Zakulisna borba      I Kranjski obe, proračun za i. 1940-41
Več kot pol leta trajajo že velikanke Poprave, dve do zob oboroženi armadi si stojita zakopani nasproti in čakata le Maketa povelja, da se zagriz-eta druga v drugo. Ni bila zadosti en« vojna, zemlja je It žejna krvi nedolžnih. Toda, če bi klanje ostalo le ua bojni poljani in v bojnih vrstah, ki so potegnjene na zapadu in bi se pomerili le tisti, ki so si napovedali vojno, potem se ne bi nihče izmed nas zganil in bi mirno opazovuli in zasledovali potek vojnih operacij. Beseda vojno pa ima tako obišren in mnogoličen pomen in obseg, da nosi poleg svoje besede še razne pridevke. Gre za vojno z orožjem . a g»e tudi za vojno v gospodarstvu, v katero so tebi nič, meni nič potegnjene več ali manj tudi nevtralne države. Za nas, ki se smatramo za nevtralno državo, pomenja tu vojna v gospodarskem trenju se križajočih interesov veliko preizkušajo- Zahteva ?o velike pažnje in previdnosti pri uravnavanju odnošajev s sosedi, zahteva se treznega presojanja svetovnih dogodkov in meaijajajočih se trenutnih položajev.
Vojna so smatra lahko za vsakogar, ki S* bojuje, za nekakSno ogromno žrelo, ki požira z. nenasitnim poželenjem ogromne miHjardne vsote denarja, s katerim se nakopuje. vojni material in vse, kar naj sploh omogoča proizvodnjo, na drugi strani pa hran«, za katero jvi treba računati, da se je bo porabilo v dosti večjih množinah, kot je to v normulnein stanju. In odkod nuj vse to dobijo vojskujoči so narodi? To danes ni več vprašanje, s katerim hi si belili glave gospodarski krogi vojskujočih se narodov. Nevtralci so tisti, ki naj s svojim hlapom krijejo vse potrebe, četudi bi njim samim pričelo zmanjkovati, /ato se začenja zakulisna borba velesil za vpbvna območja na gospodarskem in seveda s tem v /vezi tudi na političnem polju, Izvaja se s'ln, če je treba tudi odkrita grožnjo, kar nam je znano  iz dnevnega ."asopisja.
Naša država, ki stoji za enkrat >• mirovnem stanju proglašene nevtralnosti čuvajoč s puško v roki svoje meje, je postala tista sla, k", s svojo diplomacijo skuša izravnati vse vrzeli doma in na Balkanu. Modra politika naše vlada se v polni meri zaveda svoje odgovornosti do svojih državljanov in v tem zgodovinskem trenutku noče zamuditi nobene ugodne prilike. Mi vsi vemo, da je Jugoslavija dovolj bogata v naravnih zakladih, da ima dovolj živeža za domače potrebe, a tudi vemo. da je vse to le za nas, in če nam kaj preostaja, bolita to odstopili drugim, toda ne za slab denar v ničvrednih papirjih, ampak za zlato, kakor danes pravimo v gospodarstvu. Zlato je danes edino plačilno sredstvo in kdor ga ima. ta lahko brezskrbno in upapolno potrka na vrata marsikaterega trgovinskoga, ministra bogatih nevtraleev.
Vsi pa ob teh trenutkih čutimo, da postaji stališče nevtralnih držav vedno bolj in bolj težavno in kočljivo, kajti zahteva se od njih odločitev, ker v kalnem je težko in nevarno ribariti.
To so v svoji dalekovidnosti uvideli tudi nuši politiki, naša vlada in naš generalni štab. Nič zato, če gre denar za obrambna sredsrva, saj gre za nas, za našo svobodo in obstoj države. Ali naj stojimo v teh trenutkih mirnih in prckrižnnih rok ob strani in gledamo, kako drugi beionirajo svoje meje? Velike so vsote, ki se porabijo, toda kateri pameten gospodar ne bi ogradil svojega zemljišča, da ga ne bi mimoidoči pohodili?
Pa se najdejo godni jači, nezadovol jneži in zabavljajo za vsako breme, ki ga naloži država, pa ee tudi znaša le nekaj dinarjev. Vsaka najmanjša dolžnost je nekaterim v tako veliko breme in to samo zato, ker niso dovolj zavedni, du bi so v polni meri zavedali, kaj zahteva narod in država od svojega podanika. Žrtve morajo biti in če teh ni in ne bi biio, ali bi potem vstala stoletna želja 0 uresničitvi  močne, in   nedvomljive Jiiposlavi-
Proračun predvideva din 8,829.593 iaidatkov in ravno toliko dohodkov. Obravnaval se bo na današnji seji. Trošarina na pijače ostane.
Radi nesigurnosti, ali bo letos dovoljeno po-pobirati občinsko trošarino na pijače, kaiero je finančni minister I svojim predlogom nameraval spremeniti, pa je potem ostala kot dosedaj, ker drugače kmečke občine nimajo s čim nadomestiti izpadlega vira dohodkov, »o se letos občinski proračuni povod nekoliko zavlekli. K.S je potem obveljalo, da bo občinska trošarina na pijače še ostala, s() občine hitele s sestavo in sprejemom proračunov. Kranjski občinski odbor bo obravnaval proračun na današnji seji. Proračun predvideva din 3,329.593.— izdatkov in je uravnovešen.
isdatki
Onebni itd nt ki,
Prejemki občinskih ualožbeneev: Obče u-pravno oblastvo: predsednik, tajnik, pomožni tajnik, 2 pragm. uradnika, tehnik-ing. elektro-monter, strojepiska, 2 »tužitelja din 251.oi5.i-;"' osebna in imovinska varnost din 120.000.— :' poljski čuvaji din 3.700.— ; 4 babice din 8.400; obč. gospodarstvo in podjetja to je ekonom, tehničar, upravitelj obč. kopališča in klavnice din 43.200.—; torej prejemki občinskih usluž-
! bencev skupaj din 426.915. .
j   Pokojnine: Gogala, Kete din 12.000.—.
I    Stanarine: prag. in pogodbenih uslužbencev.
i šoji,- upravitelja in  policijskega predstojniku
j skupaj din 33.798.—.
Nagrade dnevničarjem, cerkovnikom in gro-
! burju  din 39.264.
šče  dia  105.000.— ;  skupaj  din 921.000—.
Gradbena stroka: gradnja, vzdrževanje in popravita, obč. cest din 193.000.— ; gradnja mostov Huje, Rupo, Kranj din 35.000.—; vzdrževanje obč. zgradb din 72.000.—; kanalizacija din 70.000.—; vzdrževanje drž. in biti. cest din 10.000.—; regulacija din 60.000.— ; škropljenje (dilli 3*J06TJ.—; VoHoVod đift ?tt090.-: skopaj dni 5*2.000 -.
Kmetijstvo, živinoreja, gozdaratvot skopaj din 9.900-.
Ljudsko zdravje: Vacrževnuj,-- poliklinike din 15.060.— ; protrtuberkulozna Hga din 10.000; zdravila, cepim desinfekeija, prevoz din 4.000.-; skopaj din S9.M0.-.
Socialno skrbstvo: prispevek ubožnemu skladu din 110.000.—; preskrba breeposeinih din 5.000.— ; Borza1 deda din 10.000.— ; podpora brezposelnim in bolnim, d*a tJOOO.—; brezposelni fond din 50.000.—; podpore dobrodelnim društvom din 15.000.—: skopaj din 205.000.—."
Trgovina, industrija, obrt bi turizem: prispevek obrtni in greraijalni nadaljevalni šoli din din 32.585.— ; pospeševanje tujskega prometa din 30.000.— ; olepšava kraja din 5.000.--; skupaj din 67.885.—.
Občinsko gospodarstvo in podjetja: občinska zemljišča, obdelovanja in vzdrževanje din 10.000.—; davki din 30.000.— ; zavarovalnine din 12.000.— vzdrževanje tehtnic din 15.000.-: vfcdržev.anje obč. klavnice did 30.000.—; ribarska taksa in najemnina za kontrolo iodov din 5.800.—; skupaj din 102.800.—.
Posebne nagrade  in    drngiinjske    rfoklade I   Subvencije din 25.000. .
Rezervni krediti: nezadostno predvideni din 10.000.—; nepričakovani materialni izdatki d;n
znašajo din 134.195.-. — Sknpni osebni izdatki znašajo din 646. > 72.-.
Materialni i*datkit
Obče upravno oblastvo:   potni in prevozni
stroški din 10.000.—; pisarniški material din 15.000. -; kurjava, razsvetljava in čšeenje pisarn din 20.400.—; Službeni list, poštne pristojbine, stroški za voj. zudeve din 9000.— ; članarina za 2up. zvezo din 2.600.—; bolniško zavarovanje uslužbencev d;n 12.000.—: zavarovanje delavcev za onemoglost in starost din "5.000. — : pokojninsko zavarovanje din 18 000.-: banovinski pokojninski sklad din 10)000. ; izpopolnitev obč. inventarja din 6.000.—; skupaj din 138.000—.
Osebna in imovinska varnost; vzdrževanje sreskega načelstva din 10.000.—; vzdrževanje policije din 15,000.— ; vzdrževanje gasilskih čet din 14.000.— ; javna razsvetljava din 150.000.— ; odgonstvo in požarni ogledi din ".500.— : skupaj din 92.500.—.
Ljudska prosveta: Vzdrževanje šole Kranj-Primskovo din 72.050.— ; najemnina in snaženje tekstilne šole din 42.500.—; glasbena šola din 9.0000.—; prispevek meščanski šoli din 31.362.— ; podpora telovadnim in športnim organizacijam din 15.00.— ; podpora kulturnim društvom din 4.000.—; Rdeči križ din 1.000. —; Dijaška kuhinja din 10.000. -: za obvezno telesno vzgojo din 30.000.—; skupaj din 214.912.-.
Finančna stroka: plačilo obresti za Prevolo din 56.000.- ; industriji« din 375'.000.—; šola din  180.000.—; vodovod din 205.000—; kopuli-
15.000.—; skopaj din 25.000.—.
Materiali izdatki znašajo skupaj din 2,683.421.-.
Rekapitalucija:
Osebni izdatki din 646.172 — Materialni izdatki din 2,683.421.— Izdatki skupaj      din 3,329.593.-
Dohodki
Redni dohodki:
Občinske doklade: na vse državne neposredne davke od predpisa din 3,670.651.— bodo prinesle din l,65l.?90.—
Občinske takse: znašajo za 100 I vina din 100.— ; za 100 1 vinskega mošta din 100.--; za 100 1 piva pa din 60.— • te takse so predvidene v znesku din 415.000.—; od hI. stopnje alkohola, špirita, žganja in likerjev znaša taksa din 5.—; ruma in konjaka dn 3-—; od litra šumečih vin in drugih luksuznih pijač pa po din 5.— ; ta taksa je preračunana na skupni znesek din 50 000.—; od goveda nad 1 letom se bo pobiralo din 25—; pod 1 letom din 15.—; od prašičev po din 15.—, od drobnice po din 5.—, od 100 kg uvoženega mesa Po din 20. — ; skupaj din 60.000.—. Vse te tak^c bodo skupno znesle din 525.000.—.
Nada,.'nje občinske takse: za sprejem tuzem-ea v domovinsko zvezo din 250.— ; za zagotovitev sprejema v domovinsko zvezo inozem-CR din 500.— : dalje za   razglase,   za Ogled
je. Dolžnost vsakega bi cebj bila, da bi po svoji moči prostovoljno poklonil za narodno in državno obrambo primerno vsoto. Cim več se 1» moglo pravočasno porabiti, tem sigur-nejše bodo naše meje, tem brezskrbneje se bomo počutili v svojem domu.
