Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b.b. LETNIK XLIL CELOVEC, PETEK 12. JUNIJ 1987 ŠTEV. 24 (2331) Rnvnnteij dr. Vospernik nn manjšinskem simpoziju: ..Pedagoški mode! ogroža obstoj koroških Siovencev!' ^Pedagoški mode), ki ga hočejo vpeljati na dvojezičnih ljudskih šoiah, ne odkianja samo siovenska narodnostna skupnost in z njo domata vsi dvojezični učiteiji, ta mode) je tudi zeio sporen med koroškimi in avstrijskimi osebnostmi ter institucijami, ki v segregaciji otrok ne vidijo možnosti daijnosežnejšega reševanja šoiskih vprašanj na Koroškem!" vvor To jasno stališče ravnatelja Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Reginalda Vospernika k aktualni razpravi o dvojezičnem šolstvu je bilo v ospredju mednarodnega manjšinskega simpozija v Neumarktu na Štajerskem. Vospernik je v okviru tega simpozija v svojem referatu o položaju koroških Slovencev podal tudi širok zgodovinski prikaz in pri tem omenil sporno vlogo učiteljev, posebno na ljudskih šolah. Dr. Vospernikjestem v zvezi menil, da so bili skoraj vsi učitelji nacisti. Pedagoški model po mnenju Vospernika ogroža nadaljnji obstoj koroških Slovencev ter je obremenjen s hipoteko „še vedno ne premagane fašistične preteklosti". Kot ravnatelj slovenske gimnazije je dr. Vospernik še zagotovil, da na tej šoli vzgajajo dijake za dobre Avstrijce, hkrati pa tudi za dobre Slovence. Pozitivno je ravnatelj Vospernik ocenil tudi delovanje slovensko-nem-škega koordinacijskega odbora krške škofije. Kulturno življenje slovenske narodnostne skupnosti je ocenil ko pestro in razgibano, dodal pa je, da gospodarsko moč Slovencev često precenjujejo. Kot je bilo pričakovati, so politiki koroških deželnih strank (Schantl -SPO, Uster - OVP, Schretter - FPO) in zlasti še poslovodeči predsednik Deželnega šolskega sveta Kircher živčno reagirali. S šibkimi argumenti so zagovarjali sporni pedagoški model in s tem ločitev otrok na paralelne razrede. Mlajši udeleženci seminarja so tem argumentom in polemičnim izjavam sledili z začudenjem in nerazumevanjem. Vospernikov nastop na tem med- PREBEBtTE na strani 2 Berlinski študentje spoznavati razmere na Koroškem 3 Slovenci v Celovcu -provokacija ali obogatitev? 4 Oder mladje: Sodobna uprizoritev Župančičeve Dume 5 Avstrijski umetniki podpirajo manjšine 6 Zadružni list 7 Kje v Jugoslaviji dobite neosvinčen bencin? 8 Boks: VVieser in Oraže zmagala na Žihpoljah narodnem manjšinskem seminarju je spet opozoril avstrijsko javnost na pereč problem dvojezične šole na Koroškem. Jasno stališče ravnatelja slovenske gimnazije pa je tudi močno odmevalo v avstrijskem časopisju, ki je - v nasprotju s koroškimi časopisi -stvarno poročalo o odklanjajočem stališču Slovencev k vprašanju pedagoškega modela. „Hočemo dvojezična krajevna imena". Mladina je podkrepita svoje želje z dejanji. ..Dvojetičnos! naj se vidi' Podjuna je lepa. Ne samo njene planine, njene ravnine, potoki in jezera. Toda kaj bi bil „Jauntal" brez ..Podjune", kaj Južna Koroška brez slovenske kulture? Podjuna govori in živi v dveh jezikih. Zato so mladi koroški Slovenci na binkoštni ponedeljek dopolnili številne enojezične krajevne napise in kažipote z manjkajočimi slovenskimi imeni. Napravili so to v javni akciji, na miroljuben način. Simbolično so pokazali, da je sožitje dveh jezikov in narodov stvar, kije možna in za katero se splača delati. Drugje po Evropi za binkošti ljudje demonstrirajo za uničenje bomb in raket, na Južnem Koroškem pa se je Ravnatelj Zvezne gimnazi je za Slovence v Celovcu, dr. Reginald Vospernik, je zavzel jasno stališče k pedagoškemu modelu. nad 120 kolesarjev vozilo po dveh progah - od Suhe in Železne Kaple proti Šentprimožu - odstranjevali so predsodke in podkrepili zahtevo po manjšinskih pravicah in mirnem sožitju. Že ob devetih dopoldne so se prvi kolesarji odpeljali iz Suhe proti zahodu, pridruževali so se jim novi in skupno so se ustavljali na začetkih in koncih