Poštnina plačana v gotovini Domoljub V Ctubilani, 7* fanuarja 1937 ^ ^ - ------- Celo SO • Stev. la Naša velika in sveta dolžnost Za novo leto je Skof ljubljanski naslovil na verne Slovence sledeče važne stavke: Za novo lete je nam katoličanom papežev drž. tajnik kardinal Pacelli dal v imenu svetega Očeta geslo in program: »najstrožjo dolžnost, da beremo in po svoji možnosti Širimo katoli ško dnevno časopisje, ki opisuje življenje, presoja dogajanja in ustvarja rasti ter brani stebre krščanskega družabnega reda, morelni zakon, družino in mladino.« K temu prav za prav nimamo katoličani ničesar pripomniti, ampak samo iti in vršiti, kar je naša velika in sveta dolžnost. Kardinal Pacelli poudarja katoliško dnevno časopisje, ne misli torej v prvi vrsti na versko časopisje v ožjem pomenu besede, marveč na dnevnike. Katoliški dnevnik smemo imenovati tisti, ki opisuje življenje, presoja dogajanja in ustvarja javno mnenje v smislu katoliških resnic, raz stališče vere v Boga ali kakor je to izrazil kardinal Pacelli: »ki iz vseh njegovih strani sije katoliška resnica, ki varuje posameznika, utrjuje družino, visoko dviga čednosti, ki človeško družbo osrečujejo in ji zagotavljajo blagostanje in srečo.« Svojih dolžnosti do takega katoliškega časopisja se mi katoličani premalo zavedamo. Pregledal sem vatikansko razstavo katoliškega tiska ter mogel ugotoviti, da imamo katoličani veliko število tednikov in mesečnikov, tudi z znanstvenimi revijami se smemo ponašati — a dnevnikov imamo mnogo, mnoge premalo. Veliko svetovno dnevno časopisje je v drugih rokah! In to časopisje, ki v ogromnih nakladah preplavlja svet in daje duševno hrano i milijonom, oznanja v neštetih odtenkih materialnem. Presoja, razpravlja vse iz golega materialističnega stališča. Bog, njegove zapovedi in resnice, za to časopisje ne eksistirajo. Če kaj pove o cerkvi, o verskih zadevah, stori to le v toliko, v kolikor vsebuje kako senzacijo in hoče zadovoljiti radovednost čitateljev. Načelno pa stoji na stališču: brez Boga. In uspeh takega časopisja? Prvi rod, ki ga je dan za dnem bral, je obdržal še nekaj sledov privzgojene vere, dasi je padal vedno bolj v verski indife-rentizem, otroci so postali že brezbožniki, vnuki pa bodo protibožniki, borbeni sovražniki vere in Boga, saj dnevne injekcije materialističnega naziranja z železno doslednostjo umore vsako vero v osebnega Boga in v odgovornost pred njim. Katoličani pa berejo, naročajo, podpirajo in pomagajo vzdrževati takšno časopisje, ki bo, ako pojdi tako dalje, ob malomarnosti katoličanov uničilo duhovno kulturo krščanskega sveta in vrglo človeštvo nazaj v poganstvo, ne, reči moramo v brezboštvo, kar je hujše od poganstva. Zadnji čas je, da se katoličani v zdramimo. Ne sme biti med nami več katoličanov, ki se sramujejo katoliškega imena, ki pred vsakim, o komur mislijo, da je drugačnega nazora, sramežljivo prosijo, vsaj v dejanju če ne v besedah: oprostite, da sem katoličani Ne sme biti med nami več katoličanov, ki samo še za uradno statistiko nosijo katoliško ime, pa smešijo, zaničujejo, rušijo in napadajo vse, kar je resnično katoliško, celo stoje v prvih vrstah nasprotnikov božjih. Bodimo ponosni, da smo katoličani in storimo odločno, dosledno in neustrašeno svoio polno dolžnost, da se postavimo »popolnoma v službo razširjanja dobrega tiska.« t Gregorij Kožman, škof ljubljanski. „Domoljuba" v vsako hišo f Kljub temu, da so naše organizacije do-bde šele pred nekaj dnevi poziv, naj letos, ko obhaja »Domoljub« svojo 50 letnico, odkar ie začel izhajati, ca list čim živahneje agiti-"10, smo iz nekaterih župnij že dobili razve-seljive odgovore. Ti odgovori so jasna priča, kaj se da za naš« časopisje s organiziranim oelom vseh članov naših organizacij narediti, v poročilih naši prijatelji trdijo, da so šli s Početna x malodušnostjo na delo za list, da Pa so povsod dosegli mnogo večje uspehe, «akor so pričakovali. Naj navedemo nekaj rezultatov izmed onih, ki jih že imamo, ki pa niso Se končno veljavni. ,,J«P»'ia Bloke 94 novih naročnikov — ž«Pnija Cerknica (Prosvetno društvo na Rakeku 38 in v Cerknici 23 naročnikov), skupaj 61 novih naročnikov — 4270 točk. Župnija Kostanjevica 40 novih naročnikov — 3200 točk. Župnija B o i t a n f (Salezijanski fantovski krožek na Radni) 23 novih naročnikov — 1380 točk. Itd. itd. Omenili smo tu namenoma nekatere župnije, kjer ne gospodarske ne druge razmere za širjenje našega lista niso ugodne, v dokaz, da je mogoče tudi v najbolj neugodnih razmerah doseči lepe uspehe. Naj bodo te številke pobuda za one naše organizacije, ki se boje, da bo njihovo delo brezuspešno. Ne bodite malodušnil Organizirano in požrtvovalno delo bo vedno kronano z uspehom. Lepe nagrade, ki smo jih razpisali, naj ne bodo glavni rarlog za širjenje našega lista. Tudi brez nagrad je prav vsak član naših organizacij dolžan širiti naš tisk. Najlepša plačilo ca te žrtve je zavest, da smo kot katoličani storili v vprašanju tiska svojo dolžnost. Naš« delo bo končano takrat, ko bomo lahko ugotovili, da ima vsaka slovenska katoliška hiša naročen katoliški časopis in da ga tudi bere. Kar so katoliški narodi drugod z vztrajnim delom ž« dosegli, to lahko dosežemo tudi mil Opocarjamo in prosimo naš« organizacij«, da agitirajo ca naš list tudi izven mej svoj« župnije, če vidijo, da so ▼ soseščini naš« organizacij« nedelavne ali če s« ne zavedajo nalog, ki jih imajo pri širjenja katoliškega tiska. Uspeh« bomo pripisali v korist one organizacij«, ki j« naročnik« pridobila, čeprav so izven meja župnije. Naša agitacija ni knpčijska ssdcva, asa« pak stvar, ki se tiče naše vestL Naša cerkvena oblast nam je posebno ca novo leto prav nujno položila na src« dolžnost, da vsi delamo ca svoj katoliški tisk, ki k BafrnadernePte bi najuspešnejše orožje v boja zoper močo« sile, Id se bojujejo proti nam. . Prijatelji! Korajino da delo! Marsikomu se je številka 10.000 novih naročnikov, Id smo fo zapisali, edela nedosegljiva. Po sedanjih poročilih sodeč jo bomo c vztrajnim organiziranim delom prekoračili. V lem se ravno točimo! Nam neprijazni tisk je vedno silno razburjen, kadar imenujemo svoj tisk — katoliški tisk in ga kot takega katoličanom priporočajo. Gotovo bi pa takoj vložili tožbo proti nam, če bi zapisali, da je pri nas tudi nekatoliški ali celo protikatoliški tisk. Včasih pa nam neprijazno časopisje I« ne more skriti svoje prave barve. Zlasti se taki izpadi proti najsvetejšim čustvom vsakega katoličana radi pojavljajo v liberalnem časopisju pred velikimi krščanskimi praznikL Zadnjič smo brali v »Slovencu« to-le: »Samo po sebi je razumljivo, da je pred prazniki tudi »Jutro« izšlo z božično prilogo. Njegovi nazori glede praznikov so sicer znani, vemo, da vse, kar je cerkvenega in verskega, bolj postrani gleda in da si na ta račun privošči marsikako pikro, nismo pa pričakovali, da bi tudi svetemu večeru skušalo vzeti njegov čar in lepoto. Pa je na »robu božičnega Jutra« objavilo neko čudno skrpucalo, ki hoče biti pesem, in ki na sveti večer navezuje neko zgodbo, ki je prostaška po obliki in vsebini. Opisuje neko deklo — ime ji je seveda Marija — »iz Temnice prišla je lani v mesto, da bo dekla«, in njenega moškega — ime mu je seveda Jožef — »za tesarja se je učil, zna eno ali drugo«. Ta dva, »ona neskončno sreč- Važne novoletne izjave voditelja slovenskega naroda Govor notranjega ministra dr. Antona Ko-roica dne 1. januarja po belgrajskem radiu: Ko stopamo v novo leto, lahko ugotavljamo, da vlada po vsej naši državi, kakor politično temu pravijo, »red in mir«. Napetost v vsem javnem življenju, ki jo je naša vlada podedovala, se je pomirila Napetost med strankami je izginila zaradi velikega razmaha Radikalne zajednice in padca drugih strank na najnižjo mero. Socialni nemiri, ki so se pojavili med poletnimi stavkami, so se umaknili začasni socialni pomiritvi. Gospodarska kriza je pričela padati Narodno hh.^, .stanje raste. Politični valovi, ki so se med občinskimi volitvami v nekih krajih naše domovine razgibali, so se zopet polegli. Državne oblasti drže krmilo notranjega reda in mira krepko v svojih to-kah in giedajo mirno in z zaupanjem v bodočnost. Navzlic temu pa vemo, da ima tudi naša doba težka narodna in socialna vprašanja, ki jih bo treba rešiti. Ta vprašanja so nain dobro znana in se jim nikakor ne umikamo. Da je naša vlada, ki jo tvorijo večinoma pristaši Radikalne zajednice, pozdravila izid občinskih volitev z veKim zadovoljstvom, v to najbrž nihče ne dvuu». Parlamentarna in iz-venparlamentarna opozicija, katerih bahatost si v nobenem razmerju z njeno silo med Ijud-■tvom, sta hoteli naš uspeli zmanjšati. Volitve so bile svobodne Volitve so bile popolnoma svobodne. C« »o se ponekod pojavila izjemoma in proti naši volji in želji nasilja in neredi, moramo pri tem upoštevati, da so se volitve vršile v približno 4000 občinah. Poročila opisujejo nasilna dejanja ravno s tram opozicijonaluev. Značilno je, da je opozicija takoj po razpisu občinskih volitev izdala letak, v katerem ugotavlja po-tvorbe, podkupovanja in nasilja v času, ko ta dejanja sploh še niso bila mogoča. Opozicija ie poslužuje neresnic, da bi s tem opravičila svoj nepričakovani poraz. Na ta način se pa onemogoča za nadaljnje delo. Nove občinske uprave so povsod le prevzele svoje dolžnosti in izpolnile vae predpise. Upravičeno pričakujemo, da bodo izvoljene po tolikšnem presledku, zvesto i« vestno dela!« v prid svojih volilcsv. »a, da jo fant je zbegal...«, se na aveti večer »najdeta »nekje v Zeleni jami v beraški staji«, kjer »naenkrat drobno detece zajoče, mož pa prevzet: .Marija, o Marija!'« Ne vemo, kako naj bi tako pisanje oce-■ili. Gotovo je to, da je ta »umetnina« v slovenskem listu, ki ga v ogromni večini bero katoličani. In če kdo izmed »Jutrovih« brav-eev tako-le vlačugarsko zgodbo, ki je nekaka »primerjava« z zgodbo svete Družine, bere na sveti večer, si lahko mislimo, kakšna ču-•tva hoče na« liberalni tisk vlivati za Božič T srca svojih čitateljev. V teh stvareh se naš tisk ločil Zato velja danes bolj kot kdajkoli prej geslo: Katoličani naročajmo in berimo katoliški tisk, o katerem smo lahko prepričani, da .e bo nikdar žalil naših ve-skih čustev ht nikdar pisal tako, da bi nas moralo biti časopisa »ram. Prijateljsko sodelovanje s Hrvati Sedaj, ko so opravljene volitve v kmečkih občinah, je le vprašanje potrebe, kdaj naj se razpišejo volitve v mestnih občinah. Res je, da bi želela vlada, naj se volilni zakon za mesta (in prav tako tudi za kmečke občine) še pred volitvami nekoliko izpremeni v demokratičnem duhu. Želja vlade je, naj bi se to, kakor tudi sprejetje tako zvanih političnih zakonov, po možnosti izvedlo v najtesnejšem in kar moči prijateljskem sodelovanju s Hrvati. Prestopki proti zakonom med našim narodom ne nazadujejo v tolikšni meri, kakor želijo vlada in njeni organi. Temu pa ni kriva policija, ki nezakonitost z vsemi silami pobija, marveč splošna moralna kriza, ki je objela tudi naše ljudstvo in ki se pojavlja v našem časopisju, književnosti, filmu, razstavah in v družbi sami. Nočem posnemati posebnega nauka iz te ugotovitve, ker bi to nič ne koristilo, preden se vsa družba ne trezni. Ta preobrat je za ozdravljenje našega naroda več kot potreben! Treba skrbeli, da se kuga ne razširi Hvala Bogu, v boju proti komunizmu lahko zaznamujemo marsikako dobro stran, čeprav so slabe ie prav številne. Komunizem se ni mogel med kmečkim ljudstvom, ki trezno gledj na življenje, nikoli krepkeje ukoreniniti. V zadnjem času lahko z zadovoljstvom beležimo, d« se tudi med delavstvom ni mogel tako razviti, kakor so pričakovali Mislim, da je sedanja vi«, da s svojim delom imela svoj delež pri tem zboljšanju. Z obžalovanjem pa moramo priznati, da med šolanim delom našega naroda razmeri niso tako zadovoljive kakor pri ročnem delavstvu. Temu se ne čudim, ker velja v današnji družbi levičarstvo in skrajno levičarstvo U prav posebej za posebno odlično modo T» kuga je ie objela mlade kandidate %a duševne poklice kakor v neki meri tudi same mlade izobražence. Skrbeti bo treba z vsemi silami, da se kuga ne razširi. Cerkev, šola, časopisje, gledališče in družba, zlasti pa družina, vsi na plan! V vzgoji mladir je mnogo slepote in nemarnosti. Strašne žrtve so nedolžni otroci. Ko se otroci izgube, sledijo pritožbe, tožbe in solze, večinoma pa je vse prepozno in zam.in. Vedeti moramo, da si moramo v boju zoper komunizem biti na jasnem o tem, kaj hočemo. Sami moramo imeti jasne poglede tako v socialnem, gospodarskem kakor v nravstvenem oziru. Komunizem je pa največji in najhujši tiran vsake svobode in demokracije. Pot je nasilja in krvi. Naša pot vodi v sredini. Naši pojmi o svobodi, demokraciji, o zasebni lastnini, o rodbini, narodu, cerkvi in državi se razlikujejo od pojmov komunistov in boljševikov. Vsi, ki hočejo tvojemu narodu dobro, morajo pustiti komunizem in se boriti proti njemu v enotni fronti. 