lili GLASIL O. SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPER _ 5. APRILA 1963 Po5tnlna pla£ana v gotovlnj LETO XII. — ŠTEV. 15 S I. OKRAJNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV PRIMORSKE Odločno zmanjšanje in pomladitev okrajnega komiteja ZK Koper: 31 članov, katerih povprečna starost je 31 let — jamstvo za bodoče uspesno delo je njihoVa visoka politična in strokovna izobraženost, sposobnost in pripravljenost na prevzem novih in zahtevnih nalog T*r,Z t°7ffc' ?.ne 2- avpla>je bila »e« fan v K°pru okrajna konfe- pravljali predvsem o idejno-poli-V ?Jimo™ke- Sekretar začasnega okrajnega tičnem delu v delovnih kolektivih. komiteja ZKS Koper m Man CKZKS JOŽE BOŽIČ je otvoril to o pomankljivostih tega vzgoj-prvo konferenco komunistov zdruzenih okrajev Gorica in Koper nega dela in družbenih vzrokih ter pozdravil zbrane delegate m goste, med njimi zlasti člana kritiziranih napak in kvarnih inkomiteja CK ZKS ST ANETA KAVČIČA in JANKA vplivov zlasti pri vzgoji mladine, 7KJ PAS*A ROMACA, člana CK ZKS dalje o izobraževanju učnega -ka-A' zast°Pmkil OKZKH Reka JVRETA dra ter problematiki dela s pro-VUKASOVIČA predstavnika JLA polkovnika JOŽETA JAKOMI- svetnimi delavci, o delu komuni-^ f9r^rl^nat0 llvolili naiPrei delovno predsedstvo stov v drugih političnih in strogi IVANOM LAPAJNETOM na čelu in organe konference, nato pa kovnih organizacijah, o vključene tovariš Božič govoril o bodočih nalogah komunistov primorflcega vanju komunistov v demokratič-okraja (povzetek njegovih izvajanj objavljamo posebej). Poročila ne občinske mehanizme družbe-začasnega okrajnega komiteja ZK Koper in poročila njegove revi- nega upravljanja, kakor jih po-zijske komisije na konferenci niso brali, ker so delegati obe poro- stavlja nova ustava, ko naj ob- Delovno predsedstvo konference ined govorom sekretarja začasnega okrajnega komiteja ZKS Koper Jožeta Božiča čili prejeli vnaprej. Po poročilu tovariša Božiča je rice, Miha Ravnih iz Kopra, Bog-ledil kratek odmor, nato je ve- dan Stergar iz Tolmina, Andrej „•ifikacijska komisija ugotovila Jermol iz Tolmina, Jože Vičič iz prisotnost delegatov in s tem Ilirske Bistrice, Janko Bavčar iz sklepčnost konference, nakar se Kopra in tovariš Stane Kavčič, je razvila obširna razprava na čigar razpravo objavljamo pose-dana poročila. V dopoldanskem bej). delu je v razpravi sodelovalo 18 Popoldanski govorniki so raz-delegatov in gostov (Miro Bene-dejčič iz Tomosa, Marjan Rožič, predsednik okrajnega sindikalnega sveta, inž. Ivan Kukovec iz Ilirske Bistrice, inž. Uroš Bajželj iz Idrije, inž. Jože Drnovšek iz Postojne, Milan Lutman iz Pivke, Nada Kranjc iz Tolmina, inž. Pavel Marc iz Piranske ladjedelnice, Stanko Bačar iz Ajdovščine, Janez Dolenc iz Idrije, Andrej Grahor iz Pirana, Ladislav Rogelj iz Postojne, inž. Silva Sever iz Ajdovščine, Rafael Baraga iz Postojne, dr. Mercedes Albert iz Kopra. Bruno Giachim iz Izole in Paško Romac, član CK ZKJ iz Beograda). Diskutanti so v svojih razpra- činska skupščina ne bo več organ oblasti, marveč samoupravni organ v komuni; dalje o občinskih statutih, statutih delovnih orga-nizaoij in krajevnih skupnosti, o delitvi dela in sodelovanju med političnimi in upravnimi forumi v komuni, o problemih mladine, (Nadaljevanje na 3. strani) BESEDE TOVARIŠA STANETA KAVČIČA NA KONFERENCI ovorni za svoje Ob zaključku konference Zveze komunistov . primorskega okraja je v razpravi sodeloval tudi član Izvršnega komiteja CK ZKS Stane Kavčič, ki je govoril o svojih1 vtisih o konferenci in kritično ocenil nekatere njene značilnosti. Dejal je: ' »Mislim, da je osnovna značilnost razprav na vaši konferenci ta, da ste vsi govorili v prvi ose-vah govorili predvsem _o proble- bi množine — govorili o, tem, mih in razvojnih vprašanjih-.de- kako jn kaj vj delate in kako vi lavskega samoupravljanja, dviga rešujete probleme. To kaže, da je proizvodnje in delitve dohodka docela zmagala, in se uresničila ter-nagrajevanja po delu, o inte- koncepcija samoupravljanja. Ni-graciji in poslovnem sodelovanju komur niste pošiljali kakšnih pro-med gospodarskimi organizacija- genj ali zahtev — morda je bilo mi, o idejnih problemih v gospo- celo premalo kritike na nas zgo-darskih organizacijah in družbe- raj ali vsaj premalo tovariških nih službah, o podružabljanju nasvetov na naš naslov. Mislim, gozdne proizvodnje in problemih ¿a' je to prva značilnost, vasi, o delu komunistov v gospo- Druga značilnost pa je, da je darsikih organizacijah lesne in- bila pred nami odprta široka pah-dustrije, o idejno politični vzgoji jjaea najrazličnejših problemov, komunistov v delovnih organiza- kar kaže, kako je življenje posta- cijah, o kadrovanju v Zvezo ko- j0 na svoj način bogato, kako so . .. munistov, o delu in življenju ko- problemi čedalje bolj zamotani, in ^iC med svojo munistov-železničarjev v Postoj- kako se ne da več izhajati z ži- konferenci ni, o vlogi in nalogah komunistov vio klici, pa čeprav so ti name- v šolstvu in zdravstvu, o delu m njeni socializmu, ampak je treba , . „ h.dim„ (>d. problemih komunistov-pnpadni- na stvari gledati praktično in jih Jk™eJfi0, kov italijanske manjšine in dru- tako tudi reševati'. V razpravi je govoral za svoje aeio' gih vprašanjih. , bila praktičnost morda še nekoli- V tej smeri je treba delati in Po opoldanskem odmoru je preveč poudarjena na škodo iti naprej. Tudi vaš novi komite konferenca popoldne nadaljevala ¡dejno politične plati. To nalaga se bo znašel v takšnem položaju, z delom in je trajala do pol osmih intenzivnejše delo v tej smeri. Novi komite ima vse statistične zvečer. V popoldanskem delu je Eno so prj, tem zdrave naloge, na odlike: socialni in starostni sestav v razpravi sodelovalo še 16 dele- drugi strani pa je ponekod še na- je dober, osnovna izobrazba prav gatov in gostov (Branko Gabr- pačn0 ideološko pojmovanje, da tako — toda tisti trenutek, ko se šček iz Kopra, Anton Jesenšek iz smo komunisti za vse odgovorni, postavi na stališče, da : je za vse Tolmina Ivan Lapajne, predsed- kar je seVeda nepravilno. V Slo- odgovoren, bo prišel v. nasprotje nik Okrajnega odbora SZDL Ko- venjj je 60 tisoč komunistov poleg z drugimi organizacijami, občina-per Marko Čopi iz Bovca, Franc milijona drugih delavcev. Če smo mi in podobno. Tudi v teh foru-Šavli iz Nove Gorice, Ivan Mav- za vse odgovorni, to pomeni, -da mih ljudje :nekaj razumejo in sar iz Kopra Jožko Saksida iz smo tistemu milijonu delovnih imajo-svoja stalisča. Iz, teh odno-Nove Gorice Lado Škrlj iz Ilir- ljudi guvernanta, pestunja, va- sov je treba potegniti zaključke fke Bistrice' Jure Vukasovič z ruh, skrbnik ali kaj podobnega, in ustrezen postopek, glede^ na Reke Zrnata Baje iz Nove Go- Postavimo to svojo odgovornost praktično uresničevanje našega CK ZKS razpravo na programa in politike o delu Zveze komunistov med množicami. Opozoril bi samo še na nekatere probleme, ki so bili premalo poudarjeni in morda nekoliko nepravilno gledani. Vse vaše prizadevanje, zlasti sistem samoupravljanja in delitve dohodka, gradimo na materialni osnovi. Slišali smo, da je porasla produktivnost v zadnjih dveh letih za 17 odstotkov, realni osebni dohodek pa od povprečja 18 tisoč v letu 1960 na povprečno 26 tisoč dinarjev v letu 1962. To se pravi, da je porasel za 30 odstotkov. Prištejmo pa k temu porastu dvig življenjskih stroškov in bomo videli, da so ti v zadnjih dveh letih zrasli za 27 odstotkov. Iz tega lahko dobimo realni odnos med porastom produktivnosti za 17 odstotkov in porastom realnega življenjskega standarda, ki se je v tem času dvignil le za sedem do osem oziroma deset odstotkov. To je razkorak, katerega se moramo komunisti zavedati, ker če bomo šli. naprej po tej poti, se bomo kmalu znašli v slepi ulici. Na ta razvoj moramo biti zato bolj pozorni. Spremljati moramo te materialne premike ter pokazati dovolj posluha i» tenkočut-nosti za realni standard proizvajalca. To je osnova, na kateri slonimo in iz katere izhajamo pri svojem delu. Ta razkorak gotovo pozna vsak izmed vas ali ga celo občuti v svojem zasebnem proračunu.