242
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
118.
Prvotni Američani.
Prastari stanovniki ameriški na toliko so si sorodni in podobni, da jih smemo kot jedno ljudsko pleme smatrati. Omenili smo uže, da je narod ta v dveh zemljah prišel do dosta znatne kulture, ali po ostalej Ameriki je ostal na zelo nizkej stopnji uaobra-ženja. Omenili smo tudi glavnih vzrokov, ki so po-mogli Peruancem in Mesikancem, da so se nad ostale Američane vzdignili. Da si ni ta kultura Bog zna kako velika bila, vendar se jej moramo čuditi. Naroda ta sta bila oddaljena od vsega ostalega naprednejšega sveta. Od nikogar se nista nič mogla naučiti, in vse kar sta dosegla, morala sta si sama ustvariti. Okolo sebe nista imela nobene veče živali, katero bi si mogla kot domača žival vzgojiti, in od koristnih bilin je bila edina koruza veče važnosti. Po vrhu sta imela še to nesrečo, da nista poznavala železa. Ako se oziramo na vse to, primati nam je, da sta ta naroda morala imeti lepih duševnih sposobnosti. Pomislimo samo, koliko stoletij je trebalo, preden so stanovniki v Evropi prišli do današnje kulture, da-si so imeli domačih   živali in  dosta koristnih bilin. Vsi
243
obližDji kulturni narodni azijski in afriški so vplivali na Evropo, in vendar je trebalo še toliko stoletij in tolike borbe, preden se je prišlo do kulture
Preden opišemo Peruance in Meaikance, želimo na kratko načrtati odnošaje in življenje ostalih Američanov, ki so bili ribari  in lovci.
Amerika je dala svojim prastanovnikov posebni pravec v življenju. Amerika je potegnjena od visokega severa daleč na jug. Po celej Ameriki se vleče na zahodnej strani velik venec gora. Proti vzhodu se rebra celih gora spuščajo v nižine, katere so obrasle z nepreglednimi gojzdi in bujnimi travniki. V severnej Ameriki nazivajo te travnike „prairije," na jugu „pampas.w Vode in reke so se najbolje razvile na vzLodnej strani Amerike. Omenili smo uže, da bi tu ob mnogih rekah zemlja bila vrlo prikladna za poljedelstvo, da so prastanovniki ameriški imeli dovoljno množino kulturnih bil n, in da ni v severnej Ameriki prehladno, a v južnej Ameriki prevlažno. Ker se je Amerika daleč od severa proti jugu raztegnila, zato nahajamo v njej toplo, zmerno in hladno podnebje, ali povsodi je tu razrnerno hladnejše kakor na starem svetu. Vzrok temu je mala širina kopne zemlje, množina gozdov, jezer in močarin.
Bilinstvo in živalstvo v Ameriki, katero bi človeku koristiti moglo, zelo je siromašno. Nima tu ne ene veče živali, katera bi se mogla meriti z našim konjem ali govedom. Bizon je edina veča žival, ki je v rodu z našim govedom. Živi v prairijah severne Amerike. No on se ne dade udomačiti. Lama in paka v osrednjej io južnej Ameriki ste slabotni živali, in se morete komaj z našo ovco primerjati. Med pticami, ki jih je človek v Ameriki udomačiti mogel, omeniti nam je edino purana. Med bilinami ima Amerika edino koruzo, katera se more meriti z našimi žitaricami. In tako narav ni podala Američanu niti toliko sredstva, da more postati pastirski narod, a kamo še le poljedelec. Američan je moral biti lovec in ribar, vrata k višej kulturi so mu bila toraj zaprta.
Američan je dosta čvrstega telesa, dolge glave, nukega a širokega čela, debelih ličnih ko4i, ozkih usten, in črnih pramenastih las. Oči so mu drobne in črne, nos dolg in kljukast. Polti je ruše, jasnejše ali temnejše. Brade in obrvi je zelo slabih.
Američan se oblači in lepotici jako bogato in pisano. Obleko in obutev si navadno prireja od buonove kože, katero z bojo opiše in s perjem olepo-tiči. Obraz si z živimi bojami namaže. V lase potakne pena, in okoli vratu obesi bisere, katere si od školjk Obrusi. Taki biseri so pri Američanih v visokej ceni, ž njimi plačuje premagano pleme premagalcu davek.
Američan si stavi za stanovanje male kolibe. Ribarska plemena narejajo jih od skorje, dočim jih lovska plemena zlagajo od sešitih bizonovih kož. V sredi kolibe stoji ognjišče, a v šiljastem vrhu je odprtina, skozi katero dim  odhaja.   Kolibe se  lahko po-
dero,  zlože  in  drugam  preneso.  Ves  ta  posel imajo ženske, mož se briga samo za orodje, lov in vojsko.
Dokler Evropejci niso v Ameriko došli, niso tu poznavali železa. Vse svoje orodje so izgotavljali od lesa, kosti in kamenja.