Kakšna bo bodočnost, tega ne vemo iu 10 danes ni mogoče prerokovati, toda to pa le vemo, da tisti narod, ki je bil dovolj zaveden.
nacionalno zdrav, ni izginil, da pa je tisti nu-rod, ki je z orožjem zasužnjeval druge manjše narode, piopa lel in bil tako ponižan in potlačen, du se dolga leta stoletja, ali pa rno-gočo nikdar več ni dvignil. Nasilni narodi prihajajo in odhajajo, to je kratka, a silna resnica v knjigi svetovne zgodovine, katere ne pišejo ljudje, ki so v njej le otroci brez moči.
ceni.
zgradb, prepis uradnih spinov, vročitev vabil, za izdajo živinskih potnih Hrtov, za živinski in mesni ogled, za zabave in prekoračen'.* policijske ure in še druge takse, ki so preračunano v znesku din 70.000.— ; takse na n >č-r.ine tujcev so predvidene v znesku din 20.000; tehtarina din 21.000.— ; taksa na vozila po posebnem pravilniku din 150.000.- Vse takse naštete v tem odrtavkn pa bodo predvidoma pri nesle znesek din 278.000. .
Dohodek ©d občinskih posestev in podjetij: Zakupnina zemljišč — Prsvola din 12.300.— : najemnina poslopij din 30.000»—; zakupninu bva din 2.500; zakupnina ribolova din 7.762.--; vodarina din 230.000—; občinska klavnica din 45.000.—; skupaj din 347.5*1.
Dolflovani dobedki: Neizterjane občinske trošarin« din 420.060. —
Razni dohodki: Saldo prenos iz I. 1938-39 din 98.282.— ; razni nepričakovani dohodki din 16.959,-; RktrpaJ din 115.341.-.
Skopaj m d ah od ki prereeunatri m znesek din 3,339.593.—, s čemer je preračun uravnovešen.
BELEŽKE
Ntrm in današnji tirani
Nad poldrugo tisočletje je po vsem svetu veljal Nero za najbolj okrutnega in neusmiljenega mučitelja in preganjalca kristjanov.
Devetnajsto stoletje pa je rodilo može. ki so mu s svojimi okrutnimi in brezsrčnimi dejanji proti sedanji človeški družbi za vedno odvzeli to „slavo" in ga vrgli na tretje, ča ne na četrto mesto. Ubogi Nero si gotovo ni nikdar mislil, da mu bo tudi na tem njegovem edinem polju in to celo v dvajsetem stoletju po drugih, večjih trinogih zatemnela njegova ..slava".
Tujci in občevanje v dri. uradih
V Kranju, ki je z industrijo poslal eldorado tujcev vseh mogočih narodnosti, plemen in pok i-lenj, se je že večkrat ugotovilo, da se ti ljudje nočejo učiti niti posluževati se našega slovenskega jezika, to se pravi jezika naroda, med katerim prebivajo in med katerim uživajo Vfo pristno slovansko gostoljubnost. Ti tuji ljudje, kj so v svoji narodni miselnosti sovražno razpoloženi napram nam, v premnogih slučajih kot predpostavljeni našim ljudem, našim de lavcem, ne ravnajo baš najlepše z njimi, šikanirajo jih, zasramujejo, celo pretepajo in žalijo narodni čut našega dobrega slovenskega delavca.
Delavstvo jim je izpostavljeno na milost in nemilost, še posebno pa je radi njih često trpela čast naših deklet, katera so zalezovali v svoje nečedne namene. O vseh teh in takih krivicah in preganjanjih bi se dale napisati debele knjige. Ljudje,, ki te krivice povzročajo, se iz neznanega razloga smatrajo za neke vrste absolutne gospodarje nad delavstvom In se v svoji predpostavljeni službi drznijo veliko preveč. Sele polagoma oblast njihovi trdo-živosti dela konec, vsaj v nekaterih obratih. Ti ljudje, ki se v tovarnah tako oblastno vedejo, pa niti pred državno oblastjo nimajo nobenega rešpekta. še dane', ko so premnogi izmed njih, če ne celo večina, pri nas že skoro 10 let, ali še preko, ti ljudje ne znajo in ne govore slovensko in če imajo opravka z državnimi uradi, mora tam službujoči uradnik znati nemško, češko, madžarsko in morda Se ..malajsko", da b<» mogel ustreči „gospodu tujcu". V lem oziru se tudi premnogi bratje Cehi nič ne razlikujejo od oholih drugih narodnjakov in še danes ne znajo slovensko. Mnogi izmed teh ljudi najbrže smatrajo našo zemljo za kolonijo, v kateri se da dobro živeti, naš narod in naš jezik pa jim je le v zaničevanje.
Vprašamo samo, v kateri državi bi lahko tujec imel najboljše plačana mesta in najboljše privatne - izvzete niso celo državne službe — pa pri tem ne bi mal in govoril jezika dotičnega naroda. Oblasti so pozvane, dn tudi pri nas napravijo v tem ozira red!
STRAN 2
Še o občnem sboru JRZ v Straiišču
Nekaj odgovora straiiikemu dopitniku „Jutra"
Hudo je moralo zadeti naše poročilo o občnem zboru JRZ v Stražišču Križnarjeve bojne tovariše, ker hočejo z Jažjo zabrisati porazni vtis našega poročila na njihovo gardo.
V .Jutru" so priobčili celo vrsto zavestnih neresnic Tako so si izmislili, da se je dr. Me-gušar pred občnim zborom udeležil sv. maše na prav vidnem mestu, da bi imeli člani večje zaupanje v njega. Mi ga v cerkvi nismo zapazili, ker ga na kakem vidnem mestu v cerkvi ni bilo. Sele sedaj smo pa zvedeli, da se je dr. Megušar res udeležil sv. maše, da pa je stal v bližini škropilnika zadaj za vrati. „Vidno mesto" si je dopisnik očividno izmisli! zato, da bi mogel oslabiti zaupanje, ki ga dr. Megušar uživa pri naših članih.
V stražiški občini je Ješe župan že nekaj let Dopisnik ga pa sploh ne priznava. Piše o Križnarju Antonu, kot bi bil še vedno župan. Tako varanje javnosti je pač vsake obsodbe vredno. Čudimo se le, da dopusti sedanji župan Ješe tako poročanje v listu njegove lastne stranke.
Dopisnik priznava, da je čital poročilo o občnem zboru JRZ v „Skerbčevem" listu. G. de1 a n in župnik Skerbec izdaja „Kranjski zvon". V tem listu pa nismo čitali poročila. Zato domnevamo, da je dopisnik čital naš list. ker je samo naš list prinesel poroč.lo o občnem zboru. V našem poročilu pa je bilo točno označeno, da je dr. Megušar povedal, da bo moralu občina Stražišče leta 1941 preskrbeti kredita približno 1,'500.000 din, če bo hotela priti do vodovoda. Nepoštenjakovič z „Jutra", ki sam pravi, da je bral naše poročilo v našem listu, pa trdi, da je dr. Megušar povedal, da bo leta 1H1 na razpolago občini za vodovod 1,300.000 din. Zdi se, da dopisnik pri številkah ni prav trden ter ga bo pač treba peljati v kako drugo šolo, ker mu očividno dosedanje šolanje ni koristilo.
Dopisnik se je skregal tudi z zgodovino kranjskega vodovoda. Naš list je že ponovno pojasnil, keko je moglo priti do zajetja v Novi vasi pri Preddvoru ter je občinski odbor v Preddvoru izvolil najzaslužnejšega, delavca pri tem zajeiju za častnega člana. To pa ni Križnar Anton, ampak g. duh. svetnik in župnik Sitar Valentin. Dopisnik pa seveda pravi, da se je „županu Križnarju" posrečilo priti v stike t Higienskim zavodom, katerega šel dr.
Pcirič je šele odkril velik izvir vode ter da je bilo treba nešteto ogledov, sestankov in prošenj za pridobivanje sredstev, ki so bila o-gromna, da je bil pri vseh teh delih soudeležen „župan, Križnar" in da si je občina preskrbela točne načrte proračun itd. ter da je vse to počivalo dosedaj. Skoda, da vodovodni odbor v Kranju za vse to prav sič ne ve. Koliko truda in koliko stroškov bi bilo vodovodnemu odboru prihranjenih. 2al pa si vodovodni odbor z vsemi temi sredstvi in načrti pač ne bi mogel prav nič pomagati, ker jih je iznašel le lažnjivi kljukec.
Tudi demagogijo bi rad zganjal častivredni dopisnik. Dr. Megušar nam je na občnem zboru pojasnil namen naše organizacije, ki gre za tem, da se po možnosti združijo naselja z občino, kjer je njihov industrijski obrat. Zato je svetoval članom JRZ, da storijo od svoje strani vse potrebno, da bo možna spojitev mesta Kranja z njegovim delavskim okoljem, to je tudi s stražiško občino. Povedal je, da sedanja večina občinskega odbora ničesar ne stori v tej smeri in bi tudi ničesar ne dosegla ker ne ustvarja predpogojev za tako združitev. Tu se je lažnjivi kljukec zopet prav posebno izkazu!. Očita dr. Megušurju, du bi rad vzel občini še ta mali dohodek, ki ga ima, da pa mu ne dišijo preveč sestradani delavci, ampak samo par tovarn ter nekaj goslilen. lo kar nese.
Je res treba že velike pokvarjenosti, do si more nagromaditi v enem samem dopisu toliko zavestnih laži. Politična naziranja so lahko različna. Tudi so lahko različna gledanja na gospodarska in kulturna vprašanja. Debata o teh različnih gledanjih, če je poštena in razumna, je često koristna. Komu pa morejo koristiti taka Lažnjiva poročila, pa res ne vemo-Vsekakor pa taka poročila moreje le škodovati javni morali in narodnemu ponosu, Naši Bani poznajo resnico in se nam ni treba bati, da bi nasedli takim !ažem. Je pa v Stražišču še precej neorientiranih ljudi, pri katerih bi se mogla gojiti in povečati mržnja do sorojakov rudi takih laži. Če smo bili kdaj, smo v današnjih časih bolj potrebni sloge in treznega ter poštenega presojanja domačih razmer, kakor smo bili kdajkoli. Radi pravilne vzgoje vsega nn roda smo napisali te vrste. ..Vzgojitelje", kakor je „Eden i.- Stražišča" pa odklanjamo.
Delavski obzornik..
Brezposelnost v Semperitu in varanje javnosti
Radi pomanjkanja surovin so Jugoslovanske tovarne gume morale omejiti obrat ter bo zaposlen le del delavstva odnosno bo delavstvo zaposleno le nekaj dni v tednu. Delavstvo bo z zmanjšanimi dohodki težko izhajalo in bodo pač oblasti, kakor v vsakem podobnem slučaju skušalo pomagati in omilili bedo. Nezaposleni bodo iskali podpore pri Borzi dela in apelirali tudi na druge javne faktorje. Delavstvo io lahko samo >tori in bo vsak posameznik to moral storiti, ker se prošenj ne du drugače obravnavati. Seveda je prav, da delavske organizacije pomagajo in podpirajo prosilce. Deluv>kih organ izuči j pa imumo v Krunju večje število. Obstoja zlasti močna našu delavska organizacija ZZD. Kakor num poroča, je nu posvetovanju Vodstva z delavstvom v tvornici gume g. Kerč zatajil vse delavsko organizacije in pozval vse delavce, da naj se zglasijo radi podpore pn Borzi dela !e pri njegovi organizaciji, kakor du bi edino njegova organizacija imelu pravico dobivati podpore od Borze dela in za-stoputi koristi deluvstva. Takemu varanju javnosti je treba napraviti enkrat za vselej ko-
nec. Poudarjamo, du bodo oblasti objekfvnv postopale napram vsakemu nezapo-leneinu. Mislimo pa. da je vsakemu delavcu daue-t že povsem jasno, da se bo moglo dobiti več virov za podpore, če se bo delavstvo obračalo na javno oblasti potom takih organizacij, ki uživajo zaupanje večine naroda. De lavska organizacija ZZD pa ni le razširil« svojega zaupanja med delavstvom, ampak u-živa zuupunje tudi drugih stanov in se more upravičeno opirati na večinsko voljo naroda. Zato se bodo delavci ki spadajo v krog slov. kat. deluvstva pač s polnim zaupanjem obračali v vseh vprašanjih nu delavsko organizacija ZZD v Kranju.