« ' Tovariš Kavčič je nato del svoje razprave posvetil tudi problemom mladine in ugotovil, da razprava ni povsem zadovoljila; premalo je bilo življenja mladine v njej. »Več bi bilo treba povedati, kaj mladina misli, kakšna stališča ima, ali je ali ni avantgardistična, kaj ji je'všeč in kaj ne. Slišali pa smo le: pomagajte nam, ne prihajate na naše sestanke in podobno. To pa niso problemi, ki tišče našo mlado -gener ac i jo! Mladina ima svojo logiko, svojo pot, je drugačna in mora biti drugačna, kakor pa smo bili in smo še vedno mi. To je zakon življenja, ki ga ne bomo z nobenim statutom spremenili.« Tovariš Stane Kavčič je nato govoril še o nekaterih problemih naše politike v kmetijstvu, kjer je treba doseči čim tesnejši stik s kmetijskim proizvajalcem zasebnega sektorja na osnovi ekonomskih interesov.in praktičnega sodelovanja obeh strani, ter nato -zaključil: '•■ • a „• »To je le nekaj pripomb, ki sem-, jih želel prispevati k diskusiji. Mislim pa, da sta duh in celotna smer' razprave in konference sploh pokazala velik napredek in razvoj tudi; na tem primorskem področju v zadnjih letih, kar je zadostno jamstvo, da bo tudi tukaj bodoči razvojvsklajen s celotnimi našimi socialističnimi prizadevanji. V tem,-smislu vam tudi . želim čim večjih uspehov!« V svetli Tomosovi dvorani gosti in delegati I. okrajne konference ZK primorskega okraja v pramenih jutranje sončne svetlobe V veliki dvorani Tomosove meiize med dopoldanskim delom Konference Delegati in gostje I. okrajne konference Zveze komunistov Primorske med dopoldanskim delom Razgovor v odmoru med konferenco. Levo stoji tovariš Stane Kavčič in se razgovarja s tovarišem Marjanom Rožičem: lahko bi stavili, da so pogovor nanaša na sindikalna vprašanja DELEGATI NA OKRAJNI KONFERENCIvZK, Delegati na konferenci so ■/. izpolnjenimi volilnimi listi »navalili« na rdečo volilno skrinjico i referata sefe^etasjg Okralneg o 1 L n Meta L »Dveletno obdobje od zadnjih okrajnih konferenc, obdobje neverjetne dinamičnosti in burnega razvoja, je hitro minilo. Karak-terizlrata ga dve značilnosti. Prva je nagli materialni razvoj in razvoj proizvajalnih sil v okraju nasploh. Samo v letu 1961 in 1962 je bilo v materialni razvoj vloženih 38 milijard dinarjev, v družbenem sektorju pa se je na novo zaposlilo skoraj 4000 ljudi,.kar je povzročilo pomembne premike v odnosih mesto — vas. V nekatere gospodarske panoge je bilo vloženih več sredstev kot deset let poprej. V kmetijskem gospodarstvu se je razvila bitka za intenzivno gospodarjenje, razširile so se družbene službe itd. itd. V tem naglem materialnem razvoju so se razvijale mnogovrstne oblike družbenega samoupravljanja, povečevale so se materialne pristojnosti v odločanju neposrednih proizvajalcev in občanov pri uveljavljanju socialističnega principa — delitve po vloženem delti. Druga značilnost pa je bila v tem, da je bilo to obdobje trda preizkušnja komunistov, naših sposobnosti in obvladovanja vloge ZK kot najnaprednejšega idejno-političnega in aktivnega nosilca ■'"nalog, ki so se pred nas postavljale v dograjevanju družbenoekonomskega sistema in nadaljnjega razvijanja socialističnih družbenih odnosov. III. in IV, plenum, pismo IK CK ZKJ in sklepi republiškega vodstva Zveze komunistov, vse to je bilo v sklopu živih dogajanj in procesov nenehna gibalna sila.« znavanja vsebine in nujnosti takšnih rešitev po naših delovnih ljudeh onemogočali raznovrstnih negativnih teženj, ki so hote ali nehote delovale tako stihijsko, da so marsikateri naši dobro zastavljeni koraki ostajali le na pol poti.« ier ligia cS »Stojimo pred nalogo, ko pregledujemo danes- dveletno delo Zveze komunistov našega okraja, naše uspehe, izkušnje in pomanjkljivosti, kaj, in kako bomo na .dosedanjih izkušnjah jutri delali in za katere naloge se moramo komunisti v bodoče bolj zavzemati in kaj moramo bolj konkretno uveljavljati pri svojem delu; — kakšni so naši problemi in naloge v boju za hitrejši materialni razvoj sredine, v kateri živimo, za višjo produktivnost, za večje uveljavljanje našega položaja tako v jugoslovanski _kot v mednarodni delitvi dela; — kako se na teh objektivnih osnovah razvija sistem družbenega samoupravljanja, odnosi delitve in poglablja neposredna socialistična demokracija v podjetjih, ustanovah in komunah; — kakšni so naši problemi v boju za višjo raven znanja in socialistične družbene zavesti, kar je eden izmed osnovnih pogojev za nadaljnji materialni razvoj' in za razvoj neposredne socialistične demokracije. — kako prilagajati delovne metode, oblike in sistem dela Zveze .komunistov objektivnim pogojem, ki jih nenehno z vso svojo dinamiko pred nas komuniste postavlja naša družbena praksa; — kako preiti iz formalnega in pogostoma stihijskega kadrovanja v organsko, z delom povezano vzgojo in usposabljanje kadrov za izvajanje tako zahtevnih in velikih nalog. V »V zadnjem obdobju so se komunisti spoprijemali včasih bolj, včasih manj uspešno z vrsto problemov. Omenjam samo nekatere, najosnovnejše, ki bodo še nadalje zahtevali našo neprestano skrb, spremljanje in uveljavljanje najbolj naprednih rešitev. Navznoter delovnih kolektivov: a) obvladovanje tehnično-orga-nizacijskih in ekonomskih akcij kot elementa, ki vpliva na dobro gospodarjenje in b) razvijanje sistema delitve dohodka po delu kot osnovne notranje gibalne sile razvoja materialnih sil in družbenih odnosov. Navzven delovnih kolektivov: a) razvijanje najsodobnejših, znanstveno utemeljenih oblik in iskanje možnosti sodelovanja med delovnimi kolektivi zaradi delitve in specializacije dela in b) na osnovi takšnih akcij in odnosov vključevanje v mednarodno delitev dela. Kjer so ti kompleksi problemov zaradi svoje objektivne povezanosti težili tudi k skladnosti akcij, so bili doseženi lepi rezultati. Kjer pa se je ta skladnost rušila — tudi teh primerov ni malo —■ je prišlo do ekonomskih in skozi nje tudi do političnih anomalij. Vodstva Zveze komunistov so sproti spoznavala situacijo in iskala tudi vzroke za omenjfene pojave. Prav je, če nekatere od teh vzrokov ponovno osvetlimo, ker se bomo v bodočem delu z njimi še srečevali in se moramo dosledneje pripraviti, da jih obvladamo, ne pa obratno, kar se ponekod dogaja. V letošnjem letu je na osnovi novih zmogljivosti in boljšega ekonomiziranja že obstoječih proizvodnih