75. Ste«.
I*fce?a rexen neeieij in praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2‘—. Pri večjem naročilu popust.
Pavšalni franko v državi SHS.
V Uubllani, v torek 5. aprila 1921.
Glasilo JugosEmr. secfieEno - demokratične stranke,
Posamezna štev. 1 K.
Leto V.
Tenet on ska št. 313,
Naročnina : Po pošti ali z dostavljanjem na dom za
celo >eto K 240, za pol ■eta K 120, za četrt ieto K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo ceio leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za lisi so poštnine proste.
Upravnistvo ie v Ljubljani
Frančiškanska ulica št.6'1., Učiteljska tiskarna.
Ponesrečen Karlov poskus.
Ministrske konference in vojaške priprave v Belgradu.
LDU. Belgrad, 1. aprila. Danes ■popoldne je bila po prisegi novih ministrov določena seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o prihodu razkralja Karla v Budimpešto.
L.DU. Belgrad, 2. aprila. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je mnogo razpravljalo o dogodkih v Budimpešti. Ministrski predsednik Nikola Pašič je prečital vsa poročila naših zastopnikov v inozemstvu glede prihoda razkralja Karla na Madžarsko. Zatem je sklepal ministrski svet o potrebnih vojaških pripravah v svrho ojačenja naših mej napram Madžarski. Kolikor se doznava, ni došlo do nobenega končnega sklepa.
' r^lanientarnih krogih se govori, da se pričakuje za končne sklepe odgovor iz Pariza, o katerem mislijo, da bi mogel priti že danes. Naša vlada vodi še vedno pogajanja s Prago In Rimom.
I-DU. Belgrad. 2. aprila. Vojni minister Branko Jovanovič je bil včeraj vse popoldne pri ministrskem predsedniku Nikoli Pašiču. Trdi se, da je ; novoimenovani načelnik generalnega štaba, vojvoda Bojovič. pozvan, naj Pride v Belgrad. Vlada je dobila poročila iz Zagreba, Ljubljane. Sarajeva, Novega Sada in Splita, da vlada v navedenih krajih kakor tudi po vseh pokrajinah enoinisto mnenje, da se mora za vsako ceno preprečiti prihod Karla na madžarski prestol.
LDU. Belgrad, 2. aprila. V pouče-uih krogih trdijo, da vlada pri vseh članih male entente popolno soglasje, da se mora st. germainska mirovna pogodba spoštovati in da pomenja povratek razkralja Karla na madžarski prestol za vse sosedne dežele ca-sus belli. Konvencija med našo kraljevino, Češkoslovaško, Italijo in Rtu munijo določa, kaj se ima v tem slučaju storiti in s kolikimi divizijami mora vsak član male entente sodelovati pri morebitnih vojnih operacijah. Te dni bi se imelo med zavezniki Še določiti, katera država male entente naj bi dala glavnega poveljnika In generalni štab, kar dosedaj v vojni konvenciji še ni določeno. Po poslednjih vesteh pa pričakujejo, da bo Karel še pred nastopom zavezniških čet zapustil Madžarsko.
»Neue Freie Presse« javlja iz Berlina, da ima list »East Europe« sledeče poročilo iz Belgrada: Jugoslovanska vlada je sklenila sledeče ukrepe: Vzpostavitev Habsburžanov na ogrski prestol bo smatrala jugoslovanska vlada za casus belli. Trije armadni zbori. v Belgradu, Zagrebu .n Novem Sadu, se takoj mobilizirajo, Le bi kak Habsburžan zasedel ogrski prestol, bo izvršila jugoslovanska vlada sledeče represalije: Ona bo zasedla končnoveljavno premogovno ozemlje pri Pečuju, mesto Szegedin pa zasede z vojsko.«
ZAŠČITA MANJŠIN V PARLAMENTU.
LDU Beograd, 1. aprila. Danes ob 9.30 je predsednik dr. Ninčič otvo-ril 41. redno sejo ustavnega odseka, na katere dnevnem redu je bila razprava o členih, ki se doslej še niso rešili. Člen 42, ki govori o sestavi narodne skupščine, je bil doslej zato odgoden, ker prvotna stilizacija ni predvidevala zaščite manjšin. Minister za konstituanto je prečital stilizacijo tega člena, ki se je bila uredila sporazumno.
Posl. Gjonovič meni, da člen ne izraža tistega, kar se je zahtevalo. Zahtevalo se je, naj bi bila vsa narodna skupščina sorazmerno organizirana na podlagi proporčne sestave. Minister za konstituanto pravi,
Kronski svet v Belgradu.
LDU. Belgrad, 4. aprila. Povodom poslednjih novih dogodkov v inozemstvu je bila včerajšnja seja ministrskega sveta pod predsedstvom regenta. Ministrski predsednik je dal potrebne pojasnitve o povratku Habsburžanov na madžarski prestol in o odločitvi zaveznikov v tej stvari. Ministrski svet je pretresal prejšnje odločbe ter jih popolnil v zmislu sedanjega meduarodnega položaja ter odredil, da se imajo čim najbrže izvršiti.
LDU. Belgrad, 4. aprila. Presbiro javlja: Danes je bila seja ministrskega sveta od 9. do 12. Ministrski predsednik Pašič je poročal o situaciji na Madžarskem.
Konference z zastopniki antante v Belgradu.
LDU Belgrad, 1. Danes dopoldne sta češkoslovaški in francoski poslanik obiskala zunanje ministrstvo in se tam z ministrom dolgo časa razgovarjala o novem položaju, ki je nastal vsled prihoda razkralja Karla na Madžarsko. Zdi se, da se s strani češkoslovaške in jugoslovanske vlade dela na to, da bi se obe državi spojili s koridorom, da bi se v bodoče moglo eventuel-nim neprilikam priti v okom.