2elim vsem srečno in veselo novo letol Ali ie to res mogoče? Iz Celovca je prišla vest, da je koroški de želni varnostni komisar Perko že razposlal na vsa slovenska prosvetna društva okrožnico, na podlagi katere se morajo razitL Avstrijska ustava da namreč zahteva, da pripada naloga, vzgajati mladino odnosno ljudstvo edinole domovinski fronti, ki ima mooopolsko pravico na državljansko vzgojo avstrijskega naroda. Vsa ona društva torej, ki bi se pečaJs s cilji in nameni, ki »padajo edinole v področje in delokrog domovinske fronte, bodo razpuščena. S to novo uredbo, ki navidezno zadene tudi nemška vzgojna društva kot so »Stidmark« ali razni »Turnvereini« ali »Fortbildungtvereini« in podobno, »o v prvi vrsti prizadeta slovenska društva, organizirana v krščansko socialni zvezi izobraževalnih društev. Ta bodo sedaj najbrže v kratkem razpuščena. Pri nemških prosvet. društvih, ki se morajo tudi prilagoditi novemu stanju, sprememba praktično ne bo pomenila mnogo, ker se bodo člani prepisali v domovinsko fronto ter bodo mirno delovali naprej, med ' tem ko gre pri slovenskih društvih za enostavno izbrisanje njihovega delovanja, ko za kakšno slovensko domovinsko fronto še ai preskrbljeno. Slovenska društva so gojila, kot j« njihova dolžnost, slovensko kulturo, ki ji pripadajo, med tem ko bo domovinska front* vzgajala v duhu nemške kulture, ki jo izpoveduje. Ako se naredba g. Perka izvede, bodo Slovencem ostala le še tista društva, ki so izključno strokovna, kot na primer zadruge, kmeiska združenja, med tem ko je skoraj gotovo. da bo tudi slovensko politično društvo prizadeto, ker ima tudi vzgojne cilje. G. Perko bo pojem »vzgojna društva« poljubno raztegnil m razpustil sploh vsa slovenska društva. To je torej zadnie dejanje, s katerim bo krščanska avstrijska država pokazala, kako spoštuje zakone krščanskega Boga in zakone krščanske morale v svoji politiki do slovenske narodne manjšine, ki ji je tudi v mednarodnih pogodbah, ki jo moralno obvezujejo, obljubila zaščito njihove narodne biti in njihove materne kulture. Roje v ječi kot v Rusiji Boljše viki ne verujejo v Boga. ne v ne-umrijivost duše, ne v nebesa Prerokujejo raj na zemlji ter naivnim ljudem obljubljajo, da ga bodo ustvarili. V Rusiji so ga oži-votvorili. Toda to, kar tamkaj doživljajo delavci in kmetje in vobče vsi ljudje (izvzeti so kajpada vodilni boljževiki, ki v zemeljski raj ne samo verujejo, marveč ga tudi za sebe ustvarjajo), je pravi in pravcati pekel. — Kdor more iz tega pekla pobegne. Tako Je pred nekaj časom pobeglo, kakor poročajo varšavski listi, iz boljševiškega raja precejšnje število avstrijskih marksistov. Ko je pred dvema letoma propadla v Avstriji socialistična revolucija, je več socialističnih voditeljev pobegnilo v Rusijo. Sedaj se ti ubežniki vračajo skozi Poljsko v Avstrijo. Na Poljskem so izjavili, da so od boljševiške Rusije popolnoma razočarani. »Rajši gremo,« tako poudarjajo, »v avstrijske ječe, ko pa v boljševiškl raj.« Komunističnih agentov je v ncr državi veliko število. Ali ne bi kazalo vse te komunistične agitatorje In gorečnike poslati v Moskvo, da se tam naužijejo dobrot boljševiškega raja, ki jib tako vneto oznanjujejo? kaj je novega OSEBNE VESTI_ d Za suplenta verouka na drž. real. gimnaziji v Kranju je postavljen g. Pavel Slapar, d Predsednik vlade dr. Stojadinovič je bil kot gost predsednika romunske vlade Tatare-sca dva dni v Romuniji na — lovu. d Izpopolnitev banskega sveta. Z odlokom ministra za notranje posle je bil razrešen dolžnosti člana banskega sveta dravske banovine za bivši metliški okraj g. Nemanič Jože, posestnik v Zelebeju. Z istim odlokom je bil postavljen za člana banskega sveta dravske banovine za škofjeloški okraj g. Planina Lovro, posestnik, trgovec in dežnikar v Škofji Loki. d 80 letnico rojstva je obhajal te dni v Biogradu na morju g. Alojzij Strekelj, bivši deželni in državni poslanec za goriški Kras. G. Štrekelj ima velike zasluge za obnovitev primorskega vinogradništva. DOMAČE NOVICE d Voščilo za novo leto je izrekla lavantin-skemu škofu dr. Tomažiču po stari navadi mariborska duhovščina. Na nagovor stolnega prošta dr. Vraberja se je prevzvišeni zahvalil med drugim tudi takole: »Zaupan v uspehe našega bodočega dela, ker imamo božjo pomoč na naši strani. Če bomo vsi duhovniki v slogi živeli, v medsebojnem zaupanju delovali in med vernike sejali ljubezen, bomo z božjo pomočjo izvršili vse težke naloge, ki nam jih prinaša novo leto.« d Novoletne besede inpana ljubljanskega mesta dr. Adlešiča. Iz zelo tehtne, zelo zanimive izjave župana dr. Adlešiča naj ponatisnemo samo zaključne stavke sledeče vsebine: »Naš čas zahteva od nas velikega samozataje-vanja in občestvene zavesti. Pri tem pa nam je potrebno mnogo zaupanja in življenjskega po- guma. Naš narod je zdrav, je krepak in bo zato srečno prestal tudi to preizkušnjo našega časa. V tem optimizmu, da nam bodo novo in bodoča leta prinesla onih sadov, ki si jih vsi želimo, želim vsem someščanom srečno in blagoslovljeno leto 19371« d Ne obljube, dejanja govore. Dne 30. dc-cembra 1936 je zasvetila elektrika v Krškem. S spremstvom je prišel k otvoritvi tudi naš ljudski ban dr. Natlačen. Kar se je zdelo neverjetnim Tomažem nemogoče, je izvršeno. Mi ne obljubljamo samo, mi delamo. d Kako je s šolnino na rasebnih šolah. Na vprašanje, ali je treba v zasebnih šolah plačati šolnino, daje davčni oddelek finančnega ministrstva tole pojasnilo: Tarifna štev. 318 a taksne tarife odreja pobiranje šolnine za obisk vseh državnih šol. Iz tega jasno sledi, da za obisk zasebnih šol ne glede na to, ali imajo pravico javnosti ali ne, ni treba plačati državne šolnine po navedeni tarifni številki. d 200 kg težak jelen. Izredno redek plen je padel lovcem v lovišču Karla Kovača v Starem trgu pri Ložu. Ustrelili so jelena z mogočnim rogovjem, ki je tehtal 200 kg, povrh pa še košuto, ki je tehtala 50 kg. d Nagrade za požrtvovalne gasilce. V Sremski Mitrovici živi najstarejši jugoslovanski gasilec Gjoka Zivanovič. Mož se je spomnil na stara leta te organizacije in kupil za 12.000 dinarjev delnic Privilegirane agrarne banke. Ustanovil je poseben fond, iz katerega se bodo podeljevale nagrade iz obresti, ki jih bodo te delnice prinesle. Obresti znesejo letno 840 Din. Prva nagrada bo znašala tri šestine obresti, druga dve, tretja pa eno šestino. Za letos so nagrade že podelili. d Nov znak izboljšanja naših razmer. Velike količine žita so začeli izvažati iz Splita v svet. Izvozniki so že napolnili pristaniška skladišča, zaostaja pa tam, kjer nimajo na razpolago dovolj. parnikov za prevoz. Tako ne Novega angleškega kralja Jurija VI. so proglasili za kralja ravno na njegov 41. rojstni dan. Na slike vidimo glasnike, ki naznanjajo nastop novega kralja v Indiji. morejo najti drugega izhoda, kakor najeti tuj« parnike in nanje natovoriti žito. Zaradi pogodbe z Madjarsko bodo prišli na svoj račun tudi dalmatinski ribiči, ki bodo mogli pošiljati tjakaj sveže in posušene morske ribe. Zlasti pa je živahna trgovina z boksitno rudo, ki so jo ta mesec izvozili že 50.000 ton. Ruda gre večinoma v Nemčijo, Norveško in Ameriko. Produkcija rude se je ietos tako dvignila, d« so jo izvozili že 25.000 ton. Za 100 000 ton več kakor lani. Mož, ki dela grom in strelo jc učenjak Strickfaiien v Ameriki. Povabil je celo vrsto znanstvenikov in jim razkazal svoje stroje. Sam je stal med strašnimi električnimi žarki, pa se mu ii nič zgodilo. Mi ga seveda ne bomo posnemali .. d Preko 5000 vagonov pšenice bo šlo iz Splita in Sibenika v Anglijo in v druga evropska pristanišča. V ta namen so že najete nekatere ladje. Sušak bo od tega potegnil mnogo več kakor pa Split. Tam so lastniki ladij boljši: organizirani in tudi bolj povezani med sebo> V Splitu pa zahtevajo, da se hitro odobrijo in kolavdirajo svobodna skladišča, ki so jih pravkar zgradili. Tjakaj bi spravili velike količine robe. Da se pa ne bo ponavljalo to, da so nekatere tvrdke kar same izrabljale skladišča, so ustanovili odbor, ki bo skrbel, da bodo vsi lahko prišli na svoj račun. d Za bolj enostavno poslovanje. Velik trud je sedanji ljubljanski mestni župan dr. Adlešič vložil v to, da reorganizira delo mestnih uradov, ter je v tem oziru dosegel že do sedaj znatne uspehe. Zlasti občutijo to stranke, ki so se morale prej boriti z nepremagljivimi birokratskimi težavami, medtem ko je sedaj poslovanje s strankami znatno olajšano, posebno pa je olajšano tudi medsebojno uradovanje. Dogajalo se je, da je včasih kakšen spis romal od enega magistralnega urada do drugega po cele tedne in je dostil-rat padel tudi v pozab-ljenje ali v zamudo. Sredi tega meseca pa se je sestala komisija za preureditev mestnih uradov, podjetij in zavodov pod vodstvom načelnika dr. Letnerja, katere so se udeležili vedje vseh pomembnih mestnih uradov in ustanov. Komisija je izdelala natančen načrt, kaj naj se v dosedanjem precej nerodnem poslovanju mestnega magistrata opusti kot nepotrebno in 3» zamudno in kaj naj se kot nujno potrebno ob-drži. Komisijo je ta načrt že izročila mestnemu županu dr. AdleSiču, ki ga je spreiel na znanje. Načrt te komisije pomenja sicer lep napredek v olajšanju birokratizma na mestnem magistratu, toda župan dr. Adlešič bo moral pokazati še vedno dosti odločnosti, preden bo ukoreninjeni birokratizem na mestnem magistratu do kraja odstranil tako, da bo imelo ljubljansko prebivalstvo res občutek, da je magistrat zaradi njega in ne ono zaradi magistrata d Tudi pri ureditvi sodišč zahtevamo enakopravnost. Dr. Josip Vršič je napisal v »Slovencu« članek .Vrhovno sodišče za Slovenijo v Ljubljano!« V tem članku čitamo tudi sledeče: Hočemo in zahtevamo torej: 1. takojšnjo premestitev slovenske, kasacije iz Zagreba v Ljubljano, pri čemer naj se Dalmatinci priključno zagrebškemu Stolu sedmorice, ali pa preseko z nami v Ljubljano; 2. spremembo naziva »Stol sedmorice B< v »Vrhovno (kasacijsko) sodišče za Slovenijo (in Dalmacijo); 3. preskrbo zadostnih kreditov v proračunu 1937-38 za razširitev ljubljanske just. palače; 4. skupno vrhovno sodišče naj bo v Ljubljani. — Našo odvetniško zbornico v Ljubljani, društvo slovenskih sodnikov in vso našo javnost, zlasti politične predstavnike pa prosimo, da se zavzamejo za naše upravičene zahteve glede našega pravosodstva in Slovenijo obvarujejo vsakega zapostavljanja i Za stare slovenske jaslice. Razna večja pod etja imajo že od nekdaj navado, da za 1 božič razveselijo svoje odjemalce s kakimi božičnimi reklamnimi darili, kakor so koledarji itd. Ljubljanska zavarovalna banka »Slavi a« je doslej izdajala za vsak božič zemljevide, ki jih je razpošiljala svojim članom. Tako sr.io našli v kmečkih hišah nabite velike »Slavi ine« reklamne zemljevide, ki so bili pač povsod dobrodošli. Letos pa je »Slavija< izne-nsdila svoje člane s prav posrečeno novostjo: namesto zemljevidov je zavarovalnica poslala svn im članom slovenske jaslice. S tem je m vgo pripomogla k temu, da se zopet udomači star običaj, po katerem naj bi bile v vsakem slovenskem domu jaslice. "%J "TU. prvovrstna no naiugodnenib H j^l cenah kupite pri B;:4nHSHUBHB Central*' vlnarnt « L|ubl|sn>. pmska brana in premalo gibanta »ta v zimskem času cesto vzrok slabe prebave želodca, čestib omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsied mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtie, zastrupljene, črevesna obolenja, splošno in pre-hitro debeljenje, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejše in stareiše osebe so tem nadlogam podvržene. Planinka čaj-Babovec čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanie. Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj-Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 20 —, polovičnih paketih po Din 12 — in poskusnih vrečicah po Din 3 50. Pišite po brezplačen viorček proizvaialcu: Apoteka Mr. Bahovec. Ljubliana. Kongresni trg 12, . br. _>95>35, d Konj brez gospodarja. Pri posestniku Antonu Kržiču v Rakitni št. 90 stoji že nekaj časa konj, ki ima precej čudno zgodovino. Meseca novembra je prignal tega konja k imenovanemu posestniku nek cigan ter ponudil konja Kržiču v nakup. Kmalu sta se pogodila za ceno 800 Din. Kržič je nepoznanemu ciganu izročil 300 Din are, ostanek pa bi mu moral izplačati, ko bi prinesel cigan živinski potni list. Ker pa cigana do sedaj ni bilo nazaj, je Kržič v pravilnost svoje kupčije podvomil in je prijavil zadevo orožnikom. Ugotovili so, da je konj vreden vsaj 3000 Din. Ker ga je cigan prodal za 800 Din, od tega pa dobil samo 300 Din, in ko povrh ni GOSPODARJU GOSPODINJEI MANUFAKTURNA TRGOVINA Jamico Češnik LJUBLJANA - LINGERJEVA UL. Vam nudi vaakotrstno «i>la6Uno blago po sat-■itsiib cenah. Velika Ubira ukan In blaga *• nevestine opreme' prinesel živinskega potnega lista, je pač izven dvoma, da je konj ukraden. Konj je star 11 let, rjavkaste barve, »luks«, srednje velikosti, sredi glave ima belo piko, je malo nadušljiv in slep na levo oko. Komur je konj izginil, naj se prijavi pri orožnikih v Podpeči. d Leta 1917 rojeni mladeniči pridejo spomladi k naboru ter se morajo v svrho vpisa v naborni imenik zglasiti tekom meseca januarja pri svojih županih Odsotne morajo zglasiti sorodniki ali stanodajalci. d Ob priliki spomladanskega nabora bo pregled vojnih obveznikov, ki so odslužili svoj rok, pa se ne čutijo več sposobne za vojaško službo. Vsi prizadeti naj se v ta namen zglase pri svojih občinah. d Korajžna ženska. Na hrabro žensko je naletel ropar, ki je hotel v Čadževini pri Osi-jeku vdreti v hišo in jo oropati. Manda Be-neta je spala, ko je vdrl ropar. Lotil se je takoj omare za obleko. Zena se je zbudila in začela vpiti nad roparjem. Od zunaj pa ji je zagrozil, da jo bo ubil, čim se prikaže iz sobe. Manda pa je bila vseeno toliko korajžna, da je stopiia v sobo in staia nenadno pred roparjem in naperjenim revolverjem, ki ga je držal v rokah. Tudi tega se ni ustrašila. Pograbila je za revolversko cev. Ropar je sprožil, toda slučaj je bil, da strel ni užgal. Besna je zagrabila roparja za vrat in bi ga zadavila, če bi ropar ne bil toliko priseben, da se je šiloma izvil iz oklepov in pobegnil skozi okno. d Po vodi splavana božični«-. Kar 100 »jurjev« je hotel s ponarejenim potrdilom dvigniti v Prvi hrvatski štedionici Matija Bevc v Zagrebu. Pred 14 dnevi je bil mož odpuščen iz tekstilne tovarne v Zavrtnici, ker je bil nereden v službi in zraven pijanec. Včasih so ga vzeli tudi v pomoč pri kakem drugem delu in je tako večkrat razmnoževal razne tiskovine in spise. Ko je bil odpuščen, si je vseeno hotel narediti sijajno božičnico ter je ponaredil nalog za dvig 100.000 Din. Stopil je sam v banko in predložil nalog. Na njem ni bilo nič sumljivega in so mu ga hoteli takoj izplačati, če ne bi prišel ravno o pravem času uradnik, ki je bil sorodnik ravnatelja tovarne. Povprašali so telefonično, sledila je aretacija, a božičnica je šla po vodi, d Še ena vojaška. Mladeniči, ki so rojeni v letu 1919, se morajo zaradi vpisa v vojaški seznam zglasiti meseca januarja pri svojih županstvih. — Začasno nesposobni vojni ob-vezniki rojstnih letnikov 1909, 1910. 