zmogljivosti predvideno naglo povečanje gospodarske, moči v okraju. Novih 18 milijard gre v investicije, od tega 70 °/o v gospodarske in 30% v negospodarske. Programi so dokaj utemeljeni, vendar je od naporov subjektivnih sil odvisno, kako se bomo istočasno pripravljali za čim eko-nomičnejše izkoriščanje novih investicijskih vlaganj. V organizacijah Zveze komunistov — od osnovnih enot v neposredni proizvodnji in družbenih dejavnostih do občinskih komitejev in okrajnega komiteja — se vse bolj zavestno utrjuje spoznanje, da obveznost in družbena odgovornost komunistov iz dneva v dan bolj narašča, kajti odnosi v gospodarskem in družbenem življenju postajajo na eni strani vse zahtevnejši in na drugi strani vse bolj svobodni in demokratični. Živimo v burnih procesih prepletanja interesov posameznika, delovnih kolektivov, komune in družb? v celoti. Živimo in delamo v procesu usklajevanja teh posameznih interesov, ki jih karakterizira svobodno ustvarjanje in delitev po delu kot osnova proizvodnih in družbenih odnosov, kot poglabljanje neposredne socialistične demokracije; Upoštevajoč objektivno podane temelje našega političnega sistema in zavedajoč se stvarnosti, v kateri živimo, smo komunisti v našem okraju že v svojem dosedanjem delovanju težili k iskanju idejnih orožij in sredstev za čim progresivnejše rešitve. Kljub tem težnjam pa lahko danes samokritično ocenimo, da smo se_še vse premalo zavzemali za takšne rešitve, in da jih nismo dovolj vztrajno akcijsko izvajali, niti nismo s pomočjo zavestnega spo- Ü »Po analizah 50 največjih gospodarskih organizacij potrebujemo v okraju n. pr. 296 ekonomistov z visoko in višjo izobrazbo, štipendirajo pa jih le 36; dalje potrebujemo 610 ekonomistov s srednjo izobrazbo, štipendirajo pa jih le 58. V teh podjetjih so sedaj 103 inženirji, štipendirajo pa jih le 62. To bi bilo skupaj 165, po perspektivnih potrebah pa je predvidena potreba po 201 inženirju, manjkalo bi jih po vsem tem 36. S takšno politiko bi v, nekaj letih imeli povprečno po 4 Inženirje na eno podjetje. Te skromne številke zelo jasno kažejo, kako si zamišljajo naša največja podjetia vnašanje znanosti v proizvodnjo. Koliko je za temi številkami skrite konzervativnosti in obrtniškega načina vodenja proizvodnje, je na dlani. Takšna kratkovidna kadrovska politika pa na ta ali drug način pomeni tudi nasprotovanje stremljenju delovnih množic po na-nadaljnjem razvoju samoupravljanja in skozi delitev po delu tudi po racionalnejšem gospodarjenju. Tudi tu se v nekaterih primerih poraja zahteva po hitrih rotacijskih spremembah nekaterih vodilnih gospodarstvenikov, zakaj družba nam ne bo mogla odpustiti, če bomo še nadalje dopuščali odločno premalo rentabilno izkoriščanje dragocenih produkcijskih sredstev, ki nam jih je zaupala v upravljanje. la; odvisen mora biti tudi od rezultata ekonomske enote in delovnega kolektiva v celoti. Iz tega izhajajo mnogi idejni problemi. Le v takih odnosih se lahko harmonično odvijajo stimulativni individualni in družbeni interesi in družbeno samoupravljanje dobiva širšo materialno osnovo. Primerov, da osebni dohodki naraščajo bolj, kot bi po vloženem delu lahko naraščali, je v vseh občinah dovolj, pa tudi primerov, da so manjši, kot bi morali biti. Komunisti ne bi smeli dopuščati takih pojavov, saj smo v dveh letih razvijanja sistema delitve dohodka dosegli v mnogih kolektivih lepe rezultate. Edino merilo za zviševanje osebnih dohodkov je seveda" v povečani produktivnosti. Gospodarske težave, ki so se močneje pojavile v preteklem letu zaradi nekaterih daljnosežnejših sprememb v naši ekonomiki in težav na trgu (pri čemer so nekatera gospodarska vodstva, z njimi vred pa tudi samoupravna in politična vodstva izgubljala glavo in se odrekala dogovorov o delitvi, ker bi bili prizadeti, in vendar so vedeli, da je družba tudi prizadeta), ne bi smele biti povod zadrževanja razvoja delitvenega sistema. Obratno, še toliko bolj bi morale biti idej-no-politične akcije komunistov usmerjene v s'poznanje, da prav s poglabljanjem samoupravljanja ■in prenašanja samoupravnih in ekonomskih odločitev neposredno v delovne zbore posameznih enot lahko najhitreje delajo za urejevanje ekonomskih težav, zviševanje produktivnosti, individualnega in kolektivnega interesa za boljše gospodarjenje in za vzpostavitev stabilnosti plasmaja proizvodnje na domačem in tujem trgu. Ni malo primerov, ko so strokovni, samoupravni in z njimi vred tudi politični organi, zavedajoč se, da se iz dneva v dan manjšajo skladi substance za razširjeno reprodukcijo in družbeni standard, pred proizvajalci skrivali ta dejstva in kar naprej dovoljevali, da so osebni dohodki naraščali, vse dokler ni zmanjkalo vsega — od akumulacije do rezervnih skladov. Komunisti v teh podjetjih pa niso znali in niso zbrali dovolj poguma, da bi pravočasno postavili pred dejstvo neposredne proizvajalce, niso pravočasno razvili diskusije o delovnih rezultatih, pa tudi sebe niso postavili pred dejstvo, da za izplačila osebnega dohodka nezakonito črpajo že rezervne fonde ali celo že tudi družbena sredstva komune in višjih teritorialnih enot. Ko govorimo o notranjih rezervah (modernejši tehnologiji in organizaciji dela, sodobni analitsko-finančni službi itd.), ne bi smeli pozabljati, da je človek proizvajalec v pogojih osvobojenega dela in da je s tem v zvezi njegov in--teres v sistemu, kjer je kot nosilec delitve med seboj in družbo prav tako eden najpomembnejših faktorjev notranjih rezerv. Analize nas opozarjajo, da v ekonomsko slabo" stoječih gospodarskih organizacijah neustrezno delujejo stimulativni instrumenti, da pa obratno pri dobro stoječih delujejo mnogo , bolj proučeno in v skladu z uspehi gospodarjenja.« tri možnosti: ali da se likvidirajo, ali da se združujejo z večjim podjetjem, ali pa da sama postanejo velika. Po navadi so napori zunanjih faktorjev usmerjeni v to, da postanejo mala podjetja velika. Mala podjetja pa so lahko velika po svoji pomembnosti in produktivnosti, kolikor so specializirana na maloštevilne pa velikoserijske proizvode, ki so v delitvi dela povezani z veliko industrijo. Postanejo spremljajoča industrija sodobnih industrijskih centrov. V nekatere tehnično-organizacijske, razvojne in tržne funkcije bi se vključevali v taki delitvi dela večji proizvodni centri, izključujoč kakršenkoli monopolizem —• notranji odnosi, razvijanje produktivnosti, tehnično-organizacijske rešitve, samoupravljanje in delitev pa morajo ostati neokrnjeni takim specializiranim podjetjem. Izgrajevanje notranjega sistema delitve po delu je ogromen faktor za nadaljnje zviševanje produktivnosti dela. Tudi izgrajevanje take ekonomike, ki teži k medsebojni delitvi dela gospodarskih organizacij, je zelo. pomemben faktor povečanja produktivnosti. Uspešno razreševanje teh faktorjev pa je prvenstveno odvisno od stopnje zavestnega spoznanja te nujnosti pri subjektivnih silah, predvsem pa v Zvezi komunistov. Notranja in zunanja delitev dela ter delitev dohodka navznoter in navzven kolektivov ne zahteva spdobnejših procesov samo v gospodarstvu, temveč tudi na negospodarskem področju, kjer se na ta ali drug način lomijo stari odnosi in uveljavljajo neposredni demokratični odnosi v smislu materialne neposredne soodgovornosti in iskanja mesta v družbeni delitvi dela tudi na področjih izven gospodarstva. Na tem področju pa so naloge toliko težje in včasih bolj komplicirane kot v gospodarstvu in prav v sedanji fazi razvoja teh služb se od nas komunistov zahteva okrepljena dejavnost.