Članski sestanek
Članski sestanek kranjske podružnice ZZD se vrši v nedeljo 21. aprila ob 9. uri dop. v pisarniških pro-lorih ZZD. Predaval bo g-prof. Oman o ..Komunizmu", g. dr. Megušar pa o delavnem pravu. Delavci in delavke, pri
j peiiite s seboj tudi prijatelje naše -organizu-
j cije, da bo udeležba tem lepša.
Crtica iz- šivi jenja bivšega trgovskega vajenca
Vljudno sporočam vsem cen j. botrom in botricam,da bom na dan sv. birme osebno fotografiral povsod, kjer se ho ista vrš.la
Foto Jug - Kranj
Ko sem čital članek v „Slovencu" št. 26! od 13. XI. 1939 ..Vajenci v Ljulomeru", so se mi nehote obudili spomini na mojo učno dobo kot trgovski vajenec na Štajerskem. Mesen marca 1893, neko nedeljo sem prišel kot nebogljen trgovski učenec v Laški trg k tvrdki M. M. z mešunim blagom, nekako ob 10.30 uri dopoldne pojiolnoma tešč, ali sem že kaj zajtrkoval, ali ne oziroma ali hočem kaj jesti, po tem me ni nihče vprašal, pač pu sem bil tukoj vprašan, ako poznam uteži, kar sem seveda pritrdil, nato pa kar za „pudel" in streči, kar je bilo bolj važno kukor pa zajtrk.
Kuj sem moral v vseh teh 4 letih pretrpeli, dokazujejo še danes prsti na rokah, na katerih so še sedaj po skoraj 50 letih poznu ozeblina. Moral sem prenašati kot 14 letni fantek vreče riža, moke, otrobov itd. po 83 in 100 kg težke, du so se mi kar kolena šibila in ta v II nadstropje skladišča in da nisem precej ču-sa mogel priti do prave sape. T) se je ponuv-ljalo dan za dnem. Moj tovariš sotrpin M. K. pri našem konkurentu se je pa »učil" kar 5 let, njegovi šefi so se menjavali kar po vrsti in vsak mu je rekel, da ne ve, koliko zna in hajdi od začetka. Pretrpel je pa še veliko več nego jaz, iz vseh 10 prstov na rokah mu je
dobesedno tekla kri, sokivca in gnoj, vded ozebline, revež se mi je od srca smilil. Do sm© imeli take ozebline, se ni čuditi, suj smo morali od petroleju v sol, od soli v terpentin. potem zopet v vodo itd. To je bilo pa vsak dan kur naprej. Trgovine smo odpirali ob 3 — 5.30 zjutraj in so bile odprte brez hrcsfnnk'i do 10 ure zvečer, ob sobotah pa ,ja do polnoči. Po vsem napornem dnevnem delu pa sem tehtal sol zavijal milo, tehtal sladkor, snažil medeno tehtnico in uteži in to do 11. ure zvečer. Ob nedeljah popoldne, ko naj bi (udi zgaran trgovski vajenec imel nekoliko oddihu in si privoščil kak sprehod v božjo naravo, sem pa moral zbirali mešunico lant-negn <-emena. kaše in pšenice, seveda vsako zase, vsied velikodušnosti gospoda šefa ker mi je to zmedarijo naredil nalašč, češ „da ti ne bo dolgčas."
Tak je bil ..križev pot" trgovske."" vajenca na Štajerskem, kjer so baje vladale popolnoma druge razmere, kot nn Kranjskem.
Vsled novega .obrtnega zakona" so se razmere v toliko spremenile, du imajo tudi ubogi trgovski vajenci in trgovski sotrudn ki svojf .uradne ure", katerih pa mi v tedanji dobi nismo poznali.
.-. —. n-
Joža llerfort:
II.
Ob mladi, zeleneči bukovi vejici, katero mi je prinesel prijatelj Tone, mi je zadrhtelo srce in mi je kri močneje zavalovala. V gori se je oglasil sin tišine, veliki trubadur — divji petelin! Teden dni kasneje, prav beli teden je bil, mi je prinesel poštar posvaljkano in zamazano dopisnico — logar Jur mi je javljal, da je peielin v „narhujšem bole"4 in naj izvolim priti v soboto nadenj!
Sobota, malo čez polnoč, moj konjič je bil že naprežen, puška mi je že slonela ob levi, kot najzvestejše dekle, še par malenkosti in — hi konjič! Mimo spečih vasi, po belili cestah in samotnih tokavah, mimo budečih se travnikov in njiv! Le zvezde so mi svetile in me spremljale. Ob dveh čez polnoč sem zbudil logarja. „0, ste že tu! Kar v hišo in konja v hlev, bova takoj šla!" In res sva kmalu odšla.
„Poje?" sem dahnil ves zasopihan. — »Ko nor!" je bil kratek odgovor, „Kje?" — „Tam kot lani!" Hrib in breg sta nama zaprla usta. Na položnem griču sva si prižgala cigareti, ko sva pu odvrgla vsak svoj ogorek, sva ugasnila luč in šln previdno še kakih sto korakov in obstala. „Tu!" je šepnil logar. Pa ni bilo nič! Prebrodila sva tri-četrt rebri in res sem ga začul, pa kaj, ko so že peli ptiči, se drle šoje in kukale kukavice! Prišel sem mu na dvesto-trislo korakov, naprej pa —brc/
kritja! Zbogom petelinček! Za danes dovolj in na svidenje če bo čas — jutri ali pojutrišnjem!
Spet opolnoči. Svojemu konjiču sem dal prosto in najel voznika, pa sva šla. Pri logarju spet — „Takoj gospod," čez pol ure sva jo že brisala v breg. To jutro petelinčka nisva ne videla, niti slišala, logar se je pa pridušal, da poje tam, kjer je lani pel in da je v „narhujšem bolcu".
V torek sem konjiča posodil za dan in noč. voznik mi je zaspal pri dekletu in zajahal sem kolo. Še sem ujel jutro in logarja, kmalu sva bila v sredi gore in že sem začul oni tajni „tilip. tilip..." „Bo!" sem šepnil logarju, poprijel puško in jel petelina naskakovati. Že sem ga zagledal vrh hoje, ki ji je vihar odbil vršič. Strastno je pel. Vsa lepota je splahnila, v meni je završula strast, samo ono temno senco sem še videl, ki se je vrtela vrh hoje. Še petdeset korakov! Tedaj pa — o, strela! Petelina mi je splašil kmet, ki je zar jul na vse prlo: „Gaspud, nej bi šli na an puorad! Zjena se martra že te drugi dan!"
— S puško in naboji ne morem na porod!" Iztrgal sem iz beležnice list, napisal nanj, kaj in kam naj mi prinese in ga poslal s kolesom tri ure daleč po porodniško orodje in zdravila ter šel k porodnici. Srečno sem dobil zaželjeno in ob petih popoldne rešil ženo muk in prinesel na ta grbasti svet ljubko punčko! Drugo jutro sva imela oba z logarjem mir, spala sva, spala kot ubita, petelin se je pa ženil, kjerkoli se je hotel, vedel in znal!
In spet opolnoči s konjičem! Hladno je bilo. nebo pa polno zvezd, jasno kot ribje oko, le neskončno visoko in daleč so sijale. Ko sva šla z logarjem proti gori, je jelo prav rahlo prsati, ko sva bila na rastišču, je že pošteno snežilo. Naenkrat pod jutro, sem začul močan frfot peroti, takoj nato še dvakrat. Vedel sem dovolj — petelin je našel tekmeca! Logar je no nI karabinko, jaz dvocevko. Premenjala sva puški. Oprezno sem lezel proti mestu, kjer naj bi se tekmeca dajala. Ze sem dvignil karabinko, zagledal sem petelina, ki je vozil „kočijo", peroti je imel povešene, rep pa razprt. Prej pa, preden je sedla nanj smrtonosna, strupena puškina mušica, je zavil za ogromen štor. odtam za gosto grmovje in — konec je bilo z lovom!
Tiha noč, umito, jasno nebo, v dolinah malo megle. S tovarišem Tonetom sva prenočevala pri logarju, ob dveh naju je zbudila budilka. Četrt ure nato smo speli že vsi trije v breg. Svet mir okoli nas, daleč v dolini se je razmajal zvon — zvonar je dan zvonil.
Približno sredi našega predvidenega pota smo obstali, ugasnili svetilnico in si prižgali cigarete. Zmotilo me je neko nejasno šumenje. Zmečkal sem med prsti cigareto in prisluhnil. Logar mi je brezbrižno dejal, da gre pač kak zajček spat. Hip nato sem odrinil logarjain se pognal povprek pobre-gu. Petelin je bil to pot res v „narhujšem bolcu", v najhujšem ognju. Za hip sem obstal, ko je prešel iz klepanja v- brušenje sem odprl puško, jo nabil in napel petelina. Spet naskakovunje, nato --zmedlo me je. Eden je pel pred menoj, eden nad in tretji pod menoj. Zbal sem se, da ne bi enega od njih zaskočil oziroma preplašil. V dveh velikih skokih sem bil ob mogočni smreki in že sem videl petelina, ki je bil obrnjen proti dolnjemu tekmecu. Dvignil sem puško in mu pustil še eno kitico njegove vroče pesmi. „Tnko!" sem si dejal, ko je dvignil glavo, priprl oči in jel brusiti. Tlek! puška mi je odpovedala. Vedel sem, da me petelin ni čul, zato sem med drugo pesemeo spet mirno napel petelina, pri tretji kitici se je pokazal iz cevi moje puške ognjen jezik, zugr-melo je in veličastno mogočna ptica je omahnila z veje na tla. Vsa strast me je v tem hipu prešla že mi je bilo strela skoro žal. Vendar sem bil ponosen, saj je spet vzvalovala v meni lovska kri. Na vzhodu se je rodila prva škrlatna zarja. S petelinom sem prispel do tovariša. Ta je na jelov vršič ujel kapljo krvi, ki je polzela mrtvemu Irubadurju iz prebitih kovinsko zelenih prsi. gn položil na nož. ter mi ga z lovskim pozdravom nudil. Odkril sem se, vzel okrvavljeno vejico, si jo zataknil za klobuk in se tiho pokril.
Izzu vzhodnih gora je pokukalo sonce, mi smo pa že počasi šli v dolino. Dolinci se še niso prebudili, ko sem že zapregel in pognal. Vsa narava je pela, oživela v jutru in soncu, vse je žarelo v zgodnjem majskem jutru, vsemu veselju pa sem sam prilil kapljo žolča, saj sem izluščil iz krone Stvarnice prelep biser — —.
ORBNJBO
^  STRAN 1
Gorsko letoviiee »v. Krii
i tujsko prometnem oairu se \ zadnjih letih menda noben« letoviška točka lako pnijii-a   in se  laku  razvila   kakor  Sv.  Kri/ nad ienicami.  Leži  v  \i.šini 050   -   li>0 m nad ' njem, sredi  smrekov ili  gozdov   in svetovno | 11 n i h narcisnih polj ob vznožju Golice. Kraj j elektrificiran, ima  izborne planinske sin j nce in znano ueekend-kolonijo. \  nedeljo, j e 31. marcu je imelo tujsko prometno dni- j lii pri Sv, Križu občni zbor. Iz poročila oni ora povzamemo, da je društvo prevzelo od vsega   Olepševalnega   društva   na   Jesenu-ah ■liki zemljevid \ okviru, postavljen na ie~e škeiu kolodvoru. Od kartografa 0. Ddkiua i so k upi l i relief svetokriške kotline, dva veka  zemljevida     Karavank   in   Julijskih Alp. ruštvo. zlasti   njegov   agilni  tajnik g.  I rane rasna, si je mnogo prizadevalo i" posredova-za  postavitev   telefonske proge od centrale !i Jesenicah do Sv.  Križa, /a enkrat še brez meha. Upajmo pa, da se bo društvu v doglcd-i'iTi času tudi |o posrečilo, Saj je i/ven dvomu, n   je ta  telefonska  proga silno nujna  in po-ebna.  Občinskemu  odboru je društvo hva-•žno za ureditev nekaterih občinskih cest, Se-eda ima glede tega še nerešene želje. Ker je ;daj dovršen hotel ..Boštjan'   in ker je dozi-an duhovniški doni subotiške katoliške ško-je in tudi nekaterih drugih novih zgradb, je astavitvena  kapaciteta   pri Sv.  Križu  v zad-jein letu močno narasla.