LDU Belgrad, 1. Danes dopol-' dne je sprejel pomočnik zunanjega ministra Tihomir Popovič fracoske-ga in angleškega poslanika na našem dvoru. Šlo je za skupno akcijo proti restavraciji Habsburgovcev.
LDU Belgrad, 1. Predsednik ministrskega sveta Nikola Pašič je danes zopet dolgo konferiral z zastopniki Italije, Češkoslovaške in Romunske. Med Belgradom, Rimom, Prago in Bukarešto se je ta j dva dneva vršila živahna izmenjava i brzojavk. Vojaški krogi trdijo, da vlada med državami male antante popolno soglasje glede skupnih ukrepov napram Madžarski. Če ostane Karl na Madžarskem, se bo temu antanta kar najenergičneje zoperstavila. O teh konferencah sl naši zastopniki v L ondonu in Pari:.« obvestili francosko in angleško v?ado.
*
Avanturo Karla Habsburga moremo danes smatrati za definitivno končano. Energični nastop obmejnih držav Ogrske je moralno prisilil tudi monarhistično orijentirane stranke na Ogrskem in v Avstriji, da so se izrekle proti Karlovi vrnitvi na prestol. Zato bo Karl vsak čas zapustil Ogrsko in se vrnil ali nazaj v Švico, če ga bodo Švicarji še hoteli sprejeti, ali pa pojde preko Italije v Španijo.
Njegov sedanji poskus, da zasede vsaj ogrski prestol, je bil pre-uranjen in zato brezuspešen. Upajmo, da bodo tudi naše vojne priprave proti Ogrski postale v doglednem času odveč.
da je nova stilizacija boljša. Posl. dr. Dulibič ni zadovoljen z večinsko redakcijo in se postavi na načelo proporca. Posl. Etbin Kristan se strinja s posl. Gjonovičem.
Posl. Jovan Jovanovič se ne strinja s predlogom ministra za konstituanto, ker hoče, da se izvrše volitve v narodno skupščino po poklicu, da se uvedejo vezani mandati, če bi imel voliti med načrtom ministra za konstituanto in poslanca Gjonovlča, bi si izbral tistega, ki ga predvideva posl. Gjonovič,
Posl. dr. Šimrak pravi, da v in-tencijah ministra za konstituanto ni niti liberalnosti, niti demokratizma. Saj ima tudi srbski zakonik določbe o proporcu v členu 86 iz leta 1903. Poslanec zahteva, naj se slična na-redba uvede tudi v Jugoslaviji.
Komunist Jovanovič je zoper ve- • činsko redakcijo in zahteva, naj se uvede jasno načelo sorazmernosti pri volitvah. Vsa država naj bo en sam okraj in vsaka stranka naj ima samo eno listo.
Blen se sprejme v večinski redakciji takole: »Narodng skupščino sestavljajo poslanci, katere voli narod po splošnem, enakem, neposrednem in tajnem glasovanju z zastopstvom manjšin. Na vsakih 50.000 prebivalcev se voli po en poslanec. Če je plus v eni volilni edinici večji od 30.000, voli ta ostanek tudi enega poslanca. Narodna skupščina se voli vsako četrto leto. Podrobnejše se odredi z zakonom.«
Člen o pomorstvu se glasi: »Pomorstvu in pomorskemu ribarstvu se s posebnim zakonom posveti posebna pozornost. Pozornost se posveti pomorcem še v primeru onemoglosti, bolezni ali starosti.« Ta člen je bil soglasno sprejet z malimi izpremembami:
Člen, ki govori o pravici delavcev do organizacij, se glasi: »Pravica delavcev do organizacij se odredi v posebnem zakonu. »Ta člen je sprejet z izpremembo. da se namesto izraza »se odredi« vstavi izraz »se regulira«.
Člen o šerijatskih sodiščih se ni mogel staviti na dnevni red, ker članom odseka še ni bil predložen. Vendar pa se je po kratki debati sprejel v redakciji, ki jo je predlagal minister za konstituanto in ki se glasi: »V rodbinskih in nasledstvenih zadevah muslimanov razsojajo šerijat-ska sodišča.«
Člen. ki govori o vojaških sodiščih se glasi:	»Vojaška	sodišča	so
neodvisna. Pri izrekanju razsodbe ne stoje pod vplivom nobene oblasti, ampak sodijo samo po zakonu. Sodniki vojaškega apelacijskega sodišča so stalni. Stalnost sodnikov prve stopnje se regulira v posebnem zakonu. Sodniki sodišč prve stopnje niso odgovorni za svoje sodno delovanje. Brez odobritve apelacijskega sodišča se apelacijski sodniki ne morejo premestiti, če sami v to ne privolijo, ali pa na boljše mesto. Sod-, niki prve stopnje pa se morejo premestiti samo na podlagi zakona.« Člen je bil sprejet z večino glasov.
Člen. ki govori o fevdalnih od-nošajih, se glasi na predlog poslanca Juraja Demetroviča:	»Fevdalni
odnošaji se smatrajo za pravno ukinjene. in sicer po osvoboditvi izpod tuje oblasti. V kolikor so določila, ki govore o privatno-pravnih odnoša-j.h. ki so bila določena že pred tem rokom, nepravilna, se imajo korigirati z zakonom. Kmetje (čivčije) kakor tudi poljedelci, ki obdelujejo zemljo, se smatrajo kot svobodni lastniki državne zemlje in morajo ostati nasledniki na svoji zemlji t<jr ne plačajo za to nikake odškodnine.« l?azprava o tem predlogu se danes še ni končala. Nato se je seja zaključila.