« 1? iS »Proti, dvema pojavoma .se moramo odločneje boriti; gre za: — finančne težave, v katere sem in tja zaidejo delovni kolektivi, ne bi smele povzročati odstopanja od utrjenih odnosov med produktivnostjo in delitvijo in — skrivanje težav pred kolektivi, komunisti, samoupravnimi organi, ljudskimi odbori in podobno, kadar so ogroženi individualni in družbeni interesi v delitvi. Ni rešitev v tem, da je osebni dohodek proizvajalca odvisen samo od delovnega mesta oziroma od individualno opravljenega de- ii Mlt^ dela »Na področju delitve dela med kolektivi smo dosegli mnogo uspehov, imeli pa tudi veliko težav, polovičarskih rešitev in neuspehov. Integracijski procesi morajo krepiti samostojnost delovnih kolektivov v pogojih samoupravljanja in odločanja v delitvi ustvarjenega viška vrednosti. Zato morajo biti nosilci takih akcij neposredni proizvajalci, ker oni lahko najhitreje spoznavajo pomembnost in koristnost za svojo sredino in za celotno našo skupnost. Prav je, da so posamezne politično-teritorialne institucije tesno povezane v razvijanju integracijskih odnosov, to ie njihova družbena naloga. Ni pa prav, če prehitevajo, odločajo in pritiskajo-v primerih, ko vemo, da niso utrjena prepričanja v kolektivih, ki bi morali biti nosilci integracije. Prav pa je in to je naloga komunistov, da te probleme, ki so v bistvu veliki in zelo pomembni, politično temeljiteje zastavljajo, idejno usmerjajo razprave k razbijanju lokalizma in obrtniških poizkusov, ki se zoper-stavljajo sodobnim proizvodnim odnosom v delitvi dela. Boriti se je treba proti mnenju, da majhni kolektivi nimajo dovolj prostora in visokorenta-bilnih pogojev proizvajanja v odnosu do velikih. Boriti se je treba proti tendencam, da se mora malo podjetje nenehno razvijati v veliko, V bistvu so imela mala podjetja v mnogih primerih samo Močneje moramo usmerjati članstvo v gospodarskih organizacijah k problemom komune, pri čemer je treba bolje proučevati vprašanja v okviru individualnih in družbenih interesov ter odnosov v komuni in poiskati uspešnejše akcijske dejavnosti.« »Okrajne politične, upravne in druge institucije včasih hote ali nehote prevzemajo na sebe določene naloge in odgovornosti, ki sodijo predvsem v lcompetertce občinsldh faktorjev. Popuščamo n. pr. pod pritiskom raznih gospodarstvenikov, dela delu in naloJ«h i™^? j j o izidu volitev je de- ""--------• - - " / komunistov glede g ? -ovni Predsednik Ivan Lapajne v ttoSrfp £lWK]en e ob lmenu delovnega predsedstva če- nasem življenju in delu komunistov na tem področju, o kvarnem meji v izoli sprejeli načrt gospodarskega razvoja in občinski proračun ¡Povečanje proizvodnje, siov na tem področju, o kvarnem meji in potroip ■ "UC"L1 ueiuvnega predsedstva ce- vplivu tako imenovani !š£n™ ^eta ^dnSh^^Sfgf 'M novoizvoljenim članom rature« o amaterski kulturni de- , razpravo je porPartizan<< v Lokavcu in mizar- kaj malo razbremenjeno. Razbre- njeno približanje neposrednim kadrov pa so še mnoge vrzeli. Na . : io hndn nnvirn ska zadi-uga v Podnanosu so pred menitev pa bi tudi sicer mogla proizvajalcem — to so bila neka- občnih zborih so tu in tam de- ? " LU"> J" kratkim sklenili, da se združijo s veljati samo za domači pomorski tera najvažnejša izhodišča vse- lavci kritično osvetlili tudi delo- ™J" ^iinismm odDoiom podjetjem LIP v Ajdovščini. Prav promet, nikakor pa ne za tranzit. binskim in kadrovskim pripra- vanje strokovnih služb, vendar ™dlh.............. vam. Posamezne konkretne akci- brez ' škodljive nesrtpnosti, ten- je OSS ter ObSS konec lanskega dencioznosti, kar je omogočilo in v začetku tega leta (plenumi bolj konstruktivno obravnavo do- v dobršni meri odvisno, ali bomo uspeli doseči, da bo sindikalna organizacija postala v slehernem kolektivu resnični nosilec pozitivnih stremljenj članstva. V organizacijski strukturi sindikatov se po ObSS za pomoč podružnicam, se- ločenih slabosti. To kaže na pozi- minarji za predsednike sindikal- tivne procese v oblikovanju odno- nih podružnic v izobraževalnem sov, ki se vedno manj obravna- eentru v Portorožu itd.) so dopri- vajo na relaciji nadrejeni — pod- nesle svoj delež k delovni atmo- rejeni. sferi v sindikatih, značilni za ob- Na ob&lih ztl0rih smo se seVeda skih enotah podružnice. Na eni dobje zadnjih mesecev, Predvsem srečevali tudi z nekaterimi sla- strani bodo koordinirali delo iz- pa k večji kvaliteti samih občnih bostmi_ Tako s0 se predsedniki vršnih odborov v ekonomskih zborov. _Ce priprave ocenjujemo sindikalnih podmžnic nekje v enotah, na drugi strani pa bodo splošno, lahko trdimo da so s-ih referatih preveč enostran- nosilec določenih akcij v celotnem bile boljše kot pretekla leta, da gkQ lotevali problematike. Proiz- kolektivu. Osnovna skrb tovarni- je bila skrb višjih vodstev za po- vodnja se Je obravnavala tako, ških odborov bo predvsem mo- moč _ sindikalnim podružnicam kot da bi bn obini zbor za to> da rala bUi usmerj^na k utrjevanju bolj sistematična. Se vedno pa so ge n{j njgm tolmaGi zakijUčni ra- vodstev v ekonomskih enotah in bile v nekaterih obemah _zane- čun praksa pokazala, da bo njihovemu usposabljanju za čim- marjene podružnice v manjših go- treba na prihodnjih zborih tudi v bolj samostojno sindikalno delo, spodarskih organizacijah in v družnicah predhodno posredo- Zato naj bi že. v najkrajšem času družbenih službah, zaradi_ cesar vat- članom poročilo o delu orga- organizirali skupno s kadrovsko- smo prav tu imeli nekaj primerov nizad=e v preteklem obdobju, da socialnimi službami in drugimi »klasičnih« občnih zborov z dolo- w reierat dejansko lahko odprl političnimi organizacijami semi- cenimi negativnimi obeležji. Pp_- najvaznejše družbene probleme, narje za člane izvršnih in tovar- nekod so bili ObSS popustljivi, M £e v proi2vodnji pojavljajo.1 niških odborov, na katerih bi se zato so bile priprave v posamez- Koncepc;ja občnih zborov, po ka- temeljito pogovorili o ekonomsko- nih podružnicah slabo usmerjene ^ nQ. bi delavci v razpravi po- družbenih problemih v podjetjih in na hitro izvedene. Vendar gre stavJjali samo vprašanja, odgo- in vlogi sindikata pri njihovem le za posamezne primere. varjali pa naj bi jim najodgovor- konkretnem reševanju. Podobne Ce skušamo izluščiti bistvene nejjj kadri, prav gotovo tudi ni seminarje bodo ObSS organizirali značilnosti letošnjih občnih zbo- v skjadu z našimi težnjami, da tudi za novoizvoljena vodstva rov, moremo predvsem ugotoviti okrepjmo odgovornost slehernega drugih podružnic. Seveda pa je nekatera pozitivna dejstva. V zad- ¿jana kolektiva ne glede na to, jasno, da delo sindikata v kolek- njih letih smo dosegli pomemben kakgen položaj zavzema. Nasploh tivu ne more biti grajeno na di<- premik v kvalitetni rasti samo- vejja naglasiti, da so na zborih v rektivah, ampak v pi-\'i vrsti na upravljanja v delovnih organiza- ekonomskih enotali delavci bolj problemih, Iti se v kolektivu po- cijah. Vsi ti pozitivni procesi so živahno p0segali v diskusijo, med- rajajo. imeli svoj pozitiven odraz tudi na tem ko s0 se manj oglašali na . usposabljanje ¿indikal- ^^^ SSimCpo° ddesi2SiVsi nih delavcev^ uvajanje načrinej- stemu. Seveda ne gre za to, da tak sklep je sprejel tudi delavski Znanq je, da išče tranzit vedno sveta podjetja LIP. Pripojitev je le najkrajšo zvezo s pristaniščem, bila 1. aprila. Dovoz do obeh istrskih pristanišč Združitev bo omogočila, da se bi pa bil za vsaj 100 km daljši bo lesna industrija na tem pod- kakor do Kopra. Nihče ne more ročju razvijala bolj načrtno, prav imeti ničesar proti lokalnim pri-cijsiti siruKtun smoncaiov se po- tako pa bo omogočila specializa- zadevanjem za pospeševanje pojav jajo zdaj tudi tovarniški od- cijo proizvodnje. Podjetja, pripo- morskega prometa menimo na, bori, m sicer v tistih delovnih or- jena k LIP) bodo deiovaia odslej da smejo pri realizaciji odločati gaf?.1ZaC!]