Motorizirana dolina
Prejšnji leden je vršila banska uprava pre-;led motornih vozil na Gorenjskem: v petek. Ine 5, aprila dopoldne v Lescah, popoldne od Ido b pa na Jesenicah pred poslopjem policij-kega koniisariat«. Motorni promet po cestah e bil ta dan nu Jesenicah lako silen, da »o e pešci držali krčevito cestnih robov in ploe likov. Bilo je treba prav paziti, kdaj lahko nečkaš ce'to. Med železniški in tovarniški tii<i se je pomešal še vz.diili po bencinu. Pomanjkanje bencina se je ta dan kaj malo po /.nulo. Na pregled na Jesenice so bili pozvani lastniki motornih vozil iz področja policijskega
koinisaiiala na Jesenicah ter iz vse Doline dO Rateč, ki spadajo pod nadzorstvo »reškega na-eelsi v a v Radovljici.
Bila je to prava revija avtomobilov vseh znamk od najnovejšega kabrioleta iz kranjske gore. do temeljio /delanih. kol bi se vrnili iz. bojev na finskem, kakor so nekateri delali opazke. Vsega je bilo pregledanih f,~
motornih  vozil  in sicer 5i  avtomobilov   ter 46
motornih koles. /. jeseniikega policijskega področja je bilo 30 avtomobilov in 30 motornih koles.
\ območju policijskega komisuriata na Je senicah (zraven spadata tudi Javnrnik in Koroška Bela) je prijavljenih vsega 47 osebnih in (> tovornih uvto ter bS motornih koles. \ nujnem slučaju lahko torej naložimo lukoj 300 Jeseničanov na motorna vozila. Okoli |i) avtn-inobilov iu prav toliko motornih koles je odjavljenih kot nerabnih, ki bi se pa za siio najbrž (udi še dali porabiti in jih bodo nekaj gotovo spet prijavili. Pod plombo so še trije i. v inniobili in 10 motornih koles. Pozimi se je močno agitiralo, naj bi lastniki motornih v izd <luli svoja vozila pod plombo in tako banovini in državi odtegnili dohodke za cestni sklad, da bi tako protestirali proti uredbi radi pomanjkanja bencina. Uspeh je bil neznaten, /a plombirati je dalo svoja vozila (avte) I I lastnikov, toda vsi razen 3 so /e plombo sneli. Pomanjkanje bencina torej ni tako zelo občutno, vsej za enkrat ne. Sicer se pa sliši, da so dospele spet večje količine bencina iz Romunije. S prvim aprilom se na uvedene karte dobi že kar precejšnja množina. Če se še malo doda. pa bodo karte skoro odveč. Pešci, ki so bili to zimo prvenstveni gospodarji naših cest. bodo to svoje prvenstvo motali spet odstopili avlomobilistoni ter se zadovoljiti z robniki in prahom.
Delavski parlament na Jesenicah
Občni zbor jeseniške podružnice ZZD, ki se jc vršil v nedeljo dne, 7. april« ob 0. uri zjut-ruj v veliki dvorani Krekovega doma. je bil prava krona letošnjega uspešnega in zmago-vitega razvoja /veze združenih delavcev n;i Jesenicah. Zbora se je udeležilo približno 200 zavednih članov organizacije. Tako številno o-biskan zbor priredi le redko kaka organiza-
cija. Občni /bor je oivonl in vodil predsednik organizacije tovariš Markič Matevž. Centralo je zastopal ustanovitelj jeseniške organizacije m sedanji urednik glasila /veze združenih de lacev g, Andrej Križman. Občni zbor je p'> zdravil iu po svojem zastopniku jeseniški župan Tine Murkež. biv.ši poslanci dr. Albin Šmajd in osebno predsednik krajevne organizacije JRZ France Bertoacelj.
Predsednik Markič Matevž, je v svojem poročilu orisal zgodovino, boje. porast in uspehe organizacije v minulem poslovnem, letu. Raz-mah in vpl v organizacije se je pokazal zlasti pri letošnjih volitvah obratnih zaupnikov, pri katerih je ZZD porušila za blizu 100" n in pri prav tako zmagovitih volitvah delegatov Krajevne bratovske sktadnice na Jesenicah v mescu mateu 1940. \ teku leta je bilo izvršenih J0| ustnih in 31 pismenih intervencij, od ka-lerih je bilo nekako M*/« uspešnih. Iz blagajniškega poročilu je razvidno, da so znašali dohodki podpornega fonda 11.131.— din, izdatki pu 11.083 din. Pri volitvah je bil izvoljen odbori v katerem je večina dosedanjih odbornikov, dodanih pa je Se nekaj novih, kakor na primer Novak Tomaž in BergaOI Irance.
Zastopnik centrale g. Andrej Krizmati je v daljšem govoru in nad vse zanimivem izvajanju orisal važnost strokovne organizacije, zmagovit   razvoj  /veze  združenih  delavcev   in Je
tudi nazorno naslikal izginjajočo Js/. Podrobno je pojasnil, kako je bilo na sestanku duhovnikov, ki so razpravljali o strokovnih organizacijah in radi česar je hotela ..Delavska pravica' njega postav iti na laž. Njegova izvajanja so vzeli zboiovalci / naj večjim navdušenjem n-i znanje.
Po tako zelo uspelem občnem zboru, ki se je končal ob 11. uri, je sledilo predvajanje zanimivega filma o nastanku in razvoju //D. Nekateri zborovalei so mogli na platnu saim sebe spoznati, ko jc film nuxl drugim kazal tudi potek lanskega velikega tabora /veze združenih  delavcev   v Ljubljani.
Drobne noviee % Jesenic
V prvem četrtletju od I. januarja do 31. marca 1940 je biLo na Jesenicah zabeleženih 2b rojstev in 15 smrtnih slučajev. V drugi Jelovici marca iii umrl nihče.
Rojeni  na Jesenicah  v mescu marcu:     t J-marca Milan. Janez Krstnik Levičnik, sin Milana, uiarja. Gosposvctska cesta. — 10. marca ! Jožef Konc, sin Jožefe Konc, delavke v Kra-' n j u, Gosposvctska cesta.      J4. marca (l.) Sovine, sin Franca, Slomškovo ulica 3. I     Naši mali bodo nastopili v  nedeljo, dne Al, [ aprila popoldne na odru Krekovega domu in ! pozdravili mamice z iničnim sporedom. To bo I proslava   materinskega   dneva na Jesenicah. ; Naši najmlajši vabijo vse svoje številne pri-! jatelje, Na spomin so harmonikarji, rajanje, igrica dvodejanka. Poročil  se je v   nedeljo dne ".  aprila naš j vrli  prosvetni delavce Smole j  Jožko, žele/.ni-I ški sprevodnik z. gdč. Nahtjgal Marijo iz Dr-I sku pri  Novem mestu.  Poročil   ju   je ženinov j »trie stolni kanonik dr. Klinar.  Bilo •rečno! Upokojitve, Upokojeni so bili gg. Soklič Mihael, vlukovodju. Zalokar  liane, zavirae in s I I,  niujeni  Prislov Jože.
Nedelja občnih zborov se lahko Imenuje mi» j nula nedelja 7. aprilu. Tri važnejše korpnruci-| je So n" i» dan polagale letni obračun in delale načrte za prihodnje poslovno leto. Naj važnejši je bil zelo močno obiskan občni zbor ! naše   najsolidnejše   delavske   strokov ne   01'ga-i nizai ije  Zveze združenih  delavec,  o katerem I pu poročamo na drugem mestu. Ta zbor jo Ml dopoldne v prostorih Krekovega doma. Popoldne se je isiotuni vršil občni zbor I. Delavskega konsumnega društva, ki je kljub pogrebu njegovega člana Janeza Dolenca zbral |>ol no dvorano  zborov alciv.   \ si   konsumi   in vsi trgovci se pritožujejo nad Kušlo. Sedanje stanje ubija sice,   zlasti  trgovce in konsume, ko bi |)u bili ti ubiti, bi pu prišli na vrslo delavci sami.  Zato je  potrebna   velika  previdnost in velika  zavednost.  Izvoljen je bil  stari odbor Sestanek iu občni zbor so imeli tudi športniki. Gorenjska zimskošportn« podzveza je imela sestanek vseh delegatov dopoldne, popoldne pa občni zbor. Zvezo stu zastopala dr. Pire in dr. Kerenčak. iz Maribora je bil navzoč jr. Zor /ut, predsednik  mariborske podz.vcze. Debata je bila kaj živahna in je tudi pecej dolgo trajala. \ novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Šinkovce Jože, |>odpiedsednik Vovk. tajnik Až-
nian iu Ualanl. blagajnik Razinger Ignac. Od Imriiiki so sledeči: Kozjek, Brus, Strašiiar, Slr-ziniir. Savinšek. Klaiičnik. Rubič. Šurabon. revizorja: Smolej Albin in Balon v razsodišču so pa dr. Stanovnik, di. Potočnik in Jožu t op-Izdelan je bil predlog glede organizacije posebne "slovenske zvez«', torej da se reorganizira   \ rhov na  zv ez.u. ;
Lep pogreb jc imel v nedeljo, dne 7. aprilu v 73, letu umrli tovarniški delavec X pokoju Junez Dolenc, Rodom je bil iz Škofje Loke. Zadnje čase je veliko trpel v bolezni in ludi videl je slalx). Dokler je mogel, jc redno hodil v cerkev in vršil svoje verske dolžnosli. Naj mu Im) Bog obilen plačnik z.a vsa dobra dela. Na zadnji poti mu jc igrala žalosiinkc godba Krekovega prosvetnega društvu, katere član je bil.
Z gradnjo bolnice krajevne bruiovske sktadnice nu Jesenicah so že pričeli. Zidarska dela je dobil ..Slogrud", lesarska dela pu tv. Petkoš na Jesenicah. Stavba mora bili do jeseni pod streho. Ostala dela se bodo oddala šele pozneje Kakor znano, se gradi bolnicu nu Plavžu on-| strun Jesenic na severni strani državne ceste. Računski zaključek krajevne brutovske sklad-nice nn Jesenicah za leto 1039 i7.kazuje v celem o.ob4.b3o. din dohodkov in prav toliko izdatkov, Premoženje od prejšnjega leta znaša J.40I.I27. din. Prispevki članstvu znašajo V celem 2,122.683,— din in prav  toliko prispev-
j ki podjetja Posebni prispevek podjetja zu novo bolnico znaša 2.060.000. din. Med izdatki je največji znesek zabeležen zn adravilfl 732.347. din. za hrannrino 707.4*1. din. za zdravnike 292.83«,— din, /a oskrbo v bolnicah 4H3.073. din: upravni stroški JI0.007. din. za boiničarsko osebje pa 184.070. din.
Zu železniško postajo pod Kočno je Kil) na klonilo  "0.000.     din.   Ker  bo z.a  zgraditev le
poštuje potrebna vsota okoli |20.(MK)......     din, je
s tako nizkim prispevkom najbolj zainlercsi-i a nega podjetja nova postaja potisnjena v ne določeno bodočnost. Sicer je pa upati, da je ta prispevek KID le prvi prispevek in zato upanja v novo postajališče ni še treba zavreči.
Bivši predsednik JSZ na Jesenicah kovinar TomaŽ Novak je z ozirom na pisanje ..Delavske prav ice" po njegoveni izstopu iz. JS/. in prestopu v ZZD |)<)dal v delavskem glasilu „blo-venskcin delavcu'' nekaj pojasnil, ki so mdi za širšo javnost zanimiva, lako na primer u-metiio likvidiranje podpornega fonda, dalje da je ob neki priliki že predsednik centrale JS/ g. Srečko Žumer g. Novaku izjavil, da na sku-pino na Jesenicah ne reflektiraju več. Pošteni člani JS/ so lov. Novaku hvaležni za odkritje, kakor na jvriiner tisto o sestanku s skrajnimi levičarji na stanovanju dr. Aleša Stanovniku, in sicer po posredovanju g. dr. Stanovnika, ki se še ni nikdar in nikoli vtikal v J/S.