191 i do 1916 bodo spomladi ponovno pregledani, zato morajo tekom januarja sporočiti svojim občinam svoje točne naslove. d Javaa delavska kuhtaj« j» v ljubljanskem Delavskem domu. Cene hrani so tu prav nizke. Zajtrk s kruhom (bela kava) stane !e 2 Din, kosila so pa po 2 Din, 3 Din in 4 Din, enako tudi večerja. Hrana je vedno sveža in je možna vsak dan izbera po jedilniku. Kuhajo v štirih kotlih, ki jih segrevajo s paro, pa tudi na plin, tako da je mogoče ustreči tudi bolj izbirčnim gostom in bolehniro. Poleg kuhinje je prostorna jedilnica. Gostom strežeio lično obiečene strežnice. Na snažnost se polaga velika skrb. Dnevno kuhajo za 500 gostov. Mnogo gostov je stalnih, celo iz uradniških vrst. Obisk je od dne do dne večji. V letu 1935/36 je obiskovalo kukinjo nad 175.000 gostov. S povečanjem delavskega zavetišča se bo povečala tudi kuhinja in jedilnica in s tem bo v zvezi tudi pocenitev hrane, ne da bi trpela nje kakovost. Na ta način bo dana tudi socialno najbolj šibkim možnost za zdravo in zadostno prehrano. — Kako veseli bi bili razni podeželski državni in drugi nameščenci, ki ne plačujejo samo veliko višje cene za hrano, ampak so prikrajšani tudi z — nižjim dragin)-j skim razredom, ako bi bila tako poceni hrana ! tudi v podeželju. d Angleški turisti pridejo letos v Dalmacijo. Dva velika parnika bosta štirikrat pripeljala petične goste, vsakokrat po 800. d Izreden želodec. Prostoren želodec in brezprimeren tek ima vsekakor kmet Borivo e Srdič v Malih Remetah pri Rumi. Lotil se je velikega prekajenega svinjskega želodca in ga spravil pod streho. Kmetje so bili v vaški trgovini in se šalili. Borivoje pa j« trdil, da poje več kot mislijo. Skorajžil se je eden od njih in ponudil 4 kilograme težak prekajen želodec. Stava je obveljala in re* je Borivoje Kmetski stan za slovenski narod — y 22 minutah pospravil c«l želodec ter ga nato žalil * dvema litrom« vina. Zraven p« ni noiedel niti kolik« kruha. d Slabo obiskana kn^žnica. Zagrebško mesto ima svojo knjižnico, ki je bila ustanovljena 1. 1907. Vzdržuj« jo mestna občina, ki ji iz svojega proračuna daje na leto 20.000 Din. V tej vsoti pa j« obsežena tudi upraviteljeva plača 4800 Din na leto ali 400 Din na mesec, 15.200 Din pa ie ostane za izpopolnjevanje knjižnice. Te knjižnice se na leto poaluži približno 200 obiskovalcev in to v mestu, ki ima 250.000 prebivalcev) Ker knjižnica nima pravega inventarja, tudi ni mogoče določiti natančnega števila knjig, po približni ocenitvi pa jih je okrog 34.000. d Fretekloletni vremenski letopis že kmalu ne zaznamuje tako lepih zadnjih decembrskih, osobito božičnih dni ko v 1. 1936. Druga leta je te dni običajno vladal mraz, dostikrat nevarna poledica, tudi plan in ravan sta bila odeta v debelo snežno odejo. Letos je bilo vse spremenjeno. Po gosti megli je zasijalo prijetno sonce. Na planinah pa je bilo toplo, da so se turisti in smučarji greli kot martinčki spomladi. V vremenskem pogledu je bilo leto 1936 nekaj posebnega. To leto nam ni prinašalo hujših vremenskih nesreč. Nikjer v Sloveniji nismo letos imeli večjih povodnji, ki so druga leta povzročile do 150 milijonov ikode. Tudi druge ujme so izostale v večjem obsegu. Druga leta, kakor 1. 1933 in 1926, so bile silne povodnji spomladi is jeseni po mnogih krajih Slovenije, tako tudi na Barju, ki je bilo jeseni odnosno novembra 1933 popolnoma poplavljeno in je voda stala po več metrov visoko. Letos na Barju ni bilo hujših povodnji. Prav redko je Ljubljanica poplavila le nekaj travnikov in njiv ob bregovih. d Slovenska Krajina fe dobila popolno gimnazijo. Kraljevi namestniki so podpisali ukaz, s katerim je odrejeno, da se dosedanja nepopolna realna gimnazija v Murski Soboti postopno spremeni v popolno realno gimnazijo in sicer s pričetkom šolskega leta 1937/38. d Podpore za šole. Na posredovanje obeh slovenskih ministrov je prosvetni minister dovolil podporo za dovršitev iol v Sloveniji, Sovodenj v škofjeloškem okraju dobi 20.000 Din, Sv. Križ pri Kresnicah v litijskem okraju 20.000 Din, Sv. Jošt pri Vrhniki v ljubljanskem okraju 10.000 Din, Stanetinci v ljutomerskem okraju 10.000 Din, Sv. Jernej v krškem okraju 20.000 Din. d O čem «o govorili žspsfil jugoslovanskih prestolnic v Zagrebu. Oni ponedeljek je bil v Zagrebu sestanek predstavnikov Zveze mest, ki sta se ga udeležila med drugimi tudi ljubljanski župan dr. Juro Adlešič in belgrajski predsednik občine. Vlada Ilič. Predstavniki mest so sklenili, da uprava izdela nov pravilnik in prouči vsa tehnična in finančna vprašanja glede izdajanja posebnega glasila Zveze mest. Sprejete so bile tudi glavne smernice in načela urejevanja tega lista. Na konferenci e bilo govora tudi o izdelavi pravilnika o organizaciji mestne uprave, o poslovniku za mestno zastopstvo in o pravilniku za mestne uslužbence. Predstavniki mest so si bili edini " tem, da je potrebno čim tesnejše sodelovaje med predstavniki mest. Deloma sta te >snutke izdelali že mestni občini v Ljubljani n Belgradu. Posebna pozornost pa je bila na ej konferenci posvečena proračunom mestnih ibčin in je bilo končno sklenjeno, da bo me-eca januarja v Belgradu konferenca strokovnjakov mestnih občin z namenom, da bi se I 'lajšalo delo pri izdelavi proračunov. Končno | Pri proslavi 50 letnice Kmetijske družbe na Grmu pri Novem mestu je ban dr. Natlačen primerjal današnji jubilej s turistom, ki se povzpne na vrh, raz katerega potem motri svojo pot: »Tako se tudi mi«, je dejal, »ustavimo za hip danes ob tem jubileju in se malo razgledamo, to zlasti zato, da se vprašamo, kaj je našemu slovenskemu kmetu najbolj potrebno, da bomo ugotovili, kaj potrebuje, in potem poskrbeli, da naš slovenski kmet to, kar mu je najbolj potrebno, res tudi dobi. Gotovo je kmetu pordevsem treba pridnosti in marljivosti. To mu je treba, ako hoče napredovati in ako noče, da ga razmere, ki nanj pritiskajo, ne zmeljejo. Poleg pridnosti in marljivosti pa je treba naiemn kmetu predvsem izobrazbe, strokovne in stanovske. Rasen tega pa je treba kmetu ie nekaj, kar U rad posebej poudarili treba mu je stanovske nevednosti in sts-novsega zanosa! Mislim, da je naloga našega kmetijskega učiteljstva, da nudi našemu kmečkemu naraščaju poleg strokovne izobrazbe tudi izobrazbo v vseh vprašanjih, ki se tičejo kmečkega stanu sploh. Treba je privzgojiti kmečkemu naraščaju stanovsko zavednost in stanovski ponos. Gotovo mi boste vsi priznali, da je kmečki stan od obstoja slovenskega naroda njegov najvažnejši stan. Kmečkemu stanu se moramo je poročal ie ljubljanski župan dr. Juro Adlešič o poteku pogajanj, ki jih je imel zadnji mesec v Pragi glede ustanovitve Zveze mest slovanskih držav. Njegova izvajanja so naletela na razumevanje in je bilo nato soglasno sklenjeno, da Zveza mest kraljevine Jugoslavije ukrene vse potrebno, da se čimprej uresniči misel ustanovitve omenjene zveze, pa tudi Zveze mest držav Male zveze. d Ker jo je surovo kaznoval. Na predlog državnega tožilstva so v Kragujevcu zaprli učitelja Milana Sandorova. Obtožujejo ga, da je povzročil, smrt 9 letni učenki, ki jo je surovo kaznoval. d Važne izjave novega ravnatelja urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Ravnatelj Radovan Matjaiič je dal časnikarjem izjavo, v kateri je poudaril, da po njegovem mnen;u ni nobene ovire več, da bi se izvedlo zavarovanje za primer starosti, onemoglosti in smrti. Prav tako se je novi generalni ravnatelj izrekel proti znižanju plač uradništvu okrožnih uradov, čeS da je uredništvo plačano primerno za svoje delo in bi vsako znižanje plač pomenilo upadanje volje za delo. Glede zdravniške službe, ki je pri delavskem zavarovanju najbolj občutljiva točka in tarča za Slovenski £ im JE NAS CENENI POPOLDNEVNIK, KI GA SVOJIM ČITATEUEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 18 DINARJEV. ZA ONEGA, KI 81 NB MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NBKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. najvažnejši stan Slovenci zahvaliti, da narodno sploh obstoia-mo. Kmečki stan je bil tisti, ki je odbijal od naše grude tujce, kmečki stan je bil tisti, ki se je boril za naš jezik in mu priboril njegovo veljavo; iz kmečkega stanu je izšla velika večina naših pesnikov, naših leposlovcev, naših ikofov in duhovnikov, naših narodnih in političnih voditeljev. Kmečki stan je bil tisti, ki je za časa divjih turških napadov uspešno odbijal sovražnike, zemljo vedno znova obdeloval ter znova in znova na ruševinah in pogoriščih gradil. Medtem ko so naša mesta deloma pod tujim vplivom hirala in propadala, je kmečki stan tudi tem mestom in trgom dajal svežih sokov in jih pomlajal. Dočim so se oni, ki so se podajali v svet — mnogokrat pod silo razmer — izneverili svoji slovenski vasi, je slovenski kmet bil tisti, ki je gojil in ohranjal slovenske narodne osobine. Tudi danes še tvori slovenski kmečki stan pretežno večino slovenskega naroda, zato je ta stan najmočnejši pa tudi najvažnejši. Dokler bomo imeli zdrav kmečki stan, se bomo narodnostno ohranili in se nam ni treba bati bodočnosti. Tudi danes, ko praznujemo zlati jubilej gnnske Kmetijske Bole, naj pohiti naša prva misel v slovensko kmečko vas, pod streho kmečke hiše, kateri naj velja naš prvi pozdrav. Slovenska kmečka hiša naj živil« neštevilne pritožbe, je Matjaiič dejal, da je res potrebna reorganizacija. Postavil si je za cilj, da bo skušal zdravniško službo organizirati tako, da si bo vsak zavarovanec sam poljubno izbiral zdravnika. Vendar pa to zaenkrat ie ni mogoče, kajti podpore, ki jih daje urad, so tako narasle preko proračunane vsote, da bi nastali preveliki primanjkljaji v proračunih. Prav tako je dejal, da se bo boril za podaljšanje dobe zdravljenja vsaj na eno leto, kjer se za to dejansko pokaže potreba. Tudi bo podpiral gibanje zasebnih nameščencev, da se pokojninsko zavarovanje, ki velja za sedaj v Sloveniji in Dalmaciji, razširi tudi po vsej Jugoslaviji. d Srbi katoliške vere. V Vojvodini je začel izhajati list »Neven«, ki je že pred leti zagledal dair kot glasilo vojvodinskih Bunjev-cčv. List pravi v svoji uvodni besedi, da so se Bunjevci priselili v Vojvodino iz Bosne in da so prav za prav Srbi katoliške vere. Zato se tudi ne morejo pridružiti politiki, ki jo vodi dr. Maček. d Zanimiv sadjarjev poizkus. V »Sadjarju in vrtnarju« poroča nek gospodar, kako je neko svoje dvanajstletno nerodovitno jablano, ki še ni rodila sadu, prisilil k rodovitnosti. Sadjar je najprej dognal, da porabi nerodovitno drevo ves sok samo za rast in da mu je treba zato sok pridržati v vejah, da nastavi rodni les. Preden je začelo drevu odganjati, je pre-vezal vrh in veje s srednje debelo žioo tik ob deblu. V juniju je žico, ki se je začela zajedati v les, odstranil. In uspeh? Par mesecev pozneje je bilo drevo en sam čudovit Šopek, v jeseni pa polno najlepiih jabolk. d Nove občinske meje. Na predlog notranjega ministra so kraljevi namestniki podpisali ukaz, da se iz občine Križe v krajnskem okraju izloči kraj Golnik, iz občine Preddvor istega okraja pa kraji Trstenik, Pavlje, Babni vrt, 2ahl;e, Cadovlje, Bangeršica, Zgornje Tenetiše, Spodnje Tenetiše, Goriče, Letence, Kamnjek, Srednja vas, Cvarje in Zalog. Iz ločenih delov se ustanovi nova občina Golnik s sedežem v Goricah. Kraljevi namestniki so nadalje podpisali ukaz, da se kraji Nerovec, Črešnjevec, Gradnik, Hrib, Krvavški vrh, Praproče in Sodni vrh (bivša občina Črešnjevec) izločijo iz občine Metlika-okolica in priključijo občini Semič ter da se občina Breg v ptujskem okraju preimenuje v občino Hajdina in da se njen sedež prenese z Brega v Zgornjo Hajdino. d Lepa in močna armada, ako bi bila pošteno in enotno vodena. 