Rusija zmaguje!
LDU Praga, 4. aprila. Kakor do-znava.io tukajšnji listi, se vrše pogajanja med Rusijo in češkoslovaško v svrho, da bi prišlo do sestanka gospodarskih komisij, ki bi imele nalogo, da izvedejo predhodna pogajanja za trgovsko pogodbo. Sporazum je v najvažnejših vprašanjih menda že dosežen ter gre sedaj samo za to, kako bi se ugodno rešila nekatera osebna vprašanja. Da se olajša vzpostavitev normalnih gospodarskih od-nošajev med Rusijo in Češkoslova-so se vprašanja glede otvoritve češkoslovaških konzulatov v najvažnejših ruskih mestih.
*
Prva država, ki je uvidela, da proti Rusiji ne opravi s silo ničesar, je bila Anglija, ki je po dolgih pogajanjih sklenila z boljševiško vlado trgovsko pogodbo. Nemčija ie imela
I dobre zveze z Rusijo že od vsega j početka. Angliji namerava slediti tudi češkoslovaška republika. Na sovražni strani proti Rusiji stoji danes le še od francoskih bankirjev vladana Francija in francoska politična ekspozitura v Belgradu. Ni pa danes nobenega dvoma več, da bosta morali tudi te dve državi pred Rusijo na kolena.
Nemška vojtm odškodnina in Čehi.
LDU Beograd, 4. aprila. Presbiro poroča iz Prage: Tukajšnji listi se bavijo z nevarnostjo, ki preti češkoslovaški industriji, ako bi se Češkoslovaška aktivno udeležila pri izvajanju prisilnih korakov proti Nemčiji. Posebno naglaša to nevarnost »Večer«, organ katoliške nacionalne stranke, ki misli, da bi tako nastopanje proti Nemčiji moglo paralizirati najvažnejše panoge češkoslovaške industrije. Nasprotno pišejo »Narodni Listy«, da se do odškodnine, ki jo Češkoslovaška zahteva od Nemčije, more priti samo s prisilnimi ukrepi in da zahteva lojalnost, da Češkoslovaška aktivno sodeluje na strani antante; vendar se ne sme pozabiti, da bi bilo tako sodelovanje za Češkoslovaško mnogo težje kakor za Francijo^ ker se mora vpoštevati, da gre več kot polovica češkoslovaške aunanje trgovine preko Nemčije, ne Ja bi se sploh govorilo o vprašanju transporta. Da bi se omogočilo Češkoslovaški sodelovanje, se mora storiti vse, da bi se ognili usodnim posledicam za njeno gospodarsko življenje. Tu bi šlo v prvi vrsti za to. da se internacionalizirajo komunikacije preko Nemčije in da se češkoslovaški stavi na razpolago zadostna tonaža na Labi.
*
Čehoslovaška republika ima glede vprašanja vojne odškodnine, katero zahteva od Nemčije, jako težavno stališče. Ne smemo pozabiti, da ima češka država v svoji sredini jako močno nemško manjšino, ki za vojaške operacije proti Nemčiji nikakor ni zanesljiva, drugič pa je češka država od vseh strani zaprta in nima nikjer prostega dostopa do svetovne trgovine. Zato je umevno, da bi Čehi radi dobili ali internacijonalizacijo Labe, ki bi ijm osigurala neovirano pot do Severnega morja ali pa »koridor«. ki bi vezal preko ogrskega ozemlja češko republiko z Jugoslavijo in preko Jugoslavije z Jadranskim morjem.
Komunistični nemiri v Nemčiji.
LDU Berlin, 1. aprila. V skladišču postdamskega kolodvora so zasledili peklenski stroj. Uradniki so začutili vonj po tlenju, ki je prihajal iz skladišča. Našli so zavoj, iz katerega je molela vžigalna vrvica. Zavoj je bil zavarovan za 4 tisoč mark.
LDU Essen, 1. Na levem bregu Rena se na poedinih mestih nemiri nadaljujejo. Mnogo delavcev, ki bi radi delali, vsled ogrožanja po komunistih ne morejo nastopiti dela. V nekem rovu so našli velike množine dinamita. Med delavci in zasedbenimi četami je prišlo do streljanja, pri čemer je bila ena oseba ubita in več ranjenih.
LDU Berlin, 2. Včeraj je nastopila policija iz Halleja in Eislebna proti ustašem, ki so se utrdili pri Beesenstedtu, in razpršila 500 mož broječo tolpo. Komunisti so izgubili 20 mrtvecev in ravno toliko ranjenih in ujetih. Na plenu so izgubili 4 strojnice, 150 pušk in mnogo streliva. Posebno uspešna akcija iz Moerseburga je zajela 50 upornikov.
LDU Berlin, 2. Komunistični nemiri v osrednji Nemčiji so skoro čisto ponehali. Generalna stavka, ki ie bila skoro povsod razglašena, ni
imela nikjer pravega uspeha. Iz Es-sena javljajo, da se na levem renskem bregu komunistični nemiri še nadaljujejo.
LDU Berlin, 2. Državni poslanec Wendelin Thomas je bil pri sodišču v Miinchenu radi hujskanja k s^loš-< ni stavki obsojen na dve leti ječe.
LDU Berlin, 4. aprila. Na posameznih krajih se delavci polagoma vračajo na delo. V levem Porenju je delo zopet vzpostavljeno, stavka samo ena skupina. Rensko-pruska ro« va 4 in 5 so izpraznile belgijske čete. Pri tem sta bila ubita dva komunista. eden pa je bil težko ranjen. Rove so zasedli belgijski vojaki.
