ES SOVCI industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov Urtuv 2/XVII 4. FEBRUAR 1977 Ob slovenskem kulturnem prazniku O Vrba! srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b’ uka žeja me iz tvoj’ga sveta speljala ne bila, golj’fiva kača! Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjov notranjih b’ igrača! Proizvodnja, zaposleni, produktivnost v letu 1976 Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico; mi mirno plavala bi moja barka; pred ognjam dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval — svet' Marka. 0 čem in koliko smo pisali v letu 1976 Prvi razpoložljivi podatki gospodarjenja za leto 1976 kažejo, da kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja na določenih področjih uresničujemo z resolucijo zastavljene naloge. Tako so proizvodni tozdi na lokaciji Kranj v letu 1976 proizvedli 38.37S ton izdelkov, kar je 5,2 odstotka več kot je bilo proizvede- Osnovne organizacije ZK v Savi so januarja zaključile ocenjevanje moralnopolitičnih kvalitet vodstvenih in vodilnih delavcev ter delavcev na izpostavljenih delovnih mestih. Člani Z K so pri ocenjevanju upoštevali odnos sodelavca do strokovnega in družbenopoli- no v letu 1975. Prav tako se je povečala produktivnost (ton na zaposlenega), ki ja za 4,3 % večja od dosežene v preteklem letu. Podrobnejši podatki o doseženi proizvodnji, dinamiki zaposlovanja in produktivnosti po posameznih proizvodnih tozdih na lokaciji Kranj so razvidni na strani 2. tičnega dela, sposobnost urejen j a medsebojnih odnosov, ugled med sodelavci itd. Ocenjenih je bilo 180 članov kolektiva. Obširnejšo informacijo o ocenjevanju bomo objavili v prihodnji številki našega glasila. Sredstvom obveščanja kot pomembnemu sestavnemu delu našega družbenopolitičnega sistema je bilo po 5. seji CK ZKS posvečeno veliko pozornosti. V okviru obstoječih tehničnih možnosti smo dosegli viden kvalitativen napredek ob podpori komisije za informiranje pri svetu ZK v Savi, osnovne organizacije ZK OSS, organizacije ZSM in sindikalne organizacije, samoupravnih organov ter s sodelavci, ki so odgovorni za informiranje. Pri informiranju je bila upoštevana in tudi uresničena ustavna pravica delovnih ljudi, da so obveščeni o celotnem poslovanju organizacije združenega dela in njenem mate-rialno-finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka ter uporabi sredstev, o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev, ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravno odločanje. Kljub napredku in širokemu izboru tem o delu in življenju članov kolektiva pa velja omeniti, da razširjanje marksistične znanosti ni bilo dovolj uspešno, predvsem zaradi objektivnih vzrokov. V prihodnje bo potrebno posvetiti več pozornosti vsebinski zasnovi informacij v interesu delavskega razreda in naprednih socialističnih sil. V lanskem letu smo izdali 24 številk časopisa Sava, v katerih smo obravnavali predvsem pretekla dogajanja. Na 346 časopisnih straneh (1557 tipkanih strani formata A-4 in 700 fotografij) smo obravnavali na- slednje teme: pri- spevkov — poslovanje 18 — iz proizvodnih tozdov 48 — iz strokvnih služb 51 — kadrovska politika — delo ZK, sindikata 5 in ZB — delo samoupravnih 58 organov 10 — mladinska organizacija — družbeni standard 34 in soc. varstvo 12 — delegacije in ekskurzije v Savi g — delo sekcij (foto, štipendisti, gasilci. planinci) — marksistično 34 izobraževanje — kultura v delovni 14 organizaciji 26 — proslave in slovesnosti 18 — šport in rekreacija — zdravstveno 33 in tehnično varstvo — sodelovanje z JLA, krajevnimi skupnostmi, 22 občino, šolami — krajše novice, pisma, 16 zahvale 110 — iz Vulkana 47 — iz Totre 48 — iz KTM 4 V Vulkanu Niš pa so za svojo skupnost tozdov in Rumo izdali 12 številk časopisa Vulkanove novine na 100 časopisnih straneh. Za tekoče obveščanje delavcev smo v lanskem letu izdali 92 Infor- matorjev v skupnem obsegu 535 tipkanih strani A-4 formata. V poprečju je imel vsak delavec 2 tipkani strani A-4 formata informacij v delovnem dnevu. V vsebini Informatorjev so bile zajete naslednje teme: Tipkanih strani — predlogi zborom delavcev 168 — odločitve zborov delavcev 26 — informacije o osebnih dohodkih 119 — obvestila o kulturi 16 — športna obvestila 31 — propagandna obvestila 17 — splošna obvestila 19 — izobraževanje 10 — informacije o potresu 13 — obvestila ambulante 8 — družbeni standard in socialno varstvo 39 — razporedi zborov delavcev 31 — o mladih 7 — o gasilcih 15 (Nadaljevanje na 2. strani) Informiranje delavcev bi bilo potrebno hitro prilagoditi delegatskim odnosom, kar pomeni zagotoviti takšne informacije, ki bodo služile delegatom za izpolnjevanje njihove obveze — upoštevanje stališč delavcev — volilcev in povratno seznanjanje delavcev o sprejetih odločitvah. Člani Z K so ocenjevali 2 Iz kolektiva Proizvodnja, zaposleni, produktivnost v letu 1976 (Nadaljevanje s 1. strani) Toda kljub realiziranemu obsegu proizvodnje, doseženi prodaji in porastom produktivnosti pa posamezni tozdi dosegajo negativne poslovne rezultate. Osnovni vzrok za izpad predvidenega finančnega rezultata je treba iskati v stalnem naraščanju stroškov na eni strani ter zmanjšanje prodajnih cen v avgustu leta 1975 na drugi strani. Podrobno bomo o rezultatih poslovanja ter o delitvi celotnega dohodka in dohodka razpravljali na zborih delavcev konec februarja, ko bomo sprejemali zaključne račune za posamezne skupnosti tozdov in tozde za leto 1976. Marca bomo podali obširnejšo analizo poslovanja za leto 1976. Skupnost tozdov / tozd TAP TTI UU — —x000 m2 1 tona KET POS oss IC Indeksi Dosežena proizvodnja ton leto 1976 leto 1975 p, a 'O CT\ Ind. stanja zaposl. Ind. produktivn. >< d 2 -■ vO vO »-H -XII. 75 -XI. 76 T—1 h-i ro -4 S •—1 M 24.275,3 22.430,8 102,5 108,2 108,1 105,8 105,9 103,0 103,0 10.604.7 10.801,2 96,4 98,2 97,5 100,8 100,2 101,3 100,8 3.497.7 3.247,6 84,8 107,7 104,7 — — — — x5.102,2 x4.255,0 x88,l xll9,9 xll7,3 114,0 114,6x107,6 xl05,9 101,9 101,1 122,2 123,5 104,4 104,3 107,1 107,1 Skupaj Sava 38.377,7 36.479,6 98,9 105,2 104,6 lokacija Kranj brez POS x39.982,2 x37.487,0g'86x xl06,7 x94,3 103,5 103,2 xl04,3 xl03,9 x = za izračun produktivnosti je proizvodnja umetnega usnja izkazana v tisoč m2. 0 čem in koliko smo pisali v letu 1976 Pogovarjali smo se: — kaj narediti za boljše poslovne rezultate, — ali so delavci zadovoljivo informirani o poslovanju? Čeprav zaključni račun še ni izdelan, vemo, da je bilo preteklo leto za Savo težko in da zaradi raznih vzrokov nismo dosegli takega poslovnega uspeha, kot smo ga predvidevali. Šli smo med sodelavce in vprašali, na katerih področjih bomo morali kaj narediti, da bomo bolje gospodarili. Vprašali smo tudi, ali so bili delavci v preteklem letu dovolj obširno in razumljivo obveščeni o poslovanju Save. TINE PETRIČ — Kontrola kakovosti, TTI Opozoril bi na nekatere pomanjkljivosti, ki v večji ali manjši meri vplivajo na poslovanje. Premalo pazimo na racionalno uporabo surovin in premalo varčujemo. Kose zmesi in kavčuka lahko vidimo povsod: na dvorišču, v oddelkih na tleh itd. Izboljšati moramo tehnološko disciplino, kar bo vplivalo tudi na kvaliteto izdelkov. Če je npr. norma narejena prej, kot je predpisano, se slabša kvaliteta takoj pozna ali pa šele čez nekaj mesecev, ko je izdelek že v uporabi. Prizadevanja kontrolorja niso samo v tem, da sistematično pregleduje izdelke, temveč da sodelavce navaja k boljšemu delu, da vedo, da je kvalitetno delo in kvaliteten izdelek v interesu vseh nas. En sam seveda tega ne more doseči. S tem bi se tudi vloga kontrole spremenila. Že sedaj en kontrolor dela v več oddelkih, v osmih urah naredi dva ali tri obhode, kar je premalo za tekoče spremljanje kvalitete izdelkov. Za proizvodnjo izdelkov je velikega pomena kvaliteta polizdelkov in planiranje dovolj velikih zalog za posamezen izdelek. Tudi sedanji strojni park bi morali delno obnoviti in povečati zmogljivost na nekaterih področjih. Obveščanje je bilo dovolj obširno, vendar pa je bilo v poslovnih poročilih in sestavkih preveč številk, iz (Nadaljevanje s 1. strani) Dvakrat mesečno smo urejali zidni časopis. V zidnih časopisih smo s slikovnim materialom in tiskano besedo prikazovali delo in življenje v delovni organizaciji, slovesnosti ob raznih praznikih ter športno in kulturno življenje. Preko ozvočenja smo delavce obveščali o raznih prireditvah, ob praznikih smo predvajali kratke kulturne programe ter druga važnejša obvestila. Poleg navedenih oblik obveščanja so bili člani ZK o pomembnejših vprašanjih seznanjeni z glasilom za akcijsko usmerjanje članstva, to je Inusom. Po 5. seji CK ZKS smo izdali 7 Inusov, v katerih smo obravnavali naslednje teme: — sklepi 5. seje CK ZKS, — osnutek zakona o združenem delu, — konferenca evropskih partij v Berlinu, — usmerjeno izobraževanje, — neuvrščeni v Colombu, — uresničevanje akcijskih programov, — uresničevanje zakona o združenem delu. Skupno so bili Inusi izdani na 30 tipkanih straneh. Navedeni podatki o obsegu in vsebini obveščanja v naši delovni organizaciji kažejo na to, da je informiranje opravičilo svojo družbeno vlogo in pripomoglo k uveljavljanju samoupravnega sistema pri nas. fito odfikova! 62 Savčanov ic Go,oocterno.dtio ..... gr~—-g Izumiteljstvo « Savi - dobri , »utori vsa liovi poti ? PSOBS^' Deio sindikata 4 "atr' ...... - ■ •wi savs zb vaisiifrololja lemi občni ibot aklira IB » ^JSfSSBUfite . % ^Delo inte«,™,,« 1. jP&KfKSV**«! ~B=~ ' iJShSSBSS » ' ‘ •• SIS bo teklo b ktiti {c b>U infottOktusinft tbnemov r, tSflS ...........»• • • ur i ,>-» ■■■■ PREDLOG GOSPODARSKEGA ---------okc$,r# ZA LFTO 1976 - - - ____JL ‘ '. - '■ m 1 a^ihsoLlavllv " : uSsSšfiSfvfS Kožiko smo zasiuMii? avtomobilski plaSči Iz Ruma . pjg^. j^ljogiO VGR3 ^OS Osnutek zakona _____________ cHtnuin " ' ' * o združenem delu Korminlst mora m nm tezimSrasvSo Siko „ ' ' r'"\ ,....................", drugim Mmm M umoijen|iviKRi p« Programsko koafereneu mlodm ; ' ' , * Rillf I«#« - v <'.vy>« v j cofe. ,<«-<«f oAk-' - 0 delo izo&rolevninega centra toproitejedrentinihce« DroBenasamrmrsčiis -se otiela lepo prihodnost Vni$ite nosoiilo .... cest(. -er P ‘ ; Priznanje in zahvala Sfmnifflfflvni snorBZlim 0 !eme'iih sretinieračnean DtOSa Volilne konference osnovnih organizacij ZK v Savi * ' v ' '1 v'....... ' ...... ' .............. iutTuj« ueiBViie BigoBuac je. . j uv je Izberite si poklic gml» ,3$IS 56 i® l....... Vr v, ®l*‘m _______ iiii iiBiiiii rJiiuuii ZK - TOB«« - * -- - t.