610.207 delavcev je bilo zaposlenih v vseh podjetjih v Jugoslaviji po poročilu osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Moških delavcev je bilo 443.335, a ženskih 166 872. Ker je bilo po tej statistiki zaposlenih 46.000 delavcev več kakor lani, kaže, da se je gospodarska delavnost dvignila. Pri tem pa je značilno, da je dobilo veliko več dela moško delavstvo kakor pa žensko. Največji narastek zaposlenosti beleži moravska banovina, kjer se je dvignila od lanskega leta za skoraj 17 odstotkov. Za njo pridejo primorska banovina, vardarska in zetska banovina. Nato sledi dunavska banovina. Prav malo se je zaposlenost povečala v savski in dravski banovini. Najmanj pa v vrbaski banovini. Od poedinih industrijskih panog kaže največ poživljenja industrija tobaka, za njo pa gradbena. d Uzmovičeva smola. Prošli teden je pe- j ljal pridni in pošteni fant Peter iz Zaliloga pri Železnikih voz drv v Kranj. Ko je tam drva razložil in vse opravil, je šel v hlev, da okomata konje. Vrhnji suknjič je pustil na praznem vozu zunaj. Ko se vrne s konjem k vozu nazaj, ni bilo več suknjiča na vozu, pa tudi nikjer ni bilo videli žive duše. Kaj drugega? Sedel je na voz in sfe odpeljal proti domu. Cez dva dni potem se pelje Peter v Škofjo Loko po opravkih. Ko se vrača z bi-cildjem domov, dohiti na cesti možakarja starega 30 do 40 let. Ko privozi Peter do neznanca, ga ta ustavi in mu ponudi naprodaj suknjič. Peter je suknjič takoj spoznal, pa veli neznancu: Počakaj, da suknji/ pomerim! Prav mi je! Koliko hočeš zanj? Daj mi 100 Din. mu odgovori neznanec. To ie premalo! Nizozemska predstolonaslcdnieu Julijana se bu ' kratkem poročila. I)a so ljudje s poroko sadovoljni. je videti iz tega, kako so lepo okrasili ulice glav nega mesta ca to sloveang priliko. mu reče Peter ter mu prisoli z desnico krepko zaušnico čez ievo uho, z levico pa čez desno. Ko se je neznanec opotekal, je skočil Peter s svojim suknjičem na kolo, ter se je odpeljal. Se enkrat se je ozrl nazaj, ko je neznanec upil, se pridušal in mahal s palico za njim; a Peter je bil pri svojem. d Sporazum z Bolgarijo. Kot poroča zlasti inozemsko časopisje, merodajni krogi resno streme za tem, da pride do stalnih prijateljskih zvez Jugoslavije z Bolgarijo. Besedilo sporazuma med obema bratskima državama bo menda v najkrajšem času obojestransko podpisan«, kar bo za trajen mir na Balkanu pač velikega pomena. Sedanja dr. Stojadinovičeva vlada je sklenila v enem letu kar 10 trgovinskih poanto z raznimi državami. d Usmilite ne sirot! Banska uprava oskrbuje in vzgaja v svojih zavodih in pri rejni-eah na deželi znatno število otrok, ki so osiroteli, odnosno zapuščeni. V sedanjih razmerah je pričelo število teh malčkov tako naraščati, da banski upravi ni mogoče več nuditi vsem tem sirotam potrebno oskrbo. V mnogih primerih želijo zakonci vseh slojev, ki sami nimajo otrok, pa tndi starejšte samostojne osebe, sprejeti iz ljubezni kakega otroka po njihovi lastni izberi v brezplačno oskrbo ali za svojega. Na te družine ali osebe se obrača banska uprava in jih prosi, da hi Sprejeli katero teh sirot in ji nudili trajen dom, oskrbo in vzgojo in s tem nadomestili starše. Dobrotniki, ki bi bili pripravljeni sprejeti kakega teh otrok, naj sporočijo t0 potom svojih občin banovinskemu dečjemu domu v Ljubljani, Streliška ulica št. 14. V prijavah naj navedejo: Ime in priimek refle* ktantov, natančno bivališče, oddaljenost od kolodvora in šole, družinske, premoženjske, d Pa so ga le ujeli. Pred dnevi je ušel iz policijskih zaporov v šentpetrski vojašnici v Ljubljani 23 letni vlomilec Mate Radoševič, doma iz Sinja. RadoSevič Je v družbi svojih tovarišev napravil mnogo vlomov v razne trgovine in gostilne v Šiški, za Bežigradom in na Posavju. Ko je vlomil v Favajevo gostilno, ga je stražnik popolnoma pijanega in opo-tekajočega se pod težko culo prijel na Dunajski cesti. Radoševič je v policijskih zaporih raztrgal mrežo na oknu in ušel. V torek popoldne pa so orožniki naleteli na Radoševiča v Viž-marjih v neki gostilni ter ga z bajoneti prisilili, da se je udal. Obenem so zaprli še njegovega pajdaša. Pri njima so našli več drobiža, ki je bil Gotovo ukraden Ameriški zdratnik dr. Marion Kead je iznašel »,.-oj, ki natančno pokaže vse bolezni na srcu. Pravijo, da bo § pomočjo lega »troja mogoče rešili marsi-kalereg;! bolnika -.mrli Aajveeji paru,k M sveta »* so vinarji na zauuj, voznji v Amerike take poškodovali, d. *a sedaj v ladie H dopoldne zbrali v gostilni »Jelen* v Kranju tunetje-upniki. Govorila bosta dr Fr. Semrov in predsed. Kinoteke zveze Janez Brodar. Gorenjski kmetje, ki so si nekaj denarja i trdim delom in varčnostjo prihranili za alaba leta, so danes v položaju, ki ni zavidanja vreden. Če so ugodnosti razdolžitve deleini celo oni, ki so lahkomiselno zapravljali premoženje in deiaii dolgove, potem m jo vredni tudi pridni kmetje in obrtniki, ki so nekaj prihranili, zlasti taki, ki imajo sedaj številne družine. Sklicatelji tega sestanka vabijo zatorej vse varčevalce, zlasti ona s Gorroake, da se tega razgovora udeleže in da se pomenijo, kako hi se potegnili za svoje pravice. IZ DOMAČE POLITIKE u Združena in sezdružess opozicija. Znani srbski opozicijski politik Dragoljub Jovano-vie se je mudil ti dni v Sloveniji. Najprej je obiskal na Goiniku Adama Pribičeviča, političnega naslednika Svetozarja Pribičeviča. Kakor znano se Adam Pribičevič zdravi na Golniku. Jovanovič se je vrnil v Kranj in nato v Ljubljano. Tu se je gestal z nekaterimi svojimi znanci, med drugimi tudi s predstavniki tako zvanega mačkovskega gibanja. d Mica Kovačeva pila nič plačala. Pojedini, prirejena svoje čase na čast odličnemu pristašu JNS in bivšemu banu dunavske banovine Daki Popoviču v Novem Sadu, je ostala neplačana. Lastnik hotela, v katerem je bil banket, je delal odgovorno občino in jo tožil pred sodiščem. Sodišče je zaslišalo več ljudi, vendar ni moglo ugotoviti, kateri od vnetih ča- OUZD in kmet V zadnjem času dobivajo lastniki mlatil-nic od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev plačilne naloge za plačilo prispevkov, kar povzroča pri kmetih obilo, največkrat upravičenega razburjenja. Znano Je namreč, da lastniki poljedelskih strojev niso zavarovani, četudi plačajo zavarovalni prispevek. Vsak, kdor količkaj pozna razmere na kmetih, bo priznal, da vršijo delo vlagača v mla-tilnico skoro vedno gospodarji sami. Ako že hočemo govoriti o kaki nevarnosti, bi bil v nevarnosti edino viagač. Vemo tudi, da so nesreče pri mlatilnicah tako redke, da zavarovanje sploh v poštev ne pride, iz navedenega sledi, da je zavarovanje nepotrebno. Kmet, lastnik mlatilnice, mora plačati zavarovalni prispevek, zavarovan pa ni. Dalje se mora priznati, da je kmet pri raznih stilcev prvega bana je prav za prav naročil slavnostno pojedino. Zato je moral potegniti kratko hotelir. Sodišče je namreč odbilo tožbo. Hotelir se bo potem takem moral obrisati za 19.203 Din. d Kopico pritožb proti nedavni« občinskim volitvam je obravnavalo upravno sodišče v Dubrovniku. V Dalmaciji je razveljavilo sodišče le ene volitve, zavrnilo pa je vse pritožbe, ki so prišle iz Boene ia Hercegovine. Pač pa je razveljavilo 16 volitev v Črni gori, Sandžaku in Metohiji, d očim j« 50 pritožb is teh krajev bilo zavrnjenih. d Dr. Maček in sporazam. Voditelj Hrvatov je te dni izjavil sledeče: »Vem, da ljudje veliko govore. Kaj hočete, meščanski svet je nervozen, in če ni nič novega, si v svoji domišljiji kaj novega izmisli. Eh, bi hrvatski kmet in jaz z njim imeli tako slabe živce, kakor jih imajo mestni ljudje, kam bi prišli! — Po mojem mnenju je treba delo za sporazum razdeliti na dvoje. Prva stvar je sporazum sam, ki naj bi dokončno rešil hrvatsko vprašanje in vsa pereča politična vprašanja. Druga stvar so pa pripravljalna dela za tako dokončno rešitev. Že večkrat sem dejal, da se celotno vprašanje more rešiti samo na podlagi demokracije in da ljudstvu ničesar ni mogoče vsiliti, česar ljudstvo ne bi maralo. In to ne samo na Hrvatskem, tudi v Srbiji ne, niti v kakem drugem kraju. Po vsem tem morejo dokončen sporazum skleniti samo zastopniki Daiie progovnim delavcem dela! Progovno delavstvo v Sloveniji se nahaja letos v težavnem položaju. Krediti za popravljanje prog so izčrpani in delavci se večinoma nahajajo na brezplačnih dopustih, ki so zlasti «edaj sredi zime hud udarec za te ljudi. Veliko delavcev je zapadlo v bedo, iz katere si ne morejo pomagati. In vendar bi se dali vsi progovni delavci na terenu ljubljanske železniške direkcije zaposliti do konca proračunskega leta, to jc do konca meseca marca, zaposliti s kreditom borih dveh milijonov dinarjev. Nad 2000 železniških delavcev bi s tem denarjem imelo vso zimo zaslužek in kruh. Potreben pa je ta kredit ne samo za dobrobit delavstva, temveč tudi za abstoj železniških prog. Naši strokovnjaki zatrjujejo, da je stanje našib železniških prog v »loveniji danes tako, da je potrebnih na njih lajmanj osem let nepretrganega obnovitvenega dela. Brzovlaki, ki so pred leti vozili po naših progah s hitrostjo 90 km, vozijo danes jedva št s 60 km in še • počasneje. Vedno več »zelenih loparjev«, s katerimi se daje strojevodjem znak za počasno vožnjo, vidimo danes ob naših progah. Svoj čas so bili ti znaki prav redki. Proge v Sloveniji bi se morale nahajati v brezhibnem stanju že zaradi mednarodnega tranzitnega prometa, ki postaja od leta do leta večji. Prav tako bi moralo biti tukaj merodajno narodno-obrainbno vprašanje. Proge v Sloveniji so izmed železniških zvez v državi najbolj donosne 1 in že zaradi tega bi jim bilo treba posvečati več pažnje. Poleg tega pa se ne bi smela zanenmr jati gradnja novih prog, ki se nam že leta sem . obetajo, izvršen je pa le neznaten del programa. J V vseh drugih pokrajinah se je zgradilo po vojni več novih prog, kakor v Sloveniji. drugih delih muogo bolj v nevarnosti, kakor pri mlačvi, ki traja razmeroma malo časa. Ako hočemo biti odkritosrčni, moramo povedati tudi to, da smatra kmet tako prisilno zavarovanje za šikano, ki ne izvira iz ljubezni do njega, pač pa iz ljubezni do njegovega praznega žepa. Prosimo merodajne činitelje, da tako prisilno zavarovanje ukinejo, za kar vam bomo iz srca hvaležni. Upamo, da ni treba poudarjati revščine, ki vlada na kmetih. Kdor ne verjame, naj pride pogledat v kmetake hiše in videl bo otroke, pa tudi odrasle, bose in strgane, ako se mu ne bodo še pravočasno skrili. Naj gre gledat' v šolske matice in videl bo: ni otrok v šolo — dva, tri mesece, zraven pa opombo: nima obleke, bos .. ljudstva, ki morajo biti v ta namen izbrani po svobodni ljudski volji. Iz tega načela izvira tudi moja znana zahteva po ustavotvorni skupščini. Druge stvar pa je, kakor sem dejal, vse pripraviti, da se ljudstva omogoči, da o svoji usodi samo odločuje. Glede tega pa mislim, da je treba sodelovati z vsakim, Id ima poštene namene, ljudstvu pomagati do te možnosti. Sedaj se razgovarjam z vsakim, kdo pa bo v tem velikem delu sodeloval, bo pa pokazala bodočnost.« d Preizkušnja poštesosti Srbijancev. Pogajanja za notranjo ureditev države med opozicijo niso potekala tako. kakor je pričakoval dr. Maček, zato tudi ouc rodila nobenega uspeha. V zagrebških političnih krogih se sedaj govori, da bo SD koalicija po dr. Mačk« v kratkem pričela pogajanja z JRZ. Prvi razgovori naj bi se pričeli po pravoslavnih božičnih praznikih. S tem dr. Maček svojih dosedanjih sopogodbenikov ne izključuje od udeležbe, razmerje do njih, i j. do voditeljev srbske združene opozicije, bo še nadalje ostalo prijateljsko. To naj bi bil le nov poizkus priti do zadovoljivega konca v tej zadevi, ki se obema stranema zdi že nekam dolga Pogajanja bodo najbrže potekala v dveh smereh: priprave za sporazum, ki jih dopisnik »Kolnische Zei-tung« imenuje »preizkušnja poštenosti Srbijan-cev«, in sporazum sera, ki naj državi da novo obliko. d Proti »ljudskim frontam« se ie poleg dr. Mačka izjavil v božičnem pismu tudi zagrebški nadškof-pomočnik dr Stepinac. On pravi: »Niti besedice bi ne rekel o »ljudski fronti«, če bi bila to čisto politična stvar, ker se v take zadeve ne želim mešati. Kdor danes ne ve, da so »ljudske fronte« samo trojanski konj, s čigar pomočjo se hočejo komunisti neopaženo prikopati do oblasti, ta je velik nevednež ali pa otrok. Bilo kakor bilo, mi tega trojanskega konja, ki nam ga je poslala Moskva, odločno odklanjamo, pa če bi bil ta konj tudi lepši od šarca (konja) kraljeviča Marka.« NAZNANILA k »Vigred« ženski Hst. Januarska številka je pravkar izšla. Poleg aktualnih člankov, črtic ia gospodinjskih prispevkov prinaša tudi zanimivo razpravo: Ruska žena. — Naročite se na »Vigred« pri upravi Vigredi, Ljubljana- Masarykova 12. n Duhovne vaje za dekleta bodo od 16. do 29. januarja. Zunanje delo počiva, notranje pa ne sme počivati. Prav sedaj je prilika, da v samoti tiuhov-nih vaj poskrbite za svoje duše. Za duhovne vaje se priglasite kmalu na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka ori Ihana, p. Domžale. P NESREČE d Žalostno je zatulila sirena. V noči od onega petka na soboto, ko je vsa Metlika trdno počivala po veselem rajanju v novo leto, )e okrog dveh ponoči žalostno zatulila sirena in klicala na pomoč. Namah je bila vsa Metlika razsvetljena, kot dosedaj še nikdar. Vse je hitelo na kraj požara. Ognjeni zublji so objemali pristavo križevniškega reda na Komen-skem hribu. Ogenj je v hipu zajel veliko pristavo, v kateri je imelo osem gospodarjev shrambo za seno, slamo in za orodje. Ognjeni ogorki so ogražali vso Metliko. Le gasilcem gre zahvala, da je ostal požar omejen. Škoda je kar ogromna, ker je nekaterim posestnikom uničil požar vso krmo. Le nekaj prizadetih je bilo zavarovanih za manjše zneske. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno in krožijo o tem med prebivalci najrazličnejše govorice. Vsi znaki pa kažejo, da je bil ogenj podtak-n er Pogorelo je gospodarsko poslopje po- sjstmka Tršana v Tacnu pod Šmarno goro. d lz prvega nadstropja je skočil. V Vrba-novi ulici v Mariboru stanuje v neki hiši 14-letni Ferdo Kejžar, katerega nameravajo oddati v zavod za poboljšanje mladoletnikov. Ono jutro je prišel po Vladota policijski stražnik, da bi ga odpeljal s seboj. Fant pa se ni dal kar tako ugnati. Ko je videl, da ni nobenega izhoda več ter bo moral s stražnikom, se je pognal skozi okno prvega nadstropja ter skočil v Vrbanovo ulico. Kakor maček je priletel na tla ter potem jadrno pobegnil. Sedaj se skriva nekje v mestu ali v okolici. d Podgane so ga oglodale do smrti. Redka je nesreča, ki se je dogodila na Silvestrovo. V Gorn;em Pročcu pri Zagrebu so podgane obglouale dveletnega otroka do smrti. Hiša v kateri sta stanovala zakonca Grašič, je revna, pohištvo prav tako, v tleh pa polno podgan. Stariša sta pustila svojega otroka doma samega, da sta mogla iti pričakat novega leta k neki svoji sorodnici. Otrok je bil zavit, le glava in roki sta bili prosti. Takega so se lotile podgane in ga vsega razgrizle po obrazu. Komisija, ki je bila poklicana v hišo zjutraj, je ugotovila, da je otrok umrl zaradi strahu in bolečin. Sosedje so čuli ponoči strahovito vreščanje, vendar so mislili, da je otrok bolan in da ga niti mati ne more potolažiti. Oče in mati pa sta se vrnila domov šele pozno zjutraj. Oblasti so zaslišale starše, ki sta oba brez dela. Zaradi zanemarjanja se bosta najbrže morala zagovarjati še pred sodiščem. d Strašne posledice živčne bolezni. Dne 3. januarja zjutraj se je v Hrastju-Mota v občini Slatina-Radenci odigral dogodek, ki je pretresel prebivalstvo iz vse okolice. Bivši upravnik pošte v Križevcih pri Ljutomeru, višji poštni kontrolor Miroslav Vavpotič, je že več mesecev bival v Hrastju-Mota na posestvu svoje žene, da bolezenskem dopustu, ker je bil živčno bolan. V kratkem bi moral ponovno iti pred zdravniško komisijo zaradi upokojitve, katere pa se je izredno bal, ker je bil prepričan, da s pokojnino ne bo mogel izhajati. Živčna bolezen in bojazen pred majhno pokojnino ga je tako trla, da je že pred časom hotel vzeti svojega sina, ki je obiskoval prvi razred gimnazije v Ptuju, iz šole. Pretirana skrb za bodočnost ga je končno tako potrla, da je segel po orožju in izvršil usodno dejanje. Vavpo-tičeva žena se je zjutraj podala od doma. Ko se je vrmla iz cerkve, je z grozo opazila moža v ndaki krvi s streloir. v glavi. Vsa prestraše- na se je ozrla za sinom, ki ga je zajedala ležečega v postelji s strelom v glavi nad ušesom. Mož je bil že mrtev, 11 letni sin Mirko pa je bil še pri življenju. Takoj so ga prepeljali v murskosoboško bolnišnico, ki pa je sprejem odklonila, ker za dečka ni bilo več nobene pomoči. Na poti proti domu je Mirko izdihnil. _ Ugotovljeno je, da je Vavpotič z revolver-tam na pogrebu svojega svaka, v hipni duševni zmedenosti ustrelil najprej sina, nato pa še samega sebe. Predsednik republike Irske — L)e Valera — se je te dni prvič vozil v zrakoplovu nad svojo deželo. Pilotiral je znani letalec Lindberg, ki iivi sedaj na Irskem. d Ker se je obešal na tramvaj. Čevljarski učenček Branko Cižmek iz Zagreba je imel navado, da se je pre.ad obešal na tramvaj. Pred kratkim pa se je obesil na tramvaj, ki je vozil po Ilici. Sredi vožnje pa je skočil, a na nesrečo je priletel ob cestni kandelaber in si razbil glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, vendar mu življenje niso mogli rešiti. d Družinska žaloigra. Oče 14 letnega dečka Jurija Surčinskega v Petrovcih pri Rumi je bil pijanec, ki je ne samo zanemarjal svojo družino, temveč jih je tudi strahoval, da so morali vedno pobegniti, kadar se je pijani oče vrnil domov. Mnogokrat so morali k sosedom tudi sredi noči. V nedeljo se ga je bil mož spet krepko napil in prišel proti večeru domov le razgrajat. Najprej je pretepel ženo, za njo pa še otroke. V kot pa je postavil nabito puško in veliko sekiro in z njima zagrozil vsem skupaj. Povrnil se je spet v gostilno. Otroci, ki so se bili razbežali, so prišli spet nazaj. Toda proti jutru je mož pridrvel domov še bolj pijan. Pograbil je sekiro in zamahnil po sinu, ki ima komaj 14 let. Toda bil je tako pijan, da se je prej spotaknil in padel. Ko pa je sin videl, da se spet pobira, mu je vzel sekiro in z njo udaril očeta po glavi in ga ubil. d Razne nezgode. Ko se je 18 letna delavka Jazbec Frančiška z Ostrožnega pri Celju peljala s kolesom domov, je padla in si zlomila desno nogo. — Rožiča Mihaela, 20 letnega posestniškega sina s St. Jungerte pri Veliki Pi-reSici je udaril neki moški s sabljo in mu presekal k,te. _ Kokošinek Ivan, 16 letni mehanični vajenec iz Gaberja, je doma padel in si zlomil levo ključnico. _ Na ljubljanskem glav- nem kolodvoru se je ponesrečil 35 letni zavi. rač Edvard Meden. Z roko je zašel med dvt vagona, ki sta mu zmečkala levo dlan. — V Mengšu se je ponesrečil 6 letni posestnikov sin Franc Grček. Med vožnjo je skočil z voza, pri čemer ga je konj brcnil v glavo ter ga nevarno ranil. — Ko je Naraks Jože z Ložnice pri 2al-cu, pos. sin., star 30 let, vozil gnoj domov, mu je spodrsnilo in bi je zlomil nogo. — Bračun Alojz, delavec, 26 let star. Brezno pri Humu ob Sotli, je padel v neko jamo in si zlomil nogo. — Podkrajšek Josip, sin dninarja, 9 let, iz Dramelj, se je igral pri stroju za rezanje slame, stroj ga je zgrabil za levo roko in mu zmečkal štiri prste. — Ko je Vodovnik Ivanka, hči posestnika, stara 8 let, s Polzele, tepci-kala pri nekem posestniku v Novi vasi pri Celju, jo je domači pes, ki je bil na verigi, napadel in jo ugriznil v desno mečo. — Zadnji dan lanskega leta so delavci v vasi Drenovec pri Vinici v Beli krajini v gozdu z dinamitom raz-streljevali drva. Pri tem se je vnel naboj. Pri eksploziji je bil močno ranjen v obraz 20 letni delavec Mate Fugina, ki je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Je v nevarnosti, da popolnoma izgubi vid. — 26 letnega delavca Zor-ka Kopača je zadela v Ehrlichovi tovarni v Mariboru huda nesreča. Stroj mu je odtrgal levo roko pri komolcu. d Gospodarsko poslopje je zgorelo posest-niči Kunigundi Domadenik v Čreti pri Slivnici. Požar je nastal od iskre, ki je šinila na slamnato streho iz dimnika. Škoda je znatna, ker sta zgoreli v hlevu tudi krava in svinja. NOV! GROBOV!_ d A kadar mrtvim klenka, takrat je pesem grenka. V Križniški Komendi je odšel h Gospodu po večno plačilo kaplan g. Jožef Kuk. — V Novem mestu je umrl 33 letni Viktor Ko-lak. — V Ptuju je na veke zatisnila svoje oči gostilničarka Elizabeta Reich. — V Spodnji Šiški je zapustil kraj trpljenja trgovec Valentin Skander. — V celjski bolnišnici je zapustil solzno dolino 68 letni italijanski lesni trgovec Piussi Peter, doma iz Tricesimo v Italiji in lastnik graščine Ojstrica pri Sv. Juriju ob Taboru. — V Dravljah so pokopali tapetniškega mojstra Izidorja Burgarja. — V Vrhpolju pri Kamniku je izdihnila Nanca Trobevšek. — V Cerkljah ob Krki je umrla 84 letna Marija Oberstar roj. Račič. — V Mariboru je preminul brivski mojster Karel Farič. — Na Vrhniki je zapustil solzno dolino Mihael Urbančič, železničar v p. — V Hrastju je odšel v večnost posestnik Mihael Mastnak. — V Sv. Križu pri Litiji so pokopali posestnika Jožefa Martin-čiča. — V Dolnji Lendavi je preminul tajnik cestnega odbora Franc Horvat. — Na Jesenicah je odšel v večnost carinski posrednik Stekar Anton. — Pri Dev. Mar. v Polju so pokopali Ludvika Dolničarja, posestnika in gostilničarja v Hrastju ob Savi. — V Skofji Loki je zaspal v Gospodu posestnik Franc Primožič. — V Črnomlju so pokopali posestnika in trgovca Karla Mfillerja. — V Ljubljani so umrli: višji hranil, uradnik v p. Josip Pahin-ger; tapetniški mojster Izidor Burgar; Franja Zgonc roj. Tomšič; mati pisatelja Franca Go-vekarja Marija Govekarjeva roj. Minatty; strojnik v p. Albin Lerh; gimnazijski direktor v p' Fran Novak; Franja Ban, soproga banovin, uradnika Ida Teržan roj. Barbič; uslužbenec tvrdke Medič in Zanki Josip Perme; Nežika Jankole. — Daj jim, Gospod, večni miri Naročajte »Domoljuba« t razgled po svetu Kako ie s svetim očetom Sveti oče je novoletno noč prebJel v mo-itvi skupno z nekaterimi očeti frančiškani, ki io klečali okrog njegove bolniške postelje ter jdgovarjali na liturgične molitve. Na novega eta dan je smelo k bolnemu papežu nekaj pre-latov iz najbližje okolice papeža ter je sveti »če skupno z njimi opravil molitve. Glede bolezni same sem dobil od merodajnih ljudi slepiče podatke: Trenutno ne obstoja kakšna življenjska nevarnost. Ostala pa je nevarmst za-k>ri'pljenja po sečni kislini, tembolj ker sveti oče trpi na starostnem revmatizmu. Bolečine, 0 gospod,« so vpili, »ali ne vidite? Tu je pritlikavec, pritlikavec, kakor ga še niste videli.« Nadzornik palače se je s težavo premagal, da se ni na glas zasmejal, ko je zagledal malčka; zakaj bal se je, da ne bi smeh škodoval njegovemu dostojanstvu. Zato je z bičem druge razpodij, Jakoba pa je peljal v hišo in ga vprašal, kaj želi. Ko je slišal, da hoče k nadzorniku kuhinje, odvrne: »Motiš se, sinko, k meni, nadzorniku palače, hočeš; saj želiš postati dvorni pritlikavec pri vojvodi- ali ni tako?« >Ne, gospod,« odgovori pritlikavec. »Spreten ku-bar sem in izveden v vsakovrstnih redkih jedeh; blagovolite me peljati k nadkuharju; morda mu bo moja umetnost dobrodošla.« J ten £££ Vrfr.m 8icer 8i P« ne3Pai"°-iZ u V ^"J01 Kot dvor,,i Pri"'kavec ne bi Ki l ir niaJ PaČ Pa ** in P*' kolikor b hotel, pa lepe obleke bi imel. Vendar bomo videli- težko bo tvoja kuharska umetnost tako velika da bi' SaTna dvriv0iv0d<>v kuhar' - kuhinjskega vajenca si pa predober.« S temi besedami ga prime nadzornik palače za roko in ga pelje v sob^naT M prKUM808^'' ie dftisl ta'" Pritlikavec in preproge, »ah rabite morda spretnega kuharja?« n« r,dk,,har «' Sa ogleda od nog do glave potem JS P-i:\akoi vzSne da hi mo/el turiT i * 80 °,BSa ognjišfa tako »^a, »a prste atoniMn na katero videti, tudi če b prste stopil in glavo čvrsto iz pleč dvignil? Ljubi malček! Kdor te je k meni napotil, da bi dobil službo kot kuhar, te je imel za norca.« Tako je govoril nad-kuhar in se krohotal in z njiin vred so se siiiej.-ili nadzornik palače in vsi služabniki, ki so bili v sobi. Pritlikavec pa se ni dal oplašiti. »Ali se kaj pozna ano al, dve jajci, malo sirupa m vina, moke in HeiJ >V f' ki in,a vse«a teSa radosti ?« je dejal. »Zapovejte mi, da pripravim kako okusno jed aajte mi, kar za to rabim in jed 1», pred vašimi očmi hitro pripravljena in priznati boste morali: kuhar je k„a ;r -- 'i"'11" Wti.c Tako in podobno je govoril z mili Ji^ 0 f ,bi,<> Videti' kak0 >e Pri te'» "'skal z n a hm. očesci kako se mu je dolgi nos sem ter tja iLor te"ki in rk""ar P'"ne "adzoruika Mntoc p ? ^ >Nai b0 za ial°; P°jdimo v kuhinja« Sil so skoz. več dvoran in hodnikov iti prišli St; kUhin^ Bi,° ie <° obši n„P i i slopje, krasno urejeno; na dvajsetih ognjiščih je stat ie'tekla :fe,'LeiSta VOda' ki *> f'ila obenem r^nS L a le i ^ V °n,arah iz marm«n» i" dragice bUi vednoli neuraZP0S,a!.Ijene Zal°«e' ki '»-"e so «„ tP, u ' 10 na desno in Iev<> je bilo deset soban v kater,h je bilo nakopičeno vse. kar se ie v vseh deželah Krankistana in celo na Jutrovem okus S K''« iznašlo. Kuhinjsk t-S| s koti n ■ 0k"'i 'oprali in imeli oprati P« ie ZnZTV VU'Kam' in Posnemalkami^ ko obstali in sli v a ar v kuhinj«, so vsi neprem čno 80 Je ,e ^""'i* in šum. vpraš>aKaL!lfnP°d 28 »«f»oxedal?< kuharja "ripravljalca zaj'rka. ^arega dala takoj patentirati in je ustanovila prvo tovarno za ovratnike. Kovač je kmalu pustil svojo obrt in prevzel mesio poslovodje v ženini tovarni, ki je sijaino uspevala. — Seve ne m«rt vsak imeti tako modro ženo Otroci med seboj. Zakaj pa pretepaš Jelkico, Janezek? Ker me Je ogoljufala. Kako to? Sla sv« se Adaina in Evo, pa e 9ama pojedla jabolko, namesto eta bi ga dal« meni železa bo zmanjkalo? Kongres nemških kemikov v K8hni je odredil ponatis predavanja prof. rrohueina o pretečem i>o-manjkanju železa na zemlji. Človeštvo potrebuje vedno več železne rude, saj narašča konzum letno za 35 odstotkov. Ce bi ostal ta prirastek stalen, bodo zadostovale vse poznane rudne žile 58 let na Nem&ketn in 64 let v ostalem svetu. Potem bodo zaloge izčrpane in bo zašlo človeš-tvo v obupu« težkoče. Prof. Frohvvcin priporoča takojšnje iskanje železnih ležišč, in sicer najrajši istočasno po vseh delih sveta. To bi bila hvaležna naloga z« Zvezo narodov. Doseda- st^. la. »D O M O L J U B«, dne 7, januarja 1937. Stran 11. po domovini z Gorenjskega. Gosp. Oman je pristen Slovenec, pa tudi odločen Slovenec. Četudi rojen v tujini, zna popolnoma materin jezik. V domači hiši so morali vsi vedno govoriti samo slovensko. V dolgih zimskih večerih oo brali Mohorjeve knjige, ki so jih dobili iz domovine. Ni čudno, da g. Oinan slovenščino popolnoma obvlada, tako da nihče ne verjame, da ni rojen na slovenski zemlji. Je pa Slovenec tudi v srcu. Voditelj vsega slovenskega gibanja med našimi izseljenci je. Njegovo ime pozna vsak ameriški Slovenec. Celo naši verski nasprotniki njegovo ime s spoštovanjem izgovarjajo. Jubilant je že dvakrat videl našo lepo Slovenijo: prvič leta 1925 in drugič leta 1935, ko je v Ljubljani bi) evharistični kongres. Ko je leta 1925 prvič stopil na slovensko zemljo, kjer je tekla zibelka njegovim staršem, je pokleknil ter zemljo poljubil. Tak Slovenec je g. Oman. Bog živi g. jubilanta še mnogo, mnogo let' DROBNE NOVICE Rove v dolžini 500 m je uničil požar v podzemeljski železnici v Berlinu. 300.000 Kitajcev se je udeležilo shoda v Nankingu, prirejenega v proslavo vrnitve maršala Čangkajšeka Nogo si je zlomil na lovu na Madžarskem habsburški nadvojvoda Jožef. Na 9 let ječe so obsodili grškega komunističnega prvaka Hariadesa. 3000 milijard Din znašajo celotni narodni dohodki Združenih držav ameriških v 1. 1936. Vsem sovjetskim državljanom je prepovedala portugalska vlada pot v portugalske kolonije Silovita gripa je nastopila zadnje dni v ameriškem Njujorku; so vse bolnišnice polne. 