Primorski nevnik Poštnina plačana v gotovini p ■. Abb. postale I gruppo " tidia OU lir TRST, nedelja, 23. marca 1969 Leto XXV. - St. 69 (7263) Kongres ZKJ ongres Zveze komunistov Jugoslavije je bil priča-.kovan kot pomemben dogodek ne samo v življenju jugoslovanskih komunistov in jugoslovanskih narodov temveč kot pomemben mejnik v razvoju mednarodnega delavskega gibanja na splošno. Ta pričakovanja niso bila zaman, saj je bil kongres izredno ploden in živahen in je v diskusijo poseglo nad štiristo delegatov, ki so na visoki ravni obravnavali najrazličnejša vprašanja notranjega ter mednarodnega razvoja. Vendar pa kongres ni bil v najmanjši meri senzacionalističen, kot je to pričakoval dobršen del svetovnega tiska, zlasti potem, ko je SZ poskrbela za resnično senzacijo, ko je na tako hrupen način odpovedala svojo udeležbo na kongresu. SZ se je formalno u-maknila z izgovorom, češ da noče na kongresu še bolj zaostriti odnosov z jugoslovanskimi komunisti, dejansko pa je zahtevala, da se ne bi govorilo o obsodbi zasedbe CSSR. Temu stališču sovjetske partije so kot logična posledica sledile odpovedi udeležbe tudi ostalih partij članic varšavskega pakta in med njimi tudi CSSR, ki je bila pod očitnim pritiskom sovjetskih okupacijskih čet. Zato tudi ni nič čudnega, da je kongres na tako bučen način pozdravil italijansko ter romunsko partijsko delegacijo: delegacijo najmočnejše partije V zahodnem kapitalističnem svetu, ki na svojstven in izviren način išče lastno pot v socializem, ter delegacijo socialistične države, kjer je partija na oblasti in kjer partija zahteva dosledno spoštovanje načel enakopravnosti, nevme-šavanja in suverenosti. Jugoslavije danes res ni mogoče več izolirati in ena izmed značilnosti kongresa je bila Prav to dejstvo, pri čemer je Zanimivo in novo, da so bile tokrat prisotne tudi številne socialdemokratske stranke, med katerimi je prednjačila močna delegacija nemških socialdemokratov. Iz ust uglednega delegata na kongresu smo slišali izjavo, da je najbrž najbolje, da Rusi hišo prišli, saj so tako «stvari jasne in so končno razčiščeni odnosi)). To pa seveda še zdaleč ni pomenilo, da bi kongres Pnel v ospredju to vprašanje, da bi potekal v nekakem temačnem vzdušju, šlo je pač samo za enostavno registracijo dejstev in odnosov, ki so Preživeli že po 1948. letu, in *Uč več. Istočasno pa tudi za Potrditev načelnih stališč glede tazvoja mednarodnega delavskega gibanja, glede samostojnega razvoja vsake partije, tako imenovane nujnosti enotnosti v različnosti itd., kar vse Predstavlja že dolgoletno delovno prakso jugoslovanskih komunistov. Tudi v kritikah imperializma Jp sovjetskega hegemonizma je Pila jasna ter trezna meja, saj Se delegati na kongresu niso | tirali, da bi nekoga zmerjali, temveč da se dogovore o re-| kitvi perečih vprašanj, kot je v zaključnem govoru poudaril Sršal Tito. Tudi tu gre skratka za poudarjanje osnovnih napel, vendar brez senčice izzi-|* * * * vanj ali zaostrovanja odnosov 'S jugoslovanske strani. Osrednji del kongresa je bil ?ato posvečen notranjim vpra-aPjem družbenega razvoja in rredvsem ekonomsko materialom vprašanjem ter vprašajem družbene osnove samoupravljanja in odnosov med |kosilci samoupravljanja. Pri tem so se delegati zatarnali za tak ekonomski si-jtem, ki bo močneje spodbujal Omuupravljavce za gospodarici razvoj, za učinkovitejše ter 1 °lje gospodarjenje, tako da se lStvarijo večja sredstva in se Mko na tej osnovi okrepijo Mi osebni dohodki ter se reklo nekatera pereča socialna JPrašanja. V tem okviru so bili pegati tudi mnenja, da so :°trebni novi koraki na poti ^Ohranja države, in da se nje-p vloga zmanjša na nujno po-,f®bni del, večino pristojnosti odgovornosti v gospodarju pa naj preide na neposred-, samoupravljavce. ^ tem okviru so bili tudi (fihjeni odnosi med zvezo in kpublikami in je bil govor Večjih pristojnostih republik ** o Zvezi kot skupku repu- blik. Zanimivo in značilno je že samo dejstvo, da so bili republiški kongresi pred zveznim, s čimer se je hotelo iti po drugačni praksi in iskati spodbude od spodaj. Končno predstavlja kongres tudi odločno potrditev politike gospodarske reforme in na tej osnovi tudi potrditev politike najbolj naprednega dela v življenju jugoslovanske javnosti. Med drugimi vprašanji je kongres obravnaval v komisiji za mednarodna vprašanja tudi nekatere stvari, ki nas neposredno zanimajo kot pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji in kot državljane, ki žive ob odprti meji z Jugoslavijo. O teh vprašanjih je v komisiji govorilo več diskutan-tov; najbolj neposredno zanimiv poseg pa je imel tajnik koprske obalne konference ZK Ivan Renko, ki je odprto mejo in celoten položaj v zvezi ocenil pozitivno. Pri tem je poudaril, da se je objektivno ustvarilo tako stanje, ki že vnaprej onemogoča vsako zaostrovanje. Govoril je o tisočerih vezeh, ki so se stkale med obmejnim prebivalstvom in tudi o tem, da se lahko vsakdo na lastne oči prepriča o dejanskih dosežkih jugoslovanskega samoupravnega socializma, ki pa istočasno tudi ne more skriti lastnih napak in pomanjkljivosti. S tem v zvezi je Ivan Renko Bogo Samsa (Nadaljevanje na 2. strani) Ker so te dni v ospredju dogodki ob sovjetsko - kitajski meji, kjer je bilo tudi več krvavih spopadov, objavljamo karto, ki prikazuje, kateri narodi živijo na tem področju Iz govora dr. Fr. Zwittra na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze Pred dnevi smo bolj na kratko poročali o občnem zboru Slovenske prosvetne zveze m Koroškem, ki je bil prejšnjo soboto v Celovcu. Ker je poročilo predsednika dr. Francija Zwittra zanimivo tudi za nas, objavljamo danes daljši izvleček z njegovimi glavnimi ugotovitvami, kakor ga je objavil celovški Slovenski vestnik: «Dames je v modi 'kritika, ne samo pri nas na Koroškem, ampak v svetu sploh. Pri nas ta kritika ni v modi le pni mladih, marveč zlasti pri vseh tistih, ki so po drugi svetovni vojni skoraj dve desetletji stali ob strani. Niso se hoteli vključiti v enotni slovenski kulturni prostor, ker so videli steno na Karavankah, češ, da je tam druga družba, s katero ne morejo delati. Sedaj, ko je koncil dovolil tudi dialog z drugače mislečimi, ko je v domovini zavel nov duh demokracije in liberalizacije, sedaj naenkrat so našli nove načine dela in naenkrat naj bi bilo napačno vse, kar .e do sedaj bilo storjenega,* je ugotovil predsednik dr. Franci Zvvitter na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze, ko je zavzel stališče k raznim aktualnim vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Vendar lahko pravimo, je dalje naglasil dr. Zwitter, da nimamo potrebe, da bi spreminjali svoja stališča. Naš odnos do matičnega naroda je bil vedno isti, vedno smo stali na stališču, da manjšina ne more obstojati brez neposredne zveze z narodno celoto. Za to pre-I pričanje so nas ekskomunicirali, za ZARADI SPOROV Z VODSTVOM STRANKE Minister za šolstvo Sullo je nepričakovano podal ostavko Ostavko je podal, ko bi moral dokončati zakonski osnutek o reformi univerz - Policija intervenirala v katoliški univerzi v Milanu - Zajedanje CK PSI - Preklicana stavka uslužbencev CRI RIM, 22. — Že včeraj je minister za šolstvo Sullo izstopil iz vlade in je svojo ostavko pismeno sporočil predsedniku vlade Rumorju. Sullo pravi, da ni mogel doseči od vodstva stranke, da bi za nekaj dni preložilo pokrajinski kongres v Avellinu, kjer je njegov volilni okoliš, tako da bi se lahko kongresa udeležil. Prihodnji teden bi bil namreč kot minister za šolstvo zaposlen s sestavljanjem in predložitvijo zakona o šolski reformi. Sullo zaključuje, da je to vprašanje sicer omejenega pomena, da pa je znak šibke solidarnosti stranke z njegovim ministrskim delom in da je zaradi tega in tudi v zvezi z drugimi izkušnjami, sklenil podati ostavko. , Politično tajništvo KD je danes zelo ostro odgovorilo in zavrnilo Sullove zahteve, češ da so vsi člani stranke in da ni mogoče misliti na dvojne mere pri ukrepanju. Sklicanje kongresa pa zagovarjajo z malo prepričljivim razlogom, češ da so morali v naprej določiti datum, da bi na tak način zagotovili sklicanje po- krajinskega kongresa, kjer je do sedaj komisarsko vodstvo. Očitno gre za dokaj oster spor v vodstvu KD, ki govori o globokih notranjih trenjih in pri čemer gre s sklicanjem pokrajinskega kongresa ob odsotnosti ne- V Kulturnem domu je bila sinoči tržaška premiera gledališkega recitala ob 50-letnici Cankarjeve smrti z naslovom «Beseda Ivana Cankarja». Kot znano, je bil prvi nastop v torek v Nabrežini. Izvajala sta Mira Sardočeva in Stane Starešinič. Izbor tekstov je pripravil Janko Kos, sceno je zasnoval Demetrij Cej, glasbo Aleksander Vodopivec, kostume pa Anja Dolenčeva. Režija je bila v rokah Adrija-na Rustje. Občinstvo je pozorno prisluhnilo mojstrski Cankarjevi besedi in izvajalca nagradilo z močnim aplavzom kega voditelja po običajih demokristjanov očitno tudi za neposredni napad na tega voditelja in za poskus, da se ošibljo njegove pozicije,' Glasilo PSI «Avanti!» bo jutri takoj reagiralo in omenja v polemičnem članku, da je prišlo do ostavke ministra Sulla prav v trenutku, ko so v ospredju vprašanja univerz in da predstavlja prav reforma univerz osrednjo obvezo programa levega centra. Zato meni Ust, da bo najbrž zadostovalo preprosto opozorilo ln da bo Sullo umaknil svojo ostavko. Natta pa piše v jutrišnji «Uni-tk», da predstavlja primer ostavke ministra Sulla dokaz resnih težav levega centra in da ne gre. samo za enostaven spor znotraj KD, temveč za odraz borb proti reformi univerz. Poslanska zbornica je danes končala s splošno razpravo o reformi pokojninskega sistema, tako da bo prihodnji teden v torek že prišlo do odgovorov poročevalca in ministra na preučitev in