-.v-.f". . v letu 1975 . Tu med nami 3 katerih ni bilo moč vsega razumeti in ugotoviti, kaj bi se še dalo narediti. VIKTOR JEČNIK — Prevleke valjev V našem tozdu bomo morali izboljšati tehnologijo, tako da bodo izdelki resnično kvalitetni. Poleg tega si bomo morali sami delavci v proizvodnji prizadevati za čim-boljšo kvaliteto izdelkov in se ne zanašati samo na kontrolo. Tako v Prevlekah valjev kot tudi v celotni TTI imamo zastarele stroje, kar ovira zviševanje produktivnosti. Z novimi oz. boljšimi stroji bi lahko naredili veliko več. Zdaj imamo veliko ročnega dela, kjer je zelo težko narediti več, čeprav se za to trudimo. Člankov o poslovanju in položaju Save je bilo v lanskem letu dovolj, napisani pa so bili preveč strokovno, tako da jih mnogi delavci niso mogli v celoti razumeti. ŠTEFKA HORVAT — Velopnevmatika Večji uspeh lahko dosežemo le s skupnimi prizadevanji celotnega kolektiva, ne glede na to, kakšno delo kdo opravlja. Naše zmogljivosti so izkoriščene in s temi stroji ni mogoče povečati količino izdelkov v Velopnevmatiki. Z boljšo disciplino se je že do sedaj in se bo tudi v prihodnje zboljševala kvaliteta, ki je pogoj za ugled in sloves naših izdelkov. Vendar pa moram omeniti, da bi morala biti disciplina uveljavljena v vseh tozdih in službah, ne pa samo v posameznih oddelkih. Pri obveščanju je viden napredek, saj so bile informacije dovolj jasne in izčrpne. STANE ALEŠ — Cevarna Na rezultate proizvodnje vpliva tehnološka disciplina in disciplina nasploh, za katero si tudi sami premalo prizadevamo. Tako se zaposlujejo novi delavci, ki še nimajo delovnih navad, kar se potem pozna v proizvodnji. Tudi višina osebnih dohodkov vpliva na delo. V brizgalni so npr. zelo slabi delovni pogoji in nizek osebni dohodek, kar povzroča nejevoljo in slabše delovno počutje. Kvaliteta osnovnih surovin in polizdelkov niha, kar povzroča slabšo kvaliteto in zastoje v proizvodnji. 'oročif rt proizvodnji je dovolj, vendar pa bi morala biti enostavnejša in izčrpne jša. IGOR LAMOVEC — Valjarna V Valjarni s tem strojnim parkom ne bomo mogli narediti več, kot naredimo sedaj. Nekaj bi pridobili z boljšim in racionalnejšim transportom. Če bi bilo potrebno, bi delali v treh izmenah (sedaj delamo v dveh). S spremembo nekaterih zastarelih tehnoloških predpisov bi izboljšali kvaliteto zmesi. V Valjarni imamo precej skupinskega dela in če eden od skupine manjka, stroj oz. linija stoji. Tu bomo morali več narediti, da do takih primerov ne bo prihajalo. Menim, da je v Savi veliko delovnih mest, kjer bi moralo biti delo bolj organizirano in racionalnejše izkoriščanje obstoječih kapacitet, pri čemer se bodo morale bolj uveljaviti strokovne službe. Z varčevanjem surovin in polizdelkov v celotni Savi bi lahko veliko privarčevali. Informacije o gospodarjenju so bile relativno dobre. Menim, da jih je bralo 20—30 °/o sodelavcev, ostali pa so jih zaradi različnih vzrokov zanemarili. LUCIJA JURIČ — Laboratorij Včasih ugotavljanje kvalitete surovin ni pravočasno, kar povzroča slabšo kvaliteto ali celo odpadek. To tudi ovira proizvodnjo. Sodelovanje med nami in posameznimi tozdi je dobro. Več pozornosti pa bomo morali posvetiti racionalnejši porabi surovin in polizdelkov v tehnološkem procesu. V laboratoriju je odgovorno in zanimivo delo, moti pa nas neustrezen prostor. Menim, da so še velike možnosti razvoja. Informacije o gospodarjenju so bile dovolj obsežne. ANICA ŠKERGET — Ročna konfekcija in kemični izdelki Znano je, da v našem tozdu nimamo rednega dela. Po naročilu naredimo serijo ali dve, opravljamo razna drobna ročna dela, večkrat čakamo na zmesi iz obrata II itd. Vse to vpliva na naše delovno vzdušje. Menim, da bi vsak delavec, ko pride v tovarno, moral vedeti, kaj bo delal. V takih pogojih in organizaciji dela pa je težko govoriti o dobrem poslovanju. Kljub prizadevanju za dobro in kvalitetno delo, zaradi že znanih vzrokov, večjih uspehov ne moremo doseči. O teh vprašanjih smo že govorili, vendar se stanje ni izboljšalo. Za sodelavce, ki želijo biti obveščeni o poslovanju Save, je informacij dovolj. MARICA KOKALJ — Priprava proizvodnje, TTI Za izpolnitev plana bo morala operativna priprava proizvodnje pravočasno dobivati naročila iz prodajne službe, tako da lahko planira proizvodnjo in zagotavlja racionalno izkoriščanje strojnega parka. S skupnimi prizadevanji operativne priprave proizvodnje, tehnološke priprave, nabavne službe in Stiskanih izdelkov bomo morali zagotoviti surovine za proizvodnjo, uvajati nove izdelke in jih uveljaviti na trgu. Nekaj uspehov smo že dosegli z izdelavo talnih oblog, povečavamo proizvodnjo na Cobertzu, izdelavo blaga za čolne itd. Informacije o gospodarjenju so pretežke. Sicer pa beremo tisto, kar je z našega področja. 4 ■ f v ■ v/ xz V zariscu Iznajdifeljsko dejavnost v letu 1976 Jože Grilc Janez Klemenčič Franc Čefarin Stane Valentar Skupno število prijavljenih predlogov 1976 je bilo 63. PREGLED PRIJAVLJENIH PREDLOGOV PO SKUPNOSTIH TOZDOV Skupnost tozdov Prijavljeni 1976 Rešeni V delu TAP 24 13 11 TTI 29 11 18 UU 1 — 1 KET 8 2 6 OSS 1 — 1 Skupaj 63 26 37 Vseh predlogov, ki so bili obravnavani v letu 1976, je bilo 111. Pregled po skupnostih tozdov TAP 32 TTI 65 UU 1 KET 8 OSS 2 TTI/KET 1 TTI/OSS 2 Skupaj 111 Podatki za obravnavane predloge so prikazani skupaj za tiste predloge, ki jih je obravnavala komisija delovne organizacije, stare komisije po skupnostih tozdov, samo delavski svet ali pa je bil zanje le pripravljen material za obravnavo. Rezultati obravnavanih predlogov Od 111 obravnavanih predlogov je bilo 63 rešenih (t. j. 56,8 %), od tega 37 pozitivno rešenih (t. j. 58,7 %) in 26 odklonjenih (t. j. 41,3 %). 48 predlogov (t. j. 43,2 %) pa je ostalo v delu. Pregled obravnavanih predlogov po skupnostih tozdov Skupnost tozdov Pozitivno rešeni Odklonjeni V delu TAP 16 4 12 TTI 21 19 25 UU — — 1 KET — 2 6 OSS — — 2 TTI/KET — 1 — TTI/OSS — — 2 Skupaj 37 26 48 Od 37 pozitivno rešenih predlogov so bile 4 tehnične izboljšave in 33 koristnih predlogov. Pregled pozitivno rešenih predlogov po skupnostih tozdov Skupnost Tehnična Koristen tozdov izboljšava predlog TAP 2 14 TTI 2 19 Za navedenih 37 pozitivno rešenih predlogov so bile avtorjem izplačane nagrade v skupnem znesku 114.420,26 din. Za 17 odklonjenih predlogov je bilo v soglasju z 10. členom našega pravilnika izplačanih 1.700.— din. Delavski svet je nagradil 3 predloge, ki jih je morala komisija zaradi določil našega pravilnika odkloniti. Skupni znesek vseh treh izplačanih nagrad je znašal 7.000.— din. Pregled izplačanih zneskov po skupnostih tozdov Skupnost tozdov Nagrada za pozitivno rešene predloge Izplačilo za odklonj ene predloge Nagrada Skupaj TAP 66.568,70 200,00 1.500,00 68.268,70 TTI 47.851,56 1.200,00 5.500,00 54.551,56 KET — 200,00 — 200,00 TTI/KET — 100,00 — 100,00 114.420,26 1.700,00 7.000,00 123.120,26 Za iznajditeljsko dejavnost delovne organizacije na področju Kranja je bilo v letu 1976 izplačano skupaj 123.120,26 din. Pri 37 pozitivno rešenih predlogih je bilo možno za 18 (= 48,7 %) predlogov izračunati gospodarsko korist. Skupna gospodarska korist navedenih predlogov znaša za leto 1976 1.420.332,16 din. Pregled prihrankov (= gospodarska korist) po skupnostih tozdov Skupnost tozdov Gospodarska korist Pri številu predlogov TAP TTI 834.402,38 585.929,78 6 12 Skupaj 1,420.332,16 18 Sestajanje komisij Za 111 obravnavanih predlogov so se komisije sestale: komisija delovne organizacije 52-krat, komisija v TAP 1-krat, komisija v TTI 7-krat. Obravnavanje predlogov 55 predlogov po enkrat, 26 predlogov po dvakrat, 12 predlogov po trikrat, 1 predlog štirikrat, 12 predlogov je obravnaval le delavski svet, za 5 predlogov je bil le pripravljen material za obravnavo. Delavski svet je obravnaval 12 takih predlogov, ki so jih komisije rešile že prejšnja leta, zdaj pa je bilo treba potrditi izplačilo nagrade za prvo oz. drugo leto uporabe predloga. Primerjava najvažnejših podatkov z letom 1975 Leto Pripravljeni Nagrajeni Letni Izplačane Podeljene predlogi predlogi prihranek nagrade diplome 1975 56 25 2.750.344,46 73.370,18 35 1976 63 37 1.420.332,16 114.420,26 42 V letu 1976 je bil prvič organiziran izlet za vse avtorje, ki so v letu 1975 prijavili kakršenkoli iznajditeljski predlog. Pobudo za to je dal Razvojno-tebnološki institut, izlet pa je organiziral sindikat. Povabljeni so bili avtorji vseh predlogov, tudi tistih, ki so bili odklonjeni. Naša želja je, da bi ta oblika nagrajevanja iznajditeljske dejavnosti postala stalna. Še podatek, kolikšen del od celotnega prihranka smo porabili za izplačilo nagrad avtorjem: 8,5 % torej se je ves preostali del, t. j. 91,5 % porabil v korist celotne delovne organizacije. N. Markun 5 zariscu Diplome v letu 1976 Vsako leto podeljujejo delavski sveti posameznih skupnosti tozdov diplome avtorjem iznajditeljskih predlogov za pozitivno rešene in nagrajene predloge. To je, poleg nagrade, priznanje avtorjem za njihovo razmišljanje v zvezi s problemi, s katerimi se v proizvodnji prepogosto srečujemo. Za leto 1976 je bilo predlaganih skupno 31 avtorjev, ki bodo prejeli 42 diplom, in sicer 23 v TAP in 19 v TTI. Pregled po skupnostih tozdov: Zap. št. Avtor Številka predloga Naslov TOVARNA AVTOPNEVMATIKE 1. Edo Bertoncelj 609 2. Krsto Doder 612 3. Vinko Jenko 562 4. Vinko Jenko 618 5. Milorad Jovanovič 600 6. Jakob Klevišar 623 7. Anton Kodran 605 8. Anton Lebar 562 9. Anton Lebar 597 10. Anton Lebar 618 11. Anton Lebar 619 12. Anton Lebar 638 13. Miklavž Luthar 562 14. Miklavž Luthar 597 15. Miklavž Luthar 618 16. Miklavž Luthar 631 17. Rafael Pervanje 629 18. Peter Skrbiš 606 19. Anton S maj d 562 Odprava okroglih nog in stanjšanje dublirne plošče na plaščih 155 SR 13 M 401 TL Naprava za montažo in demontažo kalupov v prešah Večkratna uporaba ovojne folije za ploščo JC Odprava vibracij in izboljšanje vodenja žic JC in preprečitev izpadanja žic iz delilnega valja Notranje obrizgovanje diagonalnih plaščev za tovorna vozila Tehnična naprava za odlepljanje noge plašča od ogrevne duše ha (tovornih) prešah Zmanjšanje notranjega pritiska pri vulkanizaciji avtozračnic Večkratna uporaba ovojne folije za ploščo JC Spajanje JC pri kalandru ob menjavi različnih dimenzij in ob izteku navitkov Odprava vibracij in izboljšanje vodenja žic JC in preprečitev izpadanja žic iz delilnega valja Sprememba skozniškega stavka na oknu gatra za JC Sprememba vodenja žic pri gumira-nju žičnega