„a„,'. ivJ?L.S°.Z- kot samostojne ekonomske enote samo gospodarski računi in koristi skupnosti. novega podjetja. R. G. nih zborih se je n. pr. problem delitve obravnaval mnogo širše, predvsem s stališča nalog, ki se postavljajo pred ekonomske enote in celotne kolektive v zvezi z nadaljnjim oblikovanjem meril delitve. Skorajda ni bilo več slišati takšnih razprav neposrednih proizvajalcev, ki bi nakazovale slab materialni položaj posameznika in v katerih bi terjali nekakšnih rešitev od zunaj. To po- 1|avjll ul _______________ meni. da proizvajalec danes gleda pred'občnim zborom dobijo na problem delitve čedalje manj n° v ' led vsaj teze za referat), skozi prizmo osebne prizadetosti, ° ..,,w, amoak v prvi vrsti z aspekta de- K naštetim pomanjkljivostim tevno skupine, y katero jo vklju- naj že dodamo, da so bili neka- šega dela v organizacijo, učinlto- „,, vitejše koriščenje sindikalnega delavci problemov ne poznajo, a.i tigka (De]avske enotnosti, Vcst- pa se bojijo o njih spregovoriti nika QSS ldr)i aktivizacija šir- (drži le za posamezne primere J. Sega kroga članov sindikata pri Nemalokje smo si zaprli možnosti oblikovanju staiiš5 _ vse to so za plodnejšo diskusijo ze s tem, pomembne nai0ge, h katerim bo- da smo hoteli v referatih in v raz- d le biU v nasiednjem ob- VM__! L nAtTOnJHl pr ljaviti bi bilo treba načelo, da de- najdejc nem mehanizmu družbeno-politič-nega življenja v delovnih organizacijah in komunah. Marija .Vogrič O Na letošnjem spomladanskem velesejmu v Zagrebu bodo razstavljali številni proizvajalci blaga široke potrošnje. Iz naše države bo razstavljalo okrog 100 najpomembnejših proizvajalcev, sodelovali pa bodo tudi razstavljavci iz Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Avstrije, Italije, Poljske in Indije. Obetajo, da bo število eksponatov in sortiment izdelkov bogatejši kot na prejšnjih sejmih. V okviru sejma blaga široke potrošnje bodo razstavljali tudi proizvajalci tekstila. Za jugoslovansko blago široke potrošnje kažejo številni domači in tuji kupci že pred začetkom prireditve veliko zanimanje. O V začetku gradnje zadnjega dela avtoceste Bratstva in enotnosti od Osipaonice pa do Beograda so priredile mladinske delovne brigade prve izmene velik miting v Smede-revu. Z mitinga, ki se ga je udeležilo poleg brigadirjev mladinskih delovnih brigad tudi več tisoč Smederevčanov, so poslali graditelji avtoceste pismo predsedniku Titu. V pismu med drugim obljubljajo, da bodo' do 20. oktobra prišli v Beograd in izročili skupnosti svoje najdražje graditeljsko darilo — dokončano cesto Bratstva in enotnosti. Do Beograda loči mlade graditelje še 60 km. Zdaj se udeležuje delovne akcije 25.000 fantov in deklet in 5 gradbenih podjetij. O Ljudska skupščina LRS je na svojem zasedanju pretekli teden sprejela zakon o zaključnem računu o izvršitvi republiškega proračuna za leto 1962, odobrili so poročilo o uporabi sredstev in o delovanju republiških skladov v preteklem letu ter dali soglasje zaključnemu računu republiškega sklada za šolstvo za lansko leto. ■ © Prva poročila o škodi zaradi pozebe ozimnih kultur pravijo, da bo treba znova preorati in posejati zasejane površine z drugimi kulturami. V vzhodni Sloveniji je pozebla vinska trta, precej škode pa je tudi v sadovnjakih, ki jih bo treba na novo zasaditi. Poškodovane ozimne posevke bi lahko po pozebi precej popravili, če bi imeli na razpolago dovolj dušičnih gnojil. Strokovnjaki predlagajo, naj kmetijci preorane površine posejejo s hibridno koruzo, ki je je dovolj na razpolago. © Pretekli teden je bila pod predsedstvom Mihe Marinka osma seja republiške ustavne komisije. Obravnavali so osnutek ustave SR' Slovenije in predlagali še nekaj manjših sprememb in dopolnitev. Redakcijske spremembe pa se nanašajo na vskla.ievanje z ustreznimi zveznimi zakoni oziroma predstavljajo preciz-nejše formulacije. S to sejo je republiška ustavna komisija zaključila svoje delo. osnutek ustave in spremljevalne zakonske predpise pa bo komisija dostavila v nadaljnjo razpravo republiški ljudski skupščini. NAS GOSPODARSKI KOMENTAR Še preden so dani vsi pogoji za sestavo statutov delovnih organizacij, so v teku že velike in obširne priprave, ki so zajele praktično vse delovne organizacije, da bi bili njihovi statuti, ko jih bo treba dokončno formulirati, res pravi odraz dejanskega stanja v posameznih delovnih organizacijah in stanja našega družbenega razvoja sploh. Iniciativo in glavno vlogo pri tem velikem pripravljalnem delu so prevzeli sindikati in z njimi gospodarske zbornice. Do sedaj je bilo sklicanih že več posvetovanj, na katerih so obravnavali probleme, ki se pojavljajo v zvezi s statuti gospodarskih organizacij in sprejetih je bilo tudi že več sklepov o posameznih vprašanjih. Predvsem je treba omeniti, da je vloga sindikalnih organizacij pretežno mobilizacijska in to v tem pomenu, da naj bi razgibale delovne kolek- ' £iue pri tem delu. Gospodarske zbornice in tudi drugi organi pa naj bi nudili potrebno strokovno pomoč pri sestavi statutov, zlasti pa pri reševanju mnogih konkretnih vprašanj, ki se pojavljajo na vsakem koraku in ki so zlasti pestra glede na velike razlike med posameznimi delovnimi organizacijami takp^po velikosti, po dejavnosti kot po razvojni stopnji. Kot eno osnovnih načel pri nudenju pomoči je bilo že v začetku sprejeto načelo, da naj se ne nudi taka pomoč s pripravo nekih šablonskih in podobnih osnutkov statutov. S tem ne bi koristili nikomur, pač pa bi uspavali vse tiste sile, ki bi morale nastopiti pri tem delu m s svojimi predlogi pomagati, da bi bili statuti to, kar se od njih zahteva: ustava posamezne delovne organizacije, ki je v skladu z vsemi predpisi organov od zvezne in republiške ustave do statutov občin in u skladu s predpisi sploh. Ze pri tej ugotovitvi moramo zuto omeniti, da dokončnih besedil statutov delovnih organizacij praktično ni mogoče sprejeti, dokler ne bodo sprejete ustave in statuti občin, ki so tudi že pripravile svoje prve osnutke. Z ustavami in statuti občin bodo razčiščeni namreč mnogi pojmi in instituti, ki jih bodo morali vsebovati tudi statuti delovnih organizacij in ki delajo često sedaj težave. To se je jasno pokazalo na