Pred splošno stavko na Angleškem.
LDU. London, 4. aprila. V mnogih okrajih so železničarji sklenili podpirati rudarje. Od zastopnikov delavske trozveza oddane Izjave se tolmačijo tako, da se bodo železniški in transportni delavci nemara pridružili rudarjem.
LDU. London, 3. aprila. Na zborovanjih transportnih delavcev in železničarjev so govorniki izrazili svoj« simpatije za stavko rudarjev.
Politične vesti.
+ Vremensko prerokovanje. Sobotno »Jutro« ima iz Belgrada izvirno poročit'), da je vlada prepovedala Izvoz žita, ovsa, krme itd, »ker bo letos velika suša.« (Vs.dc človek seveda ve, da je vlada izdala tako’ prepoved le zaradi mobilizacije in ne za* radi »suše«!) Ce bo vlada lwteia ostati sebi dosledna, bo morala pač svoječasm preklic te prepovedi utemeljiti tateo: »Dovo« ljen je zopetni izvoz itd., ker je vlada prepričana, da bo pol leta dež.« Pihne ga na< ša vlada, pihne! Še bolj kakor kakšna stara pratika!
+ Spor med Jugoslavijo In Romunija poravnan. Romunski poslanik Emandi v Belgradu ie obiskal ministrskega predsednika Pašiča in ga obvestil o tem, da romunska vlada obžaluje dogodke, ki so sef zgodili v Banatu, in da so čete prestopile mejo vsled nevednosti. S tem ie spor z Romunsko končan. Vsled »nevednosti« je imeniten izgovor. Karlov prihod na Ogrskem je imed torej vsaj eno dobro stran: rešil je naše čete, da Jih niso Francozi« pognali preko Romunije proti Rusiji.
+ Poročilo o 42 .seji ustavnega odbora smo morali zaradi ooiinega gradiva cs darnes odložiti.
+ Dr. Rybaf in socialna demokracija, V sobotnem »Slov. Narodu« je priobčil dr, Rybaf do!« članek proti socialni demo, kraciji. Novega ne pove tam nič, kajti očitanja, da socialni demokratje premalo uptvi števajo narodnost itd. so že jako stara itf odgovorov je tudi na kupe. Ljudje vedno zamenjavajo besedo »mednaroden* z ona drugo: »breznaroden« ali »protinaroden«. Odtod izvirajo potem vsi pogrešnl zaključki. — Zanimivo je, da se je oglasil dr. Ry-baf, ki je vodja NSS, v »Narodu«, ne pa v glasilu NSS »Jugoslaviji«.
+ Osebne vesti. V Belgrad so dospeli ministri Svetozar Pribičevič, dr. Križman in dr. Kukovec, ki so bili za praznike doma. — V Ljubljano je prišel gospod Silbeav stern, agent.
+ Konferenca nasledstvenih držav » Rimu. Dopisnik »Novosti« javlja: Za mcd< narodno zavezniško konferenco, ki se bc v kratkem vršila v Rimu, da likvidira vsa vprašanja finančnega, gospodarskega ‘fl pravnega značaja nasledstvenih držav, sc z naše strani imenovani nastopni delegati: dr. Rybar, dr. Zolger in dr. Ivo Spevec.
+ Botjševlški strah povzroča Francozom vedno nove skrbi in oni hočejo za vsako ceno evropsko javnost držati v vznemirjenosti pred rusko nevarnostjo, Ker vedo, kako silno vpliva na otopele možgane evropskih buržuiev strašno-skriv-nostaa beseda »zairota«, zato javljajo dan za dnem strmečemu svetu o novih zarotah. Danes javljajo iz »Varšave«: V Bukarešti In Jašu so odkrili komunistično organizacijo, ki je v zvezi z boljševiki. Aretiranih je bilo mnogo oseb.« — Bolj kakor nad boijic viškimi »zarotami« hi bilo pa
Iz ustavotvornega odbora.
Stran 2.
N A P REJ.
St«?, 76.
treba strmeti nad človeško neumnostjo, ki | tekkri francoskim čcnžaan verjame.
.+. Imenitno! Iz Washigtor;a javljajo: Včeraj se je francoski minister Viviaui raztovarjal s senatorjem Lodgojem in z raznimi drugimi uradniki v ministrstvu o problemu zavezniških zahtev v Nemčiji. Osebnosti, ki so Vivianlju blizu, so irjavile, da ni prosil za nikakršno materielno pomoč. Rekel je samo, da bo Francija brez materialne podpore Amerike hi zaveznikov težko občutila breme na svojih ramah.Sin pravi:	Oče, jaz vas ne prosim denarja,
ampak te mi ga ne daste, bom umri!
+ Strokovna internaeiionaia in nem-gka odškodnina. Amsterdamska konferenca strokovnih organizacij je dovršila svoje delo. Posrečilo se je spor glede entent-lifli zahtev o nemški odškodnini momen-• tano izgladiti, vendar pa se je bati, da bo nastal kmalu še večji. — V petek popoldne sta imela izvrševadni odbor druge internacionale in mednarodna strokovna organizacija sejo, na kateri so se vzeli na znanje obojni sklepi. Kakor sc razvidi iz resolucije druge internacionale, priznavajo socialisti zavezniških držav, da repara-eijska dolžnost ne sega tako daleč, da bi se Nemčija uničila in da bi se njeno delavstvo obsodilo na sužnost. Obseg in način odškodnine se mora ugotoviti po sporazumu udeleženih. Nasilne odredbe ne bi imele nikdar povoljnega uspeha. Delav-
stvo je za to poklicano, da * vso. močjo privede pogajanja v rodovitne tire, zlasti z uporabo razsodišča pri vprašanjih, slede katerih sporazum sicer ni mogoč. Konferenca je sklenila delovati z vsemi sredstvi na to, da vlade sprejmejo njene sklepe. V resoluciji je navedenih pet točk s konkretnimi pogoji pravične reparacije.