Pregled plemenskih bikov
Pregled rodovniških bikov in bikcev, ki bi |)iišli nu plemenski sejem v letošnjem letu. se vrši po spodnjem sporedu:
Okraj Radovljica:
Ponedeljek, dne 15. aprila:
Boh. Srednjava- ob 7 uri pred Občinskim domom: Bohinjska Bistricu oh 8.30 uri tla sejmišču: Corje ob 10.30 uri pri ...Mačku" v Sp. Gorjah; Brezje ob 13. uri na Dobrejiolju: Ovsiše ob 14.30 uri pri Novaku.
Okraj Škofjeloški in Kranjski:
Torek, dne 16. aprila:
Selca ob b. uri sejmišče: Selen ob ". uri pri /alogarju v Dol. vasi: Škofja l.oka ob S. uri na sejmišču: Zobnica ob 0. uri pri Šificrju; [{rastje ob 10, uri tehnica; Voglje ob 10.30 uri \oklo; Šenčur ob II. uri na Jami: Cerklje ob |3. uri sejmišče; Velesovo ob 13.30 uri Godi-
iiiiiii: Olševk ob 14. uri Mubi: Preddvor ob 14.30 uri Križnar: Preddvor ob 13. uri ob cesti ua Sj). Beli; Trstenik ob 13.50 [>ri Jeriču: Naklo ob lb.3() uri Dolenja vu- Drinovc: 'Pre-doslje ob  18. uri.
Okraj Ljubljanski. Kamniški in Kranjski: Sreda, dne 17. aprila:
Zalog ob ».30 uri Hribar: Komada ob b. uri na vili; Vodice ob 7. uri Roje, Šenkov Turen ob 8. uri llabe: Mengeš ob 9. uri sejmišče: Homec ob 10, uri Repanšek; Brdo ob II. mi sejmišče: Moravče ob 12. uri sejmišče; Dol-Dolsko oh 14. uri Zaje: Skaručnaob 15.30 Jerul«: Smlednik ob !b,30 uri Ježek; Mavčiče ob 18. uri Zavrl: Strelišče ob 18,30 uri Korošec.
Prignali je treba na pregled vse bike. ki so priznani za rodovniške krave. Bikov, ki so sicer rodovniškega porekla, pa niso odločeni za rodovniške krave, ni treba prignali na pregled, če služijo samo kot občinski biki. Pačim je prignuti vse bike, ki jih organizacije mislijo uporabiti za rodovniške krave in one mlade bike, ki se mislijo postaviti na ple inenski sejem v Kranju, ki bo leto- v soIk>i > II. maja, Organizacije naj bodo zastopane po rodov nikarju in dveh odbornikih. Na kraj pregleda nuj se prinese štampiljke organizacije zu napravo morebitnih prošenj za nove bike.
Šport..
Gorenjski odnosno slovenski nogomet
Nogomet: ijuu med našimi športnimi pano ganu največ klulx>v. Bolj intenzivno nogometno udejstvovanje se je začelo pri nas takoj po svetovni vojni in se skuša popularizirati. Vendar večjih, a solidnih uspeiiov Gorenjci, kol sploh Slovenci v nogometu nismo nikdar mogli dosegati. Nekaj dejstev o teh neuspehih Im brezdvoma v naslednjem.
Velik delež naših že proslulih neuspehov v nogometu napiain Hrvatom in Si bom je isku-ti v naši prefini športni naturi, ki nj kos lahko rečemo surovi športni ambicij*, ki je v nogometu skoro da prepotrebna, ak > hočemo s pridom tekmovati z drugimi. So veda, ako bi imeli naši nogometaši v tekmah nasproti sebi line športnike prežete vseskozi > športnim jent leman »tvom, bi prav gotovo jvo-kaz.nli neprimerno večje vrline kot jih jui sicer. S tem pa ni rečeno, da Slovenci nimamo športne borbenosti. Ravno obratno! Kjer koli je treba v športu pokazati in izruziio dokazali silovitost v vzrajnostj, ki je jedro in najbolj iskana, gojena ter zaželjene športna prvina, kar je zlasti v individualnih športih, so bili in so Slovenci v očeh naših sosedov močne dvignjeni (Smolej, Kotnik, Bručan. Košir. Goršek itd.).
Imamo \>u sicer tudi odlične nog'ometaše, ki so enakovredni talentom drugih narodnosti, kar samo kaže, kako pester konglomerat različnih športnih prvin vsebuje naš mali narod-Poleg duševnih nedostatkov. ki jih mi splošno kaže naš človek zu nogomet ter sploh z.a skupinsko igro v tem smislu: so pa še zelo pereča vprašanja materialnih značajev, ki tarejo naš nogomet zlasti na deželi, kjer nogometni klubi v kljub silni občudovanja vredni požrtvoval-nisti nogometnih voditeljev je.dvu uspevajo, ali pa morajo ukiniti športno delo. 'Lako gredo naši nogometni talenti, ki jih imamo so-i,izmerno še precej, kljub že imenovanemu značaju našega naroda za nogomet raje drugam,   kjer  jim   nudijo    športni    v xlitelji
drugih narodnosti tudi boljši iMjenakl štan-
dan. kur je predpogoj zu Soliden ter mik-i-niulen uspeh vsakega športnika.
Sploh je socialni položaj naiib športnikov zelo pereče vprašanje in bi kazalo la v bližnji
bodočnosti se še kaj bolj specialno zanimati zanj, kur bi gotovo vzbudilo v v sen Športnih vrstah serijo raznih problemov. — ki bi že enkrat pričeli nujno rešitev skritih, bolečih želja nuših športnikov, ki se tako morajo često z gajevom v srcu boriti na športnem polju |oroti lastni krvi v službi za svoj življenjski obsoj: ako jiač hočejo ostati zvesti svoji športni ideji, svoji globoki doumeli ter v zl j ubijeni življenjski normi.
Nogomet ni za naš narod nikak nemogoče rešljiv problem. Pričeti je seveda treha tudi ta šport gojiti sistematsko in vzbuditi v dušah ljubiteljev nogometa pravo razumevanje zanj. Ta šport je za nas dosti koristen, ker VZgaja poleg telesa tudi izredno šjiorino tovarištvu kot nialokaleri skujiinski špart, kar našim Športnikom silno manjka. Ta značilno dobrina te panoge je prav gotovo velikn s pedagoškega stališča, ki gu mora zasledovali vsak šport prvenslveno.
Naši nogometaši pa nuj napram opravičenim očitkom   enostrunosti  njihove  VZfOJne panoge
pridno gojijo v nesozonski dobi telovadbo.
zlasti pa naj marljivo gojijo specialno gimnastiko v do|iolnilo harmonični rasti njihovih leles. Tako bodo odpadli vsi upravičeni očitki našemu nogometu, ki naj uvpeva in naj bo podpiran tako od naroda kol oblasti, ker je nogomet  tudi vzljubil.
Vsakdo naj goji pač ono panogo športa h kateri ga žene že narava sama in to naj goji z mladostnim veseljem v duševno razvedrilo svojemu poklicnemu delu. Toda tudi \ no goinettt naj velja dosledno zasledovanje šport nega sumira       harmonije duha in telesi.
Hlebce Joža.
OLŠEVEK
Prosvetno društvo \ Olševku in pevski zbor Visoko priredi v nedelio. dne 14. aprila 1040 ob treh popoldne v Ljudskem domu gledališko predstavo s sporedom: Pelje, narodne pesmi is igru „Zlaturjevo zlato", ljudska drama s petjem v 4. dejanjih. Cene običajne, vljudno
vabi odbor,
STRAN 4 •^»-•»'»•^•^%.-*.-%.-%.-*.-»,^,^,
Proračunska seja v Tržiču
Poročilo županstvu, fikspoze ». županu k prtHUtvuiut, ki -t t usu din 1,499.803. Namesto prisperka predilnice se urede trošarinu
V petek 5, t. m. je bila ročna seja občinske gu odbora. Slo je za pomembne >■ t v u r i. ()<l /a. i-nje seje se je nabralo ogromno gradiva. Opažati je bi Tj živahno pripravljanje /a sejo v vrstah Dusprotnikov dunušnje večine občinske g« odbora, lo je posebno prišlo du izru/.i na sami seji. Tudi trošarine na razne -nrovuio in električni tok so dvignile dosti jii.ihii. Kei je bilo tako nekam v sestrinsko razgibano, je prišlo na sejo veliko poslušalcev, kur je zelo prav, ker so ?e na ta način lahko prepričali, kako brez podlage je bila vsa prej izrečena kritika od strani opozicije, če re sploh še more imenovati kritik«, ker to Je bila bolj demagogiju, od   katere   Tržič gotov,,  nima koristi.
Poročilo županstva
Poročilu g. županu je bilo zelo obširno. Poročal je vreh pripravah, ki so se do sedaj izvršile zu splošno [»pravo vodovodu. Proio-čuni izkuzujejo 364, UOU. din stroškov- K in bodo iz rednih letnih proračunov, prispevM banovine in posojila. •evi tp že nabavljene.
/a tlakovanje in regulacijo cest" je v m« pripravljeno, le da država v in namen dovoli kredu. \ kamnolomu vlada red. Občina je zaprosila za obrtno dovoljenje za izkoriščanje kamnoloma. Tekom 9 mescev j<> bilo dohodkov 4.720.— din. — Dnevi izleta gorenjskih inučarjev so bili za Tržič važnega pomeni'., Zato je občina moralno in materinim, podpirala prireditev. Namesto pokojnega Kralja Roka opravlja službo nočnega čuvaja kod dnevručar CKar Vinko. Od |3, jen. dalje posluje v Tržiču veterinar g, Silvaii \ odopi, i C Mesarji plačujejo občini pavšal za vse občinske dajatve, ki ro združene s klavnico in uvažanjem živine in mesa. Občinska Uprava je prejela 30, novembra j>r. I. od mestne kontrole ruzrešnieo za občinska leta 1937-38, IQ"38-3<>. I o je najboljši dokaz rednega gospodarjenja, Septembra mOsCfl 105«) je bila občina obveščena po banski upravi od Divizije, da prevzame vojaške posle in jih vodi samostojno,, ('stanovil se je odbor unije za zaščito otrok. Predsednik je šolski upravitelj g. liece. tajnica gdč. Vovkova iu blagajničarku ga. Polakovu. Končne obračune za Mestni dom |>rinašajo nekateri večji dobavitelji šele sedaj. Obračuni st skrbno prckontrolirn jo po upravi in arhitektu g. Valentinčiču. Poročilo je bilo brez debate vzeto nu znanje.
Podano je bilo poročilo o pregledu blagajniških knjig in gotovine kar je bilo sprejeto na znanje.
Važna točka dnevnega reda je bilo sklepanje o najemu novega posojila za tlakovanje ceste in s n - m \ zvezi za popravo vodovoda. Predlog uprave je bil sprejet, bil je samo I glas proti, ixl tiste strani, ki zahteva naj lipra, dela čudeže brez denarja.
Sledilo je poročilo g. župana k proračunu, ki ga radi važnosti v celoti prinašamo.
Poročilo g. župana k proračunu
Proračun je okvirna slika, v kateri ,f zrcali občinsko gospodarstvo. Današnji odbor že če trtic sklepu o proračunu. Dolžnost mi veleva |M>datj bežno siiko o naraščajočem delu za čas. odkar je današnja večina odbor sprejela v roke občinsko gospodarstvo. Razlika med delom sedanje in prejšnjih uprav je ogromna. To nam povedo dej-tva. ki so vidnu iu nepobitna.
