Prejeli smo pismo 
Izlet po delu Dolenjske
Letos mineva skoraj 30 let, ko je KO ZZB VVI Dobrova organiziral prvi izlet za člane, njihove sorodnike in znance.
Prvi izlet je bil namenjen obisku Kumrovca, rojstnega kraja maršala Tita. Od takrat se vsako leto organizira izlet v partizanske kraje širom v Sloveniji. Izleti so namenjeni negovanju in razvi-janju izročil narodnoosvobodilnega boja. Odbor KO ZZB WI Dobrova je prepričan, da je v tetn uspel. Obiskali smo že kraje po Primorski, Go-renjski, Štajerski in Dolenjski.
1. septembra letos smo se napotili z avtobusom preko Ljubljane, Trebnjega in se ustavili v Mirni na Dolenjskem. Na dvorišču destilacija DANA nas je sprejela predstavnica kolektiva.
Ob ogledu vseh obratov nam je dajala pojasnila in nas seznanjala o načinu proizvodnje. Dana kljub veliki mednarodni konkurenci prodira na svetovna tržišča in uspešno posluje. Presenečeni smo bili nad vzorno ureditvijo obratov in čistočo v obratih ter okolici. Imeli smo občutek, da je 300-članski kolektiv zelo enoten in delaven.
Predstavnika ZZB in KS Mima sta nas nato peljala skozi vas Mirna. Pri spomeniku NOB nad vasjo je tudi grobnica padlih partizanov in aktivi-stov tega okolja. Predstavnik organizacije ZZB nam je podrobno opisal življenje in delo pred in med NOB.
Iz vasi Mirna smo se odpeljali v Novo mesto, kjer smo si ogledali trgovino NOVOTEKS. Pri
hotelu Metropol v Novem mestu pa sta nas sprejc-la predstavnika organizacije ZZB Miran Špicar in tovarišica Ivanka.
Odpeljala sta nas v muzej narodne osvoboditve. kjer smo si ogledali zgodovinske znamenitosti iz NOB novomeškega področja, nato smo si ogledali tudi samo mesto. Tako smo se pripeljali do vznož-ja Trške gore, kamor smo bili tudi namenjeni. Še okoli 20 minut peš hoje pa smo že bili pri vinskem hramu tovarne KRKA iz Novega mesta.
Ker je sonce že močno pripekalo, smo si poteši-li žejo z naravnim dolenjskim cvičkom, katerega smo bili že zelo potrebni in smo si ga tudi zaželeli.
Ko stno se malo osvežili, nam je začela Ivanka prav podrobno razlagati življenje prebivalcev pred vojno in opišala njihovo težko življenje za obstoj.
Pripovedovala je, da so belogardisti s pomočjo Nemcev organizirali postojanko v cerkvi, ki je najvišja točka Trške gore. Partizani so jo večkrat napadali, da bi belogardiste pregnalrali zaradi dobre oborožitve in izkopanih strelskih jarkov je bilo s partizanskim orožjem nemogoče zavzeti po-stojanke. Pobegnili so šele ob kapitulaciji Nemčije leta 1945.
Iz Trške gore je zelo lep razgled po celi okolici do Gorjancev, dolino Krke, po gričih Trške gore pa je zasajena vinska trta, ki je zelo lepo oskrbo-vana, krasijo pa jo še lično izdelane zidanice-vikendice. Prevzeti nad lepotami tega koščka zemlje smo se odpeljali v Trebnje na kosilo, kate-ro nam je kar dobro teknilo. Po kosilu smo še nekaj ur posedeli pri kozarčku cvička. Za razvedri-lo pa nam je še igral harmonikar, ki je bil tudi z nami.
Ko smo se vračali po dolenjski cesti je sonce že zahajalo v zaton. Domači kraj nas pa je sprejel že v trdi temi.
JOŽE KOMAT