4 Konec stavke na Luksemburškem. Dejanje se da povedati s par besedami: Tovarne, ki so bile po delavstvu zasedene, je vojaška sila zopet izročila podjetnikom; delavstvo se je vrnilo brez kakih uspehov na delo; za pr tj voditelji jn uslužbenci ostanejo navzlic vsem protestom še nadalje v ječali . . . Francoska in Belgijska se lahke ponašata z žalostno slavo* da sta igrali hlapca luksemburškemu kapitalizmu — glavna krivda pa pade zopet na komu* niste, ki so stavko in incidente izzvali ob nepravem času. Položaj delavstva na Luksemburškem je žalosten, ampak pljuvaj sam proti buvji, če moreš . >, .
+ Železničarsko gibanje v Ameriki. h Wasliingtona javljajo: Železniški nameščenci v Zedinjenih državah se pripravljajo na boj proti svobodi carine pri prehodu preko Panamskega kanala, ki jo je vlada objavila. Železniška društva izjavljajo, da je ta čin ameriške vlade hazardna igra, katere gospodarske posledice sc bodo hudo čutile v bilanci žclezuic.
Socijalističua konferenca v Belgradu.
Belgrad, 31. marca.
sodruga Košatim in Topalovič m drugi. Navzoča sta bila tudi sodruga Golouh za Slovenijo in Radoševie za Hrvatsko-Slavonijo. Na dnevnem redu je. bilo poleg referatov o dosedanjem delu, o statutu, programu in taktiki, vprašanje konstituiranja stranke in ureditve strankinega časopisja. Statut osvaja federalistično načelo, v vprašanju programa in aktike se je pa osvojilo brez pridržka temeljne sklepe dunajskega kongresa. Stranka stoji na stališču marksističnega socijalizma, razredne organizacije in nepretrganega razrednega boja ter pristopa socialistični družbi, ki je bila osnovana na dunajskem kongresu in ki tvori začetek nove revolucionarne internacionale vsega proletarijata.
Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti, sploh je vladala na konferenci najlepša sloga. Poročali so so-drugi Milojevič, Topalovič, Pavlovič, Lapčevič itd. V imenu slovenskega delavstva je pozdravil zbor sodrug Golouh, ki je pojasnil situacijo v Sloveniji od razkola sem ter nagiašal, da' bo slovensko socialistično delavstvo storilo v polni mei‘i svojo dolžnost. Povedal je, kako je slovenska stranka že izstopila iz 11. internacionale ter sodelovala na dunajskem kongresu in s tem označila dejansko svoje stališče. Slovenski sodrugi žele, da se vse delavstvo v državi zedini v enotno socialistično stranko.
Konstituiranje stranke je zbor pozdravil z velikim navdušenjem. V odbor so bili izvoljeni sodrugi Dra-giša Lapčevič, Topalovič, Košanin in drugi. Sklenilo-se je nadalje izdajati kot osrednje glasilo novoustanovljene delavske socialistične stranke ».Socialistične radničke novine«, ki izhajajo dnevno v Belgradu.
Delavska socijalističua stranka ki so jo ekstremisti pokopali v Vu-kovaru, je vredna naslednica slavne srbske socijalno demokratične stranke, ki je ob izbruhu vojne zrujla častno varovati načela socijalizma. Za vse one, ki so vzlic vsem napadom in blatenjem trdovratno verovali v sanacijo in vstajenje delavskega po-kreta pri nas, je ta dogodek velika satisfakcija.
Dne 27. in 28. t. m. so zborovali v Belgradu sodrugi centrumaši iz Srbije in Bosne. Sklicali so posebno konferenco, na kateri naj bi se ustanovila odnosno obnovila delavska socijalistična stranka za Jugoslavijo. Za poznavalca razmer v našem delavskem pokretu je bila ta konferenca nedvomno velepomemben dogodek. Delavska socijalistična stranka, kakoršna je bila osnovana na belgrajskem kongresu ujedinjenja leta 1919., se je razcepila leto kasneje na vukovarskem kongresu vsled nasilnega postopanja ekstremistov. Baš v trenutku, ko je vse kazalo, da bo zedinjenje celokupnega jugoslovanskega proletariata na temelju marksističnega socijalizma prav kmalu uspešno dovršeno, se je pojavil razdor, ki je v hipu docela predrugačil situacijo. Delavska socijalistična stranka je prišla v roke mladih ljudi, treznejši sodrugi so se pa umaknili v ozadje in čakali na razvoj dogodkov, ki so kmalu pokazali, Ja so imeli oni, ki so v Vukovaru svarili, popolnoma prav. Vlada je vedela, s kom ima opraviti, pa je ob prvi priliki razpustila organizacije m ustavila delavski tisk. To nasilje, ki bi moralo pri vsaki resnično močni revolucionarni stranki izzvati odpor in povzročiti vladi najhujše težave, ni našlo v masah odmeva. Komunistična stranka se je le igrala na revolucijo. Faktične revolucijonarne moči pa ni imela.