vasi, da so vsaj za nekaj ur krajevne table ustrezale svojemu dvojezičnemu okolju. Vse je potekalo v miru, v dobrem, samozavestnem razpoloženju. Prebivalstvu so delili letake in opozarjali, da narodna skupnost ne more preživeti, če ni enakopravna večinskemu narodu (?). Opozorili so, da so dvojezični napisi, ki jih v tem, sicer zoženem obsegu predvideva Zakon o narodnih skupinah le na eni šestini dvojezičnega področja, da pa bi morali biti po 7. členu Avstrijske državne pogodbe povsod tam, kjer živi slovensko ali dvojezično prebivalstvo. ..Dvojezični napisi nikomur ne škodujejo, vendar pripadnikom manjšine dajo občutek, da so priznani v svoji, deželi. Ponosni bi morali biti na dvojezični značaj Koroške, zato -DVOJEZIČNOST NAJ SE VIDI!" je mladina napisala v letaku. Najbolj so sc na akcijo pripravljali dunajski študentje, glavnino udeležencev akcije, na katero so pozivali oba študentska kluba iz Gradca in Dunaja, Koroška dijaška zveza in Zveza slovenske mladine, pa so predstavljali mladinci in mladinke z dvojezičnega podeželja - torej ne študenti in dijaki. Potrebnost akcije je v zaključnem govoru v Šentprimožu počrtal predsednik dunajskih študentov in študentk Stanko Gregorič, ko je menil, da ne moremo pasivno gledati, kako nam postopoma jemljejo pravice. Pravic se je treba posluževati, sicer si vedno znova prizadet. V posebnem pismu avstrijskemu kanclerju Franzu Vranitzkemu, ki so ga mladinci sprejeli ob zaključku akcije v Šentprimožu, ugotavljajo, da so z javno olepševalno akcijo hoteli opozoriti na pomanjkljivosti avstrijske manjšinske politike, ki še 32 let po podpisu Avstrisjke državne pogodbe obveznosti do slovenske narodne skupnosti ni izpolnila. Vinko Wieser F 1 V Ziljski dolini seje na hinkoštno nedeljo začela sezona štehvanja. Stari ziljski običaj je tudi letos v Bistrico na Zilji privabil veliko število gledalcev, ki so uživali ob napetem tekmovanju. Prvo štehvanje v letošnji sezoni seje izteklo v družabnostnem okvirju. Siovenci M resen diniog s homšMmi stmnknmi! Slovenska narodnostna skupnost se je vedno izrekala za dialog s politično odgovornimi v deželi. V koroškem deželnem zboru zastopane stranke naj zaradi tega končno odstopijo od ..politike oznanjanja" in omogočijo resen dialog s predstavniki koroških Slovencev. To je izjavil tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Marjan Sturm, v imenu te osrednje organizacije v sporočilu za koroški in avstrijski tisk. Sturm je s to izjavo v prvi vrsti odgovoril na najnovejše agresivne izjave nekaterih koroških politikov k manjšinskem vprašanju. Prvi korak k resnemu dialogu med koroškimi strankami in zastopniki koroških Slovencev bi bil preklic diskriminirajočih izjav na račun vodje manjšinskega šolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu za Koroško, dvornemu svetniku dr. Valentinu Inzku. „Dr. Inzko je svojo funkcijo kot vodja manjšinskega oddelka izvrševal vedno kon-petentno, strokovno in nadstrankarsko. Uživa polno zaupanje slovenske narodnostne skupnosti in osrčdnjih organizacij", piše v izjavi Zveze slovenskih organizacij. Deželni šolski svet naj pod-vzame vse za izboljšanje vzdušja in s tem omogoči dr. Inzku, da nadaljuje svojo z veliko odgovornostjo povezano delo kot vodja manjšinskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu, je ob koncu rečeno v tiskovni izjavi. Kot je znano, je dvorni svetnik dr. Inzko zaprosil za predčasno upokojitev, ker ni več videl potrebnih možnosti v Deželnem šolskem svetu, da bi v funkciji vodje tega oddelka plodno izvrševal svoje delo. Kolesarji st bližajo Sentprimozu ^Dvojezičnost naj se vidi # 7š*Ao/* t' /JO/;cArA/cA n/ A;7 zrta'c;:. je zt/mt/AA jAnpaAčrto aAct/o aAr;A/A //;;-<7/, A/ .se zt/ucAa/o, Aa A?ta/o v.se A;A-/are /a c.s/ /cz/A/ .svo/o vrcAao.s/. BAo je aaA 720 Ao/e.sa/jet'. Voz/A' so za Ao/jAo AaAor/:o AaAaro v AcžcA /a s/ AAraA Are/)/A ;e/o. # Es/ so /)r/AA' z Ara c/ v ^ea/prAaoz, /e a e A/ A*a/)