Mesečnik novinarske skupine Centra interesnih dejavnosti Številka 3 Letnik 3 Datum izida: 31.12.2009 Naklada: 400 izvodov - 7^ I Rtič iz jajca 'fti v: Prvi poljub je bil zelo moker »i Stal ca ali krav ca? Naj bo novo leto srečno! —- w h S®' Se malo o novi gripi Kdo je ukradel božično dekoracijo? Podnebne spremembe iJMimr . Promocija zdravja s pre-prečevanjem tveganega in*samouničevalnesa « Lvedenja1 , '•Bare a, Barca! Januarske računalniške novice •J ■ , r,;f - '• : ;' 4 f 1 \ Provansa in sredozemska obala ^>>Konji se, tako kot ljudje, med | P* • • i • i • • seboj precej razlikujejo.« ; , s ' dt m ... rv- - ~ I |"| **»<. *'" •• "X iv-r’’/ ..tiSSiS te ---. ...vil Naj bo novo leto srečno! Ob koncu starega leta se radi lotimo evidence: kateri dogodki so nas letos najbolj zaznamovali? Katerih ne bomo nikoli pozabili in kateri so tisti, ki bi jih najraje izbrisali? Kateri so nam prinesli največ veselja in kateri veliko grenkobe? Kateri so nas jezili na svetovni ravni - od gospodarske krize do gripe? Kateri so na prijetno presenetili? Smo v tem letu našli ljubezen, začeli obiskovati fakulteto, končali osnovno šolo? Po svojem spominu so tako pobrskali tudi nekateri naši cidopisovci, zato lahko v spodnjih vrsticah preberete, po čem si bodo najbolj zapomnili leto, ki se poslavlja. Uživajte v branju zadnjega letošnjega Cidopisa, prihodnjih 12 mesecev pa naj bo nadvse srečnih! Volana Ambrožič Dogodek o dogodku Je dogodek za pisati? Če ne, kdaj? Saj neko dejanje pa tega trajanje je, a nekaj manjka. Ze na začetku zaključim, da dogodek ni kar običajna reč. To je zadeva, prilimana na neki spomin, ki je drugačen od rutine. Na primer sladoled namesto mleka za zajtrk ali redovalnica, polna petič, namesto deske, na katero zabijajo cveke. Dogodki so stvari, ki se jih spominjamo in ki jih navadno preoblikujemo v življenjepisno obliko. Če izpostavim ljube pri sebi, naj omenim pot do ustanove kar s traktorjem in tista, ko smo postavljali splavni rekord in ko sem prišel prek meje sedemstotega znaka, določenega za prispevek. Ta čas je primeren za spominjanje. Dogodek je, da se začenja deseti 365-dnevni dnevnik po prelomu tisočletij. Njegova posebnost je, da po znanstvenih in fantastičnih podatkih (meteoriti, Merkalenštajni in globalno segrevanje) do njega sploh ne bi smelo priti. Luka Cvetko Prelomno leto Minilo je leto, ki je bilo iz več pogledov prelomno, sploh v svetovnem smislu. Ves svet se je ukvarjal in se še ukvarja s posledicami svetovne gospodarske in finančne krize, ki pa je bila posledica predvsem človekove grabežljivosti. Prav tako smo se v preteklem letu začeli resneje zavedati posledic, ki nam pretijo, če ne bomo nič ukrenili proti globalnim spremembam. Sploh se je prvič zgodilo, da je skupaj stopilo toliko držav in se poskušalo dogovoriti kako ukrepati. Večjega napredka resda niso dosegli, je pa spodbudno vsaj to, da so se začeli pogovarjati. Za to leto pa lahko samo upamo, da se bosta obe problematiki začeli bolj produktivno reševati. Uroš Sitar Z gimnazije na fakulteto Leto 2009 je bilo dokaj pestro, predvsem na politični sferi. Zagotovo se ga bomo spomnili po širjenju virusa nove gripe, okrog katere je še zmeraj veliko debat o tem, ali je dejansko tako grozna, kot pravijo, ali pa je vse skupaj zgolj napihovanje medijev. Zapomnili si ga bomo po recesiji, ki je povzročila veliko nestabilnost v gospodarstvu in propad znanih slovenskih podjetij, ki so nekoč veljala za najbolj dobičkonosna. Posledično je delo izgubilo veliko ljudi. Seveda so leto zaznamovali tudi spori s Hrvaško, ki naj bi jih rešil