korda Večkratna uporaba ovojne folije za ploščo JC Spajanje pri kalandru ob menjavi različnih dimenzij in ob izteku navitkov Odprava vibracij in izboljšanje vodenja žic JC in preprečitev izpadanja žic iz delilnega valja Povijanje vseh plošč za R konfekcijo s folijo Sprememba pritiska in povečanje brzinc Boljše likanje plaščev na nogi Večkratna uporaba ovojne folije za ploščo JC 20. Anton Šmajd 618 21. Alojz Štefanec 631 22. Franc Šturm 563 23. Krešimir Turuk 613 TOVARNA TEHNIČNIH IZDELKOV 1. Franc Čefarin 587 2. Franc Čefarin 588 3. Mihael Čuhalev 592 4. Vid Gazvoda 455 5. Alojz Gregorc 402 6. Jože Grilc 615 7. Janez Klemenčič 489 8. Janez Klemenčič 518 9. Anton Kosec 598 10. Jernej Mali 645 11. Vinko Pegam 556 12. Slavko Pirc 617 13. Janez Rogelj 599 14. Drago Rozman 556 15. Stane Valentar 607 16. Stane Vidmar 602 17. Frančišek Vrankar 551 18. Martin Žgalin 566 19. Franc Žigon 489 Odprava vibracij in izboljšanje vodenja žic JC in preprečitev izpadanja žic iz delilnega valja Povijanje vseh plošč za R konfekcijo s folijo Sprememba povijanja plošče za JC v folijo Sprememba matric in vodil za obrizga vanj e žičnih jeder avtoplaščev Proizvodnja in kvaliteta ventilov za potniške avtozračnice art. TR 13 Kvaliteten način peskanja in premaze vanj e ventilnih stebel za potniške avtozračnice art. TR 13 Zmanjšanje odpadka pri vulkanizaciji zračnic za industr. pnevmatiko Zmanjšanje teže in debeline skima-nega tekstila za blazine Konstrukcijska sprememba tekstila za prekate ležalnih blazin Povečanje obratov pri navijalnem stroju Strojno razrezovanje plošč za čevljarsko industrijo na K-05 Brizganje surovcev za transfuzijske zamaške z matrico z dvema odprtinama Izboljšava pri vulkaniziranju koles za viličarje Avtomatsko polaganje folije na zračnice pri brizganju Sprememba poteka dela pri vulkanizaciji moped ventilov in zmanjšanje delovne sile Sprememba tehnološkega postopka mešanja batcha 21850 in zmesi iz tega batcha Zmanjšanje odpadka pri plaščih 200 X 50 Sprememba poteka dela pri vulkanizaciji moped ventilov in zmanjšanje delovne sile Lažje vstavljanje plastičnega ventila v zračne tlačilke Odprava moline pri svetlih in dvobarvnih žičnih veloplaščih Boljše in organizirano skladiščenje zmesi Brušenje prirobnic Strojno razrezovanje plošč za čevljarsko industrijo na K-05 S seje delavskega sveta TAP, kjer so podelili priznanja posameznikom za inovacijske predloge. Diplome bodo podeljene za 32 predlogov. Nekaj predlogov je prijavilo več avtorjev, zato je dejansko število diplom 42. Posebno uspešno je bilo leto 1976 za avtorja tovariša Antona Lebarja, ki bo prejel 5 diplom za 5 uspešnih predlogov in tovariša Miklavža Lutharja, ki prejme 4 diplome za 4 uspešne predloge. Po dve diplomi prejmejo: v TAP Vinko Jenko, Anton Šmajd; v TTI Franc Čefarin, Janez Klemenčič. Nadja Markun 6 Aktualna tema Samoupravni odnosi in delegatski sistem Pri oceni izhajamo iz ene od osnovnih zadolžitev, ki je bila sprejeta na 5. seji CK ZKS, da je pri uresničevanju nove ustave potrebno samoupravno odločanje približati delavcem in kot temelj samoupravljanja vzpostaviti ustrezne dohodkovne odnose. A — Uresničevanje samoupravi j anj a v delovni organizaciji V naši delovni organizaciji smo v začetku leta 1975 prešli na novo organizacijo in iz 4 tozdov ustanovili 19 tozdov, istočasno pa so se nam pripojile še 4 delovne organizacije s skupno takrat prav tako na novo ustanovljenimi 11 tozdi. Posamezne skupine tozdov smo v skladu s takrat veljavnimi predpisi zaradi proizvodne in tehnološke povezanosti združili v skupnosti tozdov. Takšna organiziranost je sicer omogočala večjo neposredno udeležbo delavcev pri samoupravnem odločanju, vendar ob zagotovitvi še vseh drugih pogojev. Med temi naj navedemo pomembnejše: 1. Izpeljati bi bilo potrebno ustrezne dohodkovne odnose. Ob reorganizaciji smo se dogovorili za večjo dohodkovno povezanost in mo tudi z uveljavitvijo obračunsko-dohodkovnih odnosov, ki bodo vzpostavljeni šele v tozdih, ustanovljenih s predvideno reorganizacijo. 2. Za hitrejše uveljavljanje navedenih večjih organizacijskih sprememb v letu 1975 bi bilo potrebno še, da bi v krajšem času po reorganizaciji sprejeli oz. prilagodili vse samoupravne splošne akte, ki bi zagotavljali enotnost in red pri poslovanju in sprejemanju odločitev. S sprejemanjem teh smo v letu 1975 delno zaostajali zaradi preobremenjenosti strokovnih delavcev, delno pa tudi zaradi tega, da se na dnevnih redih organov upravljanja in zborov ne bi prepogosto pojavljali splošni akti. Da nekateri samoupravni akti niso bili sprejeti niti v letu 1976, so razlogi podobni, kot smo jih navedli za uveljavljanje dohodkovnih odnosov. Po uveljavitvi zakona o združenem delu bi bilo organizacijo in splošne akte potrebno ponovno uskladiti z njim. 3. Število članov organov upravljanja se je znatno povečalo, na novo pa so bile izvoljene tudi delegacije samoupravnih interesnih skupnosti v vseh novoustanovljenih tozdih in veliko delavcev je bilo prvič ali pa po daljšem času ponovno bolj aktivno vključenih v samoupravni proces. Za vse te, posebno pa še za novejše člane organov in delegacij, bi bilo potrebno organi- skupno knjigovodstvo za skupnosti tozdov. Po uveljavitvi novega zakona o knjigovodstvu v juniju 1975 skupno knjigovodstvo na nivoju skupnosti tozdov ni bilo več možno in zato niso več veljala izhodišča, ki so pogojevala reorganizacijo. Spremembe izhodišč, upoštevanih ob reorganizaciji, je nato prinesel še osnutek zakona o združenem delu, ki ni predvideval več take oblike združevanja v skupnosti tozdov, kot je uveljavljena v naši delovni organizaciji. Zaradi navedenih dveh bistvenih novosti, smo ugotovili, da bo potrebno organizacijo dela in upravljanja čimpreje prilagoditi novemu zakonu o združenem delu. Ker je bil sprejet šele konec novembra 1976, ustrezne reorganizacije ni bilo možno uveljaviti s 1. 1. 1977, ampak bo postopno izvedena v letu 1977 in dokončno s 1. 1. 1978. Zaradi prestavitve vseh teh rokov pa zaostaja- zirati ustrezno družbenopolitično izobraževanje in tudi z drugimi ukrepi povečati njihovo osveščenost. To delo je bilo sicer v precejšni meri opravljeno, seveda pa je povezano z velikimi stroški, po drugi strani pa tudi s pripravljenostjo za hitrejše aktivno vključevanje samih delavcev. 4. Informiranje delavcev bi bilo potrebno hitro prilagoditi delegatskim odnosom, kar pomeni zagotoviti takšne informacije, ki bodo služile delegatom za izpolnjevanje njihove obveze — upoštevanje stališč delavcev — volilcev in povratno seznanjanje delavcev o sprejetih odločitvah. Razumljivo je, da je vse to vplivalo na vsebino in kvaliteto samoupravnih odločitev v novoustanovljenih tozdih. Pristojnosti delavskih svetov tozdov so bile delno zmanjšane že z ustanovitvijo skupnosti tozdov in njihovih delavskih svetov. Vloga delavskega sveta tozda je bila zmanjšana še s sklicevanjem skupnih sej delavskih svetov v isti skupnosti tozdov, precej pa tudi z opuščanjem obravnav in prenašanjem pristojnosti delavskim svetom skupnosti tozdov, ki so zaradi neizpolnjenih pogojev za vpis v register na zunaj poslovale kot tozdi. Pri odločanju delavcev na zborih pristojnosti niso bile okrnjene. Postopno so se izboljševale informacije o predlogih, ki so bili predloženi zborom delavcev in informacije o odločitvah zborov delavcev. Vse pripombe zborov so bile proučene in pojasnjene; po potrebi je bil izveden usklajevalni postopek. Manj ustrezno je bil v določenih primerih izpeljan predhodni postopek za strokovno in samoupravno uskladitev predlogov. Temu bomo v bodoče morali posvečati več pozornosti. Pred vsako pomembno odločitvijo bodo morala biti razčiščena in uskladena vsa posamezna vprašanja s prizadetimi strokovnimi in vodilnimi delavci, v organih upravljanja in organih političnih organizacij. Strokovni predlogi bodo morali vsebovati več izbirnih rešitev, o katerih bo odločeno v času usklajevanja predloga do seje delavskega sveta. B — Delo delegacij družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti a) Delegacije Zbora združenega dela družbenopolitičnih skupnosti svoje delo opravljajo na skupnih sejah v konferenci delovne organizacije. Sestale so se skoraj pred vsako sejo občinske skupščine in obravnavale vse važnejše predloge. Nekoliko kasneje je bila uvedena redna obravnava gradiva za seje republiške skupščine. Pri obrazložitvi predlogov in organizaciji priprave stališč delegacijam nudijo zadosti pomoči strokovne službe. Zaradi kratkih rokov se delegacije manjkrat povezujejo z organi upravljanja, še manj zadovoljivo pa izpolnjujejo svojo nalogo — informiranja volilcev. To nalogo bi delegati lahko bolje opravljali le z ustrezneje pripravljenim gradivom. Delegacije so že večkrat zahtevale, da bi izvlečke predlogov in odločitev prejemali vsi člani delegacij, vendar se morajo še vedno zadovoljiti s kroženjem manjšega števila izvodov, največkrat zelo obsežnega gradiva. Informiranje delegatov o predlogih in odločitvah republiške in zvezne skupščine se je izboljšalo z izdajo glasila Poročevalec. Za informiranje širšega kroga delavcev bi se morala vključiti tudi naša informativna služba. b) Nekoliko manj popolno je bilo delo leto kasneje ustanovljenih splošnih delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. Zaradi obsežnosti gradiva se v konferenci delegacij delovne organizacije sestajajo delegati tozdov, ki so se usmerili za delo v posamezni interesni skupnosti, sej skupščin pa se večinoma udeležujejo stalni delegati. Kljub temu, da imajo precejšnjo strokovno pomoč, je delo teh delegacij še dosti težje kot delo delegacij družbenopolitičnih skupnosti. Poleg tega, da so splošne delegacije vezane na delo večjega števila interesnih skupnosti, jim delo otežkoča tudi večkrat vsebinsko in oblikovno slabo pripravljeno gradivo služb teh skupnosti. To je tudi eden od bistvenih razlogov, da se aktivnost članov teh delegacij občasno zelo poslabša. Program dela mladih v skupnih službah Mladina skupnih služb je imela 24. 1. 