Delavstvo je bilo poraženo, ostalo je brez organizacije, brez moči. Posledica tega je bila, da so se jele 1 delavčeve mezdne in življenske razmere bolj in bolj slabšati. Mnogi podjetniki so kar na svojo pest izrabili položaj ter znižali mezde in odpravili osemurni delavnik. To v dobi. ko bi bilo vsled naraščajoče draginje pravzaprav nujno potrebno, da se plače znatno zvišajo. V takih razmerah je bilo treba hitro najti izhod, da se sanira delavski pokret ter tako res usposobi za uspešne boje r^roti vladni reakciji in proti podjet niškemu izkoriščanju.
Tisti sodrugi, ki so bili na vuko varskem kongresu preglasovani, so zato šli na delo, da ustvarijo krista-lizacijsko točko, okolu katere naj se zbere vsa revoliu ,.,uiiarna sila jugoslovanskega delavstva. Namen socialistične konference je bil tedaj, da se zopet združi proletariat na zdravi socialistični podlagi. V tem oziru je konferenca popolnoma dosegla svoj namen.
Na njej so bili zastopani skoro vsi kraji Srbije in Bosne, na nje; smo videli stare in izkušene borce inteligentne delavce in požrtvovalne intelektualce. Dragiša Lapčevič je bil zopet tu na svojem mestu, ž njim
Dnevne vesti.
Občinske volitve In novi davkj, pred nekaj dnevi je začela razpošiljaU finančna uprava svojim zvestim klijentom nova povabila, naj prispevajo kolikor mogoče veliko za dobrobit države. Tako 3e dobil n?-ki tiskarski pomočnik »vabilo«, naj položi na davčni žrtvenik domovine 14 tisoč kron! »Vabila«, ki so jih dobdill mali obrtniki in trgovci, se pa glase na take svote, da so nekaterim plešastim gospodom čez noč
arastii lasje, trdi in močni, kot Ježeve bodice, Še bolj so pa zrastli ljudem jeziki in garda »prevratnih elementov« je tako na-
rastla, da bo z lahkoto zavzela pri bodočih občinskih volitvah vse postojanke, katere bo le hotela.
Mesarski straik v Ljubljani. Ljubljanski mesarji štrajkajo in ne prodajajo več govedine, ker jim je doslej veljavna tržna cena govejega mesa prenizka. Oni hočejo povišanje cen mesa. Pravijo, da hočejo imeti najmanj 40 kron za kilo, drugi pravijo, da je to še premalo in hočejo 50, 80 ali celo 100 kron. Velika večina delavskih in uradniških rodovin je pa že zdavnaj pred teau štrajkom gospodov mesarjev začela« z neprostovoljnim bojkotom mesa, ker že dosedanje cene niso v nikakem skladu z delavskimi in uradniškimi dohodki. Svoj štrajk utemeljujejo mesarji med drugim tudi s tem, da cena moke ni v nobenem razmerju s ceno mesa. Dočim j« pred vojno veljala kila moke 18 krajcarjev, je veljala kila mesa 80 krajcarjev in tudi več, torej 4 do 5 krat toliko. Danes pa velja kila mesa nekaj malega več kakor kila moke, kar je po mnenju mesarjev popolnoma krivično in zato zahtevajo vzpostavo stare relacije, da naj velja tudi sedaj meso 4 do 5 krat toliko kot moka. Povišanje mesnih cen bo vplivalo seveda, če se izvede, zopet na mezdna gibanja, ker bo delavstvo in urad-ništvo zahtevalo primerno povišanje dohodkov, kajti današnji dohodki za eventu-elno pomnoženi konsum moke niti zda!e-ka ne zadoščajo. Zahteva po povišanju plač bo čisto naravna stvar, ker draginja se da pobijati na dva načina: Ali da padejo cene blagu, tako da si potrebne stvari laliko nabavim z denarjem, ki ga imam, ati pa se ml morajo dohodki zvišati toliko, da si jih lahko nabavim. Danes n. pr, se z 2000 kronami mesečno ne da izhajati. Dokler imam upanje, da bodo cene blaga padle, potrpim. Ce pa -vidim, da cene rastejo, ne potrpim več, ampak zahtevam več in sicer toliko več, da so mi dostopne cene Ustih stvari, ki jih kot človek za človeško življenje potrebujem. — Interesantno je, da so stopili ljubljanski mesarji v štrajk ravno tisti dan, ko je njihov tovariš mesar Pucelj postal minister tistega resorta, v čegar delokrog spada tudi goveja zadeva.
Izid volitev zastopnikov (namestnikov) učiteljstva srednjih šol in učiteljišč. V smislu člena 6. uredbe o poslovanju višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 22. februarja 1921 ^ta izvoljena kot zastopnika učiteljev srednjih šol in učiteljišč v višjem šolskem svetu za dveJetno poslovno dobo: dr. Josip Pipenbaclier, prof. in začasni vodja drž. realne glmjtaziie v Ljubljani in Franc Voglar, prof. na državni gimnazij^ v Mariboru in kot namestnika: Fran Jeran, prof. na državni višji realki v Ljubljani in Fran Mravljak, prof. na državni realni gimnaziji v Celju.
Upostavltev okrajnega glavarstva Logatec. Deželna vlada je opusitla dosedanjo politično elcspozittfo v Cerknici in tiposta-vila okrajno glavarstvo Logatec s krajevnim območjem za ono ozemlje nekdanjega^ okrajnega glavarstva logaškega, ki pripada Jugoslaviji in za ozemlje bivše ekspoziture v Cerknici. — Za okrajnega glavarja v Logatcu je postavljen Vinko Borštner iz Kočevja.
Izjava. Podpisani obžalujem obdolžitve, katere sem na nadzorstveni seji Splošnega kieditnega društva dne 6. marca proti s. Šimu Jurčiču, kontrolorju Konsutnnega društva za Slovenijo izrekel in jih popolnoma prekličem. — Viljem Rudolf, post. odpravnik.