arbitražni sporazum. Ali jih bo reševanje zunaj sodišč, bo pokazalo leto 2010. Zapomnili si ga bomo tudi po vedrejših temah, recimo nogometu, naši nogometaši so nas namreč z zmago nad Rusijo vrnili v vrh tega športa. Sama pa si bom leto 2009 zapomnila predvsem po maturi in prehodu z gimnazije na fakulteto. Dora Lenart Pretok življenja Oh, nepozabni Čarovnikov vajenec ... Prva stopnica majevske piramide, bolečina prvega diha s pljuči in jok, ki ga spremlja. Preboj zapredka in vzlet metulja ali bolje metuljčke. Sprva opotekaje, nerodno in s tršimi padci, a vse elegantneje in s pravo mero gracioznosti. Rezanje vrvi in osvobajanje marionete, oživitev Ostržka. Pisanje lastne Biblije in lovljenje ravnotežja ob hoji po vrvi. Na eni strani tehtnice Ptuj, na drugi Ljubljana, nagib v prid zadnji. Znova odkrita ljubezen do branja in lepota pisane besede klešeta moj način izražanja in pisanja — bogastvo poraja bogastvo, lepota lepoto. Konec leta? Ne, pretok življenja ... Pozitivno in grenko Sprašujem se, ali nas določajo trenutki v našem življenju ali mi določamo njih. Tako kot vsako leto je tudi leto 2009 prineslo veliko pozitivnih in poučnih življenjskih lekcij, tudi nekaj tistih grenkih, a vseeno potrebnih izkušenj. Velikokrat se znajdemo na razpotju brez zemljevida. Odločitve, ki jih sprejmemo takrat, nam lahko spremenijo življenje. Najpomembnejša stvar zame je, da slediš svojim sanjam, ciljem in da ostaneš zvest samemu sebi in svojim načelom, vrednotam. Začetek leta je bil poln zasneženih trenutkov. Čeprav zima ni ravno moj najljubši letni čas, ima svoje dobre strani. In kaj kmalu je prišla muhasta pomlad, ki je prinesla veliko dežja in s tem tudi tiste tople dni, ki jih predvsem preživiš v postelji. Tako kot vsi ljudje sem tudi jaz poskušala lesti skozi življenje srečna in zadovoljna. To poletje je bilo zame res nepozabno! Ne le zaradi dobrih stvari, ki so se mi zgodile, ampak tudi zaradi življenjskih udarcev, ki so me veliko naučili. Zadnji mesec vse bolj pogrešam vročino in toplo vreme, saj se mi zdi, da živim v Sibiriji, ne v Sloveniji. Le kje je to globalno segrevanje (smeh)? Trenutno se počutim srečno in zadovoljno, saj v svojem življenju ne bi spremenila ničesar. Čutim, da resnično vem, kdo sem, kaj čutim in kaj hočem. Donna Er/avec Maruška Samobor Gerl Umna kolumna 3 O pogumu Kum kum, le pogum! Koliko me je v hlačah? Imam jajca, hrbtenico? Sem mehkužec? In kaj pomeni biti pogumen? Ali pomembneje - sem pogumen ali poguben? Kako razumemo pogum? Morda kot nastopaštvo, početje, ki je sicer za druge neumno, drzno, nedojemljivo ali zbuja strahospoštovanje? Ga razlagamo kot požrtvovalnost: tveganje ogroženosti lastne sreče za druge, z drugimi besedami - junaštvo? Morda se za opno definicij vendarle skriva še kaj? Predlagam: spoznajmo samega sebe. Ali odpreti oči ne zahteva od nas največjega poguma? Ali ni herojsko, da si v pravem pomenu besede priznamo, kaj resnično čutimo, kaj si zares želimo, še veliko pogumneje pa, da pravzaprav ne vemo, kdo smo in kaj resničnega porajamo? Piše: Maruška Samobor Gerl Vsak trenutek se odločamo med bombnim napadom medijskih nalepk, starševskih zapovedi, družbenih norm, lastnih potiskov in vsesplošnih pričakovanj. Na razpolago moramo biti v službi, doma, za državo in prijatelje. Menjava maske pri preskoku z igranja ene vloge na drugo je lahko presenetljivo bliskovita, to je odvisno od spretnosti njenega nosilca, psihofizičnega stanja in okoliščin. (Karneval vsakdanjosti. Kdo bi sebe in življenje, kot ga pozna, lahko jemal resno, ko bi se zavedal, da je vse