mnogih posvetovanjih o tem vprašanju, med katerimi naj omenimo zlasti posvetovanje nad štiristo pravnikov in predstavnikov delovnih organizacij, ki je bilo pred kratkim v Zagrebu. Med posebnimi problemi, ki■ jih bo treba rešiti v statutih zlasti velikih delovnih organizacij, je vprašanje ekonomskih enot. Potrebno bo točno določiti njihov odnos do delovne organizacije kot enotnv pravne osebe, način obračuna-. vanja dohodlca in v prvi vrsti vprašanja, ki s o v zvezi s samoupravljanjem. Vprašanje ni enostavno, kakor bi na prvi pogled bilo videti, in že dosedanje razprave o tem vprašanju so nakazale, kaj vse bo treba v tem pogledu razčistiti. Brez dvoma bo potrebno v prihodnje posvetiti v praša-njem statutov delovnih organizacij vso skrb in pozornost. To bo potrebno tem. bolj, ker bodo postopno za zvezno ustavo svrejeti tudi drugi ustavni predpisi in končno statuti občin, ki predstavljajo zakonsko podlago za statute delovnih organizacij. -žj- \ POSVETOVANJE SLOVENSKIH UČITELJIŠČNIKOV V KOPRU cr~3 crp iro 1 / Laa NČV ¿J V dneh od 29. do 31. marca je bilo v Kopru posvetovanje učite-Ijiščnikov Slovenije. Takšna posvetovanja imajo že svoje izročilo ■ in so vsako leto v enem izmed sedežev učiteljišč. Koprsko posvetovanje je bilo že šesto po vrsti. Posvetovanja se je udeležilo 43 delegatov z vseh slovenskih učiteljišč, da bi med seboj izmenjali izkušnje in dali nove pobude za kvalitetnejše oblikovanje, tako vzgojno kot idejno, bodočega oblikovalca mladega rodu. UČITELJIŠČE — ZGLEDNA ŠOLA Referat je opozoril na premike v šolstvu, saj šola ni več zadeva prosvetnih delavcev, marveč je postala stvar celotne družbe. Vsesplošni razvoj pri nas je vplival na to, da smo tudi v šolah uvedli družbeno samoupravljanje, ki se je izkazalo za uspešen način izvajanja šolske reforme, saj terja od vseh večje angažiranje zavestnih sil. Kljub temu pa kaže, da se je dosedanja oblika izobraževanja učiteljskega kadra preživela, saj predvideva reformirana šola širšo in globljo izobrazbo, kakor pa jo lahko nudijo sedanja učiteljišča. K znižanju izobraževalne ravni učiteljišč pa je v nemajhni meri pripomogel tudi problem financiranja, ki je nastal ponekod zaradi decentralizacije, ko so okrajni ljudski odbori prenesli to skrb na občine. Posledice: minimalno dodeljevanje sredstev. Pri, tem je najbolj prizadet učno-vzgojni proces. Učiteljišče bi moralo biti zgledna šola, razpolagati bi moralo z vsemi , vrstami sodobnih učil, vrh tega pa bi moral biti na njem kvaliteten in čim bolj stalen učni kader. S tem se lahko pohvali le redkokatero učiteljišče: Mar-sikakšna osnovna šola je s sodobnimi učnimi pripomočki , bolje opremljena kot ta kadrovska šola, Na dlani je. da bodo takšni pripomočki mrtev kapital, če bodoči učitelj ne bo vedel, kaj naj z njimi počne": Nič manj kvarne posledice, ki' so tudi povezane s financiranjem 1 šolstva, povzročajo tudi neuravnoteženo kvaliteto in nestalnost učnega kadra. ŠTIPENDIRAJO NAJ OSNOVNE ŠOLE Dosedanje vpisovanje na učiteljišče je bilo v največji meri odvisno od gmotne ugodnosti — šti- LETOŠNJE LEVSTIKOVE NAGRADE Letošnje Levstikove nagrade za najboljše dosežke v mladinski in poljudnoznanstveni literaturi so podelili v prostorih založbe Mladinska knjiga v Ljubljani ob navzočnosti velikega števila kulturnih delavcev ter predstavnikov založb iz drugih republik in lz inozemstva. Nagrade so preieli: LOJZE KRAKAR za izvirno leposlovno delo, zbirko otroških pesmi »Sonce v knjigi«, za izvirne ilustracije MILAN BIZOVICAR in CITA POTOKARJEVA, za izvirno poljudnoznanstveno delo, za trilogijo »Virusi«, »Bakterije« in »Glivice« pa dr. MIHA LIKAR. »STRAZILOVSKO SREČANJE« V NOVEM SADU Maja bo v Novem Sadu tradicionalno »Stražilovsko srečanje«, na katerem se bodo mladi književniki, illozofl, sociologi in drugi družbeni delavci pogovorili o aktualnih problemih jugoslovanske kulture. Srečanje bo še posebno zanimivo, ker je bUo v zadnjem času po vseh jugoslovanskih mestih veliko razprav o kulturnih problemih, Srečanje bo združeno z literarnimi večeri, z razgovori med predstavniki redakcij posameznih mladinskih listov ln revij in o njihovem nadaljnjem tesnejšem sodelovanju. Ob tem srečanju bodo podelili tudi nagrado za poezijo. FESTIVAL MALIH ODROV V SARAJEVU Konec marca se je začel v Sarajevu IV. festival jugoslovanskih malih odrov. Na prireditvi bodo izvedli 9 dramskih del, kot gost pa sodeluje tudi Igralski ansambel iz Varšave. Slovenijo predstavlja komorni oder drame SNG in Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane. Zadnji večer festivala, to je v soboto, 6. aprila, bo posvečen jubileju Miroslava Krleže. IZOBRAŽEVANJE V OBČINSKIH STATUTIH V ponedeljek je bilo v Ljubljani posvetovanje o vzgoji in o izobraževanju v zvezi z občinskimi statuti. Posvetovanje je sklicalo predsedstvo Zveze delavskih in ljudskih univerz, republiški svet Zveze sindikatov in sekretariat republiškega sveta za šolstvo. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki iz drugih republik. Splošna ugotovitev posvetovanja je bila, da je v občinskih statutih premalo govora o celotni vzgoji in izobraževanju, ker so statuti plod dela ozkega dela avtorjev in občinske hiše, vse premalo pa izraz prizadevanj vseh občanov. Morala pa bi biti v občinskih statutih taka določila, ki bi jih lahko podrobneje in konkretneje obdelala v svojih statutih podjetja in krajevne skupnosti. MILIJON IN POL LJUDI JE GLEDALO »KOZARO« Bulajičev film »Kozaro« si je ogledalo v sedmih tednih poldrugi milijon gledalcev. Toliko obiska niso do zdaj zabeležili še pri nobenem jugoslovanskem filn^u. Za Kozaro pa se zanimajo tudi v inozemstvu ln so film do zdaj že prodali v Češkoslovaško, Poljsko, Francijo, Sovjetsko zvezo, Grčijo, Bolgarijo. Italijo, Madžarsko, Izrael. Romunijo ln na Japonsko, odkupila pa jo je tudi francoska kinoteka. V Kopru je bila žal Kozara na sporedu samo en dan in si je prav gotovo niso mogli ogledati vsi iz Kopra in bližnje okolice. PETDESETLETNICA ROJSTVA IVANA GORANA KOVAClCA Prvega pomladnega dne letos je preteklo pol stoletja, odkar se je v vasi Lukovdol v Gorskem Kotarju rodil pomembni hrvatski pesnik in borec za zmago napredne ideje Ivan Goran Kovačič. Njegova poema »Jama« je eno najmočnejših pesniških del o narodnoosvobodilni vojni. Ivan Goran Kovačič je pričel objavljati svoje pesmi v sedemnajstem letu. prva pesniška zbirka pa je izšla leta 1936. Veliko je pisal in prevajal, tudi iz slovenščine. V juliju 1943 so ga ujeli četniki in ga ubili nekje blizu Vrbnice pri Foči. Se danes nihče ne ve za njegov grob. KULTURNI DELAVCI KOSOVA IN METOHIJE V SLOVENIJI Delegacija kulturno-prosvetnih delavcev iz avtonomne oblasti Kosova in Metohije je obiskala Slovenijo in se s predstavniki raznih kulturnih institucij razgovarjala o problemih in razvoju kulturno-prosvetnih dejavnosti. Glavni namen njihovega obiska je bil ogled mariborskih višjih šol, ogledali so si pa tudi nekatere kulturno-prosvetne ustanove v Ljubljani in v drugih krajih in so obiskali tudi Koper. pendije, ki jo je učenec dobil, ne glede na svoje sposobnosti, zaradi potreb po učiteljskem kadru. Zaradi tega so bili tudi sprejemni izpiti premalo zahtevni, Ne bi bilo napak, ko