600 smrtnih žrtev je zahteval za božič avtomobilski promet v Zediijjenih državah ameriških Iz raznih krajev Sodrnžiea. Nekaj Številk. V naSi župniji je bilo v preteklem ietu oklicanih 19, poročenih pa 16 parov. Rojenih je bilo 72. V zadnjih 10 letih je povprečno Število rojstev 67, torej letos 5 več. Umrlo jih je Sv. obhajil ju bilo v župni cerkvi v preteklem letu ilil.OOO, v božjepotni cerkvi pri Novi Štifti, ki spada v našo župnijo, jih je bilo obhajanih okoli 18.000. Mohorjanov smo imeli 169, torej 12 več nego znaša povprečno število zadnjih deset let (157). Letos mora pa vsaka družina, ki misli in čuti krščansko ter drži z večino ljudstva, naročiti našega »Domoljuba*. Dobrni*. Umrla je v cvetu mladosti 24 letna Rozalka Ilnikar, po dom. Hrovatova z Luže iz ugledne krščanske hiše. Bila je članica Marijine družbe šest let. Kako je bila priljubljena, je dovolj dokaza to. da je imela pogreb kot ga ni bilo v Dobrniču že precej časa. Pogreba se je udeležila Marijina družba z zastavo. Pri odprtem grobu ji je družba zapela (ranljivo* žalostinko. Osemnajst vencev jo je spremljalo na zadnji poti. Spremljala jo je in pokopala ter nosila uniformirana gasilska četa »Občina*. Ni imela sovražnika in vsakdo, ki jo je poznal, • jo je spoštoval. V resnici, bila je dobra in blaga duša. Naj ti bo, blaga Rozalka, žemljica lahka in na svidenje nad zvezdami! Domačini naše iskreno sožalje. Bog naj jih tolaži pri njih globoki žalosti in nenadomestljivi izgubil Dolsko. Burne občinske volitve v naši obnovljeni občini so se končale •/. lepo zmago JRZ. Novi občinski odbor bo deloval brezdvomno v dobrobit naše, nam po dolgem trudu vrnjene obnovljene občine. — Ob tej priliki naj omenimo naš mladinski tamburaški zbor, ki nas ob prireditvah prosvetnega društva r lepimi glasbenimi komadi zabava ter plemeniti naša srca. — Našo občino je zadela pretekli leden bridka izguba. Pokopali smo Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Per Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor priložili kolek ali znamko za 6 Din. v Vinjah cerkvenega ključarja, obče priljubljenega Ukačevega očeta, 62 letnega Alojzija Repnika. Bil je dolgo dobo občinski in Sol. odbornik, pa dolgoletni naročnik in bralec našega »Domoljuba« in še drugih poštenih listov. Rajnki Ukačev oče je bil vedno vedrega duha in veselega srca. Se na mrtvaškem odru so bile njegove poteze kakor bi spal in doživljal prijetnejše urice nego jih je v svoji dolgi in mučni bolezni. Mož je bil odločen pristaš naSe stranke, kar je pač pokazal v dejanju dobre 14 dni pred svojo smrtjo. Na dan obč. volitev, dne 6. decembra, ko je vsevprek hudo snežilo, se je dal prepeljati na oddaljeno voliSče v Dolskem, kjer je že skoraj v smrtnem objemu z veselim srcem oddal svoj glas za kandidatno listo JRZ. Časten spomin zvestemu možu I Vse te vrline je ob odprtem grobu poudarjal domači g. župnik. Oči neštetih pogrebcev so se solzile. Dragi Lojze, bodi ti lahka domača žemljica! Sv. Križ pri Litiji. Odšel si, Jože, ni te več med naini Na sveti dan si še prepeval v cerkvi v čast novorojenemu Detetu, na Štefanovo ob istem času pa si že ležal na mrtvaškem odru. V življenju vedno dober in blag, nisi nikomur povzročil najmanjše krivice, s svojo nenadno smrtjo pa si povzročil tem hujšo žalost Saj si nam bil najboljši prijatelj, tovariš in učitelj. Krotil si nas, Jco smo hoteli v napačni gorečnosti predaleč in bodril si nas, ko smo na poti k katoliškim načelom leno zaostajali. Veselil si se v prijateljevi sreči in iskreno sočustvoval v njegovi nesreči Gostoljubnost tvoja je bila brez meja, saj »i najraje povabil takega, o katerem si vedel, da ti ue bo mogel vrniti. Dober kot ljubi kruhek si s svojo mehko pespiSko dušo ljubil vse in vsakogar. Vedno si bil priprav- nje zaloge bodo kmalu izčrpane, ker so ostale neraziskane v radarskem oziru !ri četrtine površine zemeljske oble. Človeštvo je stalno 6hajalo s starimi rudniki. Med tem r-o n. pr. mogočne rudne žile na Daljnem severu, kjer bi bilo prav lahko urediti mednarodne plav-;n livarne. "ravnik. ki se poroči, ne more popolnoma opravljali svoje dolžnosti; ali zanemarja svoj poklic, ali svojo družino, ali enkrat eno. drugič drugo Najmanjši radio-aparat je napravil pred kratkem 17 letni ruski iznajditelj. Aparat je vis-ok 5 cm in širok 10 oni (er sprejema brezhibno. iah pismenim potom. Ben Jones iz Pariza, se-Veroameriška država Ar-kansas, se bavi s tem, da 'ffrs z raznimi osebami «an pismenim potom. Se-df ima v teku 400 iger. 'reiskave na mona-*°vski kliniki za ženske bolezni so dognale, da 'hirajo štiri petine ženskih krvavitev iz raka na maternici. tri ne zna šteti P'eme Botokundov Po-znajo le število »moke-,la"i«, t. j. 1. in »muhu«, "ar pomeni veliko. »Gospod, dansko juho je izvolil zapovedati in rde^e haniburške cmoke.« >Dobro,« pravi nadkuhar dalje; »ali si slišal, kaj hoče gospod jesti? Ali se upaš te težavne jedi pripraviti? Cmokov nikakor ne zadeneš, to je skrivnost.« >N)č ni lažje kot to,< odvrne pritlikavec v splošno začudenje; te jedi je bil namreč kot veverica pogosto pripravil, >nič lažje; za juho mi dajte ta in ta zelišča, to in ono dišavo, mast u^jega prašiča, korenine in jajca; za cmoke pa,« je dejal tiše, da sta ga slišala le nadkuhar in pripravljalec zajtrka, »za cmoke pa rabim čveterno meso, nekoliko vina, račjo mast, ingver in neko zel, ki se imenuje prebavil i k.« >Ha, raca na vodi, pri katerem čarovniku pa si se izučil?« vzklikne kuhar, čudeč se. »Vse do pičice natanko je povedal in za zel prebavriik sami nismo vedeli; da, to mora cmoke napraviti še prijetnejše. O ti čudoviti kuhar!« »Tega si ne bi bil mislil,« je dejal nadkuhar, »pa naj poskusi; dajte mu, kar zahteva, posodo in vse, in naj pripravi zajtrk.« Storili so, kako rje zapovedal in pripravili vse na ognjišču; pokazalo pa se je, da je segel pritlikavec z nosom komaj do ognjišča. Zato so postavili nekaj stolov skupaj, položili čeznje marmornato ploščo in povabili malega možu, naj pokaže svojo umetnost. V velikem krogu so stali okoli njega kuharji, kuharski vajenci, služabniki in vsakovrstno ljudstvo in gledali in strmeli, kako mu je šlo vse urno in gladko izpod rok, kako je vse snažno in lično pripravljal. Ko je bil s pripruvami pri kraju, je zapovedal, naj postavijo obe posodi na ogenj in naj puste, da se bo natanko tako dolgo kuhalo, dokler ne bo zaklical; potem je začel šteti en, dva, tri in tako naprej in ko je naštel do petsto, je zaklical: »Stoji« Odstavili so lonce in mali je povabil nadkuharja, naj pokusi. Glavni kuhar si je dai od kuharskega vajenca prinesti zlato žlico, oplaknil jo je na potoku in jo podal nadkuhar ju; ta je s slovesnim obrazom stopil k ognjišču, zajel od jedi, pokusil, zatisnil oči, mlas-knil od zadovoljstva z jezikom iu poiem dejal: »Imenitno, pri vojvčdovi bradi, imenitno I Ali ne bi žli-čioo jedi tudi vi použili, nadzornik palače?« Ta se je priklonil, vzel žlico, pokusil in bil od zadovoljstva in veselja ves iz sebe. »Vaši umetnosti vsa čast, ljubi pripravljalec zajtrka, izkušen kuhar ste, toda tako izborno niste znali napraviti niti juhe niti hambur-ških cmokov!« Tudi kuhar je zdaj pokusil, potem pa je pritlikavcu spoštljivo segel v roko in dejal: »Mali, ti si mojster v kuharski umetnosti, seveda, zel pre-bavnik, ta daje vsemu poseben okus.« V tem trenutku je prišel vojvodov strežaj v kuhinjo in poročal, da zahteva gospod zajtrk. Deli so torej jedi v srebrne posode in jih poelali vojvodi; nadkuhar pa je vzel malega v svojo sobo in se t njim razgovarjal. Komaj pa sta bila tam polovico časa, ki se rabi za očenaš — je to molitev Frankov, o gospod, in ne traja niti polovico tako dolgo kakor molitev vernikov — je že prišel sel in poklical nadkuharja h gospodu. Ta se je hitro praznično oblekel in šel s slom. Katoliško časopisje mi jo zoio pri srcu. Od tega časopisja pričakujem velikih stvari. (Pij XI.) ljen odpustiti in prizanesti. ui svoja katoliška načela i>a si stal ponosno neuklonljiv kot hrast; zalo so se te nasprotniki bali, niso pa te mogli sovražiti. Vsemogočni te je odpoklical, ko bi te tako zelo potrebovali. V naših vrstah pa je zazijala vrzel, ki jo bo težko nadomestiti Počivaj v Bogu! Pokojni Jože Martinčič p. d. lžanc s Hoho-vice, je bil mož izrednih sposobnosti, bil je dolga leta občinski odbornik, Slan krajnega šolskega sveta, odbornik krajevne organizacije JRZ. odbornik hranilnice in posojilnice, štirideset let je bil cerkveni pevec, povsodi je bil izredno delaven. Le župansko čast je dosledno odklanjal. Izjemoma je kandiral za župana ob času JNS režima ter je zadnji čas prevzel predsedstvo Kmečke zveze. Bil je imenovan tudi v okrajni cestni odbor. Dolgo vrsto let je bil naročnik in bralec »Domoljuba« in drugih katoliških listov. Kot praktičnemu katoličanu je uilo prejemanje zakramentov življenjska potreba. Iz vojne je prinesel kal bolezni in na Štefanovo ie po kratkem trpljenju izdihnil v sedem in petdesetem letu starosti. Naj mu bo Bog dober plačnik in naj tolaži njegovo družino. ^rnhotnik pri Vel. Ijašrah. 1'udi v naših krajih ie zavladal političen mir. Kar nič več ni tiste živahnosti, kakor je bila ob volitvah. Saj smo pa tudi pošteno zagodli našim JNSarjem. Smo imeli res samo eno 'isto, a je bila volilna udeležba tako mnogoštevilna, da so naši nasprotniki, ki so tri teta molzli ubogo občino, izginili kakor sneg na pomladanskem solncu Sedaj imamo es pra vega moža za župana. Mi, sosedje, smo še posebej zadovoljni z njim. Ponosni smo na njega. Kako pa tudi ne? Saj je naš Ivar, Jelene mož na pravem mestu, poštenjak, tajnik posojilnice in predsednik katoliške akcije. Tudi vsi ostali odborniki so sami dobri možje. Podžupan Paternost iz Rašice je tajnik mlekarne in predsednik apostol-stva mož. Mlekarne ne bi nikoli ne imeli v Laščah, če ne bi bilo našega požrtvovalnega Pater-nosla. Pridno delo novega občinskega odbora se vidi povsod. Bog nam je naklonil lejio zimo, naš žuj>an pa izprosil nekaj denarja in tako bodo v par dneh poprairljena vsa občinska pota, reveži bodo pa tudi nekaj zaslužili Tudi koruzo nam je novi občinski o<.'bor i? preskrbel za božič. Božične praznike smo preživeli kar najlepše. Zaradi lepega vremena je bila naša tarna cerkev pri vsaki službi božji nabito polna. Višek pobožnosti in lepote pa je bi! na Št. Janžev dan, ko nam je pri deseti sv. maši zapel na novo izvežbani mo- ški zbor pod vodstvom učitelja Brejca. Cela cerkev je častila Boga s petjem in s solzami T ©Čeh. Učitelj Brejc je Usti, ki ga je prejšnji režim tako kruto preganjal. Pred kakim mesecem se je poročil organist naše farne cerkve. Poročil }e sestro našega župana Jelene«. Cela tara je vesela iega res katoliškega zakona. Bog jih blagoslovi. Vsem čltateljem želimo blagoslovljeno novo leto 19371 Raka pri Krškem. — Nadejajoč se, da gremo v naročje boljših časov, smo prestopili pra g r j-vega leta. Preden je odšel nal g. p. Lojze Jože nazaj v Ljubljano, ga je doletela žalostna dolžnost. V novoletnem jutru je pokopal svojega na pljučnici umrlega strica Jožeta Pevc iz Kržilč. Tako je doseglo v preteklem letu umrlih visoko število 53. Naj počivajo v miru! Zima je e snegom do sedaj kar prizanašala. Pa bi bilo za jesenske posevke, ki so letos precej slabotni, dobro, da bi jih pokrila snežna odeja, ker se ie bati, da bi jim sicer mraz škodoval. Spodnja Slivnica. Po kratki bolezni je umrla v ljubljanski bolnišnici Marija Gabri -jelčič roj. Skubic. Bila je zelo skrbna in verna krščanska mati in gospodinja, kj je v9a živela za tvojo družino Bila je dalje časa naročnica »Domoljuba«. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje! — Naža vas šteje 68 številk in je največja v kopanjski župniji. V primeri z vasmi pa imamo pri nas krščanskih listov odločno premalo. Upamo, da se bo letos to število znatne pomnožilo. Priglasilo se je že precej novih naročnikov »Domoljuba«. Dosedanji naročniki ostanite tudi nadalje zvesti vsi brez izjeme. 2eleti bi bilo, da bi vsaj še »Bogoljuba« naročili oni, ki zmorejo naročnino. Res manjka denarja, a pri mnogih manjka še bolj dobre volje. Listom pa, o katerih veste, da niso krščanskega duha, pokažite enkrat za vselej vrata! — Letos smo dobili kot drugo učno moč na naši šoli gdč. Ano Jakličevo, ki se požrtvovalno posveča krščanski vzgoji naše mladine. Želimo ji pri njenem delu obilnih uspehov in božjega blagoslova. Craočei Na večer amo pokojni 24-letnega mladeniJ. Clbatk« Pavla. K. ne in zadovoljne dr«, fina. Pokojni Pavel j« nameraval ttudiritj, toda, ker je bila nj«. fsva ljubezen do roj. ne grude večja, je del ioli slovo in pote« pomagal pri doraafil delih. Bil je vseokoti fant od fare; veta katoličan in priden delavec, ki bi moral biti vzot današnji mladini. Ves navdušen pa je bil tudi u društveno delo, kjer je vedno rad in uspešno pomagal. Ljubili eo ga starši, ljubil pa ga je tudi njegov Stvarnik. Za božične praznike ga je vid k sebi, da se z angeli veseli v raju. — Zalujoii naj tolaži Bog, dragi Pavel, Ti pa počivaj v mirul Poljanska dolina. Dne 27. decembra je umrl cerkovnik podružue cerkve sv. Urbana Anton Frlic. Njegov pogreb je pokazal, kako ga je m rado imelo. Pokoj njegovi dušj, preostalim pa naje sožalje! — Na Silvestrovo in na novega let« dan so v društvenem domu na Trati igrali igro >Po4 svobodnim solncein«. Obakrat je bila dvorana m-bito polna. Zerjavin pri Brusnicah. Pretekli mesec cm« spremili k poslednjemu počitku Martina Ambrc-žiča iz Zerjavina. Smrt ga je rešila dolgega trp-Ijenja, ki ga je prenašal vdan v božjo voljo. 