Učiteljski koncert. Vstopnice so v preprodaji v »Učiteljski knjigarni«, Frančiškanska ulica 6. Zdravo!
Požar na Šmarni gori. V nedeljo okoli 7. zvečer je že vtretjič nastal na šmarni gori velik gozdni požar. Na vižmarskl strani je začela goreti suha trava in resje. Požar je trajal pozno v noč. Požgan le zelo obsežen kompleks gozdne goščave. Nad vse čudno je, da nastaja ob nedeljah požar vselej v času, ko se zadnji izletniki vračajo z gtfre.
Požar je uničil minuli četrtek tovarno za vžigalice v Rušah. Zgorelj so vsi trakti, pisarne, skladišča, stroji in druge pritikline.
Uboj. V soboto ponoči je bil silen pretep in poboj med kmečkimi fanti na cesti od Grosaplja proti Račni, Nekdo je 18 letnega Jakoba Nučiča iz Predolja s koloni udaril tako močno po glavi, da se je popolnoma nezavesten zgrudil na tla. Prenešen na dom je umrl vsled zadobljene težke poškodbe na glavi. Prebili so mu črepinjo.
Pretepači — pet kmečkih fantov 1* Ilove gore so pobegnili v gozdove, kjer se skrivajo pred orožniki.
Kulturni vestnik.
Marslsmus und Demokratie. Spisal Noe Jordania. Založba Geseilschaft undEr-zlehung, O. m. b. H. v Berlinu — Fichte-nau je izdala zelo zammtivo politično razpravo o marksizmu in demokraciji, katero je ntapisal predsednik georgijske socialistične republike Noe Jordania. Uvod prevodu je napisal Edvard Bernstein. Knjigi je pridejana tudi slika pisatelja.
»Njiva.« 5—6 štev. ima sledečo vsebino: Št. Sagadin: Lex fundamcntalis. — St. Lapajne: Ustava in jezik. — O. Krek: Izenačenje zasebnopravnih zakonov po načrtih stalnega zakonodajnega sveta v Belgradu. — M. Štibier: Državna akcija za kmetijski in rokodelski kredit. — M. Ambrožič: Narodna telesna vzgoja. — K. Oz-vald: Izobraževanje naroda. — Fr. Veber: Znanost in vera. — Listek, — Pregled. — Dnevnik.
Almanah Jugoslokenskih žena za leto 1921 je izdala in uredila Zofka Kvedrova
— Demetrovič. Vsebina je sledeča: V. He-neberg: Ana Vidoviča. — VI. Novakovič: Moru. — J. Sekulič: Iz prošlosti. — Danja M.: Stradanje. — Mira Kočonda: O radu internacionalnega ženskega saveza. — O. Kernic—Peleš: Botažuri. — Jugoslava: Iz pisma jedn« Slovenkinje Srpkinji. — M. Nadtišikova—Bartolova: Spomini iz Trsti.
— Nataša: Prekmurje. — Črni vran. — Mati, sestra I žena kraljeviča Marka. — Madame Roland: Dva pisma. — M. Jankovič: Biserje. — Zofka Kveder—D.: Iz Strašnih i herojskih dana. — Adela Milčino-vič: Neučtiva pisma. — M. Horvatin: De-sankino objašnjenje, — Sava Laz in: Bol venčanog venčiča, — Kamiila Lucerna: Djuro Dimovič. — Tugomila: U buri života. — St. Tomažič: Moja Jele. — Prae-ceptor: Naše ženske škole. — Tužaljke. — Almanah je po vsebini zelo bogat in zanimiv. Vsem ga priporočamo. Velja izvod 30 kron.
Gospodarstvo.
— Valutno vprašanje v Dalmaciji. Gospodarsko finančni komite je sprejel in potrdil določbe glede rešitve vprašanja valute na Sušaku in v onih delih Dalmacije, ki jih morajo Italijani po določilih rapallske pogodbe Izprazniti. Obenem ie komite imenoval predsednike in Člane komisi), katerih je 20 in ki bodo takoj odpotovale na svoje mesto, ker se prične izpraznitev že 4. aprila.
— Odredba o ribolovu. Komisija, ki je pripravljala odredbo o ribolovu, je svoje delo končala in predložila elaborat ministrstvu za poljedelstvo. Odredba odstranjuje fevdalne pravice na ribolov ln daje ekspoatacijo v državne roke. Manjša jezera so prepuščena v izkoriščanje občinam, y katerih leže. Majhne reke in potoki so prepuščeni v izkoriščanje lastnikom. Občine pri morju dobe pravico svobodnega ribolova eno angleško miljo od obale, dočim ostalo morje pripada državi
— Promet novčanlc naše državne Narodne banke se je od 8. do 15. t. m. zvišal sa 125.325 dinarjev. 15. t. m. je znašal promet 3.452.546.750 din.
— Skupni obči dohodki v našem novem proračunu so določeni na 1,022.801.000 dinarjev. Od tega odpade na carino in carinske takse: 402.350.000 din., na trošarino 129 milijonov 840 tisoč dinarjev, na ažijo in odstotke od carinarnice in trošarine 90 milijonov din., na davek na poslovni obrt 400 milijonov dinarjev, na pomorsko upravo 611.000 din.
-~ Kuratela nad Avstrijo. O na-čelih, ki jih je določila finančna komisija zveze narodov, se doznavajo nastopne podrobnosti: Vsi krediti za Avstrijo naj se dovolijo z dolgim rokom. Avstrija naj z različnimi administrativnimi odredbami poboljša svoj finančni položaj in naj z notranjim posojilom pripravlja podlago za zunanje posojilo. Komisija smatra za potrebno, da se ji da kontrola nad onimi avstrijskimi aktivi, ki bodo pri različnih novih posojilih služila kot jamstvo. Istotako zahteva kontrolo nad upprabo kreditov.