bi štipendiranje dijakov na učiteljiščih prevzele osnovne šole. Tako bi bile osemletke hočeš nočeš prisiljene, da bi bolj razmislile o tem, koga naj pošljejo na učiteljišče in koga ne. Ena izmed hib, ki kvarno vpliva na šolsko delo, in to ne samo na učiteljiščih, je v tem, da izven-šolske dejavnosti po navadi niso vsklajene s šolskimi. Izkušnje kažejo, da ima takšna cepitev.dela kvarne posledice, čeravno je smoter vseh aktivnosti zunaj šole soroden s šolskimi. Poročilo je opozorilo tudi na to, da idejna vzgoja dijakov ni bila vedno na zavidanja vredni ravni, zato čaka razredne skupnosti in šolske odbore, posebno pa organizacijo ZK, veliko hvaležnega dela, in to ne le pri mladinskih urah in v šoli, marveč tudi zunaj nje. Temu bo-treba posvetiti v prihodnje več pozornosti,-' saj Učitelj ne vzgaja le pred tablo, marveč mora biti nosilec naprednega tudi izven šo- le- Da . bi potekalo posvetovanje čim bolj sproščeno in uspešno, so dijaki razdelili svoje delo na tri komisije, . ki so .se ukvarjale z vprašanjem vzgoje mladega človeka in njegovega bodočega poklica, z vprašanjem družinske vzgoje na učiteljiščih. in z vprašanjem družbenega samoupravljanja. Delo komisij je mogoče strniti v tole misel: »Učiteljeva dolžnost je, da krepi socialistične odnose med-ljudmi, da-dobro izobražuje in pravilno vzgaja, dolžnost, družbe pa je, da zagotovi pogoje takšnega dela.« , • sas V soboto 30. marca so praznovali dijaki koprskega učiteljišča praznik svojega zavoda. Kakor vedno, so tudi takrat povabili v Koper svoje starše. V eni izmed učilnic so priredili razstavo svojih likoVnih izdelkov in tistih izdelkov, ki so jih bili napravili pri pouku tehnične vzgoje. Ob pol desetih dopoldne so imeli v dvorani koprskega gledališča akade--mijo, ki naj bi pomenila prikaz tistega šolskega dela, ki ga opravljajo dijaki pri urah tako imenovane predmetne specializacije. Štirje mladi dirigenti so se predstavili s pesmimi, ki so jih s pevskim zborom prvega letnika sami naštudirali, razen tega pa so se v Linhartovi Zupanovi • Micki predstavili tudi tisti dijaki, ki so si bili za predmetno poglabljanje izbrali dramatiko. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Razen staršev so ji prisostvovali tudi delegati, ki so sodelovali na posvetovanju slovenskih učiteljišč. Na akademiji z» dan učiteljišča v Kopru je v gledališki dvorani nastopil tudi mešani pevski zbor učitoljiščnlkov pod vodstvom prof. Mirana Hasla (slUca zgoraj), dramska skupina, ki Jo vodi prof. Klio Maver-Ciuhova, pa je zaigrala Linhartovo veseloigro »Matiček se ženi« (slika spodaj) M* mj^ff Med 43 predstavniki slovenskih učiteljišč v Kopru je kot predstavnik koprskega učiteljišča govoril dijak Boris Bernetič (na sliki) Pretekli teden sta Ljudska univerza in občinski sindikalni svet v Kopru sklicala posvetovanje o problemih in o metodah dela na obeh oddelkih šole za sindikalne delavce. Posveta so se udeležili slušatelji in predavatelji, Ljudsko univerzo je zastopala upravnica Anica Lapajne, občinski sindikalni svet pa podpredsednik Ernest Pahor. V prvem delu posvetovanja so se pogovorili o problemih sindikalne šole. Splošno mnenje je bilo, da je šola uspela, ker je program primeren. Slušatelji so izrazili le željo, da bi jim preda-' vatelji napisali teze, ki bi jiih služile kot učni pripomoček. Na razpolago je namreč premalo primerne literature in še ta .je pretežka in preveč strokovna. Ljudje, ki so sicer ves dan v službi, pa nimajo toliko časa za poglobljen študij. Predavatelji so obljubili, da bodo teze pripravili v najkrajšem času — # nekatere so že — vendar pa jih'bodo sestavili tako, da bodo silile slušatelje k samostojnemu delu. Zadinili so se tudi, da bodo manj pomembne teme skrčiti, tako da se bo šola zaključila konec aprila. Nekaj pripomb so imeli slušatelji oddelka B, ker. jim je odpadlo nekaj predavanj. Težave so bile namreč s predavatelji, ki so zelo zaposleni družbenopolitični delavci predvsem zdaj ob pripravah na vo- litve in. ob sprejemanju družbenih planov. V razpravi o nadaljnjih metodah dela v šoli so ugotovili, da so do zdaj že dovolj podrobno obdelali ciklus »gospodarstvo« in dobili dovolj teoretične podlage za nadaljnje delo v praksi. Njihovo delo se bo zato začelo zdaj v grupah. Razdelili1 so se v 11 študijskih skupin, vsaka skupina šteje 5 do 6 članov in ima vodjo. V študijske grupe so razdeljeni slušatelji po področjih dela oz. po podjetjih. Teme pa so prilagojene sestavi grupe. Tako imajo slušatelji večjih gospodarskih ustanov in podjetij konkretne teme, s katerimi se srečujejo doma, združeni slušatelji manjših podjetij pa splošna vprašanja o vlogi samoupravnih organov, o vlogi in mestu sindikata in podobno. Zanimive pa so konkretne- teme: ekonomske enote in sistem upravljanja v trgovini, problemi integracije v elektro-gospodarstvu, o sistemu upravljanja in financira--nja v socialnem zavarovanju, oceni statuta Luke Koper, o delitvi čistega dohodka v podjetju »Imex« in v kmetijski zadrugi Koper in o' sistemu delitve dohod-ko v ekonomskih enotah podjetja »Primorski tisk«. Do 15. aprila morajo študijske skupine obdelati te določene teze, zagovarjali pa jih bodo tudi ustno, konec aprila ob plenarni kon-suTtaclji. Tako bodo vsi slušatelji sodelovali in se vsi spoznali s konkretnimi problemi in vprašanji. Tak način združevanja teorije s prakso bo omogočil njihovo poznejše samostojno delo in ustvaril dobre bodoče sindikalne funkcionarje. To pa je tudi namen šole. Ni prvič, da se dotikamo vprašanja, ki terja rešitev iz več razlogov: higienskega, estetskega in tujskoprometnega, a tudi zaradi samega ugleda naše dežele. To je vprašanje očiščenja in olepšanja nekaterih naših krajev, v glavnem vasi ob tistih prometnih cestah, po katerih poteka za časa turistične sezone vsako leto večji potniški promet. Odveč bi bilo f.V- ">:••;•...;. m i W'nWm w revaii LIFE Pod naslovom: Skriti zakladi jugoslovanskih mojstrov p { 'M m.imn-m : // \ Ji ••> U 7 .<4//>: \ d mm Bmmfm, rv ~ ■ č, i« • ****■<■ • <. rvf L;. Lost Treasures are seen again — Izgubljene zaklade je mogoče spet videti. Pod tem naslovom je objavila ilustrirana revija Life, U> izhaja v nakladi 4 milijone izvodov, reprodukcije jugoslovanskih srednjeveških fresk. Med barvnimi slikami so tudi podobe Biianega Mrtvaškega plesa iz Hrasto vel j. Tako je napravila revija hočeš nečeš uslugo našemu turizmu, in to prav pred začetkom turistične sezone! Kdo ve, ali bomo znali to tudi turistično izrabiti? Ali se bo našel kdo, ki bi popravil . cesto do Ilrastovelj, ki bi na fre- ske opozoril turistične agencije in na primernih krajih postavil tudi primerne propagandne panoje? Ali ne bi kazalo med sezono zaposliti v Hrastovljah izobražene vodiče, ki bi lahko freske tolmačili v več tujih jezikih? Imamo nekaj predlogov: naročimo v Lifu o^las in povejmo, kje leže Hra-stovlje, in kaj si lahko gost v njihovi bližini še ogleda. Dodajmo orientacijsko karto! Ob koncu sezone bomo pa lahko napravili bilanco in primerjali, ali se je reklama splačala ali ne. Kujmo železo, dokler je vroče! SAS V tekoči sezoni smo imeli v Kopru drugič priložnost, da smo obiskali gledališko predstavo. V Izoli lahko k temu še prištejejo