1977 svoj drugi sestanek, na katerem smo sprejeli program dela osnovne organizacije za letošnje leto. Delo, ki smo si ga zadali, je razdeljeno na 11 večjih sekcij, ki naj bi se vrstile skozi vse leto. Prav bi bilo, da si ogledamo njihov program akcij, še bolj zanimivo pa bo kasneje slišati, kako smo te akcije izpeljali, kako so uspele, kdo vse je pri akcijah sodeloval in kaj smo odnesli od njih. O vsem tem bomo poročali kasneje, za zdaj pa si raje poglejmo našo programsko usmeritev. Prva in glavna naloga mladine v skupnih službah, ki so si jo zadali je, da k delu mladine pritegnemo čim več mladincev, saj se jih sedaj skoraj polovica ne odzove vabilom na sestanke in akcije. To pa mislimo in želimo doseči s konkretnim delom. V februarju si bomo skupno z drugimi osnovnimi organizacijami v delovni organizaciji ogledali filme, ki jih je posnela naša foto-filmska sekcija, v marcu si bomo ogledali slovensko TV hišo, mesec april pa naj bi bil mesec športa. Mladinci naj bi se pomerili v kegljanju in streljanju z zračno puško. Mesec junij bomo izkoristili za izlet v hribe, poletje, to je mesec julij, pa bi popestrili s piknikom. September naj bi zopet izkoristili za izlet v hribe, za oktober pa bi povabili na razgovor kakega znanega družbenega, športnega, kulturnega ali katerega drugega delavca, odvisno od tega, za katerega se bodo mladinci v anketi, ki smo jo razposlali, odločili. Letošnje delo mladine v skupnih službah bomo na koncu leta popestrili z družabnim srečanejm. Poleg zgoraj naštetega dela se bomo mladinci potrudili, da bomo čim bolj uspešno sodelovali v drugih akcijah v delovni organizaciji, ki jih bo organizirala mladina, ZK ali sindikat. V nadaljevanju seje so prisotni predlagali in sprejeli finančni načrt stroškov v letošnjem letu. V prostovoljno partizansko četo se je priglasila Irena Govekar. Da je bil odziv tako slab, je vsekakor realna slika naših mladincev, ki so povečini pripravljeni delati, vendar imajo druge zadolžitve, ki se jim bolj posvečajo kot pa delu v mladinski organizaciji. Dobili smo tudi informacijo, da se začne s 1. februarjem akcija za najboljšo osnovno organizacijo SZMS, ki jo je razpisala republiška ZSMS. Mladinci skupnih služb smo sklenili sodelovati v tem tekmovanju in naš cilj je doseči čim boljše rezultate. Delo, ki smo si ga mladinci zadali, je obširno, veseli bomo, če ga bomo opravili dobro, še bolj veseli pa bomo, če bomo v to pritegnili čim več mladih. Jože Vratarič Izobraževanje 7 Idejnopolitično usposabljnnje v ZK Če primerjamo usposabljanje komunistov včasih in danes, bomo ugotovili marsikateri napredek, vendar pa ta še ni tako velik, da bi bili lahko povsem zadovoljni. Zlasti je treba omeniti osnovne organizacije, v katerih poteka delo komunistov, kjer bi usposabljalnje moralo biti redno in intenzivno, saj člani sami najbolj vemo, s čim se moramo seznaniti, da bi bilo naše delo učinkovito in v korist delavskega razreda in družbene skupnosti. Delo komunistov mora biti vsestransko, to pomeni, da se moramo seznaniti z vsemi vprašanji našega družbenega razvoja, si prizadevati, da bi uveljavili sodobna spoznanja v naši praksi in idejnopolitično ocenili delo in ponašanje nas samih, in to ne samo na sestankih osnovnih organizacij, pač pa tudi na delovnem mestu in ob pomoči tudi tistih sodelavcev, ki niso člani naše organizacije, so pa aktivni ustvarjalci našega socialističnega samoupravnega sistema. Naš samoupravni sistem je edinstven na svetu, saj v resnici uveljavlja delovnega človeka v polti meri, mu daje moč in pravico, da odloča o mnogih vprašanjih družbenega razvoja. Zato za utrditev samoupravnega sistema nismo odgovorni samo našemu delavskemu razredu, ampak tudi mednarodnemu delavskemu razredu. Ta odgovornost komunistov Jugoslavije nalaga posebne naloge teoretičnega in praktičnega značaja. Tudi sedaj smo pred nalogo, da v polni meri in v duhu dialektičnega materializma spoznamo smisel sprejetega zakona o združenem delu in ga skušamo ne samo formalno organizacijsko uresničiti, pač pa mu moramo dati vsebino, s katero bomo resnično spremenili družbenoekonomske odnose v združenem delu in družbenem življenju. Ko govorimo, da moramo ocenjevati naše akcije, naše ukrepe, pomeni, da se moramo pripravljati in stalno usposabljati za tako ocenjevanje. Prepričan sem, da pri delu želimo biti pošteni in dosledni ustvarjalci plemenitih človeških odnosov, v katerih bo vsak postal svoj jaz. Naša naloga je, da poslušamo vprašanja in hkrati pripravljamo odgovore ter usmerjamo razpravo k enotni in skupni družbeni akciji. Ne moremo si prilaščati nobenih poseb- nih pravic samo zato, ker smo v vrstah avantgarde delavskega razreda. Kot komunisti prevzemamo večjo odgovornost do vseh družbenoekonomskih in političnih dogodkov v naši okolici, ki jih moramo v vsakem trenutku oceniti in ugotoviti, kje smo površni, zakaj nismo uspeli in kdo so krivci za neuspeh začete in odgovorne naloge. Z namenom, da bi dosedanje pomanjkljivosti pri usposabljanju komunistov odpravili in se še bolj vključili v reševanje vseh problemov, bomo morali razmišljati o tem, da v osnovne organizacije vnesemo nove, bolj žive poti pripravljanja komunistov za akcije in delo. Kakšne naj bi bile nove poti, bomo morali vsi ugotavljati in zbrati tiste, s katerimi bi izpopolnili dosedanje vrzeli in v čimkrajšem času dosegli večje in boljše uspehe. J. Kocjan Usposabljanje samoupravljalcev V naši družbi delovni ljudje že več kot 25 let upravljajo z družbenimi sredstvi. V tem času smo dosegli marsikakšen uspeh tako v proizvodnem procesu kakor tudi na ekonomskem in družbenem področju. Verjetno bi lahko dosegli še več, če bi več pozornosti posvečali prav neposrednim proizvajalcem kot temeljnim nosilcem samoupravnega sistema. Več pozornosti v tem smislu, da bi jih seznanjali s političnimi cilji, namenom in vrednostjo samouprave za delovnega človeka, saj se prav v tem sistemu osvobaja mezdnih odnosov, ki so značilni za druge sisteme v današnjem času. Zakonske omejitve mandatnih dob imajo svoje mesto in namen, saj prav te omogočajo vsem delovnim ljudem, da se aktivno vključijo v samoupravne organe in v njih z delegatskimi pooblastili odločajo o mnogih vprašanjih našega življenja. Zelo zanimiva bi bila slika, koliko naših delavcev je do danes že sodelovalo v posameznih samoupravnih organih in kolikokrat ter koliko je še takih delavcev, ki v tem času ali v času svojega delovnega staža še niso bili vključeni v noben samoupravni organ. Verjetno take podatke strokovne službe imajo, če pa jih ni na razpolago, naj se evidenca vzpostavi in naredi pregled v vključevanju nas v samoupravne organe v delovni organizaciji, samoupravni interesni skupnosti in tudi v družbenopolitični skupnosti. Seveda bi tak pregled dosegel svoj namen, če bi ga kadrovske komisije sindikalnih in drugih družbenopolitičnih organizacij uporabljale predvsem z namenom, da kandidate postopno in sistematsko kadrujejo v posamezne organe in da kandidate pravočasno usmerijo v posamezne oblike usposabljanja, da bi po izvolitvi lahko uspešno opravljali svoje naloge na določenem področju dejavnosti. Sedanja praksa, ko kandidate usposabljamo v enem ali dvodnevnem seminarju po izvolitvi, verjetno ni več sprejemljiva, saj nam doka- zuje, da na področju vodene kadrovske politike nismo veliko napredovali in jo vse preveč prepuščamo stihijskim razmeram. Poleg tega pa je tudi vprašljivo, kaj smo z enkratnim usposabljanjem v začetku mandatne dobe resnično dosegli. Vsi na novo zaposleni na uvajalnih seminarjih spoznajo v temi Samoupravljanje v delovni organizaciji Sava nekatere značilnosti samoupravne organiziranosti. Vendar je to spoznavanje preveč v smislu Bernsteinovih misli, kjer je važna pot, ne pa cilj. Usposabljanje samoupravljalcev bi danes morali programsko razdeliti v dve fazi. V prvi fazi bi morali vse zaposlene seznaniti s političnimi cilji samouprave v našem družbenem sistemu, ker vemo, da se samouprava ne zaključi v tozdu ali delovni organizaciji, ampak se nadaljuje v samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih. Samo tako obravnavana samoupravna teorija lahko poda celotno povezanost samoupravne organiziranosti naše družbe, samo tako lahko spoznamo namen samouprave, njenega utrjevanja ter dopolnjevanja in vključevanja vseh zaposlenih. Druga faza pa bi morala zajeti vrsto, obseg in odgovornost samoupravnega organa in metode dela v tem organu. V to fazo bi morali biti vključeni vsi tisti delegati, ki so bili izvoljeni v posamezne organe. S tem usposabljanje še ni končano, ker bi morali tudi še v času samega mandata delegate seznanjati z vsemi tekočimi problemi in jih tako pripravljati na odgovorno delo v organu. V bodoče si moramo vsi prizadevati, da bo k vsakemu strokovnemu usposabljanju priključeno tudi druž-beno-samoupravno usposabljanje v razmerju vsaj 3 : 1 glede na skupno število razpoložljivih učnih ur v seminarju ali tečaju. S tako samoupravno politiko usposabljanja bomo počasi odpravili pomanjkljivosti v družbenih znanjih, s katerimi se srečujemo pri dosedanjem delu. J, Kocjan Eaotno kuliuraa politika v Savi Sindikalna organizacija in organizacija ZSM Sava sta decembra 1976 razpravljali o kulturni dejavnosti in njenem uveljavljanju v naši delovni organizaciji. Nosilci in animatorji kulture so bili do sedaj trije, in to: kulturno umetniško društvo Sava, komisija za kulturno dejavnost pri sindikatu in pri mladinski organizaciji. Da bi zagotovili skupno delo na tem področju in vpliv družbenopolitičnih organizacij, sta sindikat in mladina razrešili svoji komisiji in predlagali, da se vsa kulturna dejavnost organizira v okviru kulturno umetniškega društva. Na razgovoru predstavnikov kulturno umetniškega društva, kulturne komisije pri sindikatu in mladini ter foto-filmske sekcije, ki je bil 27. januarja, je bilo doseženo soglasje o bodočem delovanju. V okviru kulturno umetniškega društva bodo animatorji kulture delovali predvsem v dveh osnovnih smereh, t. j. v uveljavljanju že organiziranih sekcij (folklora, oktet, tamburaši, instrumentalna skupina, foto-filmska sekcija) ter uveljavljanju novih sekcij in raz- vijanju splošne kulturne dejavnosti (gledališke, operne in filmske predstave, organizacija in izvedba proslav, knjižnična dejavnost itd.). Denarna sredstva za delo sekcij so predvidena v okviru sklada skupne porabe, medtem ko bosta drugi del dejavnosti financirali mladinska in sindikalna organizacija iz svojih sredstev. Vendar pa je to le začasna rešitev za letošnje leto, medtem ko bodo že v 1978. letu skupna sredstva za celotno kulturno dejavnost zagotovljena z gospodarskim načrtom. Pri tako široko zastavljeni in organizirani kulturni dejavnosti pa se postavlja vprašanje namestitve delavca, ki bi poklicno delal na tem področju. Predlogi so bili v preteklih letih že, vendar so naleteli na odklonilno stališče, ki pa bo moralo biti spremenjeno, če resnično želimo organizirano in vsebinsko bogato kulturno dejavnost v Savi. Že v dosedanjem delu se je pokazalo, da posamezni animatorji kulture delno med delovnim časom, večino pa izven njega, ne morejo v celoti opravljati zahtevnih nalog. Peter Bogataj V razpravi o poenotenju kulturnega delovanja v Savi so bila mnenja precej različna. Ob zaključku pa so bili vendar enotni. 