— Živo srebro Je zasledil v svojih prostosledih Jurij Lužar iz Vojniške okolice. Kvalitativna analiza v kemičnem pre-iskuševališču državne cinkarne v Celju Je dognala sledove živega srebra, ki se nahaja v rudnini samorodno. Tudi na geolo-gični karti je nahajališče zaznamovano.
Vse to kaže s sigurnostjo, da Je v globo* Jih partijah dobiti tudi cinober, na katere* ga kažejo sledovi v kamnu in v bližini naj« deni kosi. Tudi iz zemlje prihajajo ob dei ževju kroglice živega srebra na dan. Na* tančnejše rudosJedno delo bo dognalo, ka< ko močne so plasti cinobra in v koliki mno^ žinl bi se dalo žavo srebro dobavljati.
“ Proga Užice—Vlšegrad—Jadran, Ministrstvo za promet je določilo komisijo,, ki naj pregleda teren, izdela načrte in predloži proračun za progo Užice—'Višegrad* Jadran.
— Železniški tarifi v Nemčiji so zviša« ni s 1. aprilom za 50—85 odstotkov.
Češkoslovaški 500 kronski bankov* d z datumom od 15. aprila 1920 preneha*; Jo biti zakonito plačilno sredstvo s 15. aprilom t. 1. Od tega dne pa do 31. Januarja 1923 jih izmenjava samo bančni urad prj finančnem ministrstvu.
— Angleško železo. Produkcija železa v Angliji letos znatno nazaduje. V meseci! februarju je znašala produkcija železa 399.500 ton manj kakor meseca decembra lanskega leta, meseca januarja pa 219.500 ton manj kakor je znašala koncem letat 1920. Radi belgijske konkurence se je uvoz železnih izdelkov zvišal skoro na trikratno količino, izvoz pa znižal za eno treti iino.
Po svetu.
— Ameriške novice. V Ameriki je začela velikanska brezposelnost — sicer po* lagoma in v mali meri pa vendar pojemati. Opaža pa se pri vsem tem procesu po-jenjavanja krize, da se izvršuje preobrat v! industrijskih strokah: nekatere nazadujejo, druge pa se nagJo razvijajo. Delavske plače so podjetniki znižali že skoro-v vsefi strokah. Le v tistih strokah, kjer Je delavstvo močno In trdno organizirano, so plače ostale na prejšnji višini, ali pa se je skra]-šal delovni čas. — Prohibicija (prepoved opojnih pijač) se v Ameriki kar ne more prav uveljaviti. Zdi se, da hoče sedanja vlada v tem vprašanju popuščati: dovoli-, la je že, da se vari pivo— seveda le za bolnike. — V raznih krajih Zedinjenih dr« žav so v zadnjem času umrli tile slovenski rojaki: V Clevelandu: A. Prinčič, Antonija Frank iz št. Petra na Notranjskem, Zofija Kovač, Josip Jančar, Alojzija Strojin iz Mirne (ponesrečila); v Hibbing: Matevž Turk iz Vinc pri Sodražici; v John-stown: Štefan Pribič; v Denver.: Frančiška Bavdek iz Velikih Poljan pri Ribnici j v Meadovvlands: Matija Kokelj in Anton Gruden, zadnji iz Šmihela na Notranjskem; v Yukon: Jožef Poverk; v Leask: Marija Sedlar; v Forest City: Martin Molek; V. Lima: Janez Merkun iz Preserja na Notranjskem; v Gates: Mike Birk iz Vira pri Domžalah; v SL Michael: Franc Turek Iz Laškega potoka (ponesrečil); v Calumeti Anton Raje, nekje Iz Primorskega (ponesrečil); v Detroit: Margareta Rožič; V Joliet: Martin Oklešan iz Novega mesta ter Anton Kozjan iz metliške okolice,
— Prebivalstvo Pariza je od 1911, letaj dalje naraslo za 45.000 oseb, tako, da šteje danes Pariz okrog 2,800.000 duš.
— Vsedljaškl kongres se otvori danes v Pragi in bo do 7. aprila. Na kongres sa šli tudii zastopniki jugoslovanskega dtija-štva.
Izjava.
Jaz Alojz Gumzej, rudar v Hrastniku, obžalujem, da sem govoril o g. Karlu Malovrh, da ni sposoben biti delavski zastopnik, da se z rudniškim ravnateljem skupaj vozi v kočiji in drži s kapitalisti — prekličem te besede kot neresnične tei ga prosim odpuščenja. Stroške tožbe bom jaz plačal. Alojz Gumzej.
Gonilni jermen
že rabljen od 8 do 11 cm širok so kupi. Proda se škripec (Flaschenzug). Ludvik llerSiž, Ahacljeva cesta 10.
3i) »;j»«.;*i.se*sprejrae
lijiieiiss
Inl.Dr.Eliroslav Kasal. Liubliaaa. Gradifte 13
Stanovanje preskrbljeno.
-
Schicht
„Schichiovo milo"
SchichI
znamka *jel€n ^
«0*1 poleg do jelo verttveno mamko. PmH« P* nakupov««* M njo. to »»J«*'* cenejllh pralnih sredstev, k! io Schlehl-ovemu milu tamo na vlde* podobna.
Zaatopsivo ut Slovenijo bna tvrdka J» Globočnik in drug V Ljubija
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
[Tisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec,