1 o v e n sk e občin e.« MEŠČANI VOLILCI! — Glede ožjih volitev v furlansko laški splošni volilni skupini se naznanja vsem gg. volilcem, da se jih Slovenci ne udeleže. Premeščen je v Rovinj c. kr. sodni avskultant v Gorici g. L. R o j e c. »Pevsko in glasbeno društvo« v Gorici bo imelo svoj redni občni zbor v soboto dne 16. oktobra 1909. ob 8. uri zvečer v društvenih- prostorih ul. sv. Ivana z naslednjim dnevnim redom: l.Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo odbora a) poročilo tajnika, b) blagajnika, 3. Poročilo preglednikov računov in odobritev računov preteklega leta, 4. Proračun za leto 1909/10, 5. Volitev a) predsednika, b) 13 odbornikov c) 3 namestnikov, 6) Določitev letnega prispevka za učila, 7. Slučajnosti. Odbor še posebno va-I bi stariše učencev, da se kot redni dru-štveniki v obilnem številu udeleže občnega zbora. Odbor Pevskega in glasbenega ' društva. j Kako se uraduje za Slovence na deželnem odboru? — Na našem deželnem ! odboru gospodari tajnik Pettarin po Pa-jerjevi volji. Pajer hoče, da se vse laške in furlanske reči hitro in dobro rešujejo, za slovenske gre vse bolj počasi". V sejo deželnega odbora pride, kar hoče Pettarin. Po navodilih Pajerjevih morajo v seje vse laške uloge, mnogo prav važnih slovenskih ulog pa reši pisarna deželnega odbora kar sama. — Slovenski deželni odborniki pa se nič ne'brigajo, da bi se upoštevale slovenske uloge jednako kakor laške. Sploh nič ne vedo, kaj se godi v deželnem odboru. Berbuč pogleda satno to, kar mu da pod brado Pettarin; še tisto pogleda tako le površno. Mož sploh ni sposoben za deželnega odbornika. To je priznal Gregorčič sam. Tako se pripeti, da pridejo kak dan iz kake slovenske občine ljudje k Berbuču pa pravijo: to in ono smo prosili, pa nismo bili uslišani. E3erbuč stoji pred njimi pa ne ve nič; nič, prav nič ne ve. In morda je ona reč prav važna. Tako se dela s Slovenci v goriškem deželnem odboru. Tako, kakor na jLbv j f_k e m m u n i c i p i j u! L;%^*JipDrežnice so prosili pred časom — -terkw='^sb nam poroča s Kobariškega — ^a~ne*ko* važno gospodarsko reč. Pričakovati so mogli le ugodne rešitve, ali dobili so neugodno. Ljudje so bili razjarjeni in šli h gospodu odborniku Berbuču popra-šat, kako to. — Debeio je gledal .gospod Berbuč, ker ni vedel prav nič o celi stvari. Važno gospodarsko vlogo iz slovenske občine je rešila kar na kratko pisarna deželnega odbora, in seveda neugodno. Berbuč pa o tem ne ve nič. . Take žalostne razmere za Slovence so v sedanjem deželnem odboru. Ali ni zadnji čas, da nehajo? Volilci! Ako hočete, da nehajo, potem volite naše kandidate; kdor voli klerikalne, hoče, da se bo še naprej postopalo v deželni hiši s Slovenci po mačehovsko! Glavno, prvo opravilo v torek je ožja volitev. Naši volilci« vsi na volišče! Ško mesto. Tako krivično je postopat Gregorčič s Pajerjem. Sedaj pa lažejo Gregorčičevi listi, da se kar kadi. Delajo njega nedolžnega, pa sta vendar on' in Pa-jer kriva razpusta dež. zbora, ker nista hotela odnehati od svojih neopravičenih zahtev. Pajer in Gregorčič sta hotela to-¦rej za 14 poslancev: glavarja, podglavarja in 3 odborniška mesta, za 15 poslancev, torej za večino, pa 1 samo odborniško mesto. Ker to ni šlo z lepa, sta začela zločinsko obstrukcijo in razbila sta deželni zbor. Taka je> resnica, vse drugo je laž! DNE 5. OKTOBRA BODI VSAKOMUR MAR LE OŽJA VOLITEV. Gregorčičevi laški zavezniki so