glasovanje posameznih členov. Splošna razprava se je torej proti pričakovanjem naglo zaključila, tako da ni prišlo do zavlačevanj glede postopka pri sprejemanju tako pomembnega zakona. Rektor katoliške univerze v Milanu je sinoči poklical policijo, ki je danes zjutraj vdrla v univerzitetno poslopje in izgnala študente. Pri tem ni prišlo do resnejših izgredov, ker šturentje niso bili pripravljeni. Dopoldne se je pred univerzo zbralo nekaj sto študentov, ki so na skupščini na prostem izbraU tri komisije, ki bodo preučile: reformo Sullo, o nasilju v univerzah in o NATO ter imperializmu. Rektorat univerze pa je Izdal proglas, v katerem skuša opravičevati svoj sklep o poklicanju policije na pomoč, češ da je prišlo do zasedbe katoliške univerze iz razlogov, ki so izven življenja univerze in da je prišlo do nasilja in do zastraševanja posameznih profesorjev. Danes se je po dolgih pripravah pričelo zasedanje centralnega komiteja PSI, ki naj bi vsaj po uradnih deklaracijah ustvaril širšo večino v stranki in s tem tudi ublažil ostri razkol, ko sedaj dejansko vodstvo stranke predstavlja komaj 52 odstotkov članstva. O tem je uvodoma tudi govoril tajnik Ferri, ki je dejal, da je položaj v resnici čuden, ko struja De Martina sodeluje v vla- di, istočasno pa ne sodeluje v I Slovenijo in deželo Furlaniis strankinem vodstvu, na terenu pa obstaja mozaik različnih kombinacij. Ferri pa je bil bolj meglen, ko je govoril o načinih, da se premosti sedanje stanje, in je v tej zvezi samo omenil važnost struj kot demokratičnega izraza znotraj stranke, da pa je treba doseči široko enotnost in večjo stabilnost znotraj stranke. Svoje poročilo je tajnik PSI pričel z orisom dela vlade in z orisom splošnega položaja. Glede študentskega gibanja je dejal, da morajo demokratične sile izvajati dvojno strategijo: po eni strani morajo izbrisati socialni prepad, ki še vedno obstaja, po drugi pa se je treba spopasti s študentskim gibanjem na demokratičen način. Glede odnosov z drugimi strankami je ponovil svojo že prejšnjo oceno kongresa KPl v Bologni in dejal, da je Longo naredil v zadnjem intervjuju korak nazaj. Obdolžil je KPI, da vodi politiko na dveh tirih in da po eni plati ponuja roko za sodelovanje na parlamentarni ravni, po drugi pa vodi masovne akcije. Vendar je Ferri dejal, da lahko vlada sprejme glasove komunistične o pozicije in da dejansko tak primer predstavlja vladni uspeh. Glede lokalnih uprav je mnenja, da mora vladati načelo levega centra povsod, samo v izjemnih primerih, ko to objektivne okoliščine zahtevajo, pa se lahko tudi pristane na levičarske odbore. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so suspendirale stavko uslužbencev Italijanskega rdečega križa, ki je bila proglašena za nedoločen čas. Stavko so suspendirali na ponovni poziv ministra za zdravstvo in predvidevajo, da se bodo takoj pričela pogajanja za ureditev staleža uslužbencev. __ Julijsko krajino. Predlagal je, naj bi se maja sestali v Vidmu predstavniki obmejnih dežel Koroške, Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške Pogovarjali naj bi se o turističnem sodelovanju. Po njegovem mnenju sestavljajo ta štiri območja enoten turistični kompleks, ki bi lahko z medsebojnim sodelovanjem ustvaril mnogo možnosti za sprejemanje turistov iz drugih dežel Evrope in Amerike. Italijanski gostje so poudarjali komplementarnosti tega območja in dejali, da bi posamezna turistična središča lahko v tem okviru zelo uspešno sodelovala ln se medsebojno dopolnjevala. to prepričanje smo bili «nelojahii» in «izdajalci domovine*. Vse to breme smo nosili, ker smo se zavedali, da smo na pravilni poti in da bo prej ali slej prišel čas, ko bodo vsi spoznali to potrebo. In danes to res doživljamo, ko tudi tisti, ki so doslej kritizirali to naše gledanje, prav tako uvidijo potrebo, da smo živo povezani z narodno celoto. «Srečrti smo, da smo uspeh s tem svojim delom, da je prišlo do tako živahne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo. Spominjamo Splošni stavki, ki bo v torek, 25. t.m., so se pridružili tudi tiskarji in časnikarji, ki pa bodo stavkali v ponedeljek. Zaradi tega ne bo v torek izšel v Trstu noben časopis. Prihodnja številka Primorskega dnevnika izide zaradi tega v sredo, 26. t.m. se prvih gostovanj, ki smo jih organizirali: kako je bilo težko, kako smo morah prositi oblasti za dovoljenje. Danes je to samo po sebi razumljivo. Danes je praznik, kadar pride ljubljanska Opera v Ce ovec — ne samo za slovensko, ampak za vse ljudstvo v deželi. To je lep uspeh našega dela. Prav tako nas veseli, da danes tudi desničarsko usmerjeni koroški Slovenci čutijo potrebo po gostovanjih iz matične domovine in da so sami za gostovanja v Sloveniji. Tudi to je treba poudariti, zlasti ko skušajo nekateri napraviti vtis, kakor da bi se šele danes rodila kulturna izmenjava, kakor da bi se šele danes začela gostovanja v Sloveniji oziroma iz Sloves ti je n 3 Koroškem. Srečni in veseli smo, da smo do tega privedli s svojim delom in da je danes to naše prepričanje in to naše delo postalo skupna last vseh koroških Slovencev. V tem smislu pozdravljamo to spreobrnjenje druge strani in jo vabimo: pridite, da botra) skupaj delali naprej za razvoj naše slovenske kulture. Za skupno delo čas nikdar ni preuranjen, poznati je treba samo eno — delo in skrb za obstoj našega ljudstva.* V dokaz, kako važna in potrebna je združitev vseh sil v obrambo slovenskega življa, je dr. Zvvitter opozoril na najnovejše šovinistične napade na slovenske zadružne domove v Velikovcu in Dobrh vasi. Čeprav gre pri tem za sila nekulturno delo, je poudaril govornik, tudi na našem kulturnem zboru odločno protestiramo proti tem zločincem, ki nočejo miru v deželi in nočejo bratstva med naredi, ki hočejo naprej živeti od spora in sovraštva. Odločno protestiramo in pričakujemo, da bodo oblasti končno našle krivce in jih primerno kaznovale, da se take stvari ne bodo več dogajale. «Takšni dogodki niso udarec samo proti nam, ampak so udarec proti miru v deželi, proti tistim tudi med večinskim narodom vedno močnejšim silam, ki hočejo mir v deželi, ki hočejo bratstvo med na- Za turistično sodelovanje obmejnih dežel LJUBLJANA, 22. — Včeraj je prispel s svojimi sodelavci na obisk v Slovenijo podpredsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Enzo Moro. Pogovarjal se je s članom Izvršnega sveta Francem Razdevškom in z drugimi turističnimi funkcionarji o sodelovanju med MiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii(iiiiiiiiaiiiiiiii|U|U||||||||||||||||||iiit|||||,ni|||||||||, miitim iiiumtnimiiiii it PREJ BO ŠE NOV PRIPRAVLJALNI SESTANEK Moskovska konferenca se bo pričela 5. junija Na konferenco bodo uradno povabili tudi kitajsko in albansko partijo MOSKVA, 22. — Danes se je zaključil pripravljalni sestanek moskovske konference, na katerem so sklenili, da bo konferenca pričela z delom v Moskvi 5. junija, predhodno pa se bodo ponovno sestali na pripravljalnem sestanku 23. maja, ko bodo pregledali besedila zaključnih Resolucij. Konferenca bo prvi sestanek take vrste po konferenci, ki je bila 1960. leta in na kateri je bilo prisotnih 81 komunističnih par ti j, medtem ko jih je bilo sedaj na pripravljalnem sestanku samo 67. O osnutku zaključne resolucije se malo ve, ker so ga menda na tem pripravljalnem sestanku samo pregledali in morajo o njem sedaj odločati centralni komiteji, tako da bo prišlo v tej zvezi do bistvenega sestanka 23. maja. Znano pa je, da se v o-snutku glavne resolucije ne o-menja Kitajska in Albanija in da je osnutek resolucije tako sestavljen, da bi povzročal čim manj sporov. V tej zvezi se je v Moskvi tudi razširila vest, da nameravajo poslati osnutek resolucije z vabi lom za sodelovanje tudi kitajski in albanski partiji, čeprav ni znano, koliko ima to smisla, saj se lahko pričakuje, da bosta obe par tiji vabilo takoj zavrnili. Danes sta zapustila Moskvo češkoslovaška predstavnika Alots Indra in František Hamouz, '-d sta razpravljala s sovjetskimi visokimi predstavniki predvsem o vprašanjih gospodarskega značaja. Znani «stalinist» Vasil Bilak je v moskovski ((Pravdi« objavil z velikim poudarkom poziv delavskim partijam na zapadu, da naj se bore proti ((imperialistični« propagandi v zvezi s Ceškoslo vaško. Bilak pravi, da je imperialistična propaganda avgusta lanskega leta nenadoma okrepila svoje napade proti socialistične mu sistemu v CSSR in da bodo hvaležni bratskim delavskim partijam v kapitalističnih državah, če bodo okrepile svojo borbo proti imperialistični propagandi. Albanski dnevnik «Zeri i po-pullit« ugotavlja, da se v zaključni resoluciji konference držav varšavskega pakta ne govori več o borbi proti imperializmu, o Vietnamu in o Srednjem vzhodu, kar naj bi bil dokaz, da so sovjetski revizionisti žrtvovali interese prizadetih narodov sovjetsko-ameriškem sodelovanju. rodi, proti tistim, ki so bili za odprto mejo, za kulturno izmenjavo, ki jo danes vsebolj podpirajo. Proti vsemu temu je naperjen ta udarec in niso to dejanja zlikovcev, kakor so nekateri skušah prikazovati, marveč je to organizirano delo. Ko protestiramo proti takim dejanjem, je naša skrb iskrena, protestiramo iz iskrene zaskrbljenosti za mir v deželi.* Potem je dr. Zvvitter naglasil potrebo po vključevanju koroških Slovencev v gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo ter poudaril, da v današnjem času brez gospodarske osnove tudi kulturnega delovanja ne more biti. Če nimamo gospodarske osnove, lahko še tako delamo iz idealizma, pa ne bomo prišli naprej. V tem je tudi vzrok gospodarske zaostalosti naših ljudi in našega ozemlja skozi vsa desetletja. Bali so se, da bi se naš človek kulturno razvil, da bi ostal zvest svojemu ljudstvu, če bi bil gospodarsko trden. Zaradi tega so skozi desetletja zapostavljali naše kraje in mor ato danes sami priznati, da je to dejansko gospodarsko najbolj zaostalo ozemlje v Avstriji. Zavedati se je treba, da ni kulturnega življenja in kulturnega r~z-maha brez gospodarske hrbtenice. Zato je tudi naša zahteva, di e država, v kateri živimo, v k' t ri plačujemo davke, nanram kateri izpolnjujemo vse obveznosti, da e prav ta država v prvi vrsti dolžna, da gospodarsko in gmotno podpre tudi naša kulturna stremljenja. To je zajamčeno v členu 7 državne piogodbe in je zajamčeno v členu 68 senžermenske pogodbe. S tega občnega zbora zato rotimo in prosimo, da naj končno izpolniio večkrat dano obljubo, da bo Avstrija stalno podpirala kulturne in gospodarske težnje koroških Slovencev. Prosimo in rotimo, da bi končno enkrat izpolnili te obljube, da bomo dejansko lahko v polnem razmahu razvijali našo kulturo. Posebej je dr. Zvvitter govoril o šolskem vprašanju in v tej zvezi ponovil zahtevo po gradnji lastnega poslopja za slovensko gimnazijo ter po priznanju pravice javnosti slovenski kmetijski šoli v Podravljah, medtem ko je glede na osnovno šolstvo poudaril, da je v prvi vrsti na nas samih, da poskrbimo za prijave otrok k dvo;e-zičnemu šo'stvu. Nadalje je ugotovil, da v zadnjem času doživi torno napade tudi na slovenski jezik v cerkvi ter opozoril na krivice, ki se dogajajo s strani cerkvenih oblasti. Potem je nakazal potrebo po lastnem kulturnem referatu pri koroški deželni vladi, ki bo usmerja] n-šo kulturo in ki bo hkrati lahko tudi povezovalni člen s kulturo naroda-soseda, da bo dejansko prišlo na Koroškem do tistega sožitja, o katerem se toliko govori. «Mi smo za sožitje in smo to svoje prepričanje m svojo iskreno pripravljenost skozi vsa leta vedno s j -t dokazali. Neštoto napadov smo prezrli, molčali smo k raznim izbruhom, vedno spet smo pričakovali, da bo končno prišlo do takega vzdušja, v katerem bo možno mirno sožitje. Vendar je vprašanje, ali mora manjšina vedno molčati, ah se od nje lahko zahteva, da stalno samo nosi bremena, da pa nikdar ni deležna priznanja za svoje delo? Zato pa danes zahtevamo, naj končno pristopi ;<> k reševanju odnrtih vprašanj. Hočemo niirno sožitje, tako v deželi kakor tudi preko odprtih meja, ki danes združujejo narode. Danes je vendar čas, ko v pripadniku drugega naroda ne vidimo sovražnika, ampak samo tistega, s katerim skupno gradimo boljšo bodočnost in bolj humane odnose, da bo končno prišlo do tistega zbližsnja. o katerem toliko govorijo — do združene Evrope. Toda to združeno Evropo moramo začeti graditi na lastni zemlji, na vasi, od človeka do človeka, kajti sicer je nikdar ne bomo zgradili.* Ob koncu svojega obširnega prc-g’eda je dr. Zvvitter dejal, da je treba pogledati dejanskemu stanju v oči, ko delamo obračun in načrte za bodočnost. Ce bomo resno videli položaj, potom ne bo več časa za malenkostne prepire, tudi ne za ideološke prepire, ki jih prej nismo poznali. Slej ko prej velja, da ni abstraktnega Slovenca, vsak človek je nekako politično usmerjen na eno ali drugo stran, ampak pri narodnih vprašan iih moramo biti vsi enotni. «Ce delamo danes na tem občnem zboru načrte za bodočnost, potem imejmo kot glavno samo eno misel, to je, da je treba skupaj delati in ne gledati, kdo bo prednjačil, kdo ne bo prednjačil, kdo bo enega ali drugega ob kakšni priložnosti okrog prinesel, kot se tako lepo pravi. Gre za to, da našemu človeku pomagamo, da skrbimo, da bo končno prišlo do kulturnega razmaha, do kulturnega življenja vsepovsod do zadnje naše vasi. Pojdimo skupaj tudi do sosedov, do tistih, ki so drugega mišljenja, da prav tako spoznajo potrebo po kulturni slogi, po narodni slogi, kadar gre za narodne koristi, da opustimo vse politikanstvo, kadar gre za življenjske interese našega ljudstva!* — 2 - PO SKLEPU ODBORA OZN ZA DEKOLONIZACIJO London ne priznava pristojnosti OZN v zvezi z zasedenim otokom Anguillo Ostre demonstracije otočanov proti britanskim funkcionarjem NEW YORK, 22. — Odbor OZN za dekolonizacijo ja včeraj sklenil, da bo priporočal glavnemu tajniku, naj bi poslali na zasedeni otok Anguillo odposlanstvo OZN. Danes je predstavnik britanske delegacije v OZN izjavil, da njegova vlada ne priznava pristojnosti Zdru-itnih narodov v zvezi s tem in prav tako ne priznava sklepov v zvezi z odhodom odposlanstva OZN na otok. To odposlanstvo tal moralo od-lotovati prihodnji teden. Ce bi pi br.tanska vlada pooblastila obisk, bi v odposlanstvu bilo šest delegatov odbora in trije člani tajništva OZN. Ker je malo verjetno, da bi britanska vlada menjala svoje staliSče, se bo moral odbor za dekolonizacijo omejiti na to, da proučuje stanje od daleč in da za-aliSi predsednika zasedenega otoka Ronalda Websterja. Pred palačo Združenih narodov je večje število otočanov Anguille danes vencija povzročila prelivanje krvi«. Američan Holcomb, ki so ga britanske oblasti izgnale z otoka, je londonskemu listu «Evenlmg Standard« Izjavil, da Angleži nočejo, da bi se otok razvil, ln zlasti nočejo tujcev, ki bi imeli tehnične izkušnje. Po tri sto letih britanske nadvlade nimajo prebivalci Anguille asfaltiranih cest, nimajo dostojnih zdravstvenih naprav, nimajo telefonov in niti električne e-nergije. Med debato v angleški spodnji ff*«. “JE zbornici v preteklih so mnogi transparente proti Veliki Britaniji Na področju New Yorka živi okoli 6700 prebivaloev Anguille, t. j več kakor na samem otoku, ki ma 6000 prebivalcev. Na otoku Je bila danes ostra demonstracija proti britanskim uradnikom. Prebivalci so jim preprečili, da bi šli v svoje urade. Nekateri demonstranti so skušali vdreti v urade, toda policija Jim Je to preprečila. Pozneje je množica obkolila britanskega komisarja na otoku Leeja, ko je skušal priti v svoj urad. Ko je izstopil z avtomobila, ga je začela množica porivati in mu trgati obleko. Policaji so ga v vsej naglici znova spravili v avtomobil, ki je v vsej naglici odpeljal drugam. V Cambridgeu je angleški minister brez listnice George Thomson izjavil, da so Anguillo zasedli za- radi tega, «ker so nameravale nezaželene osebe prevzeti nadzorstvo nad otokom, da bi ga spremenili v oporišče nezakonitih kupčij v nasprotju s koristmi večine prebi- valstva». , , Trdil je, da je britanska vlada nastopila, «da vzpostavi red in zakonitost na otoku« ob podpori predsednika vlade otoka St. Kit t in drugih pridruženih držav, kakor tudi neodvisnih vlad na Karibskem področju in Commonwealtha. Thomson je zavrnil obtožbe v zvezi z različnim ravnanjem proti Rodeziji in Anguilli. Trdil .Je, da ne gre za rasno diskriminacijo, temveč da je šlo za to, «da se na Anguilli prepreči prelivanje krvi, medtem ko bi v Rodeziji inter- mogi poslanci obtožili britanskega podtajnika v zunanjem ministrstvu Williama Witlocka, ki so ga prebivalci Anguille izgnali z otoka, da le ob prihodu na otok dal razdeljevati svojo poslanico, ne da bi o tem obvestil predsednika vlade Websterja ter dp. je pretiraval, ko je trdil, da je na otoku veliko število mafijevcev. Tudi voditelj opozicije Heath je kritiziral ravnanje vlade in dejal: «Wilsonova vlada, ki je popolnoma diskreditirana doma, skuša odvrniti pozornost javnosti kakor stari cesarji, z dvomljivimi prekomorskimi avanturami. Na ta način Je vlada padla v smešnost ln prezir«. Večerni list ((Evening Standard« objavlja karikaturo, ki kaže predsednika vlade Wilsona, ki si pred zrcalom meri Napoleonovo uniformo, medtem ko njegov krojač pravi: «Mlslim, da Vam bolje pristoji uniforma Mussolinija«. tičnimi zaporniki v Južni Afriki, o ukrepih proti rasni diskriminaciji in o kršitvah človečanskih pravic na Srednjem vzhodu. Posebno zadnji argument je sprožil dokaj ostro debato, ki se je zaključila s spre jetjem resolucije, v kateri se obsojajo «kršitve človečanskih pravic na zasedenih ozemljih s strani Izraela«. KAIRO, 22. — «A1 Ahbar« piše, da nameravata Franclja in Sovjetska zveza predlagati med razgovori štirih velesil, naj bi prepovedali uvoz vsega orožja državam, ki so zapletene v sipopad na Srednjem vzhodu in ki bi odklonile izvajanje resolucij varnostnega sveta. List dodaja, da bi bila Velika Britanija naklonjena temu predlogu, toda ZDA so do njega zelo rezervirane. Kongres ZKJ (Nadaljevanje s 1. strani) Zaključeno zasedanje komisije OZN za človečanske pravice ŽENEVA, 22. - Včeraj se je v Ženevi zaključilo 25. zasedanje komisije OZN za človečanske pravice, ki je trajalo več kot en mesec. Na zasedanju, ki se je zaključilo z odobritvijo končnega poročila, so razpravljali med drugim o politiki »apartheida«, o ravnanju s poli- ....................................mnnllllll..........................I.llll.lllllll MOSKOVSKI RADIO ZANIKUJE TRDITVE 0 ATOMSKEM OROŽJU Vedno bolj se zaostruje polemika med SZ in Kitajsko Tudi Ulbricht in KP Francije sta obsodila kitajsko politiko MOSKVA, 22. — Sovjetski tisk objavlja še vedno obširne članke v zvezi s sporom s Kitajsko, m prav tako nadaljuje kitajski tise protisovjetsko kampanjo. Moskovska «Pravda» opozarja Kitajsko, naj ne podcenjuje «gospodarske in vojaške moči« Sovjetske zveze in naj ne gre po poti izzivanj. List dodaja, da ideološka, moralna in politična enotnost prebivalstva Sovjetske zveze ni bila nikoli tako močna. Drugi časopisi pa objavljajo danes z velikim poudarkom odlikovanje dveh padlih vojakov na otoku Damanski z redom Junaka Sovjetske zveze. Najostrejše napade proti Maoce-tuneu pa objavljata «Konsomolska-ia pravda« in «Krasnaja zvezda« Prva pravi, da hoče Maocetung s svojo protisovjetsko propagando odvrniti pozornost prebivalstva od nezakonitosti, ki Jo izvajajo vodi telji, in pospešiti birokratsko vo jaško diktaturo. »Krasnaja zvezda« pa piše, da so tako imenovani re volucionami odbori, ki sedaj vla dajo na Kitajskem, POlvojaški or sa a-fti £ pravljene osvoboditi se Maocetun- ssssrtsss*?