nastop domače igralske skupine. Tokrat nas je obiskalo Goriško gledališče iz Nove Gorice in nam predstavilo Strindbergovo dramo OČE. Povejmo takoj v začetku, da so bile gledališke dvorane nabito polne hvaležnega občinstva, in to največ mladih ljudi, kar priča, da je potreba po gledališki omiki in po kulturnih- prireditvah: sploh še vedno živa. Le žal, da je tej potrebi tako redko zadoščeno. Z veseljem smo pozdravili v svoji sredi ansambel Goriškega gledališča, ki že vrsto let z zavidanja in posnemanja vredno tr-doživostjo ter vztrajnostjo širi gledališko omiko in nudi kulturne prireditve širokemu krogu ljudi na Goriškem. O tem gledališču, o njegovem delovanju, o tendencah in smereh, Iti jih je ubiralo v letih svojega delovanja in razvoja, ;mo že pisali.' Ko bo kulturni cronist ali zgodovinar brskal po podatkih o Goriškem gledališču, bo naletel na presenetljive podatke o , številnih krajih, vaseh in piestih, o ljudeh, ki jim je to gledališče širilo kulturno obzorje in predstavljalo včasih edino kulturno dogajanje. Presenetljivi bodo podatki o trdoživosti ansambla, ki se je vsa leta otepal s težavami in nevšečnostmi, in je vendar pogumno polnil svoj seznam predstav in gostovanj. To bo kronika o izrednem ljubiteljstvu, o ama-' terstvu v prvotnem in najlepšem pomenu besede, pred katerim se človek lahko samo odkrije. Res je, nekoč bo treba oceniti zgodovinsko vrednost tega pionirskega kulturnega dela, neizrazljivega v metrih, tonah ali denarnih enotah. Goriško gledališče velja za polpo-kllcno. Toda ima vse lastnosti dobrega amaterskega gledališča. Morda je bila pra,y'-:zaradi tega nekoliko tvegana izbiraiin postayitev na oder Strind-bergovega »Očeta«. Režiser predstave Andrej Jelačin kot poklicni gledališč-nik zagovarja ta Izbor kot študijsko koristen, toda bolj za ansambel kot za občinstvo. Zato pa so tudi predstave v manjših krajih bile komentirane. Strindberg je pisec dramske literature, ki, skorajda s patološko naslado grebe v človeka, mu vzbuja trda vprašanja na trnovi poti življenja, ne daje pa nobenega odgovora in ne.odrešenja. Njegovi Junaki hudo trpijo, vendar so nam problemi, ki so jih mučili, danes že toliko odmaknjeni, da se nam zde prej naivni kot pa življenjsko važni. S problemi patriarhalnega odnosa lahko samo še sočustvujemo, ne moremo pa jih doživljati tragično. Strindbergovo razmišljanje o problemih očetovstva in še posebej o očetovskih pravicah absolutne vlade nad svojitji otrokom je bolestno detajllrano, vzfiuja nemir in sugestlvno preplavlja dvorano, vendar pa nič ne razrešuje in nič ne odrešuje, sproži le temačno Igro usode z. ljudmi, ki jim je rešitev edino omračitev uma in smrt, Režiser Andrej Jelačin je skušal v uprizoritvi poudariti tisto, kar daje drami. trajno vrednost, zabrisati tisto, čemur ne moremo več čisto verjeti. Vsekakor je to igra, za katero je treba impulzivpega govora,. študija, vaje, urjenja organa in duha. Za gledališki ansambel trd oreh, za občinstvo zahtevna stvar, ki terja za pravilno razumevanje določeno gledališko omiko in zrelo presojo, Toda veliko bolj važno kot ocena predstave in premišljevanje o repertoarju, . ki ga ubira goriško gledališče, se mi zdi razmišljanje o vprašanju obstoja tega ansambla. Gledališče se namreč spogleduje z neprijetno situacijo, v kateri je resnično pogojen obstoj. Stanje je zagat.no, ker ni zagotovljen proračun. Težko stanje, ki bo potrgalo še tistih nekaj vezi, ki so tvorile materialne in moralne temelje. Preštevilne težave ustvarjajo tudi nenormalne odnose v ansamblu, na vrsti so odpovedi, vprašanje je nadaljnjega obstoja tega gledališča. Kaj bomo res pustili, da se bo s to sezono izteklo življenje zadnjega gledališkega ansambla v obširnem koprskem okraju (poleg Izole) in bomo z mirno vestjo pustili, da ga težave pokopljejo? Z. L. Izšla je nova številka »Občana«. Uvodoma prinaša prispevek o nekaterih zanimivih izkušnjah iz predvolilnih priprav v ljubljanskem okraiu. Ob zadnjem zasedanju LS LRS posveča posebno pozornost otroškemu varstvu v komuni ln krajevni skupnosti ter rehabilitaciji invalidov. O otroškem varstvu govori tudi prispevek s priporočili, kako naj občinski statuti zagotovijo razvoj otroškega varstva v komuni. Članek Sodelovanje mladih občanov v gospodarstvu in komuni posreduje najvažnelše misli Plenuma CK Zveze mladine Slovenije. F.rna Podbregar piše o odnosu ljudskih odborov do obrti, Ivan Kristan o samostojnosti delovnih organizacij v komuni. Dušan Bavdek pa o šolskih statutih. O dobrih odnosih med komuno in delovnimi organizacijami v Kranju poroča Marko Jakše, Zanimiv je prispevek o sodelovanju samoupravnih ln zdravstvenih organov v Mariboru. Jože Sager daje v svojem članku nekaj smernic za organizirano letovanje otrok. Poleg tega prinaša zadnja številka »Občana« še pomembne prispevke o udeležbi občin v proračunskih sredstvih okrajev, o delu stalne konference slovenskih obalnih občin Izola, Koper in Piran, o statutih zdravstvenih zavodov in o načrtih za razvoj turizma v mariborskem okraju. Zadnji dve strani lista posredujeta zanimive vesti iz življenja naših komun: naštevati imena krajev, ki jih imamo v mislih, saj jih vsi dobro poznamo. Vsi tudi vemo, da niso nikjer v ostali Sloveniji vasi ob cestah tako viden dokaz zaostalosti za sodobnimi selišči drugod, kakor prav v pretežnem delu našega primorskega okraja. Njihova zaostalost je posledica skope zemlje in socialne revščine preteklih -obdobij. Toda vse to je rodilo' sčasoma neko tradicionalno -mentaliteto,- ki se je globoko zasidrala . v ljudeh, da se pomanjkljivosti svojih naselij niti ne zavedajo. Bodimo povsem odkriti in povejmo samokritično: naša urbanistična in stanovanjska kultura po vaseh in celo nekaterih večjih krajih je še vedno na stopnji preteklosti in daleč od teženj razvoja naše socialistične družbe. Prav tako odkrito se pa tudi moramo vprašati, kaj smo stvarno že storili, da bi se položaj izboljšal? Da smo o tem nekajkrat govorili in priložnostno pisali, to je bilo vse. Celo konkretno postavljeni predlogi so ostali' mrtve črke. In vendar je potrebno vsaj v času, ko smo se z vso naglico in vnemo vrgli v turizem (žal v nekaterih nogledih kampanjsko), preiti od besed vsaj k prvim dejanjem. Kar bi bilo za tak zače-teli prvo, bi bila ustanovitev strokovnih komisij, sestavljenih s strani občin, urbanistov, higieni-kov in hortikulturnilcov, ki naj bi obiskale in pregledale obcestna naselja, konkretno ugotovila pomanjkljivosti, jih inventarizirala in nato predlagala najprimernejše rešitve; razdeljeno na take, ki jih je mogoče takoj in z majhnimi stroški odstraniti, in take, ki bodo terjale več let dela. Ko bomo tako dobili strokovno ugotovljeno podobo in predloge za izboljšanje, bo seveda, treba prav tako temeljito poiskati mogoče vire sredstev za uresničenje. Manjše izboljšave so mogoče z najmanjšimi sredstvi, v glavnem z dobro voljo in prostovoljno delovno akcijo. Za ostale posege bi bilo treba določiti nekaj sredstev v lokalnem samoprispevku, v proračunu občin in nemara tudi v ugodnih kreditih tistim, ki bi jih potrebovali za lepšo ureditev svojih hiš in okolišev. Vse to- je izvedljivo, samo začeti moramo. R.R. Berite in širite » «