sami imenitni gospodarji. V deželni hiši gospodarijo tako, da so srečno spravili deželo na rob finančnega propada. Na goriškem magistratu gospodarijo Gregorčičevi zavezniki tako, da je mesto zadolženo do grla ter se pričakuje na magistratu vladnega komisarja. Pri »Banca popolare«"so gospodarili Gregorčičevi zavezniki tako, da so jo uničili ter spravili ljudi v nesrečo; godile so se tam lepe reči. — Če bi zmagali klerikalci, se bo nadaljevalo tako »uzorno« laško gospodarstvo v deželni hiši. Davki bodo še bolj rasli. Slovenci bomo plačevali, da bomo črni, redili pa se bodo na naše troške oholi Lahi. — Zadnji čas je, da se sanira deželne finance ter razbremeni davkoplačevalca. To pa se more zgodili le, če ne pridejo klerikalci v deželno hišo. Da pa delajo Pajer in naši klerikalci z vso silo na to, da bi prišli v deželno hišo zopet Pajerjevci in Gregorčičevci, kaže njihovo slabo vest. B o j i j o s e naj br-ž e razkritij v deželnem g o sp o-d a r s t v u, ki bi te može postavila še le v popolno luč, da bi videlo vse ljudstvo, kako in koliko se škoduje ljudstvu iz de-ž e 1 n e h i š e. Naši volilci v splošni kurlji, v torek vsi na voliSčc! Ožja uoliteu u splošni uo-lilni skupini bo u torek dne 5. oktobra t. 1. Nanut — pomiloščen. — Oni Nanut iz Št. Andreža, ki je bil obsojen na smrt, je pomiloščen. Dobil je 10 let ječe. Kdo je kriv, da imamo nove volitve? — O tem, za kaj imamo nove volitve ter o razpustu deželnega zbora nesramno lažejo klerikalci in zavračajo" vso krivdo r -Gabrščeka. Resnica pa je ta: 5 slovenskih klerikalcev in 9 laških Hboulcev je hotelo imeti iz svoje srede: deželnega [ glavarja, podglavarja in 3 odbornike. Torej 14 poslancev naj bi imelo vse to. Po volji Pajer-Gregorčičevi naj bi torej ostalo za 9 slov, poslancev v Slov. klubu in 6 poslancev laške ljudske stranke, torej , za IS poslancev, e n o s a m o o d b o r n i- Kako ima deželni odbor kmeta za norca. — Kmetovalci v Dol. Trcbuši ne bodo nikdar pozabili, kako jih je osrečil deželni odbor z brezplačnim razdeljen-jem umetnih gnojil. Razglasilo se je bilo, da naj se prosilci oglasijo pri županstvu ali pa osebno pri deželnem odboru. Prosilcev je bilo 49. Prošnja je bila izročena de-delnemu odboru. Potem pa so čakali in čakali, minil je čas, v katerem se kupuje umetna gnojila, prišla je jesen, ali gnojil še ni bilo pač pa nov razglas, da morajo opisati lego, velikost in značaj sveta, na katerem naj se porabi umetna gnojila, brezplačno razdeljena. Potem so zopet čakali. Vseh prosilcev iz cele občine je bilo okoli 150. Čez dolgo časa po novem letu 1908. pa so zvedeli, da dobijo celih 120 kg umetnega gnojila. Torej niti kilogram v vrednosti 6 do 8 v ni prišel na vsakega prosilca .. Take so »dobrote« deželnega odbora za slovenskega kmetovalca pod Pajer-Gregorčičevim gospodarstvom! Tako imajo Slovenca za norca — Furianom pa dajo kar hočejo. KRAŠEVCI! OD VAS JE ODVISNO, KDO ZMAGA V TOREK 5. OKTOBRA. Kot grob molčijo klerikalci o tem, da je dal nadškof dela v Bockmanovi vili v Gorici, kjer hoče imeti svojo katoliško nemško gimnazijo, Lahom in judom ter da je zavrnil ponudbe Slovencev. Tu se vidi, kako skrbijo klerikalci za slovenske obrtnike! Nesramen dopis proti Žagi na Bovškem in vrlim volilcem na Žagi je priobčil »Prismojenec«. Blatenje oseb, zaletavanje v dobre Žagarje, • ki so razsodni ljudje, to obsega oni nesramni dopis, ki je izšel gotovo iz posvečene