0 njegovem ugledu je pričal pogreb, ki se ga t udeležilo mnogo ljudi in gasilski četi U Brusnic in Dolnjega Mokrega polja. Dolgo je bil cerkveni ključar župne cerkve v Brusnicah. Upajmo, di ga je nebeški ključar sf>reiel v rajske dvore Vrhpolje pri Moravčah. Umrli so v nedelja 27. dec. nenadoma za kapjo daleč okoli znanj in priljubljeni Kolomčev oče iz Zg. Javoršice v letu starosti. Zjutraj so bili še pri maši na Vrb. polju. Ko so prišli domov, jim je naenkrat prišlo slabo in so takoj izdihnili svojo dušo. KolouuVi oče ao bili moš odločno katoliškega mišljenja, globoko veren in pri zadnjih volitvah navdušen pristaš naše stranke. Zlasti so bili vsestranski izobražen mož. Poznali so dobro sv. pismo stsre L. Ganghofer: Martini klošter Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič Temna rdečica je oblila Ebervajnovo čelo. »Loviti smeš, kjer hočeš in kadar te je volja. Gozd je svoboden in ima pota za vsakogar. Tvojemu očetu pa ne more vzeli nihče, kar ni njegova last.« »Ni njegova last?« se je zasmejala Reka, kakor da je slišala dober dovtip. »Oče in moji bratje bodo napeli usesa, ko hodo čuli tako modrost,« »Nikoli ni bil tvoj oče te dežele gospodar! Kdo mu Jo je dal? Kdo podelil v fevd te gore? Kje stoji zapisana pravica, ki si jo prisvaja?« >V njegovi pesti! In poslušaj moj opomin, menili! io jo pismo, ki ga ni še nihče rad prebiral!« Ebervajn se je vzravnal. »Odprl jo bom, to pest, in bom v,del da stoji zapisano v njej vse, samo ne pravica Nikoli ni hi! tvoj oče drugega, ko služabnik č l« v n I gospodarice, ki je usodo te dežele izro- lnal t o '6 - V m°ie r0ke" Ne Pr''laJanl, da bi pregnal tvojega očeta; naj ostane, kot moj prvi služabnik ud, zanaprej, kar je bil, oskrbnik te krasne Vendar se bo pokori redu, ki ga bon, ukazal jaz. Pravično kazen S SnotTn V""0 V*** k' * Je '»'Mi ^n tz očetove hiše!«8r6hU' " B*"1 Si"°Vi »osi* Reka je prebledela. (na In Ebervajn je z resnobno močjo govoril dalje: »Spo-naj, da m, je najrevnejši v svoji bajti drug kot božja stvar in moje dežele otrok, ki uživa mojo zaščito in mojo ljubezen. Varen mir in prijazna sreča naj vlada pod mojo palico in veseli dnevi naj najdejo pot v sleherno bišo. Ako mi hoče tvoj oče pri tem delu pomagati, mi bo njegova služba dobrodošla. Ako se bo upiral, ako le skrivi las enemu mojih ljudi, ako iztrga proti pravici le eno bilko iz strehe nedolžnega kmeta, je bil, kar je bil, izbrisal bom njegovo ime, in njegova beseda in ukaz bo v moji krajini kakor dim, ki ga razžene veter. Poneai svojemu očetu to sporočilo! To mu veleva Ebervajn, prvi prost v Berhtesgadenu.« Ebervajn je umolknil; hlapci za njim so »e začudeno spogledali. Svajker je stisnil pesti in je z žarečimi očmi visel na patru, celo brat Vampo je pozabil na svoj posel prt ognju, tako da je pričela pečenka že sumljivo rjavet.. Ebervajn je začutil, da ga je nekdo prijel za roko - oglar je klečal ob njem »Ajgel!« je vzkliknil menih, »vstani, ljudje naj poklekajo samo pred Bogum!« »Ne, gospod, tudi pred ljubeznijo!« Ajgel je vstal in s smehom, kakor da mu gre na jok, mrmral v svojo beo brado: »Ko b. bili le vsi tu! Da bi mogli le V8i . tekei bom, kar me poneso noge * na vse grlo razgla al od hiše do hiše!« Pograbil je palico in brez pom,8 eka, da bi utegnili 5e potreboiati „ eWve pomoči, se je pognal vprek skozi ho«to Rekin vranec je nemirno drobnel s kopiti in metal jala, in v tem lr« i« era se le z(>Pet zasme- 5n mirjenS konji ( 'n^ ^ da bl "kr»tilfl jene^a konja, je poroglj.vo zaklicala Ebervajnu: R A Z N f Družine z najbolj do go živečimi člani na Angleškem. Družine v Mam-sphire šteje 10 čianov, kojih skupna starost znaša 698 let. V Essexu živi druga družina, koje člani so stari in sicer 12 ČM<> let. V neki familiji v Kalifa* živi 10 bratov m sester, ki so skupno stari 704 leta. Povjjrečna starost znaša 70 let, najstarejši je star 80. najmlajši 63 let. Ura iz premoga. Vojni invalid Borussak iz Mei-delberga v Nemčiji je izdelal uro, ki vzbuja med ljudmi veliko zanimanje. Sestavljena je namreč iz i samih premogovnih ko-! sov in koščkov, ki jih e Borussak primerno obdelal. Navzlic čudnemu ina-terijalu pa gre ta ur« prav dobro in točno, kakor ura iz kovinskih delov. Koliko prebivalstva šte; je Rusija? Zadnji uradni jxxlatki o številkah sovjetskega prebivalstva so iz leta 1934. Kažejo, da je v desetletju prebivalstva Rusije narastlo za 25 milijonov duš, samo v zadnjem letu pa za celih 5 milijonov. Ce je samo polovica tega štev>la res- z naših društev Slovenci v Zagrebu. Zadnji uiesec preteklega °tn nam je prinesel največ življenja In vrvenja našo družbo, najprej smo se pripravljali na pri-,0,1 sv. Miklavža, ki je letos obdaroval mnogo po-vluiili olrok 7 obleko in drugimi potrebščinami. _ o, decembra je pevski zbor sv. Roka priredil clik koncert božičnih slov. pesmi v župni eerkvi Petra. Tega koncerta se je poleg naših rojakov deležilo tudi več imenitnih Zagrebčanov, ki so se lo pohvalno izjavili o petju. Koncert je bil do-ro obiskan. — 20. decembra po večernicah je odnik g. Hant Alojz predaval o tem, kar mora redeti vsakdo, ki ima opravka t sodiščem in od-etnikom. — Božične praznike fino lepo obhajali ri sv. Roku, katerega cerkvica je bila vse dni .»bilo polna, Se Hrvatje so prišli posluSat naše epo petie Na praznik sv. Štefana smo imeli zad-je predavanje v preteklem letu, in sicer o Ru-nii in njenem komunističnem brezboštvu. Z uo-im pogumom za delo smo stopili v novo leto. Šenčur pri Kranju. Teden za tednom te pri-ies«'jo v velikem Številu, dragi »Domoljubi, med ia?" [arene, pa kar nič nam ne prineseš novic iz ašega skoraj da svetovnoznanega Šenčurja. Res e, da bi skoraj lahko spali, tak mir imamo sedaj Šenčurju, toda delamo, delamo. V Prosvetnem omu so uprizorili veseloigro: Dobri vojak Svejk. fnko smo se smejali, da že davno ne tako, prav e lako, vsa i včasih se mora človek malo razve-irili. V nedeljo, dne 10. januarja hodo popoldne H igro na splošno željo ponovili. Pridite, ne bo vam žal. — Bela žena smrt, kruto gospodari po laši (ari Na sveti dan smo imeli kar štiri na nrtvaških odrih, med njimi ie bila tudi v naših irajih dobro znana »Rebečkova nevesta«, ki so jo eviio našli mrtvo v gozdu. Bog jim daj večni in nove zaveze, Študirali pridno knjige pravne rsebine, zato so jih povsod klicali, ko je bilo tre-narediti testament. Posebno bo se dobro razu-tieli na zdravilstvo, bodisi za ljudi ali živali. Ne lamo iz moravške, tudi iz sosednjih župnij so judje hodili k njim po nasvet in pomoč v raznih oleznih. Zato ni čudno, da so ljudje v ogromni nnožici jih hodili kropit, ko so ležali na mrtva-ikem odru. Pogreb pa je bil tako veličasten kakor malo koga. Spoštovani Kolomčevi družini iaše sožalje. očetu pa vr"nI pokoj! miri Ker moramo biti bol) kratki v poročilih, zato bomo o drugih zadevah spregovorili pozneje enkrat. Brusnic«. Nedeljo pred božičem smo imeli boiičnieo, ki jo je priredila naša šolska mladina pod vodstvom gdčne učiteljice Danice Kiferle. Igrali so lepo igrico »Svetonočn* pravljica«, ki jo je sestavila omenjena gospodična sama. Večkrat nas je že razveselila šolska mladina pod njeno skrbno roko. — Na Novega leta dan in v nedeljo nas ie popeljal g. bogoslovec Anton Vidmar v Bengalijo, kjer deluje njegov brat v misijonih. Lepe slike in lepo predavanje ie zbudilo med ljudmi željo, da vsak po svojih močeh pomaga našim misijonarjem pri izvrševanju njihove težke dolžnosti. — Na praznik Treh kraljev ie bil občni zbor naie podružnice Sadjarskega in Vrtnarskega društva. Ob tej priliki ie imel strokovni učitelj iz Grm« Karel Vrisk predavanje o sadiaretvu. Naši sadjarji so prejeli tudi lepa priznanje.: 3 diplome in 43 priznanj z denarnimi nagradami za »Črešnjev dan« in 17 diplom za sadje, razstavljen« na jesenskem velesejmu v Ljubljani. Vsem tem odlikovancera čestitamo! Komenda. Prosvetno društvo ponovi v nedeljo, 10. januarja ob 3 popoldne igro »Cvrček za pečjo«. Igra je na Štefanovo vsem obiskovalcem tako ugajala, da je splošna zahteva, da jo ponovimo. Vabimo vse, da v čim večjem številu obiščejo našo prireditev. Čisti dohodek ie namen en za zgradbo novega društvenega doma, ki ga gradimo in ki bo v korist in ponos naši domači in okoliški prosveti. Preddvor. Prosvetno druStvo uprizori v nedeljo, dne 10. januarja ob 3 veseloigro v 4 dejanjih »Micki jc treba moža«. Pred igro petje mešanega zbora in »Sinrkov kuplet«. Vse prijatelje naSega odra vljudno vabimo. Cemšenik. Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 10. januarja ob pol 3 popoldne norčavo burko »Lesena peč«. Pridte v čim večjem številu, da se bomo enkrat i/ošteno nasmejali. — Pevski odsek se pridno pripravlja za pevski koncert, v zvezi s spevoigro »Darinka«, ki ga priredi na pustno nedeljo ob pol 3 popoldne. Za obisk se že v naprej priporočamo. flt. Jani na Dolenjskem. Prosvetno druStvo je na novega leta dan in preteklo nedeljo vprizorilo igro »Tri modrosti starega Vanga«. Izvedba sama in scenerija hvalita režiserja. V načrtu imajo še več drugih Iger. — Knjižnica spet redno posluje. Naša mladina raUa sega po knjigah, iz katerih črpa pravo krščansko izobrazbo - Našim prosvetnim organizacijam na kljub s« tihotapi med nam nenaklonjeno mladino društvo s »kinežko-vzgojnim programom«, o katerem je »Domoljub« že pisal. Katoliški tant in dekle nimata mesta med tnko druščino Artite pri Brežicah, '/.a dekanijo Videm »e bo oenoval dekanijski odbor dne 17. januarja ob 10 v društveni sobi v Artičah. Vabljeni so preds.rd-niki in tajniki vseh prosvetnih društev videinske dekanije, >la »e tega sestanka in občnega zbora udeleže. — Pod vestnim vodstvom požrtvovalne gdč. Pograjca je tukajšnji Marijin vrtec vprizoril dvakrat priljubljeno igro »Petičkove poslednje sanje« v splošno zadevoljnost. Gdč Pograjc, ki kaže toliko zanimanja za naše šolske otroke, izrekamo svojo toplo zahvalo. - Knjižnica P I) je odprta in nudi obiBKOvalcem vse polno razvedrila pri novih lepih knjigah za zimske dolge večere. Z južne zemlje Mnogi so dvomeče majali z glavami ob. misli na naše romanje v Lujan. In tudi nas ie ne malo skrbelo, toda brez nič ni niči In jmo porivali in vlekli, kakor smo mogli in brusili jezik in podplate. Nekatero nevšečnost je bilo treba pogoltniti in nekatero zapreko premagati, toda z dobrimi pomočniki se že kaj naredi. In razpoložen)«, katero je nastalo zadnji čas v slovenski koloniji, ie dosti ugodno. Vsa| nobenih nasprotnikov, ki bi naše delo flodirali, nimamo in tako jc naše vabilo le našlo ep sprejem in odmev. Vedno smo iim nabijali ušesa, naj store, kar morejo in dan romanja ie pokazal, da besede niso bile zgubljene in so naše dobre dušice v polni meri napravile svojo dolžnost ln ko smo 29 novembra, na dan romanja, vzdignili naš« zastave, da napolnimo posebni vlak nas i« bilo dolga, dolga procesija in dolg vlak smo napolnili. Peli smo in veseli bili, kakor pač mi Slovenci znamo, a ne zapravili prazničnega razpoloženja, ki j« primerno za božjo pot Saj so premnogi delali sami s seboj račun, da po dolgih letih napravijo spet obračun z Bogom v dobri spovedi Ža, stno bili sa spoved nekoliko pozni, ker nismo mogli dobiti bolj zgodaj posebnega vlaka in smo imeli priti v Lujan šele ob 9 uri. Pripeli smo si na prsi slovenske trobojnice in stopili v dolgo procesijo, da častno spremimo slovensko zastavo k Mariji na božjo pot. itna potem je Rusija udi danes še po številu larodov prvi narod v ivropi. To vsekakor j« a umirajočo zahodno >ropo resno svarilo. bogi sovjetski otroci, e,a 1034 ie bilo po sovjetskih poročilih vlože-Th nič manj ko 200 000 — t^žb r»roti z&nikernim očetom, ki se niso brigali voje otroke. Zato ie vlada bila prisiljena, da jc izda!;, zakon, po katerem bo kaznovan vsak oče, ki se hoče odtegniti svojim dolžnostim napram o.rokom, z za]x>rom. Policija pa je dobila nalog, Le roga j se,< je odgovoril Ebervajn s silo se kroteč, da bi bil miren, >ti in tvoji, videli Se boste mojo sveto hišo, varno postavljeno na skalo. V božjih rokah je še doslej. Toda leto osorej bo iz line mojega klošlra vabil zvon in njegov glas bo veselo pel vsem dobrini.« »A tako,« mu je segla Reka smeje v besedo, »in dotlej bodete molili: »pridi na pomoč, o Gospod!« ...in potrpežljivo čakali, dokler ljubi Bog ne bo toliko uslužen, da vam bo na roki prinesel klošter in ga postavil na prostorček, ki bo vam po volji, sredi zemlje mojega očeta.« Bruhnila je v smeh. Tedaj se je odzval zadaj za njo jezen glas, oster, da je rezalo: »Gorje ti, zakaj sramotila si Boga!« Kekin smeh je onemel, osuplo *]e okrenila obraz in potegnila za vajeti, da se je vranec strmo vzpel. Izmed drevja je stopil oče Valdram; medla meniška postava s temnim obrazom, bledimi lici in žgoCimi očmi. Prijel je križ, ki mu je pod vencem lesenih jagod visel na pasu, ga z iztegnjeno roko dvignil kvišku in stopil proti Reki: »Poglej to znamenje! Znamenje Boga, ki je čtil tvojo bogokletno besedo in ki bo poslal uate kazen s sikajočimi bliski in rušečimi se gorami.. Reka je vzdignila šibo — toda z obema rokama je morala prijeti za vajeti, da ne bi izgubila oblasti nad konjem, ki se je vedel vodno bolj divje Jezno je zaklicala: sSpravite mi stran tega blBznika, konj se boji njegovega pogledal« »Le sramoti,« se je razvnemal Valdram, »spoznala ! še boš, kakšno modrost krije v sebi to znamenje. Tu! I Poglej ga in trepečil Spomnila se ga boš na dan. ko !*> j ta peklenska lepota padla s tvojega telesa kakor gnila ! skorja z debla. V ogabje se bo spremenil ves čar, ki z i njim dražiš moje oko, segla bo po tebi maščujoča roka | in te potegnila . .