Komaj je prišla na občino nova uprava, ze je razmišljal«, kaj napraviti z bivšo čevljarsko tovarno, kako jo preurediti v res dostojen
Mestni dom, te. čez nekaj tednov po prevzemu postov se je zainteresirala za nakup zemljišču z« Vir jem, Potek nakupa je bil zelo kompliciran, a vendar pologoma se je vse razčistilo in danes občina dolguje pri ljubljanski mestni hranilnici le še 107.000. din /e med potekom nakupa se je trasiralo cesto /a Vir-jem. Načrti, proračuni in popisi s> gotovi in s tem je veliko pripravljalno delo izvršeno /a Viljem je tudi primerno stavbišče za šolo. lic ba je le še mostu od Mestnega doma čez Bistrico in s tem nastane krasna zveza s eenlrumom mesta, koliko In Tržič s tem pridobil, je jasno. Težki promet. In se obrnil po veliko krajši Cesti za \ irjcni m s cesto bi bilo omogočeno pozidali ;m\ del mestu.
\   preteklem   letu   - ino  trasirali preureditev
in tlakovanje ceste ler obnovo hodnikov, na državni cesti od Kolodvorske ceste do zadnje hiše v Zgornjem koncu. Prav gotovo e bo v tekočem letu preurejaj vodovod, ki je vitalne važnosti zu prebivalstvo. Vse le stvari povem, ne zuto. du bi ve ponašala uprava m pn nepotrebnem poveličevalo delo današnjega odbora, ampak pred vsem zuto. da se pokliče v spomin nedelavnost naših prednikov, kater hočejo danes kritizirati naše delo. v katero ji položenega dovolj trudu In skrbi.
Zelo imzoino razliko tlela prejšnji in -e dun.ie občinske uprave pokažejo ravno številke proračunov. V časih -e jc gledalo na to, da je bil proračun nizek, danes je obratno. Proračun BOJ bo v isik, vendar morajo številke \ njem biti v vsakem ozil'll remčne. Do smo se lega načela trdno držali, nam potrjujejo obračuni posameznih let. Razlika med proračuni 1936-37 in 1040-41 je velika, lakrm je znašal din 865.8S0. in danes pa skoraj 1,300.000. din. Res je. da s0 bile dokladc le 30"/'» in so danes ~>°/ti, Vendai nus ta po višek ne stioši. Pogumno upamo stopiti pred javnost, ker lahko za to, kar tržiški davkoplačevalci plačajo, tudi nekaj nudimo. Na v-ak način proračunsko številko močno dviga Mestni dom. Dvigajo jo pO tudi druga javna dela. povečanje administracije in ps razmere, v katerih živimo. Vendar, če uc bi bilo takega elana » upravi in odboru, bi tako vidnih uspehov ne bilo. —
Izdatki
Osebni izdatki. Nuj podam L podrobni obrazložitve posameznih postavk ozir. poglavij proračuna, Prva postavka je županova plača, ki se, poviša zu 6.000, din in z.a uprav > 3.000 din. To haj bi bila glavna spodtika nasprotnikom današnje večine, leni ljudini liočeili poklicati v spomin, kuko so oni sebi odmerjali plače, Dolgo vrsto po vojni so gg, prav
ti dve postavki imeli na prav tej v,šini. Po leg lega ]>a v Jiotiiinah po 13.000, din. Takrat župan ni bil vsak dan na občini 5 do 4 ure
In  ni hodil tedensko I  ali J krat  v Ljubjjt.....
ter tekal od urada do uradu, ampak je bil 10 gospod, ki je res pretežni del svoje plače iu potnih stroškov   dvignil  le  za reprezentanco
Tisti gospodje, ki hočejo te postavke kritizirali, naj gredo pogledat zapisnike sej upruyc, lakrut, ko so imeli oni v rokah občino, so bde seje uprave zelo redke -i ali "> vse leto poti današnjo upravo pa se vršijo seje skoraj sleherni teden, povprečno pu gotovo vsak,h I-, dni, Blagajniške knjige se redno pr-g|e<injejn in uprava je tudi tista, ki skrbi /aio. da se sklepi odbora do največje možnosti izvedejo, To je velika razlika v delu. z.a katerega je prejšnja ibčmskn uprava prejemala plečih), med leni • ko jc današnja uprava delala Pes zastonj. Ne more se pa zahtev ati. da bi posamezni člani imeli celo škodo, če izvršujejo posle  v   prid občine.
Nadaljnje postavke osebnih izdatkov so »stale kakor prejšnja leta. Povišala se je le postavka za nagrade pobiranju davščin, lemu je pa vzrok predvsem Iržniua. kur je dokazila pobiii.lec tržninc vrši vestno svojo službo. Od nekdanjih 9.000. din jc bilo n e branega v preteklem letu 18.000. din. Nova postavka je (s.160.     din za  I0°/o dokladii uslužbencem.
V materin,viili izdatkih so potnine 3.000, dni (včasih je bila ta postavka 15.000, din). Vsi materialni izdatki za pisarno znašaj i 36.974. -din. \ tem so upoštevanj vsi stroški za pisarniške in  upravne potrebe.
Na vsak način je zanimivo poglavje finančne široke. Odplačilo posojil izkazuje din 314.523, . To sta dva plačilna obroka za posojilo pri SUZOtR-ju in Me mi hranilnice v Ljubljani Druga postavka izkazuje 85.000, din zu posojilo, kutero je odbor ž.i; sklenil najeti pri bunovinski hranilnici •, z.i.edvu din 300,000. zu dobo treh let. Polletna anuiteta znaša 50,000, din plus obresti, Prva anuitetn lega posojila /upade I. oktobra 1940, Posojilu :r bo gotovo izrabilo z.e v polletju, za kar je tudi treba šteti obresti, ki st) vpoštevune v gornji vsoti. Neplačani računi znašajo din 180.0(10. Tu številka je nekaterim nejasnu, kei pa se ne mor,' podrobno navajali račune, je na razpolago izkaz računov v občinski pisarni, kui s i lahko vsak davkoplačevalec ugleda. Pi ipoinin jamo. do je bila tudi v proračunu z,i IcUj 1936-37 postavko neplačanih računov 176.000. din.
Gradbena stroka izkazuje 247.soo    din. I u
je vpoštovuti višjo postavko vodovoda, nujna popravila pri nhč. zgradbah (zlasti meščanska šola  nam dela preglavice).
V proračunu je izkazanih izdatkov I,499.3<i3,-
dill razmere pa zahtevajo, da je tuba proračun   znižati   za   30.000, din.
Dohodki
Pojasnila k dohodkom: Davčna podlaga izkufcllje 326.304, din. Vi 75»/» doklade na lo podlago znašajo 394.728. din. Trošarinu na vino od lil 150, din /naša 150.000. din.: trošarina nu pivo in alkohol 70.000.-dfn. Užitnimi na meso ostane v isti v 5j„j kot doseduj. Nova je pu trošarina na elekri-čni lok. suhe in slane kože. železo in boiubiiž.
Na električni tok za razvsvetljavo Ju paru na
Is Vv .  nu  električni lok     1  pogon   10  para ud KW:  Na  elektrokcmični tok  ">  para od nn  uvoz suhih  kož 15 pura  /e  kg:  na  'J voz, slanih   kož  J   pura  zu   kg:   na   uvoz  železa > paru zu kg; na u v oz. bombaža  |J paru zu k1:
Te trošarine dona.šajo 574.466.- din in -u lu-koieknč nadomestek zn prejšnji dolgo'cttii prispevek predilnice.
Predilnica je nu le trošarine prisiala in ni v ložilu k proračunu nobene pripombe. Po vsestranskem trezni m preudarku m- je lipruvil odiočila za uvedbo in pobu nuje trošarin na način, da je nuš muli človek čim bolj zaščiteni \ glavnem bodo plačali lo vsoto podjetja i. i. predilnica N5o/0. drugo pa Runo, Verbič, Žagar in iv cd ki Kajetan Ahačič in kuri Glo-
bočllik. Nu električni tok zu pogon bodo vsi ostali plačali le 5000. din. Z.a tok na raz \e-lljavo pa vsi Tržičani 20.000, din. Bolje ni bilo mogoče ščiiiti gospodarsko šibkejših slojev. Vse druge postavke dohodkov so ostillc na lanskoletni višini, ker se je znižalo izdatke z.a 30.000,    din. se znižaj.....di dohodki nu
trošarinah  za  isto volo.
I božni proračun izkazuje 144300.- din izdatkov in pravo toliko dohodkov. Proračun vete riniliskega skladu 22.7Š0. din izdatkov i. j. 12.000. din več kot lansko leto. ker je v l-i proračun vnesena plača me-ooglednika. ki je bila preje v glavnem proračunu. Dohodkov tega sklada je prav loliko. kot izdatkov. I.er mora   event.   primanjkljaj   kriti   glavni proru-
Proručiiu  odkupnini;  osebnega   delo izkazuje
j 3*14.-   din. . -gA .
Radi vpeljave nu-anu «• tirov ine je stavila k proračunu 'pi'mcno''--BDapoiiiho ivrdko Brata \erbie: kateri j d Ž(ip,ili pTvčitul jn plijiOmlil).' d . dne e pis|iMote'^|'ipiiuil)" ni bilo vlnž-uKv kar ji znamenje, da piidoinlui krog: razenie in polož.ij In potrebe obHa.e.-.-
K be« il >e je piijuv.il. g: Olbnčmk. lov si župan, ki se je sklicev al tfa'ucko svečiitn gospodarskih krogov lil juko"-Wir* govoril ,, u-. žiškdi davkoplačevalcih, češ, da so >anii reve /i. kateri bodo v kratkem gospodarsko uuiče m. končno je prečilal neko izjavo, v kalen kleveta današnjo občinsko upravo, češ. kako lahkomiseln*) gospodari., se zadolžuje, nuna en tu odgovornosti itd.. Z o<likom, da bi bila pn današnji politični situaciji vsaka pritožba bicz-uspešiui jc vrgel kuineu na kr. bansko upravo, ki je nadzorna oblast, češ, <ln pristransko postopa, ko je ločil krokodilove solze mul ubogo ..zuluruno' občino, pa ni povcduL da je ravno on tisti, ki za pruz.cn nič koi sosed zah'cvu od občine ogromno vsoto, katera bi moralu tudi m iz žepa dav koplučev aice v. Kje je doslednost? Izjava je tako važna, du se bomo k ii jej morali še in še pov racati, du izve j n v -nottt, kakšne pojme o občinskem gospodar i v u ima naša visoku opozicija, katero i ion čy- l v občinskem odboru zastopati g. (ilobočnik.
Proračun je bil sprejel z. eaiui gla-oin proti, eden se je pa glasovanja v/držal.
Politika v trziški gasilski četi
P'uvo  gnezdo  jio.ilikantov   je  v   upravi   ga- da pod rajon lr/iške čele, se udeležuje občilih
Silske čele  v   Tržiču,  /e  pravzaprav   20  let  se /borov.  češ.   ker    je    podporni    član, Drugi
i, smatralo, da je bila gasilska četa nezuvzet- 1 zopet, ki se jih ne vidi mii pri eni vuji čez
nu liberalna trdnjava. Pri v.-ukili volitvah, pri poletje, na občni zlwr pu pridejo prav gotovo,
raznih prireditvah, proslavah, zlasti pri sokol- | kjer se postavljajo v  pozo navduš, nega gu-
-kili. je  morala  četa  oficielno  -odelovati.   Ne- ; Sllca.
šteto se-tankov je bilo posvečenih ali pa vsaj j    Nu  zadnjem občnem  zboru je dobila četa
predvsem političnim zadev šči na m.  Vrhunec po- IIOVO   upravo,   ali   bilje   rečeno   druge oselie.