8 Periskop Naš razgovor Norijo Na današnji razgovor sem povabil sodelavko, ki že skoraj sedemnajst let dela in živi med nami. Skromna, neopazna, delavna in prizadevna. Pa vendar se po nečem precej razlikuje — sicer pa preberite. — Koliko časa ste že v Prevleki valjev? V tem oddelku delam že peto leto, prišla pa sem iz cevarne, kjer sem delala 12 let. Delo je tu celo težje kot na prejšnjem delovnem mestu (prenašanje in dviganje). Delovni pogoji so enaki, saj je bilo v cevami več prahu, tu pa je slabši zrak. Tudi zaslužek ni bistveno večji. K Prevlekam valjev sem prišla zaradi dvoizmenskega dela, kar pomeni ženi skoro največjo ugodnost v primerjavi z delom v treh izmenah. — Imate družino. So otroci v vasi odsotnosti v varstvu? Glede varstva sem kar zadovoljna. Večji, ki mu je 12 let, hodi v šolo, 6 letna deklica pa je v otroškem vrtcu. Stanujemo v svoji hiši že 7 let. Veliko problemov rešiva lažje, ker sva oba zaposlena v Savi. Mož dela kot vzdrževalec v Valjarni na tri izmene, kar nama pride prav tudi ob urejanju družinskih vprašanj, predvsem pa vrstva otrok. — Ste ob gradnji hiše dobili posojilo v Savi? Posojilo sva dobila dvakrat. Prvič 7.500 din, pred kratkim pa še 20.000 din. — Kljub tolikim delovnim letom ste se odločili za šolanje. Mislim, da imajo mnogi boljše pogoje glede šolanja, pa o tem ne razmišljajo! Vedno sem si želela, da bi napredovala v znanju. Vsa ta leta sem se posvečala družini, ob majhnih otrocih se je težko šolati. Z leti otroci postanejo samostojnejši. Zato sem se vpisala v večerno osemletko. Moram priznati, da mi je bil pri študiju v veliko pomoč mož, ki me podpira in vzpodbuja. Seveda pa precejšen del učenja še vedno odpade na večerne ure, ko je gospodinjsko delo opravljeno. — Gotovo predstavlja tako šolanje za vas, ženo, mater, precejšen napor? Res je bil začetek precej težak. Treba je bilo začeti vse znova, saj je minilo skoraj 18 let, odkar sem zapustila šolske klopi. —■ Koliko časa pa ste sedaj hodili v šolo? 8. razred sem končala v 5 mesecih. Delavska univerza je organizirala osnovno šolo, predavanja smo imeli v Predosljah, kamor sem se vozila s svojim avtom. Sedaj se počutim dobro in skoro nimam strahu ob vpisu na poklicno gumarsko šolo v okviru Izobraževalnega centra Sava. če bo šlo, bom poskusila še na srednji šoli. Seznanili so nas že tudi delno z učnim programom za gumarsko šolo. Upam, da bo šlo. — Kako se počutite v šoli po tolikih letih? Predvsem v osnovni šoli sem se znašla med soraj samimi mladimi. Pa so me vseeno sprejeli medse. Ob študiju smo postali prijatelji. Če pravijo, da je današnja mladina slaba, tega jaz nisem občutila in lahko rečem, da smo se dobro razumeli. — Kako gledajo na vaše izobraževanje v oddelku? Ko sem začela hoditi v večerno šolo, so mi omogočili delo v dopoldanski izmeni. Poleg tega so mi odobrili 5 dni izrednega študijskega dopusta. Tak odnos vodstva delovne organizacije do izobraževanja me vzpodbuja, da z začetim delom nadaljujem. — Kaj menite o uspehu in rezultatih vašega tozda? Čutim, da tisti, ki so odgovorni, da delo v oddelku teče, svoje delo opravljajo z odgovornostjo. Seveda se je treba o marsičem pogovoriti, saj bi se sicer slabše razumeli in verjetno bi bili tudi rezultati slabši. — Veste, kako gospodarsko stoji Sava? O tem nam dosti povedo na zborih delavcev. Na teh zborih dajemo tudi svoje predloge, vendar še vse premalo o zadevah, ki se najbolj neposredno tičejo našega dela in načrtov. — Poznate družbenopolitične delavce v oddelku, npr. predstavnika sindikata? Poznam jih, to pa zato, ker so prisotni, so med nami. V to delo bi se še bolj vključila, vendar sem se sedaj posvetila šoli. — Kaj predlagate, da bi se v vašem tozdu izboljšalo, spremenilo? Naši prostori so premajhni, prenatrpani, založeni. Želimo si večjega delovnega prostora. Bojimo se požarov. če bi prišlo do večjega požara, bi se težko vsi rešili. Že tudi sama sem bila prisotna ob izbruhu požara. Lahko rečem, da smo vsi pravilno ukrepali, vsak je pograbil gasilni aparat in ogenj nam je uspelo pogasiti. — Menite, da pišemo dosti o delavcih iz proizvodnje? Časopis redno preberem, vendar opažam, da se še vedno premalo poznamo. Tudi delavci iz proizvodnje radi slišijo besedo o sodelavcih, o njihovem delu in problemih. Taki prispevki jih zanimajo. — Kaj je za vas Sava? Sava mi veliko pomeni, tu živim in delam, zato sem se vpisala v gumarsko šolo, da bi po svojih močeh pomagala graditi Savo, v kateri bom verjetno preživela še vsa delovna leta. Sodelavki Mariji želimo še veliko šolskih uspehov pa tudi osebne sreče in zadovoljstva v krogu vseh, ki jo imajo radi. Jože štular Aktivni počitek med delom V svetu so številni strokovnjaki že pred desetletji prišli do spoznanja, da odmor zmanjšuje utrujenost, eksperimentalno pa je dokazano, da se utrujenost hitreje zmanjša pri aktivnem odmoru. Na kratko bi lahko rekli, da je počitek v nasprotju z delom oziroma sredstvo za vrašanje funkcionalnih sposobnosti organizma v normalno prvotno stanje. Potreba po počitku nastane zaradi fiziološke neudobnosti, ki se s stopnjo utrujenosti in subjektivnega napora povečuje vse dotlej, dokler ni prekinjena zveza ali kontinuiteta dela. Če bi spremljali krivuljo delovne storilnosti pri posameznem delavcu ali skupini, bi opazili, da niha. V začetku delovnega dne se krivulja dviguje, dokler med 1. in 2. uro dela ne doseže svojega maksimuma. Seveda je to odvisno od vrste in narave dela. Produktivnost ostane potem določen čas na tem nivoju, potem pa prične padati. To je posebno vidno po 5. uri dela, ko se krivulja prične bolj strmo spuščati navzdol. Dokazano je tudi, da si delavci prav zaradi stopnjevane utrujenosti in fiziološkega neudobja jemljejo krajše pavze, ki niso uradno določene in ki jim pravimo spontane ali »ukradene« pavze. Da bi zmanjšali utrujenost in zmanjšali število spontanih pavz, so v procesu dela pričeli v svetu uvajati najprej eno, nato pa več kratkih pavz za počitek. Eksperimentalno so kmalu na to številni fiziologi dela dokazali, da se utrujenost hitreje zmanjša pri aktivnem odmoru. Z drugimi besedami: bolj koristno za osebno počutje je, če med odmorom ne počivamo tako, da sedimo, ampak, da smo aktivni, vendar z drugimi gibi kot med svojim rednim delovnim časom. Taka aktivnost pa so lahko gimnastične vaje (telesne vaje), ki se po svojem značaju razlikujejo od delovnih gibov. V moderni proizvodnji vpliva na utrujenost cela vrsta dejavnikov, katerih izvor ni samo v telesni ali duševni obremenitvi, ampak tudi v fizikalnem in socialnem okolju, zato je zelo pomembno, kakšna je vsebina aktivnega odmora. Pri tem gre za to, da pri aktivnem počitku obremenimo tiste dele telesa ali organske funkcije, ki pri delu niso sodelovali ter da menjamo okolje, v katerem ni dejavnikov, ki so pri delu negativno vplivali na dobropo-čutje (ropot, smrad, prepih, vročina, itd.) Glede na čas delimo aktivni počitek na: — uvodno ogrevanje, — aktivni počitek v 30-minutnem odmoru, — aktivni počitek v posebnih mi-kro pavzah. Ker smo se v Savi opredeliil za aktivni počitek v posebni (mikro) pavzi, bi bilo prav, da na kratko nanizamo njene glavne značilnosti. Osnovni namen posebne rekreacijske pavze je, da obnovi od dela in delovnega okolja prizadete funkcionalne sposobnosti delavca, da zmanjša ali odstrani utrujenost, da zmanjša število in trajanje spontanih pavz, da poveča voljo za delo in s tem dvigne produktivnost dela. ČASOVNA OPREDELITEV PAVZE Iz raziskav je razvidno, da sta najugodnejši dve pavzi. Prva za malico nekaj pred 4. uro dela in druga za rekreacijo med 5. in 6. uro dela. Vsebina rekreacijske pavze je odvisna od vrste dela in utrujenosti. Posebna rekreacijska pavza je sestavljena iz kompleksa gimnastičnih vaj, ki se izvajajo ob glasbi in spremljavi. Kompleks je sestavljen iz 7 do 9 vaj. To je razteznih, krepilnih in sprostilnih in traja od 6 do 8 minut. I. Vaje za gibljivost (raztezne vaje) — vaje za ramenski obroč, — vaje za hrbtenico, — vaje za kolčni obroč. II. Vaje za moč (krepilne vaje) — vaje za roke in ramenski obroč, — vaje za hrbtne mišice, — vaje za trebušne mišice — vaje za mišice nog in stopal. III. Sprostilne vaje Lokalni učinek proizvodne gimnastike: — večja vitalna kapaciteta in boljši krvni obtok, — večja elastičnost prsnega koša, — zboljšanje dela srca pri povečani obremenitvi, — zmanjšanje glavobolov in bolečin v vratu in hrbtu, — strostitev utrujenih mišic, — krepitev neaktivnih mišic, — vzdrževanje normalne gibljivosti v tistih sklepih, kjer je ta zaradi minimalnih pogojev pri delu prizadeta, — sproščanje pri delu prenapetega mišičevja in živčevja. Zaradi teh številnih utemeljenih prednosti aktivnega počitka pred pasivnim smo pred kratkim pričeli uvajati aktivni počitek med delom za delavce v novi upravni stavbi. V novi upravni stavbi smo pričeli zato, ker so za to najboljši pogoji (mikro klima, primeren prostor za vadbo). Pavza je organizirana vsak dan v začetku 30-minutnega odmora, ki je namenjen za malico in traja 7 minut. Prvi vtisi so zelo vzpodbudni, zato bomo postopoma vključevali delavce iz FRS, SIS, strokovnih služb TAP, TTI, UU, KET, vzporedno pa bodo potekale priprave za uvedbo aktivnega počitka za delavce v neposredni proizvodnji. EDO MODIC 9 Mi med seboj Družina O nastanku in razvoju družine ter na splošno o položaju družine v današnji družbi sem slišal in bral v šoli in v različnih knjigah, časopisih in revijah. To je tema, ki človeka vedno pritegne in mu z odgovori postavlja vedno nova vprašanja, še posebno takrat, ko sam »zajadra v mirne vode« zakonskega stanu in se začnejo pred njim kopičiti problemi, o katerih se mu poprej še sanjalo ni. Zato menim, da veliko mladih zakoncev stopi v novo življenje mnogo premalo pripravljeno, da bi premagovali ovire, ki si jih s svojo neizkušenostjo dostikrat sami postavljajo. Ker sta verjetno poglavitna pogoja za obstoj družine družbeni standard in zavest članov družine, se bo tudi družina razvijala vzporedno z družbenim in ekonomskim razvojem. Verjetno ne bo več tiste navezanosti in odvisnosti drug od drugega. Danes se otroci v šolah že od samega začetka