roke. — Žagarji, odgovorite na ta surov napad v svetem listu v torek z" obilo udeležbo pri volitvah- »Za vero in dom«. — »Prismojenec« pravi, da gre pri volitvah sedaj za vero in dom. Za vero ne gre prav nič. Kd°r pravi, da gre za vero, ta je nesramen tožnik; povejte mu v obraz! Za dom pa gre res. Če bi bil klerikalnim kolovodjam nas dom kaj pri srcu* bi rekli: za dom gre.lie pa da postavijo pred dom vero, za katero ne gre pri volitvah. Za naš dom so kle' rikalci presneto slabo skrbeli. Poklicali so nad naš dom 6 suhih let ter jih podaljša" še za dve. — Za dom gre. Zato pa t''eDa Odprto pismo*) P. n. gospodu Josipu pl. Gironcoli Steinbrunn. Obve&finm Vas, da sem se odločil spraviti na dan vse zmote in kriva poročila, ki ste jih priobčili Vi, aH dali priobčiti proti moji. osebi glede liriive^slike^SA^togorske Matere Božje,*'katera je moja 14**.' Vi mfcraTe^n-^*VTffT>siTnrngi) preklicati vse ono, kar ste objavili v mojo škodo. AkO'V teku 3 dni ne dobim odgovora, smatram za resnično vse ono, kar sem zatrjeval vedno in jasno. Na razpolago imam dokaze jasne kot beli dan in pripravlfeTi sem dokazati resnico kjerkoli. Pride še. Z odličnim spoštovanjem IVAN OYRA, zapriseženi starinarski izvedenec. *) Za vsebino pod tem naslovom j<> odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zaliteva tiskovni zakon. jMali oglasi flajmaaj§a{ pristojbina stane 6 0 vin. Ako je oglas obctnrj^ifse računa za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko jo manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, kntcrili mi clužoli (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer no iimiijrajo. Skoda ni majlina. / Pfnfhll hi flkoro vse letnike Ljubljanska Zvona, 11 kuni ui Slovana in Dom in Sveta, po zmerni (Jeni. — S. Kavčič, kovica, Dvorišče sv. Jelerja st. ± I. nadstr. -.....<*• ¦¦ ¦ - S''RE22!5% Jak.Šuligoj lurar c. kr. državne železnice GORICA Gosposka ulica štev. 25. čmarji pozor! Vsak si lahko prisluži Kiinr brez truda, ako si nakupi godbeni av-smat. Isti igra za 10 vin. ravnotako, kakor *;ev. Plačuje se na obroke. Vsak, kdor /tomat, se mu istega postavi franko na Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev krojače, čevljarje in vse druge obrti. Si-itemi: Ringschiff, Singer Favorit, Junker, Ruh ' Cono od a8 kron naprej. naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da som prevzel od gosp. Aniona Obidifti njegovo staroznano la prodaj je enopadslrop.na hiša v Krombergu št 4» ob glavni cesti. Več se izve pri g. Rud. Rijavcu v Solkanu št! 2H. Pošten ip2 z odraslo družino, ki je izurjena v gostilniški obrti, želi prevzeti v najem, ali na račun dobro idočb gostilno ali restavracijo Ponudbe prosi pod I. K. na | upravništvo našega lista. UolBdna Trgovska tvrdka v MJSfJE in poštenega hišnega hlapca, ki razume vrtna dela, voščenje parketov in vsa druga dela hišnika. — Naslov pove naše uredništvo. Kunii lr cuniim I Slovenska brivnica v Gorici l °"«,J» « •fUJIIII J na Travniku št. 21, se pripo- i'oča si. slov. občinstvu v mestu in' na deželi ¦ Postrežba točna in čista. Sprejema se tudi , I odjemalca v mesečni abonement bodisi v briv-| niči aH na dom. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema se vsa lasničarska dela ter kupuje zmešane ženske , lase od K <• naprej kg. — Za obilen obisk se i priporoča FRAN NOVAK, brivec. JVčvo podjetje - y Solkanu. čevljarski Mamico lEn qros trqovina v Semeniški ulici št. 2 Priporočam se si. občinstvu za mnogo broj na. naročila in zagotavljani točno in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip Cernovic čeuljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač. s hišo se proda. Letni promet čez K 500.000, z malimi režijami, Zadostuje K 10.000 gotovine, ostanek po dogovoru. — Kje? — pove upravtiištvo našega lista. izdelovalcu! I\ 1*1 1 (ft liaJ se k"!'* naravnost ln7o|radi tega, ker se je de bi r.aprsvljeno natančno po dani meri ter skrbno sešito. Tu pfdajmo sliki najnovejših ženskih kril. Record je lepo moderno krilo iz črtastega brnskega blaga, pošito s sviljenimi našivi in našivi iz enakega blaga. Dobi se v različnih barvah: sivo, rujavo, temno-višnjevo - črtasto ali križasto za K 5'75. Psrls elegantno krilo na moderc, narejeno iz finega svetlikastega „satinetatt. Dobi se v vseh mogočih barvah : temnovišnjevo, modnorujavo itd., kinčano z barvi primernimi svilenimi našivi ter lepimi gumbi K 20* -. Enako napravljeno krilo iz pristno - vol neriega sukna v poljubnih gladkih barvah K 80*—. Razpošilja: tazer Kuflms, Graz Momiiifllatz U. krila Pri naročilu je navesti natančno mero čez pas, čez boke ter dolgost spredaj in zadaj. — Dolžino je meriti od pasa doli Miha Rožic, trgovec in gostilničar v Oslavlju št.' 141 priporoča si. občinstvu svojo trgovino s špecarijskim blagom. Trgovina je založena s popolnoma svežim blagom iz najboljših virov, fetotam je dobra gostilna. Toči se pristno briSkO vino, črno (bordo) in belo. — Mrzla in gorka jedila. — Cene zmerne. — Postrežba ločna. — Vabim posebno cenj. BPiC6 in okoličane. S spoštovanjem Miha Rožič, Osla vije. _J_____________m^» BREZ KONKURENCE. "TUB_________'" Naznanjam si. občinstvu, da sem o tvori l v Solkanu v lastnej hiši -J veliko zalogo raznovrstnega pohištva. 'f\ Priporočam novoporočeiicem kompletne spalne sobe. Cene zme-ne *| in brez konkurence. Blago trpežno m lično izdelano. Upogled, zaloge 4 r, dovoljen vsakomur, ne da bi bil primoran kaj naročiti. — Pbsebnj i. j> se priporočam gg. rodoljubom z dežela, si. učiteljstvu itd. j Za obilen obisk se priporoča Ferdinand Delak v šota st. 299 m "H : awr* CENE ZMERNE. -%H ~~ '' \ Nova moda za jesen! Diagonal Otoman Urini, Homespi, Urap (leto Varstvena znamka: „SWro" iiniment. psioi comp. Nadomestek za Aitkei-Pain-Expeller je povsod pripoznano kd najboljše sredstvo proti prehlajeoju itd. Za ceno ||- 80 vin., K 140 in 2— se dobi po L vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si- drem" ker le tako je zagotovljeno, da je kdelek pravi. Dr. KICHTERJEVA LEKARNA ^pSTI trt ..ilatemlero" v Pragi i. I BliBabethgasse Štev. & nova. Dn»Tao rt»po6Jl]mJ«. k Gospa ali gospodična, ki si želi nabaviti za jesen novo obleko, naj ne zamudi si ogledati novo došlo blago v Trgovskem domu. največja izbira blaga po novi modi. Dzorce razpošilja franko. Pregrad & Černelič Gorica. **************** SVOJI K SVOJJM! SVOJI K SVOJIM! GORICA Gosposka ulica št. 2. lHanufakturna trgovina AVRELIJ BISAIL sporoča novo iospelo blago za jesen in zimo za ženske In možke ••••»••« • •••••••••• Bogata zaloga \sakovrstnega blaga spedajoč v to stroko Uzorcl poštnine prosto! F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama in zaloga peči, ponudijo vsako- poljubno množino patentiranih Sprejmejo se zastopniki zarezanih strešnikov »Sistem MARZOIA" (Sfrangfiizziege!) »Sistem MARZOLA" Barve: a) rdeče naravno 2?«