skupaj samo cirkus, maškarada?) Kdaj sneti masko? Pod masko smo namreč mi, sami, resnični, neomadeževani, prami. Trenutek slovesnosti polnoči, ko udeleženci maškarade odvržejo maske, si zazrejo v oči in poljubijo prisotnost resnice v vsakem od njih, obstaja. Je. A kaj naredimo po plesu? Pred polnočjo se odpravimo spat, izmučeni, trudnih oči, bolečih stopal in izpraznjenega duha. Ali pa kot Pepelka pobegnemo, prestrašeni, ker se moramo razkriti, pokazati, kdo se skriva za masko, spopasti se moramo s svojo goloto. Ker ne vemo, kaj bomo razkrili, nas je strah, zato se zatečemo v varno zavetje postelje, maske, za seboj pa pustimo iluzijo lepih čeveljcev in duh pogrešanosti. Da, potrebujejo nas, pogrešajo nas, želijo si naše prisotnosti — zaželene se počutimo, torej je to prava pot! Pa vendar trpimo v umazani bedi vsakdanjosti, kjer naša maska ni tako bleščeča, kjer nosimo drugo, ponižno, vredno gnusa in graje, tako pa se tudi počutimo - že mora biti tako, moja čustva torej spadajo k maski, ki jo nosim, torej so pravilna! Kako je mogoče, da smo v nekem trenutku tako bajni, popolni, vredni poželenja in odobravanja, v naslednjem pa smet, sramota in ničvredni? To ni mogoče. Protislovje bode v oči in zdravo pamet. Kaj sledi? Pogum za spopad s seboj opolnoči - to je trenutek! Trenutek uvida, trenutek, ki od nas zahteva pogum, prava jajca. Trenutek, ki ponuja svobodo za ceno bolečine, trpljenja in težavnosti prvega koraka. Trenutek, ki obstaja, a ni obljuba, je bežen, nestalen, je možnost, ne gotovost. Življenje je krasna priložnost za spoznanje, kdo in kaj smo. Večinoma ga preživimo v spoznavanju, kdo ali kaj vse nismo. Trudimo se tlačiti v skupine z nalepkami, odstranjevati tiste, za katere presodimo, da nam ne ustrezajo, tisti, ki so pripravljeni pokazati malce več ustvarjalnosti, pa oblikujejo svoje, da jih lahko delijo med druge kot limanice za muhe in se tako počutijo vredne. Takšni ljudje so duševna brezna. In vsi vemo, kaj se zgodi z muho, ki se ujame — umre. Kdo sem? Lažje se je vprašati: kako živim? Ali sem kot muha na preži za sladkobo, na katero se ujame in pogine, ali v zasledovanju gnoja, na katerega se usede, se pase in potem smrdi? Ce je tako, pomislite, kakšne svinjarije ljudje govorimo in kakšen drek prodajamo! Koliko umazanije nosimo s seboj v življenju po svoji izbiri in presoji, na čem temeljijo medsebojni odnosi! Ne vonjamo, kako smrdimo, vonjajo nas drugi, sled smradu se vleče med vsemi nami, med pripadniki naše družbe. Čutimo meglo smradu, čutimo smrad, a se ne upamo spremeniti v metulja, ki srka nektar. Ostajamo muhe, ki nočejo odvreči maske, ob trenutku uvida raje pobegnejo nazaj v smrad, za seboj pa pustijo sled svojega smradu, ne ostanejo, da bi odprle okna in zadihale s polnimi pljuči, se nadihale svežega zraka. Kdo sem? Kakor ne živim ... Pogum, da si to priznam, pogum za spopad z bolečino preboja lupine kokona, iz katerega bom lahko poletel(a) kot metulj ... Ptujketa Še malo o novi gripi... Strokovnjaki napovedujejo, da bi se lahko vsak tretji na svetu okužil z novim virusom H1N1. Mlade smo povprašali, kaj menijo o novi gripi, kako se poskušajo obvarovati pred njo, in ali mislijo, da je cepljenje potrebno. Piše: Donna Erjavec Manuela Korpar, 16 let, SŠC Ptuj »Zdi se mi, da so mediji vse stvari s to gripo malo napihnili, saj v resnici ni tako hudo. Vsekakor je nujna higiena. O cepljenju pa se še zmeraj odločam, saj še nisem prepričana, ali vem dovolj o gripi.« Kaja Jaušovec, 17 let, III. gimnazija Maribor »Menim, da je to samo še ena od neštetih bolezni, ki je podobna navadni gripi, in da ljudje delajo preveč panike. Na leto po svetu umre veliko ljudi zaradi bolezni, pa tega ne povedo, mislim, da želi zdravstvo oziroma proizvajalci cepiv samo zaslužiti pri cepivih. Obvarujemo se lahko tako, da si razkužujemo roke, ne kihamo in ne kašljamo v ljudi, smo pozorni na čistočo ...« Žan Kodrič, 16 let, SŠC Ptuj »Sam ne poznam podrobnosti o tej bolezni, a se mi zdi, da ni potrebe za tako paniko. Mogoče smo mladi v šolah bolj na udaru, saj se lažje okužiš, ker si vedno v stiku z ljudmi. Če bo treba, se bom cepil, za zdaj o tem še ne razmišljam.« Živa Brglez, 18 let, Gimnazija Ptuj »Mislim, da ni razloga za pretirano skrb. O tem sem se dobro pozanimala in se ne nameravam cepiti. Tako imenovana nova gripa je po nalezljivosti, umrljivosti in tudi po hospitalizaciji, smrtnosti bolj blaga kot preostale 'običajne' gripe. Študije so pokazale, da cepljenje ne daje nobene dodatne zaščite, tudi stopnja hospitalizacije se ne zniža. Prav nasprotno, ta cepiva vsebujejo razne druge viruse, strupene dodatke in konzervanse, ki med drugim povzročajo raka tudi več generacij pozneje, tudi različne avtoimunske bolezni. Cepivo tako ni le neučinkovito, ampak tudi nevarno in ustvarjeno zato, da še bolj polni blagajne farmacevtskih družb. Pri ljudeh gre bolj za placebo učinek. Sama si večkrat na dan umivam in razkužujem roke ter se izogibam neposrednemu stiku z okuženimi.« Matic Kramberger, 17 let, SŠC Ptuj »Ta gripa je vsekakor še ena huda bolezen. Sam sem se proti gripi že cepil, saj smo se vsi v družini. Stranskih učinkov — razen malo povišane telesne temperature in boleče roke — ni bilo. Cepil sem se na pobudo staršev. Zdaj se mi zdi to pametna odločitev in jo razumem.« Foto: Andrej Lamut i; Andrej Lan Mladostniške prigode znanih Ptujčanov: Tadej Toš Prvi poljub je bil zelo moker Tokrat nam je na nekaj vprašanj odgovoril igralec Tadej Toš, ki se je rodil 24. avgusta 1974. Študiral je na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, trenutno je zaposlen v Drami SNG Maribor, seveda sodeluje tudi z drugimi gledališči, s televizijo PeTV in Radiem City, piše pa tudi dramska besedila. Znan je predvsem iz predstav Ovinek, Hamlet, ZapufanPikaSn in drugih, v najaktualnejši, imenovani Svobodni zakon, pa nastopa ob igralki Nataši Tič Ralijan. Kakšen mladostnik ste bili? »Bil sem tipičen ptujski mulec iz blokov, poreden in previden hkrati. Pridno sem se učil in delal, spoštoval sem starše in vse starejše ljudi. Aja, ko sem bil mali, sem prvi dan pobegnil-iz vrtca. Komaj so me ulovili.« Katera prigoda vam je najbolj ostala v spominu osnovne in katera i^ srednje šole? »Iz osnovne šole se mi je najbolj vtisnil v spomin prvi poljub in priprave nanj. Presenetilo me je, kako je bil moker. Iz srednje šole pa zaključni izpit, ko sem menjal listek, ker nisem znal odgovoriti na nobeno od vprašanj. S tem sem tvegal, da padem, ker je menjava listka pomenila nižjo oceno. Ce bi znal za dve, bi vseeno dobil enko. Imel sem srečo in nisem padel (smeh).«. In nepozabna študentska anekdota? »Te seveda niso za javnost, ker smo marsikaj ušpičili {smeh). Vseeno pa ne bom nikoli pozabil sprejemnega izpita in tega, kako mehka kolena sem imel« Kdaj ste odkrili svoj igralski talent in prvič nastopili na odru? »Na odru se nisem znašel zaradi igralskega talenta, ampak zato, ker mi je bilo všeč dekle, ki je sodelovalo v gledališki skupini, pa tudi kronično jim je primanjkovalo fantov. Tako sem šel na oder, da bi dekle pobližje spoznal. Ona je šlo svojo pot, jaz pa sem ostal na deskah, ki pomenijo življenje {smeb).