učijo večje samostojnosti se veliko laže vključijo v novo okolje. Nekateri trdijo, da je družina danes vedno bolj zaprta vase, v svoj krog, da ljudje v blokih niti sosedov ne poznajo. Morda je to res, vendar se je zelo povečal krog ljudi, znancev, dejavnosti itd., v katerem danes živijo, in s tem družina vedno bolj postaja del celotne družbe. Mislim, da so odnosi v naši družini dokaj dobri, četudi prihaja do občasnih »družinskih debat«. Poglavitno pa je to, da spori preidejo v debato, ki ima skoraj vedno svojo dobro plat večjo kot slabo, četudi ena stranka potegne trenutno krajši konec, kar pa se potem vsem skupaj obrestuje v pozitivnem smislu. Večina mladih družin ima danes največje probleme okoli stanovanja, varstva otrok, kratko rečeno, da se postavi na noge in si najde svoje mesto v družbi. To je dostikrat vzrok, da težave prerastejo in preživijo njen namen in obstoj, kar pa ni cilj naše družbene ureditve. Mislim, da naša tovarna vlaga ogromna sredstva v izgradnjo novih stanovanj, vrtcev, šol itd. morda mnogo več kot drugod, vendar si družine z rastjo cene stanovanj vedno teže privoščijo svoj dom, četudi najemniško stanovanje, da ne govorimo o nakupu. Posojilo tovarn ob dodelitvi stanovanja, ki je bilo pred nekaj leti skoraj simbolično, je danes skoraj nepremostljiva ovira za družino s povprečnimi osebnimi dohodki. Jaz sem vedno zato, da gradimo to, kar najbolj rabimo, vendar naj se gradi in prodaja čim ceneje, da bo dostopno vsakemu delovnemu človeku, saj imeti stanovanje ni luksuz, ampak eden izmed pogojev za obstoj družine. Stvari, ki karakterizirajo družino, so ostale še vedno iste, kot so bile pred sto leti. Zato mislim, da se družina ne zapira, temveč obratno in se njeno bistvo ter namen verjetno še dolgo ne bosta spremenila. Ce ne drugega, bo čustvena vez vedno prisotna in pomemben dejavnik v obstoju družine, ki je tudi ena izmed osnov zdrave in napredne družbe. Čtivo, v katerem je bila obravnavana družina s kateregakoli vidika, sem že od nekdaj rada prebirala. Z razvojne, zgodovinske strani (podobno, kot je v našem glasilu izhajal v nadaljevanjih članek Družina) sem imela najprej priliko poslušati na političnem tečaju za predsednike mladine 1948. leta kot 16-letno dekle. Snov o družini je bila vpletena med splošna predavanja z namenom vsestranske izobrazbe. Predavanja so bila kvalitetna, saj so predavali npr. J. Regent, B. Ziherl, F. Kozak, ki jih je bilo veselje poslušati. Veliko več trajnih vtisov in jasnih predstav v zvezi z družino, odnosi v družini in vzgojo otrok pa sem dobila pri predmetu psihologija in pedagogika med študijem na univerzi. Predavatelj je bil starejši profesor S. Gogala, ki je znal čudovito povezovati teorijo s prakso. Filozofi so svet razlagali, gre pa zato, da ga spreminjamo Svoje lastne bogate življenjske izkušnje kot mož, oče in ded je povezoval oz. primerjal z dognanji svetovnih mojstrov na tem področju. Z gotovostjo lahko trdim, da sem si prav pri tem predmetu izoblikovala osnovna načela glede odnosov v družini, ki so mi še danes pomagalo in vodilo, seveda skupaj z individualno pridobljenimi izkušnjami glede na specifično okolje in situacije. Med pisatelji sem rada posegala po knjigah Pearl Bučko ve, ki zelo pogosto obravnava položaj žene, zakon in odnose, zlasti vzhodnega sveta. V zakonu imava dva otroka, dečka, stara 14 in 10 let. Ker spadam v takozvano »vojno generacijo« otrok, sem se šolala s štiriletno zamudo in sem se zato tudi dokaj pozno poročila (v 29. letu). To ima prav gotovo svoj poseben vpliv na naše medsebojne razumevanje. Otroka sta bila zelo zaželena. Ta skopa navedba okoliščin, se mi je zdela nujna, preden poskusim odgovoriti na vprašanje, kakšni so odnosi v naši družini in kaj vpliva nanje. S trezno presojo in četudi z rahlo kritičnim gledanjem, ne bi mogla reči drugega kot to, da so odnosi v naši družini dobri in da se razumemo. Osnova temu, kot jaz občutim, je medsebojno spoštovanje. Temeljno načelo, ki ga dosledno izvajam, je: upoštevanje otroka kot človeka z željami in pravicami, ki jih imamo odrasli, le da skoraj brez izkušenj in mu je zato potrebna pomoč in nasvet. Smatram, da so od takega ali drugačnega gledanja in obravnavanja otrok zelo odvisni odnosi v družini. Soglasje staršev in enotni nastop, pa utrjujeta dobre odnose. Ali vplivajo na odnose otroci, družba, soseska, šola, izobrazba, razgledanost, značaj itd? To so faktorji, od katerih vsak lahko vpliva na odnose v družini, bodisi neposredno ali posredno. Menim celo, da lahko isti faktor vpliva v eni družini drugače kot v drugi. Torej so odnosi v pretežni meri odvisni od nas samih — tvorcev družine. Menim, da so nesoglasja v družini nujna. Nemogoče je, da bi se vsak član družine vedno strinjal z mnenjem in vedenjem drugega. Tu so že kali za nesoglasja. Seveda je lahko med težo nesoglasij zelo velika razlika, če vlada pripravljenost za prisluh in pogovor, ni sreča družine s tem prav nič ogrožena. Ista nesoglasja povzročijo mogoče drugje katastrofo. V naši družini so mi najbolj ostala v spominu nesoglasja zaradi odsotnosti moža z doma, zlasti, ko sta bila otroka še majhna. To niso bila nesoglasja zaradi kakršnihkoli sumničenj, ampak zato, ker je bila s fizično odsotnostjo izključena možnost vsakršne pomoči pri vsakdanjih opravilih. Pogovor in strpnost se dobro obrestujeta. Do nesoglasij pri vzgoji otrok pri nas ni prišlo, kaže, da sva z možem tu znala sporazumno usklajati želje in potrebe otrok z najinim mišljenjem. Če so še bolj potrudim pri brskanju po spominu, kaj naju je še kdaj iztirilo, se, razen navedene pomankljive pomoči pri delu ničesar ne spomnim. Način reševanja: čimprejšnji pogovor v zvezi s problemom, ki je izzval nesoglasje, zmerno popuščanje ob istočasnem upoštevanju prejšnjih navad partnerja in strpnosti. Sčasoma imaš občutek, da se je zadeva sama od sebe uredila v zadovoljstvo cele družine. Pri nsalednjem vprašanju bo moj odgovor verjetno najskromnejši, zadrega pa največja. Resnično je čutiti splošno in vsestransko sproščanje, osvobajanje in popuščanje. Tudi moralna načela niso pri tem izjema. Razvoj družbe in izboljšanje materialne osnove, mislim, da se je že pokazalo, ni pogoj in garancija za trdnejše vezi v družini, za večje zadovoljstvo in boljše razumevanje. Ne vem, če bom rabila pravi izraz »dehumanizacija« in ne vem, če si to besedo pravilno razlagam. V svoji predstavi jo vidim in občutim kot izgubljanje čuta do sočloveka in ugašanje topline na eni strani v majhni enoti — družini, na drugi strani pa širše — med ljudmi. Poznane so mi »variante« oziroma tudi že uzakonjene spremembe medsebojnih zvez. Zagovorniki teh bi verjetno znali našteti mnogo pozitivnih strani. Jaz jih ne vidim. Vsakršen »poskus« pred sklenitvijo zakona in življenje v dvoje »kar tako« smatram za zelo neresen. Upoštevam namreč stanje, kakršno trenutno je. Zavest ni tako visoka in se ne razvija tako hitro, da bi lahko na njej gradili tako odgovorno in resno stavbo življenje dveh ljudi z naravnimi posledicami — otroci, družina, kot je »zakon« ah »ne zakon«. Sedanji ah dosedanji način uradne zveze je pustil v partnerju občutek sodgovor-nosti. Če je tega občutka v spontani obliki premalo, se že najde »uradno zdravilo«. Če pa te možnosti ni, je dana prilika za »danes tukaj, jutri tam ...« Novica Iz zapisnika 23. seje izvršnega odbora združenja tozdov kemične in gumarske industriej pri Gospodarski zbornici SR Slovenije povzemamo dva sklepa pod točko Evidentiranje investicij: — KONUS, Slovenske Konjice — rekonstrukcija proizvodne linije umetnega usnja Konit v vrednosti 59.000.000 din z dne 8. 12. 1976. O nameravani investiciji smo obvestili Savo Kranj. Stališče Save je pozitivno samo v primeru, da gre za rekonstrukcijo obstoječe proizvodnje. Če gre za spremembo tehnologije postopka (nanosi PVC ali poliuretana), želi Sava Kranj usklajevalni sestanek. Po prejemu sklepa usklajevalnega sestanka bo predmetna investicija evidentirana. — Sava, Kranj — povečanje obsega prodaje z odpiranjem nove prodajalne v občini čačak z dne 15. decembra 1976 v vrednosti 280.000 din. Sklep: Izvršni odbor soglasno podpira nameravano investicijsko vlaganje. Novice Naše skladišče v Ljubljani V Kranju nam manjkajo lastni skladiščni prostori za izdelke in deloma za surovine. V kratkem času, t. j. v tem letu, nimamo možnosti, da bi zgradili lastna skladišča, ker nimamo na razpolago investicijskih sredstev v ta namen, zato imamo tudi skladiščne prostore v najemu, ki jih moramo v doglednem času izprazniti oz. preseliti izdelke. Glede na razdrobljenost teh skladišč in slabo funkcionalnost ter relativno visoke stroške za najemnine in medskladiščne prevoze in veliko potreb po delavni sili iščemo rešitev te problematike na različne načine. Poleg tega moramo upoštevati, da izdelki niso primerno vskladiščeni, ker nekatera skladišča ne odgovarjajo sodobnemu načinu distribucije in smotrnega gospodarjenja z dobrinami, ker so naši izdelki v času velike proizvodnje in sezonskih nihanj v dinamiki prodaje vskladiščeni na prostem in le zasilno zaščiteni. Pomanjkanje skladiščnih prostorov predstavlja ozko grlo in zavira smotrno poslovanje prodajne organizacije. Na podlagi teh ugotovitev in bodoče rasti proizvodnje bo potrebno reševati distribucijsko in prodajno sposobnost prodajne or- ganizacije. Ni mogoče razviti ustrezne prodajne organizacije, ki jo zahteva sedanja možnost proizvodnje, z obstoječimi, zlasti pa z moderniziranimi kapacitetami, ki bodo spremenile tudi delno kvalitativno in kvantitativno sestavo sedanje proizvodnje. Za začasno rešitev navedene problematike smo sklenili najemno pogodbo z BTC Javnimi skladišči v Ljubljani za skladiščne prostore v izmeri 7045 m2. V skladišču je na razpolago železniški tir z nakladalno rampo in rampami za promet s tovornimi in dostavnimi avtomobili. V skladišču so pisarniški in sanitarni prostori. Na razpolago je kontejnerski terminal, carina in špedicija in druge usluge, ki so potrebne v zvezi s prometom blaga. Z najemom skladišča v Ljubljani bomo dosegli racionalnejše, smotrnejše in učinkovitejše poslovanje naše prodajne organizacije in bodoče skupne prodaje. Skladišče bo organizirano za potrebe Prodajne organizacije Sava za celoten asortiman in za potrebe TTI, razen vnetljivih snovi in posebnih naročil, ki jih izvršujemo tudi nadalje z lokacije v Kranju. Lojze Šavorn Kdo je odgovoren za požarno varnost? Smo ena redkih delovnih organizacij v Sloveniji z organizirano