Američani so tako navezani na to lovsko in ri-barsko življenje, da jih od tega nič odvrniti ne more. Evropejci so jim poklonili množino domačih živali in poševnih bilin, ali oni so to s prezirom odbili, niso se mogli poprijeti živinarstva in poljedelstva. Oni hočejo ostati lovci in ribari, dokler do celega ne izginejo s površja zemlje. Američan je v lovu veščak, kakor malo kdo. Dober njuh ga vodi za lovino, in kedar jo je našel, ne uide mu z lepa. Kedar zapade visok sneg, priveze na nogi široke snežne cipele od lesa in kože, in tako leti z neverjetno brzino za zverjo.
Američan se hrani največ z mesom. Peče ga ali kuha, surovo meso je samo takrat, kedar je preveč gladen, ali kedar nima ognja. Mesa nikdar ne soli, niti s čim drugim začinja. Kedar nima lovine, gre iskat samoraslih bilin, ker domačih nima. Za zimo nameče mesa in takega semena v jame, katere dobro zadela. Za jed nima gotove ure, je ti, kedar do hrane pride. Kedar ima obilne lovine, takrat gori pod loncem neprenehoma, a kedar hrane zmanjka, takrat zna tudi postiti se. Tako delajo vsi lovski narodi na svetu. Med jedjo sede možje sami zase, dočim se žene, deca in psi na drugem kupu zbero. Opojnih pijač niso Američani poznavali, dokler jih niso Evropejci spačili. Pušenje pa je Američanom prastara navada.
Življenje Američanovo se največ suče v obitelji. Tu in tam žive pojedine obitelji povse osamljene, no navadno se združijo v pojedina sela. Vsako selo ima svojega starešinjo, ali njegova moč v mirnem času nima nikakega značaja. Na vzgoj dece se v obitelji skoro nič ne pazi, a vzlasti dečsi smejo biti do skrajnosti razuzdani. Roditelje še le veseli, kedar vidijo, kako jim se uže mali sinček igra z glavo ubitega neprijatelja; a deček postaja tako vse samostaluejši in trdoglavnejši. Uže zgodaj se začne družiti z odraslimi ljudmi, in kedar spolni štirinajsto leto, gre iskat čarobne mošnjice. Gre namreč v samoto, tam nekoliko dni in noči preposti in prečuje, in naposled ven utrujen trdo zaspi. Prvo žival, o katerej sanja, mora on ubiti in od njene kože si napraviti čarobno mošnjico, ki jo vedno pri sebi nosi, da ga varuje sleharnega zla. Ako jo zgubi, mora jo svojemu neprijatelju vzeti.
Dekleta dozore zgodaj in se uže v dvanajstem letu omože, ali zato se nekatere brzo postarajo. Američan si nabere toliko žen, kolikcr jih prerediti more. Na ženi sloni cela hiša, vse domače delo, kajti mož se briga samo za lov in vojsko.
Američan je ozbiljne čudi, trd, odvažen in srčen. On ne pazi skoro nič na ono, kar se okoli njega godi; v družbi je mirea in pozoren. Nikdar nobenemu v besedo ne seza, ker je to neprijaznost, katere Američan ne odpusti
244
z lepega. Nepristojno mu je to, ako se mu koj odgovori; čim mu se vidi govor važnejši, tem dalje se mora po-molčati. Kedar Američanu dojde v pest neprijatelj, nemilo postopa ž njim. Ali zato zna vsak tudi najhujše muke, pa tudi smrt prenesti z največo mirnostjo. Ne črhne, niti z zobmi zaškrta, ker je Američanu največa sramota, da se kot kukavica pokaže. Američan se vojuje z največo lokavostjo in krvoločnostjo, v besnosti trga trupla in je meso svojega neprijatelja. Največa slava, ki jo z vojske prinese, mu je skalp ali koža z neprijateljske glave. Na skalpu morajo biti vsi lasje, in navadno tudi še ušesa.
Bolezni in nesreče pripisuje Američan zlim duhovom, kateri stanujejo v različnih živalih. Mrtveca zavije v obleko in potem zagrebe, ob enem zagrebe žival pokojnikovo, položi v grob njegovo orožje in hrane za drugi svet. Američan veruje v drugi svet, in sodi, da duše pokojnikov so ž njim v dotiki, in se jih zato boji. Pri pojedinih plemeuih pokazoijo s smrtjo njega, ki o pokojniku slabo govori. Vsi verujejo v neko više bitje, v stvarnika, kateremu kedaj pa kedaj malo žrtvo žrtvujejo. Vse spoštovanje skazujejo zlim duhovom, katere bi radi z darovi pridobili. Da ugode duhovom, prirejajo različne plese. Američani ne plešejo kakor drugi narodi s strasti, njim je ples neka vrsta bogoslužja. Ker verujejo, da zli duhovi stanujejo v različnih živalih, zato se navadno našemijo kot živali, sedaj kot medvedje, sedaj kot psi, bizoni, orli, in v skakanju oponašajo gibanje dotičnih živalij. Da ugode duhovom, ali da si utrde telo, mučijo mladi ljudje zelo hudo svoje telo.
Jezik raznih ameriških plemen je zelo čudno ustrojen. Američani so dobri govorniki, govore živo in jedrnato. Američanu ni dovoljeno, da bi bil samo dober junak, biti mora tudi dober govornik. Američani imajo svoje narodne pesni, v katerih opevajo ali oplakujejo slavne junake. Pesni te so dosta lepe, samo so prepolne ponavljanja in pretirane slave in hvale.
(Dalje nasl.)