- so ^neposredno* povezani z njega vim ministrom za obrambo Lin P1«Pravda« piše, da na kitajskem bregu reke Usuri nadaljujejo rde-Drogu it« ________7. grož- jejo napad na Vietnam in ko se veča napetost v srcu Evrope in na Srednjem vzhodu. Na koncu pravi Izjava, da se bo francoska komunistična stranka še dalje trudila za enotnost mednarodnega komu- nističnega delavskega gibanja in za enotnost vseh protiimperlal ističnih omenil tudi vprašanje manjši ne, ki je sicer lahko jabolko spora ali most, ki združuje. Poudaril je, da je rešitev tega vprašanja odvisna od značaja odnosov med državami, pa tudi od stopnje reševanja vpra--šanj, ki neko manjšino tarejo. Za naše področje je menil, da je ustvarjeno ozračje, da se ta vprašanja lahko konstruktivno rešujejo. Kongres je na plenarni seji sprejel na znanje te predloge in je tudi vključil v resolucijo bistveni popravek, ki govori o vlogi manjšin in o pravici ter dolžnosti matičnega naroda do manjšin. Tako je bil kongres tudi s te plati za nas neposredno zanimiv in ploden. Ozračje na kongresu je bilo zanimivo in živahno, varnostni ukrepi omejeni na nujno potrebni minimum. Nikjer nobenih omejitev Vsakdo je lahko prišel neposredno do tistih informacij, ki si jih je želel, vsi delegati ter gostje so spregovorili sproščeno in brez kakršnih koli omejitev. Tudi to je značilnost kongresa, pa čeprav ne neka senzacionalna novost, saj so se na podoben način že odvijali prejšnji kongresi. Razprava ln ozračje na kongresu sta skratka potrdili, da so jugoslovanski komunisti sredi življenja, da so trdno zasidrani v perečo problematiko domačega ter mednarodnega razvoja in da znajo najti u-strezne in razmeroma primerne rešitve brez obotavljanja, mentalnih blokov, stvarno ter trezno. To pa je tudi temelj za reševanje vprašanj in za nadaljnji razvoj Jugoslavije in njenih narodov. SMUČARSKI SKOKI VČERAJ NA VELIKANKI V PLANICI Kar dvakrat izboljšan svetovni rekord: Jiri Raška (ČSSR) s 164 m novi rekorder Raška je najprej izenačil rekord Wirkole 156 in, Norvežan pa je poletel 160 m - Nov osebni rekord Branka Dolharja 135 m PLANICA, 22. — Nad 25.000 gledalcev je z zadovoljstvom zapustilo dolino Tamarja, kjer so bili priče krasnim poletom in rekordom na novi planiški velikanki. Najprej je Čeh Jiri Raška izenačil s 156 m včerajšnji rekord Norvežana VVirkole, ta pa je podaljšal svojo svetovno znamko do 160 m, kmalu zatem pa je Raška poletel 164 m daleč in tako postavil nov svetovni rekord. Sploh je bila danes v Planici cela vrsta odličnih poletov: kar 23 skakalcev je poletelo čez 140 m. V dolini pod Poncami se je najbolj ki je zasedel v splošni lestvici vezan po drugem dnevu planiških poletov 12. mesto močno približal jugoslovanskemu rekordu. Zanimivo je, da je v tretji seriji skokov, ko je žirija skrajšala zalet, vzhodni Nemec Wolf poletel 159 m daleč. Današnjega tekmovanja se je udeležilo 51 skakalcev, žal je bilo danes kar 13 padcev. Najhuje je padel vzhodni Nemec Dommerich v zadnji seriji. Nemcu so morali nuditi zdravniško pomoč, ker so mu ugotovili poleg odrgnin po obrazu tudi lažji pretres možganov. Po dveh dneh tekmovanj na novi planiški skakalnici vodi Nor- uspešen Jugoslovan, Branko Dolhar ............................................................ NAMIZNI TENIS NA DEŽELNEM PRVENSTVU Zadovoljive uvrstitve slovenskih tekmovalcev Deželno prvenstvo je izredno važno, v kolikor se na njem odloča kateri Igralci bodo nastopili na državnem prvenstvu. V drugi kategoriji sta nastopila za SZ BOR Bole Edi in Košuta Edi, v tretji kategoriji pa predstavnik Sokola Ukmar, ki je igral tudi med mladinci. Vsi trije so se odlično izkazali in si po ostrih bojih priborili pravico do državnega prvenstva. Med drugokategorniki Je Bole zasedel drugo mesto, Košuta pa tretje. Borovca sta igrala povsem zadovoljivo, vendar bi oba lahko dosegla še boljši rezultat. Običajno je tako: oba se bolje izkažeta proti nepoznanim, čeprav močnejšim nasprotnikom, kot proti igralcem, s katerimi se že dolgo let poznata. Ce Je bil uspeh borovcev že predviden, ne moremo istega reči o izrednem uspehu mladega Ukmarja, ki je zasedel drugo mesto, tako v tretji kategoriji, kot pri mladincih. Obakrat je moral kloniti izkušenemu Venutiju, vendar je v vsakem srečanju pokazal izredno borbenost in že precej dovršeno tehniko igre. Njegova napadalna igra (z japonsko tehniko) je pogosto zelo učinkovita, čeprav ni v njej še tiste ostrine, moči in taktične dovršenosti, ki bodo gotovo ..................mu........................»..........................................................................""................ IZ TRŽAŠKE KRONIKE PRI ZELENJAVNEM TRGU NA DEBELO Pijan prišel iz bara in štrbunknil v morje Ko se je skobacal iz vode, je zavil znova v bar in nasilno zahteval vročo črno kavo, toda končal je na policiji ti gardisti aemonbLi»^jc -niami proti Sovjetski zvezi. Lijt dodaja, da se nadaljujejo Pre’Jni!“ čet topništva in oklepnih vozil ln da ’ se napetost ni zmanjšala. Mo t!ovVrffiop. da je Sovjetska zveza zagrozila uporabo atomskega orožja proti K: talski «Trdltve v tem smislu, j*J dodal' radio, ustrezajo sarno^elj^n zahodnih držav in zlasti Veliki Br Uniji, ki bi želele razkroj komu nističnega sveta zaradi P°btke’T t jo vodi Maocetungova klika« _Liat dodaja da se v fanatizmu Maoce-tungovlh pristašev ne smejo vldei'. nrava čustva kitajskega ljudstva m da so posledice kitajsko - sovjetskih obmejnih incidentov resne, toda nič več. Voditelj vzhodnonemške k W. Pidgeon in I. Fiirstenberg: >" talijanski kinemaskopski film v op.rvah. Tržič AZZURRO. 14.00: »Giugno ’44 Sbarcheremo in Normandia«, S-Rento in V Luyem. Kinemaskop’ ski barvni film. EXCELSIOR. 14.00: «Castello di carta«, G. Pepard in O. WelleS> v kinemaskopu in v barvah. PRINCIPE. 14.00: «Don Chisciotto e Sancho Pansa« F Franchi to C. Ingrassia, iUlrianski film SAN MICHELE. 14.00: «4 bassotti per 1 danese«, Walt Disneyjevf* t Umska risanka, uarvni film Nora (lorica »Soča* — Nova Gorca: «Sam° dvakrat živimo«, franc >sko :tall' Janški barvni film — ob 16. *" 18. — 20. »Svoboda* — Šempeter. »Pucri umazancev«, ameriški oarvru filto — ob 16. — 18 — 20.30. Deskle: »Jastreb iz Kast.ilje.i šp»n' sko-italijanski barvni film — n® 17. - 19.30. Renče: »Pregon brez milosti«, arn®’ riški barvni film — ob 15 in Šempas: Prosto. Kanal: «Obračun v Saint Valenti' nu», ameriški barvni film — 0® 16. In 20. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči je <**• prta lekarna Tavasanl, Korzo Italija 10, tel. 25-76. TRŽIČ Danes ves dan ln ponoči J« * Tržiču odprta lekarna «Al!a Sato" te«, Ul. Cosulich 117, tel. 72-480. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna Voigtlander, Ul. IX Agodto tel. 24-33. liillij:::::::::::::::::::: iz zgodovine Bolgarije 9. marca smo objavili članek iz bolgarske zgodovine do devetega stoletja, sedaj pa objavljamo nadaljevanje, ki opisuje zgodovinske dogodke od pokristjanjevanja Bolgarov do njihove osvoboditve, članek objavljamo tudi zato, ker prirejamo letos naš izlet v Bolgarijo. Pokristjanjevanje Bolgarov Pojav krščanstva kot državne vere pod carstvom carja Borisa, ki je vladal od leta 853 do leta 889, je treba pripisati celi vrsti dejavnikov. Ta Vera, ki temelji na ustvaritvi sveta po Bogu, se je čudovito skladala s takratno teokratsko Ureditvijo fevdalne države. Tudi zunanji vplivi so zelo pomembni za postopno pokristjanjevanje Bolgarov. Bolgarija Je bila v času carja Borisa Poganski otok sredi krščanskega sveta, toda pod kulturnim vplivom krščanskih dežel, ki •o ga obkrožale. Leta 865 je Postala krščanska vera — državna vera Bolgarije. Pojav krščanstva je bil zelo Važen in napreden zgodovinski dogodek, ker je nova vera odprla pot bizantinskemu vplivu V Bolgarijo. Grški patri so zaželi prodirati v deželo. Toda Bizantinci so tako vplivali na Bolgare z verskega stališča, da J« bilo zanje nujno, da ustanovijo neodvisno cerkev. Nihajoč med dvema nasprotnima Cerkvama, rimsko in carigrajsko, se je carju Borisu posrečilo, da je leta 870 po cerkvenem koncilu v Carigradu pridobil duhovno avtonomnost in Srhiepiskopa za svoje mesto. Nastanek in širjenje slovanske pismenosti Bolgarija kot mnoge ostale Slovanske države, je bila podvržena napadom Bizantincev z Juga in raznih germanskih ple-Uien s severozahoda. Kultura teh ljudstev je postopno prodirala v bolgarsko deželo. U-stvarjanje lastne pismenosti Je takrat bolj kakor kdajkoli Prej postalo najbolj pereče vprašanje. V Bolgariji je bila Potreba po lastni abecedi še Večja, kajti ljudje niso tako e-Postavno razumeli Kristusovega nauka v tujem jeziku. Odgovor na to pereče vprašanje Sta dala sveta brata Ciril in Metod. Leta 855 sta sestavila slovansko abecedo in s pomočjo svojih učencev prevedla veliko število cerkvenih knjig v Slovanski jezik. Prvi, ki je poklical katoliška duhovnika v Svojo deželo, je bil moravski knez Rastislav. Slovanska pisava je hitro Prodrla tudi v Bolgarijo, kjer 8o jo razširjali trije najstarej-učenci svetih bratov — Kli- ment, Naum in Angelarij. Ko so leta 866 dospeli v Plisko iz Moravske čez Beograd, so bili prisrčno sprejeti od bolgarskega vladarja Borisa, ki jim je veliko pomagal pri njihovem delu. Njihovi sadovi so se takoj pokazali. Bolgarija je postala center slovanske pismenosti in kulture. Slovanska pisava je izpodrinila grško in odslej naprej so bili vsi spisi in plemiški naslovi pisani v slovanskem jeziku. Začela se je pojavljati prva slovanska literatura, kateri so sledili takoj potem apokrifni spisi. V tem oziru so bili Bolgari bolj napredni kot zahodnoevropski narodi, knjige katerih so bile pisane v latinščini in niso bile dostopne širokim množicam. Pojav slovanske pismenosti je seveda velike važnosti v zgodovini Slovanov. Delo sv. Cirila in Metoda je temelj za slovansko literaturo in civilizacijo in je idealna vez za združitev vseh slovanskih narodov. S pojavom pismenosti je ljudstvo potem lahko izražalo svoje misli in nazore. Tako Je prišlo do bogomll-stva v Bolgariji, strigolništva v Rusiji in husitstva na Češkem — gibanj, ,ki so bila na-perjena proti političnemu zatiranju, socialni krivici in svetohlinstvu. Politična moč in razcvet omike v Bolgariji Pod vlado carja Simeona (893-927) je Bolgarija bila na višku, bila je najmočnejša država na Balkanskem polotoku. Ta doba je znana kot doba njenega kulturnega razcveta. Fevdalizem je bil že ustaljen, državna moč je bila strogo centralizirana. Po dolgem procesu asimilacije se je Bolgarija narodnostno ustalila. Ko je bii na oblasti car Simeon, ki si je pridobil veliko izobrazbo v Bizancu in je bil poleg tega tudi smel bojevnik in državnik, so imeli bojarji veliko o-blast v svojih rokah. Ko so ga po številnih notranjih spletkah leta 919 imenovali za «car-ja Bolgarov in Grkov», je car Simeon proglasil bolgarsko cerkev za popolnoma neodvisno od grške. Bolgarija se je takrat razširila na ves Balkanski polotok, Simeonova doba., je znana tudi kot «zlato stoletje bolgarskega slovstva)). Preši av, ki! *Je> postailhtakrat prestolnica Bolgarije, je bil važen kulturni center. Blizu carjeve palače je bila tako imenovana Zlata Cerkev, izvrsten arhitektonski spomenik z bogato notranjo dekoracijo. Tako je govoril stari bolgarski pisatelj Johan Ekzarh v svojem Hexameronu (Šestih dnevih): ((Kadarkoli pride od daleč beden popotnik in se ustavi pred KRIŽANKA A B CDEFGHI JKLMN 1 2 3 4 5 6 7 G 9 10 11 12 mn 1 m m M ■■ . _____ . ,... _ Bi — VODORAVNO: 1. lepilo, ki ga uporabljajo maskerji — kuhinj->ka posoda, 2. srebmobsla kovica, ki jo uporabljajo v tiskarstVu - predsednik ZDA po drugi svetovni vojni (Harry>, 3. prileten bloški — glavni štčvnik — osebji zaimek, 4. geometrijski pojem ~- prostor za žene v muslimanski hiši — beograjski tednik z Visoko naklado, 5. negativno naelektren ion — kraljevič v «Ma-habharatii) — slovenski igrani film, 6. življenjska tekočina — Svetovno znane toplice pri Padovi — središče vrtenja, 7. začetnici francoskega slikarja, ki je živel na Tahitiju — del kolesarske Curke — pritok Donave v Romuniji, 8, stara površinska mera — barva kože, polt — italijanski filmski igralec (Alberto), 9. vrsta razcvetja — veliko naselje — veletok v SZ, 10. reka na Hr-Vatskem in v Bosni — nizek ženski glas — član sveta starih v šparti, 11. premogovnik v Bosni jugovzhodno od Zenice — velika reka, 12. angleški pisatelj (Lawrence, 1713-1768) — spačen obraz. NAVPIČNO: A. krinka — svetlejša zvezda v ozvezdju Dvojčkov, B. ime slovenskega pesnika Aškerca — temno rdeč drag kalnem, C. strokovnjak za izračunavanje sil v konstrukciji — na- padi, D. proga — planinska uje da — sto kvadratnih metrov, E vzdevek, naziv — sukanec — pri imek dveh velikih nemških piša teljev, F. odkritelj bacila tuber kuloze (Robert) — delavnica u podabljajočega umetnika, G. ke mični znak za kositer — trizlož na pesniška stopica, H. telesni stražnik srednjeveških vladarjev in knezov — začetnici slovenskega slikarja (1917-1946, nHerren-volk»), I. blisk — Madžar, J. polotok v črnem morju — organ vonja — ime jugoslovanskega književnika Fincija, K. kemični znak za luteci.j — biclkel — e-den od bajeslovnih ustanoviteljev Rima, L. rimska naselbina na tleh današnje Ljubljane — nasprotje mehkobe, M. ime slovenskega skladatelja Švare — dobiček, profit, N. sladek južni sad — indigo. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Lesseps, 8. Stoica, 14. oktober, 15. tiskar, 16. vladar, 17. past, 18. rt, 19. koran, 20. D&na, 21. kri, 22. Ag, 23. El-ke, 24. Kras, 25. avtomat, 29. kvart, 30. Rodin, 31. drama, 32. meter, 33. Komna, 34. kočar, 35. Sumatra, 37. oral, 38. capa, 39. zs, 41. mir, 42. zona, 43. skobe, 46. PL, 47. mond, 48. stavek, 49. okvara, 51. protest, 52. Tainan, 53. Atlanta. zunanjim obzidjem našega mesta, obstrmi. Ko stopi v mesto, vidi na obeh straneh zgradbe, pobarvane z raznobarvnim kamenjem, okrašene z lesom. Ko nadaljuje svojo pot v o-srednji predel mesta, vidi visoke palače in cerkve, okrašene s kamenjem in lesom različnih barv in v notranjosti cerkva pa marmor in baker, zlato in srebro. Nihče ni nikoli videl nekaj, kar bi bilo podobno temu!!! Toda, če se mu posreči videti carja, sedečega v razkošnem oblačilu, z zlato ogrlico okrog vratu in z zapestnicami na rokah, z žametnim pasom okrog pasu in I zlato verižico visečo na njem, obkroženega z obeh strani od | bojarov z zlatimi ogrlicami, zapestnicami in pasovi in’ če ga bo kdo vprašal ob njegovem povratku v domovino, kaj je videl v tuji deželi, ndj bi odgovoril: «Nirrtam besed, da bi ti povedal, t;i moraš tja in videti s svojimi lastnimi očmi, da resnično oceniš to nenavadno razkošje...» Toda takrat ni cvetela samo materialna 'kultura. Duševna kultura in zlasti slovstvo je doseglo svoj višek. Prestolnica Preslav je bila tisti literarni in kulturni center, kjer so živeli in ustvarjali odlični pisatelji kot Johan Ekzarh, Konstantin Preslavski, Čemorizec Hraber, Presbiter Grigori idr. Ti so nadaljevali literarne tradicije Oiril-Metodo-vih učencev. Johan Ekzarh, e-den izmed najboljših pisateljev preslavske šole, je bil sodobnik in soustvarjalec carja Simeona. Veliko je tudi prevajal. Med njegovimi prevodi je zlasti slaven «Heksameron». Bišop Konstantin je prvi bolgarski pesnik, avtor «črkarske pravde« in ((Besede Gospel«, kjer izraža svojo radost ob misli na slovansko pismenost. V ((Besedah« čemorizec Hraber zelo inteligentno in polemično odklanja trijezično teorijo in dokazuje pravični obstanek slovanske pismenosti. Uradna literatura tiste dobe je religiozna in aristokratska. Bolgarija pod bizantinsko oblastjo Po Simeonovi smrti je Bolgarija začela propadati. Leta 972 je vzhodnju-delt Bolgarije prišel spet pod bizantinsko o-blast, dokler ni leta 1185 prišlo do vstaje v TMrnGvem, kar je privedlo do nove bolgarske svobode. V 14. stoletju, kot posledica uničevalnih fevdalnih sporov, plemiških bojev in pogostih vojn, so bile balkanske države uničene in izčrpane. Pod turško oblastjo Notranja razcepljenost je bila vzrok, da balkanske države niso vzdržale proti močnemu napadu otomanskih Turkov. V tistem času se je vojaška fevdalna aristokracija nove otomanske države v severozahodni Aziji premikala, da bi osvojila nove dežele. Turki so usmerili svoje sile proti Balkanskemu polotoku in leta 1352 so si podvrgli prvo trdnjavo Dimpe na polotoku Galipoli. Od tam so se napotili po dveh glavnih smereh: po diagonali -— proti Sofiji in Beogradu ter vzdolž Egejskega morja — proti Solunu in Bitolju, tako da so postopoma osvojili Balkanski polotok. Bolgarija, ki je bila takrat razdeljena na tri dele — kraljestvi Timovo in Vidin in na neodvisno črnomorsko provinco — se nf dala tako enostavno premagati; zlasti ljudstvo se je junaško borilo, toda nekateri bojarji, ki so stremeli po tem,, da bi obdržali svoje privilegije, so se predali sovražniku. Osvojitev Bolgarije po Turkih je pomenila njen popolni propad. Sodobnik teh dogodkov menih Isaj s Svete gore žalostno piše: ((...Nekateri kristjani so umrli pod udarcem sablje, drugi so bili odpeljani v suženjstvo, ostali so umrli od prezgodnje smrti... O-joj, kakšen žalosten prizor je to bil! Zemlja je ostala opu-stošena, oropana vsega, najboljšega — ljudi, živine in drugega!« V podvrženih bolgarskih krajih so novi turški vladarji u-stanovili nov vojaški fevdalni sistem, zatrli so naravni razvoj mnogo naprednejšega bolgarskega fevdalnega gospodarstva, ki bi brez nadaljnjega, kot se je zgodilo v zahodni Evropi, privedel do naprednega socialnega sistema. Turški fevdalni sistem je podvrgel vse bolgarsko ljudstvo pod svoj strnjeni sistem odvisnosti in podvrženosti, dokler ni vzkipela ljudska kri prvič leta 1688 pod znano Čiprovsko vstajo, ki pa je bila zatrta. Tipični balkanski Robin Hood je tako i-menovani hajdžuk, prijatelj, vodja in zaščitnik ubogih in zatiranih proti zunanjim in notranjim nasilnikom. Vse ljudske vstaje od 15. do 18. stoletja so bile zatrte. V teh hudih časih turškega jarma so Bolgari z velikim upanjem gledali v ruski narod. «Stric Ivan« je postal ljudski simbol te nade in je prešel postopno v legendo. Preporod bolgarskega naroda Ena izmed najsvetlejših strani v bolgarski zgodovini je narodni preporod, to je obdobje od konca 18. stoletja do leta 1878, ko se je Bolgarija spet pojavila na zemljevidu Evrope kot neodvisna država. Vso to črno dobo v bolgarski zgodovini je opisal Paisij Hilen-darski v knjigi «Slovansko-bolgarska zgodovina«, ki je spodbujala zatirani narod, naj se osvobodi izpod tujih tiranov. Sofronij Vračanskij je bil prvi nadaljevalec Paisijevega dela, ki je posvetil vse svoje življenje izobrazbi in literarni vzgoji mladine. Odprtje prve zakonite bolgarske šole leta 1835 v mestu Gabrovo po V. Aprilovu in N. Palauzovu je privedlo do tega, da se je reformatorska ideja uresničila tudi v Bolgariji, .ker so začeli tu poučevati v materinem ip-ziku. Nato so odprli še druge šole in literarne klube v drugih mestih in vaseh, kjer so poučevali dobri učitelji. Pojavili so se novi učbeniki v materinem jeziku. Po osvobodilni rusko-turški vojni leta 1877-78, čeprav je tam zgubilo življenje okrog 200.000 Rusov, je 17. aprila 1879 narodna skupščina izbrala nemškega princa Aleksandra Battemberga (čigar nečak je danes znan pod imenom Lord Mountbatten) v soglasju s carsko Rusijo za princa Bolgarije. Takoj, ko je prišel v Bolgarijo, je Battemberg odpravil prijateljstvo bolgarskega naroda z ostalimi slovanskimi narodi, uničil bolgarsko-rusko zvezo in pridružil Bolgarijo nemško - avstrijskemu tandemu. Združite v Severne in Južne Bolgarije 4. septembra 1885 je prišlo do ljudske vstaje in 8. septembra je princ Battemberg priznal združitev Severne in Južne Bolgarije. Ta združitev je pripomogla k nadaljnjemu razvitju Bolgarije na poti kapitalizma. Odstranivši meje v navadah med obema pokrajinama, je ta združitev doprinesla do živahnejših trgovskih stikov na nacionalnem trgu in odpravila vso odvisnost od sultana. L. D. N. V ZDA ne delajo mnogo razlike med ljudmi in blagom, laj vlada tam popolna potrošna civilizacija. Zato «vržejo na trg» in reklamirajo filmske igralke prav tako kot blago. V Hollywoodu so sklenili, da bodo sedaj »spravili v promet« italijansko igralko Mario Gra-zio Buccello, ki jo je narava bogato obdarila. Pravijo namreč, da je Sophia Loren že nekakšna industrialka lepote, Virna Lisi malo-meščanka, Claudia Cardinale, da je zgrešila vse, Lollo pa da je prestara. Na sliki vidimo Mario Grazio še kar dostojno oblečeno. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiinMiiiiiiiiiiiiiluiHiiiin Anglija pravi davčni raj za umetnike čeprav stiska druge ljudi davčni vijak Redki so, ki ne godrnjajo nad davki. Saj res! Kdo naj bi bil navdušen nad tem, da mora plačati vsako leto pre cejšen znesek za davke! Le v malokateri državi so dav-ki «pravično» odmerjeni. Pravično? Kaj pa pravzaprav pomeni to? Lahko mirne duše trdimo, da se večina cmvč nih obvezancev skuša tako a-li drugače izmakniti tej dolžnosti. Seveda Pa se to le malo komu posreči. To vsakdo dobro ve, da je to za državljana, ki je v redni službi, skoro nemogoče. Saj so njegovi dohodki natančno napisani v 'knjigi delodajalca. Drugače Je za tiste, ki se u-kvarjajo z dejavnostmi, pri katerih ni vselej moč ugotoviti dohodkov. Pri takih marsikaj uide še tako ostremu pogledu davkarije. No, so pa tudi taki državljani, ki si pomagajo tudi tako, da se izselijo v deželo, kjer so davčne oblasti milejše, manj stroge, blagohotnejše. Med take spadajo zlasti nekateri filmski ali drugi umetniki z milijonskimi zaslužki. V raznih državah namreč veljajo glede davkov različni predpisi. Zelo velike davke nalaga država zlasti na Angleškem, v Nemčiji, na švedskem in v Franciji. V Angliji so dohodki državljanov tako močno obdavčeni, da nekateri poznavalci razmer trdijo, da je kriva prav ta o koliščina za sedanjo gospodar sko krizo. Prehuda obdavči tev privede do tega, da se zatre sleherna pobuda,, pravijo Angleži. Kdor je iznajdljivejši in marljivejši, zasluži več. In prav temu bo zaradi tega davkarija pobrala z davki toliko, da mu ne bo ostalo dosti več kot onemu, ki ni pri svojem delu pokazal ne prevelike vneme ne kake poseb ne pobude, ter se je zadovo ljil le s takim zaslužkom, da je imel za sproti. V očeh an gleških davkarjev pomeni ve lik dobiček enako kot zločin ki ga je treba z vsemi sred stvi preganjati. Potem seve da od še tako velikega do bička ne ostane več mnogo šele nedavno so pisali ča sopisi o usodi angleške igral ke Diane Dors. Prisiljena je bila razglasiti stečaj, ker ni mogla plačati davkov, ki so znašali nekaj milijonov. Kako veliki so davki v Angliji jasno kaže tale primer: Kdor ima letnih dohodkov več kot 20.000 funtov mora plačati od tega 9o odstotkov davka. To je vsekakor velik davek in ni zato prav nič čudno, če se skušajo angleški davkoplačevalci kakorkoli izmakniti temu trdemu davčnemu vijaku. Zato se mnogi angleški davkoplačevalci zatekajo k raznim zvijačam, da se tako izognejo prevelikim davčnim dajatvam. Ena teh je na primer delniška družba. Razni umetniki, zdravniki, odvetniki in podobni so odkrili, da se je moč na ta način izmakniti strogemu davčnemu sistemu. Najbrž bi povsod drugod imeli tako dejanje za davčno utajo, na Angleškem pa je to, kot se zdi, povsem zakonito. Taka delniška družba izda namreč za znesek honorarja posameznega delničarja delnice. Te je moč seveda vsak trenutek prodati dalje. S tem se spremeni tak honorar v poslovni zaslužek, ,ki ni tako močno obdavčen, če ne presega določene meje. Znan je primer angleške i-gralke Vanesse Redgrave, ki je nedavno javno izjavila, da je vse svoje honorarje za naslednjih deset let prepustila družbi «Constellation Invest-ments Lim.». V zameno pa ji je družba dala posojilo 700.000 funtov (več kot 1200 milijonov lir) na 6-odstotne obresti. Igralka bo sedaj plačala le drobec tistega, kar bi morala plačati, če bi morala odšteti davke od svojega celokupnega honorarja. In tako se b0 davkarija obrisala za davek... Pravijo pa, da so si to prevaro z delniškimi družbami izmislili beatli. Res je da i-majo ti popevkarji ves svoj denar vložen v dveh delniških družbah in nrav to jim je pripomoglo, da so danes večkratni milijonarji. In od takrat, ko so prvi začeli s tem trikom beatli, so nastajale povsod po Angliji še druge podobne delniške družbe Povečani so člani teh družb i-gralci: gledališki, filmski in televizijski. A tudi pisatelji. Kot se je dogodilo pisatelju Anthonyju Burgessu, ki se namerava izseliti iz svoje domovine, ker mu je davkarija določila od honorarja 80.000 funtov kar 75.000 funtov davka. Tudi Noel Coward se je umaknil iz svoje dežele in živi že dalj časa v južni Franciji. Priljubljeno pribežališče Angležev, ki ne bi radi plačali toliko davka sta tudi otoka Jersey in Guemsey v Rokav-skem prelivu. Ta dva otoka sta sicer tudi angleška, vendar pa veljajo na njih ozemlju posebni zakoni še izpred zasedbe po Angležih. Čeprav so torej davki v Angliji tako visoki, vladi še na misel ne pride, da bi te dajatve vsaj nekoliko olajšala. Nasprotno! Pravijo celo, da bo uvedla še nove davke. In angleškemu davčnemu obve-zancu ne preostane drugega kot da lepo plača, kar mu davkarija odmeri če zmore, ali da zapusti'svojo ddmovino in se kafoo drugo dr- žavo ali pa aa krene na spolz ko pot davčne utaje. Ali pa žako kot umetniki, oziroma pripadniki svobodnih poklicev, ki izkoristijo ((luknjo v zakonu« ter se zatečejo v delniško družbo. V takem primeru pa se da tudi na Angleškem dobro živeti. Celo prav imenitno Tako kot je primer z beatli in z anesso Redgrave Ni zato naključje, da si je znani in slavni baletni mojster Rudolf Nurejev izbral za svojo novo domovino prav Anglijo. Danes ima lepo vilo v Monte Carlu in razkošno hišo v Richmond Parku pri Londonu. Kdo bi torej zameril poprečnemu aneleškemu držav ljanu in davkoplačevalcu, če z zavistjo zre na vsake vrste umetnikov. Da da. umetnik ui ciovek moral biti. pravijo otočani. Pa ne zgolj zaradi slave, marveč tudi zaradi davkov... s. A. TIHOTAPCI»*w«4< *» HORO SKOP Veljaven od 23. marca do 29. marca 1969 0 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne bodite preveč zamerljivi, sicer boste o-stali popolnoma sami. Tudi pesimizem ni upravičen. Bolj pametno bi bilo, da bi bili v ljubezenskih zadevah podjetni. Na delu morate biti odločni, da vas ne bodo drugi prehiteli. Pazite se pred prehladom. ___ BIK (od 21. 4. do f 20. 5.) Čas je zelo I \ primeren za zmen- ek 'N-y ke. Ker ste preveč y plašni, ne boste znali izkoristiti u-godnih prilik. Zaupajte bolj sami vase. Na delu boste imeli gmotno in moralno zadoščenje. Priznali vam bodo vašo sposobnost. Pazite, da se ne zaletite z avtom. ^ x DVOJČKA (od 21. f M 5. do 21. 6.) V ču- I (»v ) stvenih odnosih bo l J prišlo do nespora- S zuma in do nerazumevanja. Vse ra se bo še ta teden poravnalo. Sploh je možnost novih poznanstev. Na delu boste polni navdušenja in domišljije. Priporočamo vam več gibanja in telovadbo. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Prebroditi f/Zgboste trenutek me-1 J lanholije. Sobota bo V , J zelo primeren dan za razna razvedrila in srečanja. Izkoristite priliko. Na delu boste imeli precej uspeha v popoldanskih u-rah, možnost službenega potovanja. Zdravje bo precej spremenljivo. LEV (od 23. 7. do 'N. 22. 8.) Brzdati bo-j \ ste morali svojo im- I pulzivnost, da ne V J pojdejo vaši čustve-^ ni odnosi po zlu. Petek ni primeren za čustvene pogovore. Čakajo vas prijetne novice na gospodarskem torišču. Možen je tudi nenaden zaslužek. Prezračite bolje svoje delovne prostore. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V zvezi s čustvenim življenjem se boste znašli v težkem položaju in boste ranili neko osebo, ki vas ima zelo rada. Bodite diplomatski. Na delu se boste uprli proti nekemu dejanju, ki ga boste imeli za krivičnega. Uveljavite se. Priporočamo vam več spanja. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Med prijatelji boste od-JL j krili osebo, ki goji do vas ljubezenska čustva Odgovarjajte jim in ne bo vam žal V zvezi z vašimi gmotnimi razmerami vam bodo dali koristne nasvete, od katerih boste imeli mnogo haska. Bolela vas bo glava. ŠKORPIJON (od 24. ' \Qj\ 10' do 21> 11-> v '* Off- \ zvezi s čustvenim življenjem izkoristite neko ugodno priliko, ki se vam bo ponudila v ponedeljek. Neka oseba stalno misli na vas. Teden je ugoden za poslovne pogovore in pogajanja. Priporočamo vam izlete v naravo, da si ohranite zdravje. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ne o- zirajte se na klepet, ki nima nobene podlage in ne bodite brez potrebe ljubosumni, saj bi le pokvarili dobre odnose. Čas je ugoden za uresničenje koristnih pobud na delu ali poslovnih zadevah. Umske energije se vam bodo okrepile. KOZOROG (od 21. S N. 12. do 20. 1.) Poj-[ _ k \ dite v novo druž- MT bo, kjer se boste V* ~vj seznanili z neko o-'—sebo, katera vas bo zelo zanimala Tudi neko nedavno prijateljstvo se utegne poglobiti. Na delu utegnete zaradi živčnosti napraviti hudo napako Zdravje bo še precej ugodno VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) V zvezi s čustvenimi zadevami preti nevarnost prepira z ljubljeno osebo ali s svojci. To utegne škodovati vaši prihodnosti. Tudi na delu utegne nastati vznemirjenje, ki ga bo treba brzdati. Ne utrujajte preveč svojih možganov. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neka zaljubljena oseba vas bo spravila v zadrego Ne upirajte se stvarnosti, kajti utegnili bi vas razumeti narobe. Zaradi pomoči drugim boste na delu zabredli v težave, toda boste kljub temu zadovoljni. Zdravje bo še kar zadovoljivo; samo kakšna motnja v obtoku. PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilna 'Pri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna «Zvezda'> razen torka in barski program telefon 21-239 Na ocenjevalni avtomobilski vožnji od Trsta do Opatije so tekmovalci bolje vozili, kot pa reševali naloge Tekmovanje je bilo prijetna novost v našem manjšinskem športno - družabnem življenju Naraščajniško prvenstvo. 10.00 v Standrežu Juventina • Audax 9.00 v Miljah Muggesana - Union * * * Mladinsko prvenstvo 13.00 v Trstu, Ul Flavia Ponziana • Gaja * * * 2. amaterska Uga 15.00 v S. Pier dlsonzo San Pier - Juventina ODBOJKA nem času. V drugi skupini pa je bilo treba rešiti 12 vprašanj iz gospodarstva, kulture, turizma, zemljepisa itd. Ta vprašanja pa so bila naslednja (za rešitev nalog 1., 3. in 7. so imeli tekmovalci na razpolago fotografije): 1. Na startu si videl fotografijo nekega zvonika, na katerega boš naletel med vožnjo. Ugotovi, koliko je ta zvonik oddaljen v zračni črti od zvonika glavne cerkve v Umagu (v kilometrih). 2. V katerem stoletju so se prvi Slovenci naselili ob obali Jadrana? 3. Prepiši letnico, ki je na stavbi, ki jo kaže slika št. 2. 4. Soline v Sečovljah so druge največje v Jugoslaviji. Koliko hektarov meri njihova površina? 5. Rudnik premoga v Sečovljah meri precej globoko pod morsko gladino. Koliko metrov? 6. V Poreču imajo zelo slovito baziliko. V katerem stoletju so jo postavili? 7. Koliko km je od Pazina do kraja na sliki št 3? 8. Katero cestno križišče, skozi katero boš peljal, je točno na sredi poti med Reko in Puljem? 9. Koliko let, mesecev in dni je bil star France Prešeren, ko je umrl?’ 10. Neko naselje, skozi katero je treba iti na tem tekmovanju, ima v svojem imenu pet črk, od teh tri enake. Kako se imenuje? 11. Koliko prehodov meje je bilo na Tržaškem s prepustnicami in potnimi listi (v obeh smereh) v mesecu februarju 1969? 12. Kateri hotel ob slovenski obali bi imel težave s svo’im imenom, če bi ne bila v njem — šivanka? Vrednost kazenskih točk: 1. — 50 za vsak km; 2 — 10 za vsako stoletje; 3. — 200 za napako; 4. — 1 za vsak ha; 5. — 1 za 10 m; 6. — 10 za vsako stoletje; 7. — 50 za vsak km; 8. — 200 za napako; 9. — 1 za vsak dan; 10. — 200 za napako; 11. — 10 za vsakih 100.000; 12. — 1 za napako. Oglejmo si najprej, kako so reševali časovne naloge. Takoj velja Ugotoviti, da so bili udeleženci vožnje precej uspešnejši na kontrolnem cilju, kot pa na končnem v Opatiji. Čas so organizatorji merili s stotinkami minute. V Ba-demi je zgrešilo cilj za manj kot eno minuto kar 21 tekmovalcev, v Opatiji pa le 8. Med vsemi se je najbolj odlikoval mladi Hmeljak, ki je edini (v Baderni) dobil «ničlo»: cilja ni namreč zgrešil niti za eno stotinko; odlična pa sta bila tudi naslednja dva tekmovalca, ki sta zgrešila cilj za eno samo stotinko minute. Zenska B liga 10.30 v Bazovici Zarja - Bor • • 15.00 v Dolini Breg • Sokol Predsednik SGZ Stanko Bole pozdravlja 250 udeležencev ocenjevalne vožnje Trst-Opaiija med skupno večerjo v opatijskem hotelu Lestvici obeh ciljev: BADERNA 1. Hmeljak 0 stotink minute 2. Veljak 1 3. Pertot A. 1 4. Waltritsch 4 5. Starc Vesela 8 6. Kraus 10 7. Štavar 18 8. Race M. 20 9. Polojac Vlasta 21 10. Dolhar 25 OPATIJA 1. Jazbar 9 2. Race M. 15 3. Dolhar 26 4. Race B. 31 5. Starc Vesela 37 6. Guštin Majda 76 7. Milič K. 85 8. Sedmak O. 90 9. Šem ec 140 10. ^pieljak 159 4. Hmeljak 235 5. Pilat 261 6 Veljak 271 7. Polojac Vlasta 367 8. Race B. 647 9. Žetko 664 10. Pertot A. 735 točk. Če bi si zdaj še ogledali to lestvico po številu pravilno rešenih nalog, potem bi bila nekoliko drugačna in sicer taka: 1. Hmeljak, ki je rešil pravilno kar 9 nalog, 2. Štavar in Magajna I. 8, 4. so bili Race B., Pilat, Kraus in Jagodic Vida s 7 pravilnimi rešitvami, šest udeležencev pa je rešilo pravilno po 6 nalog. Ostanimo še za hip pri nekaterih zanimivejših odgovorih. Razveseljivo je, da je precej udeležencev vsaj približno vedelo, v katerem stoletju smo Slovenci prisopihali do obale Jadranskega morja. Vsi pa le niso Prvouvrščena ženska posadka ocenjevalne vožnje: Vlasta Polojac, Vera Oblak in Mara Debeljuh V Opatiji je bilo le 13 posadk z manj kot za 2 minuti kazenskih točk (manj kot 200 točk). Če zdaj seštejemo oboje časovne točke, potem dobimo naslednjo skupno lestvico: 1. Race M. 35 2. Dolhar 51 3. Jazbar 79 4. Milič K. 131 5. Guštin Majda 146 6. Race B. 152 7. Hmeljak 159 8. Kraus 217 9. Veljak in Šemec, oba 234 točk. Na cilju je bilo le 14 tekmovalcev pod dvesto točkami. Najbolj se je poslabšal Pertot, ki je «napredoval» od 1 kazenske točke v Baderni na 2102 točki v Opatiji, najbolj pa je popravil svoj položaj Grgič K., ki je imel v Baderni 1830 točk, v Opatiji pa le še 510. * * * Naloge so očitno povzročale tekmovalcem precej več težav, kot vožnja. Najmanj težav so povzročale naloge št. 1, 3, 6, 8, 10, delno pa tudi 2 in 12. Najhuje pa je tekmovalce «matrab Prešeren, pa tudi naloge št. 4, 5 in 11, zlasti pa 7. Štirinajst tekmovalcev je dobilo za napačne rešitve manj kot 1.000 kazenskih- točk, prvih deset med temi pa se je razvrstilo tako: 1. ft\ius 145 kazenskih točk 2. Magajna I. 165 3. Štavar 185 uganili, če naj bi veljalo to, kar so napisali tekmovalci, potem bi se Slovenci naseljevali ob naši obali od drugega pa do dvanajstega stoletja, torej celih tisoč let. Tako velika pa naša obala res ni, da bi jo toliko časa osvajali. Za sečoveljske soline je le Hmeljak točno uganil, kolikšna je njihova površina (508 hektarov). Kako različno ocenjujejo različni ljudje isto stvar, pove podatek, da je nekdo prisodi) tem solinam površino kar 240.000 hektarov Odveč je pripomba, da si je posadka s to oceno priborila rekordno število kazenskih točk. Nekemu tekmovalcu, ki se sicer poklicno ukvarja z zemeljskimi površinami, pa se je zdelo, da je solin le za 70 ha... Globino sečoveljskega rudnika je pravilno «izmeril» le Kranjec (320 m), sicer pa je bila zelo «elastična»: od 26 do 400 metrov pod morsko gladino. Poreško baziliko naj bi postavljali od tretjega pa do petnajstega stoletja, čeprav so jo zares le v šestem. «Dolgost življenja našega je krat-ka» je zapisa! Prešeren-. Nekateri udeleženci tekmovanja pa so mu ga skrajšali še bolj Umrl naj bi celo v starosti 37 let, kdor mu je pa najbolj privoščil dolgo življenje mu je prisodil 49 let. Sicer pa kaj je 12 let, pa čeprav so Prešernova... Hude težave so bile s številom oseb, ki so na Tržaškem februarja letos prekoračile mejo. Mnogi nikakor niso hoteli vedeti, da je to najbolj odprta meja v Evropi in so ji na vso moč natikali «železno zaveso*. Razlika v sodbah pa se je sukala od 18.000 prehodov na vseh blokih skupno, pa tja do šestih milijonov, koliko so jih prisodili Tržačanom nekateri Goiičani. Res pa je, da jih je bilo točno 2.723.269. Za zaključek so morali tekmovalci (če so znali) napisati besedo trIGLAv. Kako težko je bilo najti to iglo pa povedo naslednja imena, v katerih so jo tekmovalci našli (komisija pa ne): Zlata krona, Žu-stema, Igla, Adria, Belvedere, A-driatic. Kompas, Argo, nekdo pa je napisal le «?». Tekmovanje je na splošno pokazalo, da je bila približno polovica udeležencev še kar podkovana tako v avtomobilski vožnji, kot tudi v snovi, iz katere so morali odgovarjati (razen tistih, ki so spotoma iskali knjigarne in se ustavljali za informacije pri krajevnih župnikih...). Ostala polovica pa je v svojem znanju nekolike bolj zakole-bala (ali pa se m... znašla!). Za vse pa velja eno: čas od Trsta do Opatije jim je mineval tako hitro, kot še nikoli. Da o nagradah ne govorimo! BOJAN PAVLETIČ Dijakinje slovenskega liecja «F. Prešern* so dosegle letos na medšol-skem ženskem odbojkarskem turnirju izreden uspeh: osvojile 90 prvo mesto, za kar so prejele lep pokal. Na slikah predaja” pokal* in zmagovalna ekipa ARETTA ULTRA T H 1N med elegantnimi in preciznimi arami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDR A> Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4 1. nadstropje IMPfMt *’r(,tlaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXPORI Izraden popust — Garancija — Med razdeljevanjem nagrad v vehld dvorani hotela «Ambasador* Preteklo soboto in nedeljo je bila na pobudo Slovenskega gospodarskega združenja ocenjevalna avtomobilska vožnja Trst — Opatija. Prireditev je kljub slabemu vremenu uspela zelo dobro. Tekmovalci so se zbrali na stadionu «1. maj* v Trstu, od koder so v enominutnih presledkih startali na pot. Ker se vsi prijavljeni niso udeležili tekmovanja je nastopilo 38 posadk, od katerih je ena prišla na cilj izven določenega časa (baje se je tej po sadki «ustavil» avto pred neko gostilno), ena (ženska) ekipa pa je spregledala največje križišče na vsej poti in jo je mahnila kar naprej, namesto na levo. Dve posadki sta tudi preskusili trdnost karoserij svojih vozil, vendar brez škode za potnike same. V Opatiji sami so se udeleženci udobno razmestili v razkošnem hotelu «Ambasador», kjer so po okusni večerji preživeli v res prijetnem razpoloženju večer, mnogi pa tudi noč, saj so zadnji odšli spat ob 8. uri zjutraj... Sicer pa zdaj ni naš namen, da bi pripovedovali vse podrobnosti z družabnega dela te prireditve, o kopanju v pokritem hotelskem bazenu itd. Oglejpio si raje nekoliko podrobneje tekmovalni del te ocenjevalne vožnje, ki je dala prav zanimive rezultate. * * * Vožnja je imela dve skupini nalog. V prvi sta bili'dve časovni nalogi: tekmovalci šo morali priti na cilj v Baderni (po dveh urah vožnje) in v Opatiji (po 3 urah in 40 minutah), v do stotinke sekunde toč- DANES Nedelja, 23. marca 1969 NOGOMET 3. amaterska liga 11.30 v Trstu, stadion «1. maj» Primorec - Libertas Prosek * * * 12.30 v Trstu, Sv. Alojzij Viani - Zarja * * • 15.00 v Trstu, stadion «1. maj« Union • Vesna • * • 10.30 v Nabrežini Primorje - Libertas Opčine * * * 13.15 v Trstu, Sv. Sergij Breg - Campanelle * * * Moška D liga 10.30 v Vidmu PAV - Olimpija * * * 10.30 v Zgoniku Kras - Torriana 10.30 v Turjaku Turriaco - Bor KOŠARKA Promocijsko prvenstvo 9.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor - Libertas TS NAMIZNI TENIS Moška B liga 10.00 v Lugu (Ravenna) Eiorente Lugo — Bor SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno ■ potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: «SPLOŠNA PLOVBA* Piran . Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73470 do 73-477 HOTEL SLON LJUBLJANA TITOVA UL. 10. TEL. OD 20641 DO 20645 HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA uUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • BISTRO' Z DELIKATESO. EKSPRESOM, SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO « KLUBSKI PROSTORI IN BANKETNA DVORANA • APEKIT1VNI BAR DOMAČI ŠPORT flVTOPROMET GORICA g« “g? PRIPOROČA ZIMOVANJE NA LOKVAH Spoštovane bralce obveščamo, da Je v znanem smučarskem centru Lokve na novo odprta razsvetljena smučarska proga. Vabimo Vas, da nas tudi med delavniki obiščite, ko boste solidno in hitro postreženi v našem hotelu Poldanovec Lokve. Se priporoča AVTOPROMET GORICA - HOTEL POLDANOVEC, Lokve. Pavla Hočevar POT SE VIJE 47. Spomini Katera rubrika v Izvestjih še ni izpolnjena? Kuharskih receptov bo morda preveč. Predsednica me je včeraj opozorila, da se moramo v prihodnji številki spomniti jubileja zaslužne žene Minke Govekarjeve... Cas je prekratek, da bi se mogla na koga obrniti. In kje naj sama dobim podatke tu v Trstu? Včasih sem vendarle imela vse pripravljeno. Ko sem dobila krtačni odtis — o groza! — premalo bo! Kaj naj storim? Mar naj vsebinsko in količinsko ustrezno gradivo s kljuke snamem? Druge pomoči ni! Preglejmo zalogo rokopisov — nič ni primernega! Urednikovi podpisi pod sestavki so pa slaba reklama za list in za uredništvo. Dobro da se lahko skriješ za psevdonim. Pa tudi spreminjati ga smeš po mili volji in nič zato, če je stvar brez podpisa, posebno še drobiž konec lista. Večkrat sem se malodušno zamislila v svojo uredniško vlogo. Za to delo je treba v prvi vrsti obvladati jezik v zadnjem razvoju. Mi pa smo odrezani od tistih virov, kjer znanstveno določajo pravilnost jezika. Pa sem se zatekala k Cankarju in skušala dognati, zakaj je njegovo pripovedovanje lepo kot pesem in hkrati jasno kot ljudska govorica. Včasih se mi je zdelo, da sem zasledila skrivnost njegove besede: Cankar rad govori v glavnih stavkih, v priredju, odvisniki mu ne ustrezajo tako. Mila Prunkova — Utva je bila poverjenica naše uprave in uredništva. S pridobivanjem sotrudnikov je imela včasih težave, posebno z avtorji leposlovnih sestavkov in pesmi. Nekateri so zahtevali honorar že ob izročitvi rokopisa in težko jim je dopovedala, da nima tega pooblastila. Nekoč sem ji sporočila, da pridem določenega dne v Ljubljano, ker bi rada sama govorila z nekaterimi sotrudniki. Ko se dan pozneje oglasim pri njej, mi pravi: «Ali ste videli na cesti kje blizu hiše mladega človeka? 2e po zunanjosti bi ga morali imeti za literata. To je vaš sotrudnik N. N. Pred kratkim mi je spet prinesel nekaj pesmi in bi bil rad honorar. Kako je bil predrzen! Rekel je, da ima revolver pri sebi in se bo kar pred hišo ustrelil, če ne boste njegovih pesmi sprejeli in če mu takoj ne nakažete honorarja. Povedala sem mu, da pridete kakor včeraj sami v Ljubljano in da bo lahko sam govoril z vami. Kar pride naj ob tej uri! In je res prišel včeraj. Videla sem ga, kako je hodil gor in dol pred hišo. Pa sem poslala svojega moža k njemu, naj ga vendar malo pomiri. Fant je res tiščal revolver v žepu. Mož ga je pošteno vzel v roke in nazadnje sta se prijazno ločila. Ker še ni bilo v časopisu vesti o samomoru In ga danes ni bilo k meni, sklepam, da se je premislil in spametoval.)) Pod naslovom kuhinja in gospodinjstvo sem včasih vabila gospodinje, naj pošljejo listu kakšne lastne preizkušene recepte in navodila. Dolgo ni bilo odziva. Nekatere so mi pisale, a se niso upale poslati recepta, češ da so preproste žene in si ne morejo misliti, da bi bil njihov kuharski izum vreden objave. Bili so tudi primeri, da so me vabile, naj pridem k njim in mi bodo imenovano jed pripravile, da bom sama presodila, če je res primerna za list. Takrat sem si mislila: lej, kako bi se ustreglo kakemu potrebnemu literatu, če bi se lotil kuharskega lista, saj bi se pri pokušnjah kar dobro podprl! Kakor so bile naročnice različne po sooialnem položaju in stopnji izobrazbe, tako so bile različne tudi sotrudnice, bodisi tiste, katerih prispevek sem položila v mapo za objavo z veseljem in večkrat tudi s hvaležnostjo, ali pa tiste, ki sem jih morala v listnici ali v zasebnem pismu odkloniti. Nekaterim je Ženski svet segal globoko v doživljanje lastne usode. Budil jim je čustva, spoznanja in hrepenenja, ki so se jim dotlej tajila v podzavesti, da so se jim sedaj prelivala v pesem in črtico! Umevno, da je bila le malokatera za objavo. Težko mi je bilo, ko sem v listnici, še pogosteje pa v privatnem dopisu, presojala in zavračala njihove literarne poizkuse. Sonce je posijalo na uredniško mizo, kadar se je med pošto zasvetilo pismo ali zavitek priznanega leposlovca ah znanstvenika. Včasih so se sotrudniki tudi spopadali med seboj, kakor n. pr. takrat, ko je razburjena Zofka Kvedrova užaljeno očitala dr. Joži Glonarju, da je objavil pisma Pavline Pajkove v prvotnem, starem pravopisu. Bogve, koliko bralk je uživalo ob njenih iskrenih besedah! O tem so mi pričala zasebna pisma, ki so pa ob enem izražala tudi hvaležnost dr. Glonarju. In kako me je bil prevaral drugače tako prijetni sotrudnik dr. Ivan Lah! V uredniški zadregi sem sprejela del njegovega Gabrijana in šembilije ob misli, da v naši literaturi še nismo imeli epa iz trubadurske romantike in da bom za kakšen mesec preskrbljena z glavnim leposlovnim delom. Pa se je stvar vlekla kot jara kača in brez umetniškega vzpona! In vendar so se našle bralke, ki so pisale, kako težko čakajo nadaljevanja! Pa dovolj teh spominov. Z večkratnimi, ne preveč smelimi skoki z začrtanih tirnic ' je list, jadral do srede 1. 1928. Takrat je fašistična oblast prepovedala žensko dobrodelno udruženje in s tem onemogočila tudi Izdajanje Ženskega sveta! Kdo bi mogel ustaviti list z 18.000 naročnicami! Določile smo novega izdajatelja, konzorcij ženskega sveta, in premestile upravo v Ljubljano, jaz pa sem list še urejevala v Trstu. Prispevke sem- dobivala po skrivni poti. Posamezne številke smo še paginirali v tržaški tiskarni; napravili so matrice in jih poslali, tiskarni v Ljub- ljano. Vsak mesec smo se bale za usodo lista: da nam nied potjo ne zaplenijo pripravljenega materiala ali da ne orno; gočijo pošiljanja lista primorskim naročnicam. To se je tud* res zgodilo. Dobivale smo pritožbe, da so marsikatere preje' male list z veliko zamudo, druge ga sploh niso prejele, nek»' tere so se morale zagovarjati pred oblastjo in so zato raj® list odpovedale. Potem je uprava nekaj časa pošiljala v ItaliJ0 vsak izvod priporočeno, kar je zahtevalo veliko stroškov. D8 bi čim manj izpostavljale naročnice nevarnosti pred fašističnin1 preganjanjem, smo pošiljale po več izvodov v skupnem ovit’*11-A vse to ni moglo zaustaviti fašistične odločitve — Italij8 ne more biti plurinacionalna država, vsi italijanski držav' ljani morajo biti tudi po jeziku Italijani. Dan za dnem sih° dobivali poročila o fašističnem znašanju nad našimi ljudi11! po deželi in v mestu. Nenehoma so nas vznemirjali s hišniih1 preiskavami. Nekega dne sta se tudi pri meni oglasila dv8 kvesturina. Vse moči so mi odpovedale. Pa sta bila nen9' vadno vljudna in mi rekla, da, žal, prihajata z naročil0!11’ naj preiščeta moje stanovanje. Odprla sem jima sobo. Stopi'8 sta najprej h klavirju, malo pobrskala po notah in preloži'8 dve, tri knjige na polici. Nato sta se ozirala po sobi 18 enemu se je pogled zapičil v sliko Primoža Trubarja: «Chi h questo vecchietto? Mi pare di averlo gia visto 18 strada. Sl, 1’ho visto.») Je morda vaš sorodnik? Saj m°r8 biti že zelo star, kajne?» «Da. Moj sorodnik. Pa je že umrl. Mislim, da jih je U°e' okoli osemdeset.« «S1, sl, la morte non risparmia nessuno! **) Pa oprosti18’ signora! Hvala. Na svidenje!« Ko sem zaprla vrata za njima, se nisem mogla znajti Mar se tudi med fašisti še dobe ljudje? #) Kdo je ta starček? Zdi se mi, da sem ga že videl na oeS*1, Seveda sem ga. **) Da, da, smrt nikomur ne prizanese! (Nadaljevanje KR0J UREDNIŠTVU: TRST — UL. MONTECCHI 6, H, TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 659 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 lir " vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8.100 lir, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega ttfjf Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Start trg 3/1., telefon 22-207, tekon t-a*un pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglaaov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 *** beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokraflno se naročnin on ipravi - Ir vseh drugih pokrajin Italije pri »Rodeta Publlcitš Itallana« — Odgovorni urednik: SIANISI.AV RENKO - Izdala tn tiska Založništvo trpkega tiska. Trst