strokovno službo, katere osnovna delovna dolžnost je varstvo pred požarom. Poleg tega imamo urejene zakonske predpise s področja varstva pred požarom. Imamo tudi dobre rezultate preventivnega in represivnega delovanja na področju požarnega varstva. Samo podatki, da smo imeli v zadnjih treh letih poprečno letno po 25 začetnih požarov in da se je od teh le eden končal z večjo škodo, da je bilo v teh treh letih izpraznjeno samo za potrebe gašenje požarov več kot 200 gasilnih aparatov in da od teh niti eden ni zatajil, (aparate namreč polnimo sami, razen tistih, ki so bili nestrokovno uporabljeni), nam povedo, da je naše požarno varstvo dobro organizirano. Ob tem pa so se v naši delovni organizaciji pojavljale nekatere nejasnosti, predvsem, kakšne so naloge poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Novi zakon o varstvu pred požarom je razčistil take nejasnosti prav z namenom, da bi bilo varstvo pred požarom čim bolj strokovno organizirano in da ne bi bilo nejasnosti takrat, kadar bo enotnost najbolj potrebna, torej pri gašenju požara. Zakon jasno določa, kdo je poklicni in kdo prostovljni gasilec. Oba si morata prizadevati za čim boljše preventivno varstvo pred požarom, zlasti poklicni gasilec, vendar je poklicnemu gasilcu to tudi poklic in delovna dolžnost, medtem ko ima prostovoljni gasilec svojo osnovno delovno dolžnost izven gasilstva. Zelo zgrešeno je mišljenje, da nam sedaj prostovoljni gasilci niso več potrebni. Zelo so nam potrebni, predvsem pri gašenju požara, kakor tudi pri izvajanju preventivnega varstva pred požarom. Veliko vlogo odigrajo, ko so ob izvrševanju svojega dela lahko drugim za vzor pri upoštevanju požarno varnostnih predpisov. Prostovoljno gasilstvo pa ima v Savi tudi lepe uspehe, saj je bilo od ustanovitve do danes eno najboljših gasilskih organizacij v Kranju. To pa je treba spoštovati Štefan Luštrek, vodja poklicnih gasilcev in se obenem prilagajati novim zahtevam in razvoju varstva pred požarom, ki v taki delovni organizaciji kot je Sava, ni več organizirano samo na prostovoljni osnovi. Važno je tudi da se zavedamo, da varstvo pred požarom ni samo domena poklicnih in prostovoljnih gasilcev, temveč je to pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, nekateri izmed njih, to pa so predvsem vodstveni in vodilni delavci, pa imajo po zakonu in po našem pravilniku o varstvu pred požarom še posebno odgovornost. Dne 24.1.1977 so nas obiskali predstavniki Ljubljanske banke, med katerimi je bil tudi generalni direktor tovariš Rotar. Poleg njih so v razgovorih sodelovali še predstavniki skupščine občine Kranj in podružnice Ljubljanske banke v Kranju. Namen srečanja je bil predvsem dogovarjanje o načinu vključevanja Save v srednjeročni program Ljubljanske banke. Vzporedno s tem so potekali tudi razgovori o tekoči problematiki, in sicer o izpadu dohodka v lanskem letu in pomanjkanju investicijskih sredstev. Tako kot se nikoli! Marsikdo, ki je prišel v Totro v četrtek, 13.1.1977, se je začudil, ko na parkirnem prostoru pred tovarno ni bilo običajne gneče, pa tudi po pisarnah in obratih je bilo nekam prazno. Ta dan je bilo odsotnih poleg ostalih še 59 krvodajalcev! V Totri že vrsto let enkrat ali dvakrat na leto organiziramo krvodajalsko akcijo, vendar tako množičnega odziva do sedaj še ni bilo. Za oddajo krvi se je prijavilo 63 članov kolektiva. Za tak rezultat ima naj večjo zaslugo osnovna organizacija sindikata, saj je dobro zastavljena propagandna dejavnost prepričala člane o humanosti in potrebi udeležbe v krvodajalski akciji. Omembe vredno je tudi to, da je osnovna organizacija sindikata namenila vsakemu krvodajalcu 50,00 din, poleg tega pa je za vse po končanem odvzemu krvi pripravila pri Micki izdatno zakusko. Predsednik sindikalne konference tovariš Boris Bricelj je optimist in napoveduje, da bo v naslednji krvodajalski akciji iz Totre sodelovalo kar 100 članov. To mu kar verjamemo, saj so vsi, ki so to pot sodelovali, z navdušenjem pripovedovali tako o samem odzvemu krvi, kakor tudi o kasnejšem »regeneracijskem« srečanju pri Micki, kar bo po vsej verjetnosti pozitivno vplivalo tudi na tiste, ki se to pot še niso odločili za krvodajalstvo. Poročilo o vpisu posojila za ceste Čeprav je bilo poročilo o vpisu posojila za ceste zaključeno že pred časom, so bile nekatere nejasnosti, ki jih je bilo treba raziskati. Poročilo, ki ga objavljamo v tej številki, je torej dokončno, vendar pa zaradi celovitosti zahteva določeno pojasnilo. Gre namreč za to, da nekateri tozdi niso dosegli predvidene vsote vpisa, zato tudi v končnem rezultatu za celotno Savo nismo dosegli 100 % predvidenega vpisa. Ko smo se pogovarjali s predstavniki TTI, zakaj več kot 10 % manj vpisa, so povedali, da so imeli v letu 1976 izredno velik procent fluktuacije (prekinitev delovnega razmerja, odhod k vojakom), povedali so nam tudi, da so si zelo prizadevali, da bi vpisali vsi, zato je tudi ostalo zelo majhno število tistih, ki tega niso hoteli. Podobno bi najbrž lahko zapisali za TAP, medtem ko so v ostalih enotah vpisali 100 °/o predvidenega posojila ali več. J. Š. SAVA KRANJ — VPIS POSOJILA ZA CESTE 1976 Vpisno mesto SKupno število zaposlenih Število zap., ki je vpisalo S Povprečni netto OD 2 Predvidena vsota vpisa posojila Vpisana vsota posojila Indeks Opomba oss 720 711 98,75 2092,17 1506362,40 1561840,00 103,68 Št. zap. v OSS (720) je šteto samo za področje SRS TTI 1378 1309 95,00 1870,12 2577020,00 2304380,00 89,42 TAP 1018 1000 98,20 2138,00 2176484,00 2111668,00 Pri izrač. vpis. vsote so odšteti 97,02 tisti vpisniki posojila, ki so zapustili DO KET 476 465 97,68 2051,99 854100,00 858300,00 100,49 UU 174 172 98,85 1898,96 330419,91 340100,00 102,90 Sava 3766 3657 97,10 2010,24 7444386,31 7176288,00 96,00 Upoštevan je samo vpis posojila posamez., ne pa vpis posojila tozdov S. februar, slovenski kulturni praznik SEM DOLGO UPAL IN SE BAL, \ SLOVO SEM UPU STRAHU DAL; SRCE JE PRAZNO SREČNO NI, NAZAJ SI UP IN STRAH ŽELI. 8. februar — 128. obletnica smrti Franceta Prešerna Ob tem prazniku marsikdo razmišlja o Francetu Prešernu, o njegovem pomenu in žal marsikdo mora priznati, da se še ne zaveda popolnoma njegove veličine, da premalokrat prebira njegove pesmi, da se premalo poglablja vanje. Prešeren je bridko občutil majhnost takratnih slovenskih razmer, v katerih njegove pesmi niso bile prijazno sprejete, še več, celo trpeti je moral zaradi njih. Slovenske pesmi je pisal v času, ko sta bila slovenski narod in slovenski jezik prezirana. Prav z njegovimi pesmimi pa je slovenska književnost dosegla evropsko višino, saj se odlikujejo po obliki in vsebini. V svojih pesmih je neustrašeno izpovedoval vero v zmago napredka in pravice, želje po osebni sreči je prepletel z željo po narodovi osvoboditvi. Vrednost njegovih pesmi so pričeli ceniti šele poznejši rodovi. Prav posebno draga pa je bila Prešernova pesem borcem v času narodnoosvobodilnega boja. V naši svobodni Jugoslaviji so se Prešernove ideje uresničile, zato nam Prešeren še danes pomeni veliko. Mladi Kersnik je nekaj pošepetal prijatelju Hoffernu in zapela sta: »Luna sije, kladvo bije ...« Ostali so pomagali in lovili glasove z večjim ali manjšim posluhom. Pesniku samemu pa je bilo grlo kakor zadrgnjeno. V njegovih očeh so bile solze. Zakril si je obraz z roko. »Tudi tvojo »Zdravljico« bi morali oglasbiti, da bi jo peli, kadar sedimo pri vinu,« je dejal Kastelic. »Le zadnjo kitico bi moral prej nekoliko izpremeniti.« Prešeren ga je pogledal, ne da bi odprl usta; z roko se je obrisal preko lica. Kersnik pa je vprašal namesto Prešerna: »Zakaj izpremeniti?« »Nu, tako se mi zdi, da konec ni pravi.« In obrnjen proti pesniku je razlagal: »Prej napijaš Slovencem in Slovanom, mladenkam in fantom, ki jih bo domačijo srčno branit klical čas; človek pričakuje, da kon- čaš s krepkim ,v boj'! — namesto tega pa napijaš vsem narodom in zaključiš: Naj živi bog, kar nas dobrih je ljudi! Ali se ti ne zdi, da pesem nima pravega zaključka?« Prešeren je zrl predse v kozarec in — molčal... Dobrota! Pravo člo-večanstvo ... Saj je vedel, tega ne bodo razumeli! Mučen molk je pretrgal Martinak s svojim čudnim modrovanjem: »Hm! Zares: dobrota izključuje boj. Dobrota sploh ni ideal, ki bi bil vreden kakršnega koli napora. Dobrota je sirota, pravi že pregovor. ,Dvigni se in udari'! to naj bi bilo geslo.« Drugi so mu pritrjevali. Kaj bi z dobroto narod, ki se šele bori za svobodo in enakopravnost! Prešernova spodnja ustna se je pričela tresti, oči so mu zažarale ... Ali ni človečanstvo, to je vse ono, kar nas loči od zverstva, največji ideal na zemlji? ... Seveda — brez boja ga ne uveljaviš. Utihnili so okrog njega in se ozrli vanj, češ: Zdaj nam jo zasoli! Se že pripravlja! Zdajle pride kakšna prav krepka! A ni prišla. Le tišina je čudno zazevala med njimi. Prešernova ustna se je umirila, s prsti je sukal kozarec pred seboj. Skrivaj so pogledi merili njegovo rumeno obličje. Le polagoma se je spet razživel pogovor. V srcih jim je ostala nedoločena muka ... Velikega duha, ki je plaval visoko nad njimi soncu naproti — niso razumeli. Niso razumeli na j višjega ideala, do katerega se je vzpel veliki pesnik. Začudeno so opazili novo spremembo na Prešernu: njegova plahost — ali je bil prezir? — njegov molk in njegovo vsej okolici odmaknjeno ždenje. »Bolan je. Življenje ga več ne zanima,« so sodili v srcih in si skrivaj govorili s pogledi. On pa je sedel med njimi, se včasih vzdramil iz zamišljenosti, pogledal po njih naokrog in se z mrtvimi očmi zazri predse. Zdravljica Prijatlji! obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi, vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Komu naj pred veselo Zdravljico, bratje! črno zapet’? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovražnike 'z oblakov rodu naj našga tresi grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobe njim roke si spone, ki jim še teže! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, de oblast in z njo čast, ko pred, spet naša boste last! Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ki naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! Mladenči! zdej se pije Zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup; ker zdej vas, kakor nas, jo srčno branit kliče čas. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, ki, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Nazadnje še, prijatlji! kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ki dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi! 12 Razno Mladina v lotil se zaveda potrebe po večji aktivnosti 20. 