« j Z utripajočimi prsti je segel Valdram po Kekini I obleki; toda v istem hipu je stal Ebervajn na njegovi | strani in ga prijel za roko. »Kroti se. Valdram) Ne veS, I kaj govoriš... in s kom ...« Ni mogel dalje govoriti — z j obema rokama je mora! potegniti stran Valdrama. da ' ga ne bi zadelo kopito splašenega konja. Ali je bil Valdram s svojo pojavo in obnaiaiijem ' ali Ebervajn, ki je tako iznenada priskočil, kar je povsem { razbesnilo konja — bijoč s kopiti se je z bučnim rezge-tom vzpel v zrak, zasuka) se v krogu in -ie v divjih skokih zadrevil po travniku. Tovorne živali so zbežale v grmovje, kričeč so planili hlapci narazen in brat Vampo 1 je v prvem strahu vrgel reženj s pečenko vred čez ramo in šinil v hosto. Bleda, s stisnjenimi ustnicami in bliskajočimi očmi pod namrščeiiimi obrvmi je sedela Reka v gugajočem se sedlu, boreč se na vso moč s podivjanim konjem. Toda vranec menda ni več čutil ne vajeti na žvale. Zdaj je brcal s kopit, nato se postavljal pokoncu. zdaj skočil naprej, nato iznenada na stran, tako je besnel po ledini; zdaj je prišel preblizu k obrežju, pod nogami se mu je udrla zemlja — da ne bi padel, se je pognal v potok ter bemiel v njem sem in tja. da je pršeča voda dnmala zakrivala žival in jahalko, nato jo z divjim skokom stal zopet na bregu. Reka je on-.ihnila v sedlu, pridušen vzkrik se ji je utrgal /, listnic, in ko je skoro že pndnla, ie vihral konj proti gozdu. Slovenska, hrvaška in jugoslovan.ka rastava o le- po bratsko in složno stopale en. ob Aru«i, kot smo mi bratsko priredili skupno romanje, Mati božja m "tajska in Sveta Brata sta kazala pot v Marijino svetišče dolgi procesiji, ki ie Štela sedemsto glav. Slovesno »o zabučale orgle nam v pozdrav, ko imo stopili v največje tukajšnjo svetiKe, prijetno le zvenela naša pesem in beseda in molitev, po hrvaško najprej, katerim je govoril g. Kastelic in oo slovensko med mašo z besedo Doktoričeve. U-Judeno so posluhnili številni drugi romani, ko se i« sprožila iz kora slovenska pesem in pozorno poslušali in polni hvale dali priznanje potem, ko je slovesnost minila in ko smo »e tudi ml pridružili z našimi zastavami marjanski procesiji, katere prirejajo argentinski romarji. Naše število se je popoldne še povečalo, ker so prišli za nami še mnogi, kateri niso mogli preje t nami. Dobro uro vožmje iz mesta je, 40 km vlaka. In je spet popoldne napolnila naša pesem iz vseh grl velikansko baziliko in smo peli vsi kot na Brezjah: Lepa si lepa si roža Marija in Marija Mati ' kepozabcn dan bo ostal to za vse udeležence ln morda je začetih lepih še vse lepših slovenskih romanj v bodočnosti. Kljub preceišnji vročini naše veselo razpoloženje in upadlo in je bil vlak na po-vratku polet vesele pesmi in smo odhajali s sklepom na drugo leto. Sedaj se pa kopljemo v poletni vročini in pričakujemo Miklavža brez kožuha. Vam, tam doma, pa voščimo božične praznike in srečno novo letol Hladnik Janez, Iz pisarne Kmečhe zveze Pretekla nedelja je !>i!a za Kmečko zvezo zopet živahna. Pripravljalni odbori, ki so bili do sedaj zaposleni z drugimi važnimi problemi, so sedaj pohiteli, da čimpreje osnujejo Krajevne Kmečke zveze in nadoknadijo, kar so do sedaj zamudili. Ustanovni občni zbori so bili v Vidmu-Dobrepo-ljah, Rovtah, Dolskem pri Ljubljani in Mali Nedelji. Na vse občne zbore so šli zastopniki glavnega odbora, ki so razložili pomen in program Kmečke zveze. Povsod so zborovalci z zanimanjem shJil; predavanjem in prišli do prepričanja, da jim more pomagati iz težavnega položaja samo dobra stanovska organizacija, v kateri bodo lahko povedali svoje želje iu se borili za svoje pravice. V prepričanju, da jim more to nuditi Kmečka zveza, so se oklenili te organizacije, zagotavljajoč ji »vojo po- moč in vsestransko sodelovanje. Položaj, v kale-Tem se daues nahaja naš kmet, ne trpi °osluSalci, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Pregled sporeda, 20 O zunanji jiolitiki, 20.20 »Kisle gobec, 22.15 Lahka glasila. Nedelja, 10. jan.: 8 Plošče, 8.30 Telovadba. 9 Cas, poročila, sjiored, 9.15 Prenos cerkv. glasbe, 9.45 Verski govor, 10 Koncert godbe na pihala. 11.30 Otroška ura, 12 Radijski orkester, 16 Fantovski vzgoja — samovzgoja, 17 Kmetijska ura, 17.30 Ura |)lesne glasbe, 18.30 Domači zvoki, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Slovenska ura, 20.80 Koncert, 22.15 Plošče. — Ponedeljek, 11. jan.: 18 Zdravniška ura, 18.20 Plošče, 18.30 Slovenska mi rodni pesem, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti. 20 Ha-dijaki orkester^ 21 Plošče, 21.15 Konlorni trio-22.15 Harmonika. — Torek, 12. Jan.: 18 Koncert radijskega orkestra, 18.40 Filozofsko predavanje, 19.30 Nac. ura. 19.50 Zabavni zvočni tednik, 20 Plošče, 20.15 Werner: »Na ledoni plošči«, 21.30 Re-produciran ork. koncert, 22.15 Radijski jazz. -Sreda, 13. jan.: 18 Mladinska ura, 18.20 Pletarjl na plan, 18.40 Minimalna delavska mezda. 19.30 Nac. ura, 1950 Šahovski kotiček. 20 Koncert pevskega zbora »Cankar«, 20.45 Plošče, 21.15 Radijski orkester, 22.15 Koncert radijskega orkestra. Zakaj — tiho? Dva cigana spita v eni postelii, Kar pridejo tatovi v kočo in prvi cigan zbudi na-rahlo drugega: »Za božio voljo — tiho. tatovi so prišli!« — »Zakaj — tiho?« zakriči drugi. »Kriči,-morda se ustrašijo in še kaj pustijo!« Toda ob robu, tik pred prvimi drevesi, je iznenada klecnil, kakor bi ga bila oplazila strela. Zigenot, ribič, ki ga ni videl nihče prihajati, je bil z železno roko zgrabil za vajeti. Potem je potegnil — konj se je vzpel iu obstal, hropeč in tresoč se po vseh udih. »Tu sem prišel pa pravi čas!« je zaklical Zigenot smeje se proti Reki, ki je bila že zopet trdno v sedlu. »Drugače bi se ti utegnilo zgoditi kakor sinu kralja Davida, o katerem mi je pripovedoval stari Hiltižalk, da je s svojimi zlatimi lasmi obvisel na vejah ...« »Spusti vajeti!« je siknila liplrn 7 j.i.<~x..- „>„ -.„ „ ' ' I" nrKH £ uiiuctllll glUSOUl. »Za tO pomoč se ti ne zahvaljujem k T^^"'' ln0Žk0l?pi ribiCev ob™ i« ^preletela senca, loda mirno so zrle jasne svetlorjave oči v dekleta »Mar sem erjal zahvalo? Videl sem splašenega konta in ga pri držal.« Izpustil je vajeti in odstopit J Keka je pritisnila ostrogo konju v bok. Hrzajoč se ifai V/P,ela n Zdrvela po ozki 8tezi- ki ^ ie I ljala med drevjem. Pripogibaje se pred vejevjem ie gabila Reka vihrajoče lase in si jih ovita okoli vrati iValdram T,t?™. * d*,im križem v roki, je stal se ie oTirnil la ? dekletom. Ebervajn »Zelen i TJ T'™ Z oblakom »ejevolje na čelu. priirLIT ^ tV°,a Pr6Velika Sočnost ta prizor leT TJ! Ts^S ^rtf« s nsrj teb"cts vain^JT 86 "e b0va Prekata,* je odvrnil Eber-vajn, Moda pomnj, Valdram; tu hočem zidati, ne S- Molče se je Valdram obrnil in stopil v senco dreves. . Zigenot je bil pobral s tal protico in leseni lagvič, ki je bil težek in je puščal vodo. Tedaj je obstal pred njim Ebervajn. »Ti si Zigenot, ribič?« Zigenot je prikimaval; namrščii je obrvi in ostro gledal Ebervajnu v obraz. Pristopil je brat Svajker, radoveden, z dobrodušnim nasmehom — ribič mu ie očitno ugajal . »Cul sem že o tebi k je rekel Ebervajn. »In dobro! Tu moja roka v pozdravu Zigenot ni zganil s prsti; samo ckoli ust se mu je zdrznilo, potem je odvrnil: »Segatn v roko samo ne. komu ki sem z njim dober. O tebi ne vem ali si moj sovražnik ali prijatelj?« ' »Prijatelj sem vseh dobrih ljudi, zato tudi tvoj.« Ribič je odkimal. »Ne poznani te in sladka beseda pn meni še ni prijateljska.« Svajker je pordel. »Daj si svetovati, ribič: govori malo bolj ponižno! In sprejmi roko! Ponuja ti jo tvo novi gospodi« ' J dO ,Zir"M 80 je U"!aknil in premeril brala od glave do nog »Ne urnem, kaj govoriš.« Svajker je hotel od govoriti, toda Ebervajn mu je del roko na amo in mu" mignil naj molči. »Kako more biti kje nZ ZZ k er m bilo starega?« je rekel ribič. »Doma Tem TS k. m nikoli plačevala ne dače ne davka in riMov Te moja svobodna lastnina. Nimam nobenega g«*Zl « ' kameni"1' nimam g<>Sp0perok«i-genlrana kopel takoj Izvleče vnetje ln bole-«ne. Močno učinkovite soli omehčajo žulje tako. da Jih lahko s prsti odstranite • koreninami vred Otekline splahnljo Lahko nosite čevlje za eno številko manjše in ves dan lahko hodite udobno. Saltrat Rodell se dob! v vseh lekarnah « Cena njegov« J« neznatna. GRAHEK ANTON, pekarija, ČRNOMELJ teli sreča« in veselo nov« leto vser ovojim odjemalcem. Družinska Prat ik a u leto 1937 je glavni zalogi popolnoma pošla. V knjigarnah trgovinah v Ljubljani in na deželi se še dobe osamezni izvodi, dokler tudi tam ne bo raz-odana. Srečno in veselo novo leto želi „ PERSIL" d. z o. z. CELJE GASILEC ni samo mož, ki požar gasi. .GASILEC - Naročite »GASILCA« pri upravi v MARIBORU, Koroška cesta 5. ie tudi strokovni list s ovenskih gasilcev Za 20 dinarjev dobite v I. i'937 vsak mesec okoli 15. »GASILCA« na 24 straneh. Letos bo »GASILEC« prinašal strokovne članl.e. ki bodo zanimivi za vsakega: Stavbarstvo, oskrba vode za požarne nezgode na vas< itd Se danes p > š i I e d o p ' 3 n i c o I Mali oglasnik vsakn Jroiinu vrstica ali nieprosloi velja tu enkral Oin \ Nuročnikl ..Domoljuba" plai'a,o urno polovico ako kupujejo l< mehiške po irebščine ali prodajalo svoie pridelke ali iščejo »oslov oziroma obrtniki pornočniko« ali vn entlata in sirota, givata pred m"secem ku iliena za 4000 Din «edaj 2200, drugi 1300 Din naprodaj. Gradaška 8. Ljubljana. Hranilno slogo® io hranilnice na Čatežu, obč. Velika loka, za Din 5600'— kupim. Ponudbe na opravo Domoljuba pod »Vloga« štev. 240. Hnia vseh divjačin n04B kupu ie Jože Dolenc krznar. Sv. Petra cesta 19, Ljubljana Smuku* dobi,e ""i®®-gmsnvE nejS<) in naj_ boljše pri M. Kompare. Ljubljana. Pogača rjev trg 1. in v Škoeljanu pri >Komparetu<. n.,... Na vsa zimska rutorl oblačila dajemo 15—20°/o popusta. Pri Preskei ju. Sv. Petra cesta 14 Posnemalnik Z lovanje surovega masla skoraj nov prodam ali zamenjam u kravo. - Lepo izbiro svet za Mh ico Ijana, Wolfova ul. 10. Vprašali ,-Oabrška gora št. ti nad Skotjo Loko. starost 15 do ramo, 20 let. vajenega kmečkih del,sprejmem. Brezovica 49 pri Ljublj. ficire dihurje, kune UlftlliB, in ,jrUf,0 djvja. čino kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Egidij Eber, kr/.nar. Ljubljana Kongresni trg 7. Važno opozorilo! Po praznikih smo pospravljali v trgovini in v skladiščih. Ob tej priliki s« i« pokazalo da j« marsikatero blaoo nekoliko zmečkano ali drugače malo poškodovano. Da pa nc bi naši odjemalci fllučatno kupili poškodovano blago za popolnoma dobro, sem se odločil pri Um blagu cene globoko znižati in vabim »voje cenj. oa-lemalce, da t« prilike n« zamudijo. T« prodaja bo trajala le malo časa. Po znižanih cenah se bo dobilo: razno žensko blago, moški itofi, klobuki, srajce, nogavice itd. Xa ženine In neveste imam tudi letos pripravljeno veliko izbiro najnovejših vzorcev blaga za obleite m plašč«, venčke, šopke, nogavice, robce klobuke, srajce, ter vse, kar j« potrebno za celotno balo nd posteljnih vložkov do kovtrov itd. Blago dobro, cene nizke, postrežba hitra in poštenal Ivan A. Grosek trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki Trebnje Ne samo taj . . . Nai čai i« ie najboljša domača zeliščna krepilna piiaia. NA^ CA.i dobile v trgovinah. KMETIJSKA BRUŽBA V LJUBLJANI. »Moraš in njegov gospod. 2 e n a : »Ali moraš vedno piti?« — Mož: »Kdo pravi, da moram? Jaz pijem prostovoljno!« Brinje, lige in slive dobite v nalboljai Kakovosti v Javnih skladiščih v Lluuijani, Tvrfieva ^unalska, cesta št 33. on ivrdkl Pran PogaCnlk d. z o. x. Strašna prisega. »Ali se ie res tvoja žena zaklela, da ne gre nikdar več v gore?« — »Resi Radi odmeva . ker v gorah ne more imeti zadaj« besede.«- Vam pomaga, da zadobite zopet zdravie s pomočjo zdravilnih lastnosti bilja Nc bodite sam sebi sovražnik ' Bolezni pri meni m bolečin« ob mesečnem p«nlu Imenstruaciji) ublaži Hersan-iai. Ali Vas ovira debelost? Bi bili radi vitki? Teda uporabliaite HERSAN-ČAJ Zakai trpite bolačine revaaattzma in protina, ako to ni potrebno. HERSAN-ČAJ le sredstvo, ki Vam more olaišati muke HERSAN-CAJ pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih Iz ati žili,. Ali res še ne vnste, da ie HERSAN-CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, leter in ledvic. 4ERSAN-CAJ se dobiva v izvirnih zavojih v vseh lekarnah.. Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec od: »RADIOSAN«. lagreb Onktjaninova ulica štev. 1 '■' 19.C14 :i:- »Domoljub« stane 18 Din za celo leto, za inozemstvo Ml Din. — Dopise ln spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inse-rate in reklamacije pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunavajo po posebnem cenikn. — Tefelon uredništva in nprnve: 29-92, »-93, 29-94, 29-95, 29-94. — Izdajatelj: Dr.Gregorij Pečjak. - Urednik: Jože Koši Ček. - Zn Jugoslovansko tiskarno: Karel C e t. rečno Zahualjujemo st: Našim oBjemalcm! ia zaupanje^ ste nam ga v tem letu izkazali ter Vam obljubljamo, &aVam bomo tufii u Ncroem letu služili šebolje inše ceneje. Prijetem našega Dela! za moralna pomoč in poDporo, ki ste jo izkazali našemu betu pri stremlje* niu&a stvori blagostanje za nas vse. Maeim Dobauitrffem i zainbirektno ssbelovanjes katerim ste nam pomagali izpolniti nosa glavno zapoveb: Služba oDjemalcu.Ob> ijubljamoVam,&a bomo tudi u bobo* tt i vsemi silami bM\ za naprebeft jugoslovanske in&ustrije. Našim soDelaucem i za zvesto in iskreno sobelouanj? pri strokovnjaskem obuvanju jugoslo* vanskeganarobazav&ano inpožrt' vovalno belo vsluzbi našim objemal tem. VsmVamnfljistejsa Mainsrtfno ^ niiaia m srerno _mnrM , ^ • Novo Leto 193? 1SISK0