1. 1977 je bil prvi sestanek osnovne organizacije ZSM Totra v letošnjem letu. Mladinci so kritično ocenili svoje delo v preteklem letu. Izvedenih je bilo nekaj akcij, vendar ne dovolj, da bi bili s svojim delom lahko zadovoljni. Mladina je tudi premalo sodelovala z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju. Prav tako so bili kritično ocenjeni mladi komunisti zaradi premajhne aktivnosti. Po oceni dela v preteklem letu so se mladinci lotili obravnave plana dela za leto 1977. Pri tem jim je z nasveti pomagal predsednik sindikalne organizacije Totra tovariš Boris Bricelj in tudi tovariš Dušan Delani, član občinske konference ZSMS. Predvsem je treba akcije, ki jih imajo v načrtu, bolj konkretizirati, saj jim bo to omogočilo, da bodo naloge hitreje in bolje izpolnjevali. Ko že poročamo o mladini, naj omenimo še njihovo prvo solidarnostno akcijo v tem letu. Konec januarja je delavcu Francu Frančku, ki je član osnovne organizacije ZSM Totra, pogorelo vse imetje. Mladinci so soglasno sklenili, da mu pomagajo. Iz skromnih, prihranjenih sredstev so mu dali pomoč v znesku 2.000 din. Res to ni velik znesek, je pa veliko vreden, saj so z njim v stiski pomagali svojemu tovarišu — sodelavcu. Irena Jeza Tudi sreča pride ob novem letu V Zadnji številki Save 76 je bil objavljen razpis za novoletno zgodbo ali sliko. Žal smo v uredništvu dobili samo eno pismo z novoletno vsebino. Z ozirom na to, da je bil sestavek preobsežen za objavo v našem glasilu, smo prosili enega od članov odbora za informiranje, da jo skrajša, seveda s tem, da v ničemer ne okrne prave vsebine. Novoletno zgodbo objavljamo, avtorici se za sodelovanje lepo zahvaljujemo, nagrado pa ji bomo poslali po pošti. TTrpdništvn Novoletni dan. Na ta dan so vsi ljudje veseli. Tudi tisti, ki so imeli med letom težke trenutke — trenutke bolečine, solza in muk. Ali pa so tudi zares veseli? Ali ni ta veselost samo zaradi samega novoletnega dne, samo zaradi drugih ljudi? Bolečina srca je močnejša od radosti in veselja. Ali za take ljudi ne bi bilo bolje, da se izjočejo kot pa, da se delajo veseli in srečni? Zanje novoletni dan ne more biti prelomnica v življenju! Tako sem premišljevala, ko sem se dva dni pred novim letom sprehajala po mestu in opazovala praznični vrvež. Ali zares ne more biti?! Vrnila sem se domov. Kmalu zatem me je obiskala prijateljica Maja. Videla sem, da jo nekaj teži, to- Sjou>aWUrai\3 Sava, glasilo delavcev delovne organizacije industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasilo izdaja odbor za informiranje, izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Jože Štular, tehnični urednik Peter Bogataj, fotografije Ivan Draškič in Janez Jereb. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, telefon 25461, interno 482 ali 282. Tisk in klišeji GP Gorenjski tisk Kranj. Glasilo je oproščeno temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973. da ni in ni mogla spregovoriti. Toda končno. Zmagale so solze in na mojih ramah se je razjokala. Tako ji je malo odleglo in pokazala mi je pismo, ki ga je prejela od bratranca Bojana. Na hitro sem ga preletela; zastala sem ob vrstici: »Maja, pridi za novo leto k nam! Ne morem več vzdržati!« Takoj sem vedela, za kaj gre, saj sem Bojanovo družino poznala. Z Majo sem tam enkrat preživela počitnice. Bojan je bil edinec, a ni bil srečen. Ni bil deležen sreče toplega doma in materine in očetove ljubezni. Nasprotno. Starša sta mu ob vsaki priliki pokazala, da jima ni do njega; zaničevala sta ga, zasmehovala ter zelo pogosto tudi pretepala. Bojan ni bil srečen otrok. Zelo je bil navezan na Majo. Vezalo ju je trpljenje, kajti tudi Maja ni imela lepega otroštva. Njena mati se je vdajala alkoholu in prepiri so bili zelo pogosti. Majin oče je spoznal, da tako ne bo šlo več naprej in se je odločil za ločitev. Tudi Maja je to spoznala in sklenila, da bo ostala pri očetu. Nikoli ji ni bilo žal, kajti mati se je mesec dni po ločitvi smrtno ponesrečila. Njen odrešenik je bil avto. Vedela sem, kaj Bojanovo pismo pomeni za Majo. Morala bo iti k sorodnikom in tam tudi na silvestrski večer gledati, kako lastni starši uničujejo svojega otroka. Nisem dolgo premišljevala. Sklenila sem, da bom odšla z njo, da ji bom za oporo. Na pot sva odšli v četrtek, zadnji dan v letu. Avtobus naju je odložil že malo pred vasjo, tako da sva zadnji del poti prepešačili. Nisva veliko govorili. Majin obraz je bil bled in utrujen. Vedela sem, da se boji večera, ki je pred nama. Bojanovo trpljenje jo bo spominjalo na njene temne dni otroštva. Ko sva dospeli do hiše, kjer je živela Bojanova družina, sva že na dvorišču zaslišali vpitje. Pohiteli sva in ko sva vstopili, se nama je nudil mučen prizor; Bojana sta starša ravnokar pretepala. Najin prihod ju je presenetil in bila sta kar malo v zadregi. Bojan, sicer močan šest-najstletnik, pa ni mogel premagati solz — solz sramu in trpljenja. Bojanov oče se mi kljub vsemu ni zdel tako slab. Toda Bojanova mati! — Iz oči ji je žarelo sovraštvo in hudobija. Zmuznila sem se ven. Bila je lepa, jasna noč in na nebu so svetile z vede. Koliko zvezd! Zvezde ne poznajo trpljenja. Zakaj Bojan ni zvezda?! Za menoj je prišel na dvorišče tudi Bojan. Bil je na koncu s svojimi močmi in s težavo je iztisnil iz sebe: »Zakaj sem se rodil? Niti lastni starši me ne marajo. Tega ne morem več vzdržati. Odšel bom od doma!« Ta trenutek sem se odločila: govoriti moram z njegovo materjo. Moj sklep je bil trden in čakala sem na ugodni trenutek, ko bom sama z njo. Ta trenutek se mi je zares kmalu ponudil in s težavo sem začela: »Ali ne bi mogli vi. ..« Bojanova mati je verjetno zaslutila, kaj sem hotela reči, kajti zakričala je nad menoj: »Izgini, izgini iz moje hiše, ti, ti... zoprnica!« V oči so mi privrele solze, a vseeno sem ji do konca povedala to, kar sem že dolgo nosila v srcu: »Zakaj ste potem rodili Bojana, če ga zaničujete, pretepate, sovražite? Zakaj, zakaj, vi dobra zlata mati?« Zbežala sem iz hiše in tekla, tekla .. . Tekla brez cilja, tekla za vo- zom upanja za Bojanovo srečo. Toda voz mi je ušel, ušel na drugi konec sveta — vsaj tako se mi je zdelo. Ko sem tako tavala po vasi, sem nenadoma zaslišala, da me nekdo kliče. Bila sta Bojan in Maja, ki sta me iskala. Povedala sta mi, da Bojanova mati joče, joče zato, ker mu je toliko hudega storila, ker je zaradi nje trpel, ker ... tako da je rekla. Razveselila sem se. Torej vendarle. Srce ji je pokazalo pravo pot. Stekli smo proti domu. Prišli smo ravno opolnoči. Ko smo si zaželeli srečno novo leto, je mati objela svojega sina Bojana in ga poljubila. Poljub je bil dan iz ljubezni, iz srca — poljub, na katerega je Bojan čakal tako dolgo. Bili smo že v novem letu. Povsod sem videla nasmeh, pristen, neponarejen nasmeh sreče in veselja. To je bilo do sedaj moje najlepše novo leto, kajti k tej sreči sem nekaj pripomogla tudi jaz. Danes sem prepričana, da sem pomagala k sreči, družini, ki je skoraj že razpadla in da to ni bila samo trenutna, »novoletna« sreča, saj sem prejela pred dnevi Bojanovo pismo, v katerem mi piše: »Milena! Šele sedaj vem, kaj je to materina ljubezen in dobrota. Hvala, hvala ti za to srečo, do katere si mi pripomogla in ki je nepozabna«. Sedaj vem, da tudi sreča lahko pride ob novem letu. Milena JERMAN Savski planinci v letu 1976 in kako bo v letu 1977 ? Leto se je izteklo in prav je, da napišem nekaj besed o delu naše sekcije. Če sem kritičen, potem lahko zapišem, da bi lahko naredili še več, kot smo. Začetna vnetna, ki se je pokazala v začetku leta, je proti koncu usahnila, čeprav smo pri organizaciji naših izletov zelo odvisni od vremena in pa tudi od urnika delovnih sobot. Vseh izletov se je udeležilo okrog 200 članov našega kolektiva, kar je okrog 20 ljudi na izlet. Začeli smo s Kališčem in Komno kat zimskim treningom pred spominskim pohodom na Stol, ki je vsako leto v mesecu februarju. Skoraj bi pozabil omeniti še spominski pohod po poteh partizanske Jelovice januarja meseca. Marca meseca nas je že vabil spominski pohod na Po-rezen, ki se ga je udeležilo 42 Sav-čanov. Kljub težkim pogojem (sneg, led, slabo vreme) so se vsi udeleženci srečno vrnili domov. Lepo je uspel tudi izlet na Nanos, ki ga je vodil tov. Alojz Ilijaž. V poletnih mesecih je bilo nekaj izletov na Triglav z okolico; ti izleti so bili organizirani po posameznih tozdih oziroma službah. Tako so bili na Triglavu sodelavke in sodelavci iz RTI in KET, pod vodstvom tov. Franca Jeklarja in Bineta Ovina. Zadnji izlet, ki smo ga organizirali, pa je zaradi slabe udeležbe odpadel. Zavedamo se, da bi bilo dobro organizirati mogoče bolj zanimive izlete na bolj oddaljene vrhove, vendar moram takoj poudariti, da so taki izleti dragi (avtobusni prevoz) in da zahtevajo tudi močnejšo vodniško udeležbo. Voditi izlet v bolj zahtevna območja ali v nepoznane kraje zahteva zaradi varnosti udeležencev in pa uspeha izleta samega večje število izvežbanih vodnikov in v skrajnem primeru tudi sodelovanje gorske reševalne službe. Tako močne vodniške ekipe pa trenutno v našem podjetju še nimamo. Za drugo leto imamo v načrtu poleg udeležbe na tradicionalnih pohodih, kot so pohod po poteh partizanske Jelovice, spominski pohod na Stol, Porezen, dan Kokrškega odreda itd., večjo prisotnost na vrhovih okoli Kranja, ki spadajo v na novo odprto transverzalo »Kranjski vrhovi«, ki je bila odprta v letu 1976. Namen te transverzale je večja prisotnost slovenskih planincev na obmejnih vrhovih, kot so Virni-kov Grintovec, Velika Baba, kjer do. slej ni bilo možnih pristopov oziroma so vodili z avstrijske strani. Poleg tega nam ta transverzala odpira nove, doslej nepoznane pristope na Rinko, na Stegovnik, Javorov vrh itd. Izleti, razen na Babo, Rinko, niso alpinistično zahtevni, možni so enodnevni izleti in tudi avtobusni prevoz nam ne bo pobral preveč denarja. Planinski vestnik, glasilo slo-venskih planincev, je preko naše sekcije naročilo 70 članov našega kolektiva. To je lepo število, še lepše pa bi bilo, da bi se nekateri od teh naročnikov udeležili tudi naših izletov. Upam, da nam bo v letu 1977 vreme bolj naklonjeno, da se bomo bolj pogosto srečevali na naših izletih, obenem pa ždim vsem članom kolektiva Save v svojem imenu in v imenu planinske sekcije srečno in zdravo novo leto 1977 ter veliko delovnih uspehov. Stane Markelj