I,ličnega  ude.j-1 v ov a uja  pa  je  bil   pač v   dobi ; Praksa pu  je ostala ista. Pri sejah so navzoči
ml   6.   januarja   1929.   dulje   pa   do   leta   1935, ljudje,  ki   niso   bil:   izvi jeni   v   upravo, leni
\   tej dobi je bila  gasilska  četa  pravi  priga- Iteizvol jenilll  č.lan/iui rse ,daje. .Jirav iia debule.
njuč takrulnih političnih strank,    Ker je ta ! da slavijo predloge, in da celo glasujejo iu
praksa le predolgo trajala, zato ni čudno, če tako odločajo tudi b važnio imovinskih zndfc-
uekateri še danes      morejo pozabili, saj pra : vali čete. Skrajni čas je. du re tudi tukaj nu-
vj pregovor: ..kar se je Janezek naučil, lo Ju- l pravi   red   in   uvede zakonitost.  Ga-ihlvo naj
i,cz.  tudi  zna.   Nekateri  politikanti  -o s,, čete služi   le   -vojelnu   namenu!   Poklic   gaSilCM je
tuko oklenili, da   p-  kar  ne  more,o zapustiti. : vzvišen! /nani gospod iz sosednje vasi. ki niti ne spa-
Oheni sbor LKB v Kranju
Občni tprila si
I )(M11S
val v
■bor koroških borcev. \ ni
je v ršil občni zbor Legije rajev ne organizacije v k je društvena uprava podal
leto I<)'i0-4li Predsednik e v svojem pozdrav nem go' lane z, ozirom nu položaj, se nahaja naša domovina, k skupil v prid in dobrobit naše doi iov Llie. vse bivše beric k skupnemu nastopu z-i na m državo. Po podanih poročilih ustalili i i i \ en i h funkcionarjev je zastopnik glavn idbora. tov, Pire. poročal O delu lega odi) ler pozivni vse navzoče tovariše na smotrni
i ii .1 il-
iru »0*1-
ka tereni
mu delu
Jotlril je
n.i. ki so potekale je novu upravu ' dosedanjih odbor lanstvo poslalo lu iške puzdiave go niornu riee Milunli •škili brir
(-radnju rodorodu «« hokriei
Lansko poletje so iz. Preddvora do Kranja
Zgradili novo vodovodu i progo, ki ima namen. ;la zopet zu desetletja reši vodovodno vprašanje Kranja in  vseh okoliških  vasi  ob tej progi.
ker  je bil  vodovod  končan že pozno v jeseni.
pač ni bilo misliu na gradnjo odcepov v bližnje vu'i. \ II iv ki se namreč odcepi od glavne proge stranski odcep, ki bo dajal vodo Hov ki. Kokrici, Mlaki in Robov kn. Povsod sedaj grude vodovod že po vaseh in napeljujejo !>" hišah.  Tudi v Predosljah se pripravljajo. :ln bodo
napeljali vodovod v hiše, glavna Cev, ki s:» jo pred 1'Cti zgradili za Brdo lo je pa priključeno nn novo progo pa že itak vodi skozi vas, \ Predosljah. na kokrici. na Mlaki iu v B -bovkll so imeli sedaj laku slabo pitno vodo du 11111 bi vodovod res dobrodošel.
1'inttka rasHtaru
Vinursku podružnica v Svečini bo prircdilu dne 5. maja t. I. 1; vinsko razstavo iu «ejm: \ ina   bodo  razstavljena   iz  okolišev Svečina. Sv, Jurij. Sv. Križ in Zg. Sv.  kungiu.i. Po si dan jem zanimanju sodeč bo tu prireditev vsaj enakovredna sličnim prireditvam v drugih krajih.  Razstavljeno 1)0 okrog  100  vzorcev kako vosino prav  dobrega do odličnega  vina. Pose Loj je treba Še omenili, da bodo i a/sla v I jenu predvsem sortirana vina. Ker je Se dosti vina na  prodaj  iu so cene zmerne, je pričakovali, du  se  bode  tudi   prodalo.  Za  avtobusne zveze z vlaki  je že preskrbljeno. Izrabile t(J [Mibko In obiščite našo severno mejo.
-kupno delo za doseg., cilj Legija. Po poročilu delegat lilve novega upravnega odi v znamenju tovarištvu ler tnalo razliko ostala v lokal llikov, Z občnega zboru je di udniioMue oziroma lov« spoiln ministru vojske in Nediču in pa predsedniku Legije koroških <ev polkovniku v pok. Andrejki \iktoi.jn m /bor se je končal ' znamenju tovai le: je v svojem zaključnom govoru preds dr. Demšar ponovno pozivni vse člane M ,
huk o gojimo breskve
(' kiijižiei \ieon bi.i ..Kuko gojimo breskve po sodobnih navodilih'." je najmodernejši slovenski sadjarski strokovnjak, g. prol. Josip 1'riol, ravnatelji Bun. vinarske m sadjarske šole  v   Mariboru zapisal  sledečo oceno:
..Knjižica jo piSand nadvse poljudno, brez nepotrebne teoretične navlake in bo odličen kažipot z.u gojitev breskev - m in onstran meje. Ponosen sem na svojega bivšega učenca g. Arčonn. ki se po dokončani Vinarski in sadjarski šoli izpnpol n jev al marljivo v teoriji in praksi m je obogatil našo sadjarsko knji žev nosi s m lepo publikacijo, zu katero mu bodo naši sadjarji zelo hvaležni.''
knjižico tlobiie v vsaki knjigarni (tudi nn Primorskem!) za din 6, . Kujiiti- jo čimprej, ker \ain bo v korist!
Stavka delavcev v Naklem
Med delavci nu novi dlžuvni cesti je iiu-.lum pre.tekli ponedeljek precejšnje razburjenje. Ugotovili so. da draginja rasle, plače so nezadostne In stopili so v stavko. Podjetje pa trdi. da tu) Milirtki .ugtuiMii. do plue m mogoče /naino dvignili in odpuščenih jr bilo 33 delavcev, nu njih mesto pa -o bili poklicani v smislu banske naredbe (Udavi i i/ Prekniurj.i. kakšne so Jilače delavcev pii mziiih grmlbe udi podjetjih nu državnih cestah, bi bilo lahko ugotoviti pni Okrožnem uradu m na podlagi legn ugotofitr razliko dnevne pluče v zapo-b-iijn   raznih podjetij.
»GORENJEC«
STRAN 5
TEDENSKE NOVICE
IZ UPRAVE.
Nekaterim ameriškim Slovencem smo na pn-porodio x. prof. dr. Trdana pričeli pošiljati j na og.ed naš list. Ako želijo postati naši stalni naročniki noj to sporoče upravi lista. Celo- | letna naročnina za inozemstvo znaša din W. .
KRANJ
Prenos mr.ičev iz starega pokopališlča na novega v Kranju se vrši v sredo 17. aprila ob 7. uri zvečer. Kdor želi, da se prene&o kosti kakega pokojnega sorodniku iz starega pokopališča na novo, nuj se zglu i v župni pisarni v nedeljo ali ponedeljek dopoldne, to je 14. uli 15. aprila.
Razpis eerkovniške s.nžbe na Hujah. Zupni urad v Kranju razpisuje cerkovnikov,, službo na Hojah, Reflektanti naj se oglasijo do 21. aprila ob uradnih urah v župni pisarni.
Smrtna kosa. Nu klancu je v sredo 10. aprilu zjutraj umrlu Zorman Anu roj. Grašič, po-sestnica-vdova v starosti 59. let. N. v m. p.
Cestni red. Na zadnji občinski seji jc bi' sprejet med druigm tudi osnutek prepatrebne-gu tržnega reda, ki naj regulira razmere na kranjskem trgu. Ko bo potrjen od banske u-pruve, bo stopil v veljavo in izvajanj". V zve zi s tržnim redom pu bi bili potrebni tudi nekateri predpisi cestno-policijskegu reda, ki bi se izvajal zlasti v ponedeljkih, ko večinoma vlada na trgu velik promet. Predvsem bi bilo potrebno določili nek rt'd za tovorne avtomobile in sploh vsa motorna vozila. Do pr blizu > 12 ure je kranjski trg prcnupolnjen z ljudmi, s stojnicami in kmečkimi vozmi, da bi nudil še dovolj prostora zu manevriranje velikih tovornih avtomobilov, ki povzročajo V prometu precej neprilike in zastoja, pa tudi morebitne, nevurnosti. Pruv tako bi bilo treba v ponedeljkih odpravili dirkanje osebnih avtomobilov in drugih motornih vozil po trgu, ki je že itak preveč natrpan. Saj še kole-sarji mnogi pruv brez. potrebe — ■ delajo dovolj gnječe, da se jim morajo pešci umikati. Zato bi bilo priporočljivo, da se trg v i>onedelj-kih do 11 ali 12 ure zapre za vsa motorna vozila, pn tudi zu kolesarje naj se uvedejo za ta čas gotove omejitve. V mnogih krajih je tržni prostor zaprt za vozila in promet, doki - traju glavni tržni čas, le v Kranju sme colo vsak kdiesur, ki pride v mesto prodajat zijala, „sekirat" brez potrebe ljudi, da se mu morajo umikati in izogibati. Tržnemu redu naj se torej priključi še nekuj predpisov cest-no-policijskegu reda.
Odlaganje smeti. Zvezo med Kranjem in Prinvkovim predstavlja 1. 1928 zgrajeni novi železobetonski most čez Kokro. Ob levi strani mostu v smeri proti Primskovemu pa odlagajo nekateri ljudje velike kupe razne navlake, ■meti in pepela. Ne vemo sicer, ali se to vrši s privoljenjem občine, ali kar samolastno. Morda služijo te smeti za izravnavanje terena. Naj bo tuko uli tako, kupi smeti pred mostom ne služijo okolici v okras in jih je treba odstraniti, zlasti še, če jih ljudje nalašč nusipujo tja.
„Podružnica    Sudjarskegn    in vrtnarskega društva" sporoča vsem gospodinjam, ki so naročile na tečaju sadike in semena, naj se ta- | koj zglase pri g. Lapu vrtnurju v Kranju, dal sadike ne bodo pošle.
Nadalje naj se zgluse vsi sudjarji, ki še ni- | majo poškropljenega drevju pri g. Stanjkotu | vrtnarju na Foekovi pristavi Cojzovu cesta. 1 ker je sedaj že zadnji čas.
Gimnazijski telovadni nastop. V četrtek 18. aprilu ob poli 4. uri popoldne se vrši na gimnazijskem dvorišču telovadni na'top. Ce bo »lu-bo vreme, bo nastop v zmanjšanem obsegu v telovadnici. Po nastopu običajni se-stanek staršev. K nastopu vsi vljudno vabljeni!
Za prvoobhajance in birmance dobite obleke in blago za obleke pri Jazbecu v Kranju. Tudi perilo in k obuke vedno v zalogi ALBIN JAZBEC V KRANJU.
Kako je z gradnjo poštnega poslopja? Znano jc, da so se jeseni izvršile že vse- potrebne pri-dpripruve zu gradnjo poštnega poslopja v Kranju. Izvršena licitaciju je bila potrjena, dero se je oddalo, krediti so zagotovljeni, celo s prvimi terenskimi deli se je že pričelo. Podrle so so namreč vse stavbe, ki so morale napraviti prostor novemu, bodočemu poslopju, ruševine so se večinoma zvozile proč in če ne bi tako zgodaj pritisnila hudu zima, bi se še več lahko napravilo že jeseni. Tako bi se ob ugodnem vremenu izvršil izkop suterenu, ter betoni ru;o temelje. Zato se sedaj zelo čudimo, ko je nastopilo ugodno vreme za stavbna dela, ki se tudi že povsod drugod oživljajo, da tvrdka, ki je prevzela gradnjo poslopja, ne nadaljuje z jeseni započetim delom. Javnosti, zlasti pa vsem, ki so na čimprejšnji dograditvi poštnega poslopja zaintere-iruni. bo zelo ustreženo, če bo to vprašanje pojasnjeno.
Ceatna dela. Ze v zadnji številki našeg i li-
stu srna omenili, da so oživela dela na državni cesti v Krujiju, ki bo moderniziranu. Ob pričotku klanca pred Majdičevim mlinom kopljejo sedaj jurek za cestno kanalizacijo, v ka-terega tudi vodi konul iz mesta- Istotako so .sedaj pričeli pred mlinom z nadaljevanjem škarpe, ob stari cesti pu grade nizko škarpo ob nasipu, nakar bodo potem to cesto odprli za splošni promet. Po kluncu do ovinka imajo pripravljene velike kupe trdepa rezanega kamenja, ki bo služil za podi sigo cestišča.
Z delom so pa pričeli tudi na drugem koncu ceste pred Pr< šernovo tovarno. Sedaj se. že jasno vidi trt, i ceste vse od Bekseina navzgor. Pri Kern em vrtu bo zavila cesta nekoliko na desno, da gre tesno ob vogalu Kerno-ve hiše in odreže tudi nekaj vrta. Pravtuko bo vodila nova cesta tik preti Krčevo hišo. V nud-aljnem delu odreže Majdi Se/v vrt in potem nadarbinsko zemljišče. Zaenkrat še vedno izkopavajo cestišče do primerne globine in ' > že skoro izkopali do že betonirane ceste, katero je lani zgrudila Ivrdka Briccli.
ŠKOFJA LOKA
Adaptacija. V mestni klavnici že 14 dni pre-urejujejo prostore, v katerih se bodo pozneje uredili prostori za cementiranje sodov. Tak> 1)0 naše mesto dobilo še eno potrebno ustanovo.
V mestni ubožnici je umrla Ana Zevnik. ki je bila v svoji dolgotrajni bolezni mučenica. Pokopali so jo na mestno pokopališče v nedeljo. V sredo pa je umrl znani mizar ..Smolčkov oče". Naj v miru počivata!
Večja preureditev prostoru se nuni obeta na Studencu za novim obrežnim zidom. Preuredili bodo pota. Ob tej pri! ki bo mestna ubožnica zgubila kar dva svoja vrtova. Prav bi bilo zato, da bi se namesto teh dveh vrtov uredil nov vrt vzdolž obrežnega zidu. kjer leži ogromno občinskega sveta pruznega prav brez vsake koristi.
Naše konzumno drnšHvo bi potrebovalo novo, bolj primerno prodajalno. Ta je absolutno premajhna, pretemna in v mnogih rečeh sploh no-primerna. Spričo ogromnega prometa, ki ga imu tukajšnji konzum, bi bilo že prav, da bi centrala polagala malo več pažnje na svoj lokal. Obenem pa povemo, da bi konzum potreboval vsuj četrto moč, recimo hlape«, ki bi naročeno blago razvažal in opravljal drugo podobna dela. Sedanje tri moči kljub vsej pridnosti in vsem žrtvam ne zmorejo in ne zmorejo v.ega. Rudi pomanjkanja moči pa se ob malo večjem obisku kupcev zgodi, du morajo isti čakati četrt ali pa tudi po pol ure To pu gotovo ni prijetno za nikogar .
Prosimo, da se stvar vendar že enkrat premakne iz mrtve točke.
TRŽIČ
Praznik delavkih organizacij. Na dan sv. Jožefa smo imeli slovesen zaključek sv. misijona vsled tega so katoliška društva prestavila sio-
Za
birmo
velik« zaloga najrazličnejše svile, volnenemu blatil, -vilrnih in bombažnih pajčolanov belih rokavic in nogavic, otroških torbic, kukiir t u <1 i raznih drugih lepih dani O G 1, K J T K S 1  I Z I. O t H [■; !
Ivan Savn i k, Kranj
vesno pruznovanje nn prihodnjo nedeljo ni dan varstva sv. Jožesti. Slavnostni spored bo kakor običajno vsako leto. Ob poli desetih krene sprevod izpred „Našega doma" k sv. Jožefu, kjer bo sv. maša s pridigo. Sprevod se povrne od sv. Jožefa nazuj pred ..Naš dom", kjer je razhod. Zvečer ob S. uri je v „Nušem domu" slavnostna akademija, kamor so vabljeni vsi člani in prijatelji katoliških organizacij.
KRI2E
Popravek. K našemu poročilu v »Gorenjcu' z dne 16. marca v št. It. v katerem je bil med drugim tudi sprožen predlog, naj se u vede šolska sv. muša, moramo podati nekuj pojasnil. V kriški cerkvi je že skoro 30 let položen lesen tlak, zato otrokom ni treba klečati nn mrzlih, mokrili kamenitih tleh, ampak na suhih deskah.
Glede šolske sv. maše javljamo, da gospod ni nu razpolago, ker č, g. kanonik ni vezan in tudi starost mu ne dopušča, da bi se mogel zavezati, da bo stalno ob gotovem čas« oprav
lini šolsko sv. mašo. Pomisliti je treba, kakšen naval bi bil k šolski sv. maši tudi od strani drugih ljudi, ki bi se pač popolnoma ne dal tabraniti. Poudariti je treba, da je v cerkvi dovolj prostoru, gnječu je samo pri vratih in pod korom, r čemer se ljudem zabranjuje vstop v cerkev, kar je pa nteogim jako po volji, ker lahko vsled grde razvade ostajajo ztintij in postajajo okrog cerkve.
PR1MSKOVO
Za proslavo materinskega dne, ki bo v Prosvetnem domu na Primskovem v nedeljo, dne Zi. aprila ob poli 4. uri se pripravlja naša mladina. Poudariti hoče svojo ljubezen do vseh mater v lepih deklainacijah in v pesm'. Pa razveseliti hoče tu mladina svoje mamice, ki jih vse vabi v nedeljo teden na to proslavo, tudi z nekaj telovadnimi točkami.
Zadnje dni neka osebu, ki jo dobro poznamo, trosi po cestah in še celo otrokom vs lju je male krivoverske broušurice „Pot k zvoli-čanju". Vsak katoličan ve, da knjga verske vsebine, ki je ne odobri cerkvenu oblast, ni prava in je zato ne bo kupoval in  ne brni.
Zato je treba vsoko osebo, ki bi koga nadlegovala z. vsiljevanjem takih knjig, naznaniti pristojnim oblastem!
VODICE
Akademija. Na belo nedeljo 31. marca je bila v Vodicah akademija FO Vodice Da imajo ljudje razumevanje za naše organizacije. ! so pokazali s svojo udeležbo. Meti diiigimi sta bila na akademiji naš g. svetnik Jane in tajnik j knezoškofijkikega ordinariata v Ljub'jani g. Mervec Franc. Akademija je bila dobro pripravljena, sodelovale so same mlade moči od br, načelnika pa do zadnjega telovadca sama mladina. 15 točk obsegajoča akademija je bila pri občinstvu sprejeta z navdušenjem, največje navdušenje pa so želi naši najmlajši s svojim harmonikarjem 10 letnim Travnom Antonom, tako da so morali ponoviti svoj nastop. Želimo, du naši fantje še nadalje tako napredujejo v telovadbi, da bodo v ponos Vodic.
NAKLO
Marijin vrtec vubi v nedeljo popoldne ob 3. uri v Staro šolo k versko-cerkveni prireditvi povodom prvega sv. obhajila in zaobljube mladcev. Na sporedu so mikavne pevske točke, deklamacije in govorčki, pa tudi ljubka nabožna igl ica, Dobrodošlo mladina in zlasti t tarši.
TRBOJE
i Naše prosvetno društvo priredi v nedelj.i. I 14, aprila ob 3. uri popoldne narodne dramo [ -Kapelica na Šmarni gori". Igra je povzeta iz j srednjega veka — smledniških graščakov in iz bližnje okolice. — Vljudno vabi odbor.
OBJAVA
RAZGLAS.
Vfled naloga komandanta ljubljanskega voj-nega okruga v Ljubljani se obveščajo prosilci i za podporo, katerih svojci se nahajajo na j vojaški vežbi, da morajo v tozadevnih proš- ; njah navesti sledeče podatke: rojstno leto ob- : veznika, domovno občino in edinico v kater; je ali je bil na vežbi t. j. četo, baterijo, polk
itd
Prošenj za podporo brez teh podatkov, ko-manda ne bo reševala. Uprava občine Kranj, dne S. aprila 1940. \
I
RAZGLAS.
Predslojništvo mestne policije v Kranju poziva vse lastnike spodaj navedenih koles, ki so bila najdena v tuk- policijskem okolišu, da se zglase med uradnimi urami pri predsto.i-ništvu meslne policije.
Moško kolo, evid. štev 2 - 133354 - 29
Otroški vozički
globoki in šport-
SAVMK
KRANJ
Moško kolo, evid. štev 2 - 7485 - Vi Moško kolo, evid. štev 2 - 75671 - 12 Moško kolo. evid. štev 2-823-12 Moško kolo, evid. štev 2 - 97587 - 12 Moško kolo, evid. štev 2 - 105075 12 Moško kolo, evid. štev 2 - 823 -1 Moško kolo brez evid številke Moško kolo ogrodje z obroči in krmilom-Kolesa se nahajajo v skladišču predstojni-šiva  mestne policije  in se lastnikom izroče le v slučaju, ako se izkažejo s potrebnim potrdilom. —
Predstojnik policije: 2un.
PosluSujmo trn
»PUTNIKA«
V KRANJU
Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odbodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete.
Preden se podaste na pot, pridite na brezplačen posvet
»PUTNIKU
RAZGLAS. Vsled naloga kraljevske banske upra.e dravske banovine v Ljubljani se z ozirom na nevarnost požarov, ki groze od vžigalnih bomb v primeru  vojne odreja sledeče: 1.
Vsi lastniki stanovanjskih hiš, morajo očistiti podstrešja vse lahko vnetljive navlake. Odstraniti je treba papir, cunje, slumo in temu slično, pu tudi lesene predmete itd. Ce pohištva glede na pomanjkanje primernih prostorov ni mogoče odstraniti, nuj ostane, toda naj se razpostavi tako, da no ovira gasilskih del v primeru gašenja event. požarov. Take lesene predmete je postaviti v dva nasprotna kotu podstrešja, kila v nobenem primeru naj ne zavzema tak material več kot 1/4 podstrešne ploskve. Tudi v omarah in skrinjah, ki ostanejo v podstrešju, naj ne bod« lahko vnetljivi predmeti, ker sicer nevarnost požara nikakor ne bi bila zadostno zmanjšana.
Pri odstranjevanju take navlake iz podstrešij pa je paziti, da se ne uničijo paprji in listine zgodovinske vrednosti. Preden se tak starinski papir uniči naj se dobro pregleda in v dvomljivem primeru obvesti neposredno ravnateljstvo Narodnega muzeja v Ljubljani. 2.
V starih hišah, kjer so podstrešna tla iz gorljivega materiala, je treba tega zavarovati z negorljivimi sredstvi n. pr. s primerno plastjo gline, peska ali plastjo betona slabše mešanice. Celo za podstrešja, kjer je tlak odporen proti ognju se priporoča, da ga pokrijemo s plastjo drobnega peska. Kjer se leseni strešni stol stika neposredno z lesenimi nosilnimi trn-mi strešne konstrukcije, naj se leseni deli ob stikališču in nosilnimi trami zavarujejo pred požarom s premazanjem z ognjavarno zmesjo.
Priporoča   se   premazanje   vsega lesenega strešnega stola in to tudi tam, kjer so podstrešna tla zavarovana prod ognju, ker se na ta način omeji nevarnost na minimum. 3.
Da se event požar prehitro ne razširi iz I odstrešlja v spodnje iprostor»e, morajo biti prehodna vrata iz železa ali močne pločevine, železna vruta naj bodo vsaj 5 m/m debela z napravljeno vzboklino v obliki tiskane črke
X", ki prepričuje neenakomerno raztezanje in zvijanje v vročini. Se boljša so lesena vratu, ki so obložena na obeh straneh z azbestom ali obdana z železno pločevino, ki je vsaj 1 m/m debela.
4.
Pred vhodom na podstrešje pri večjih podstrešjih, pa tudi na raznih pripravnih mestih mora biti pripravljeno najpotrebnejše gasilsko orodje ter kad za cca 200 litrov vode in kup peska. Kjer je vodovod v podstrešju, naj bo na razpolago primerno dolga 'gumirana aH konopnena cev, ki se da pritrditi na vodovod-n o pipo.
5.
O očiščenju podstrešij se bodo prepričale posebne komisije in organi. Nabavo potrebnega gasilskega orodja pa je pripraviti tako, da bo vsaj v primeru vojne takoj na razpolago.
Podrobnejši podatki o izvedbi tega naloga so na razpolago pri podpisanem referatu.
Očiščenje podstrešij mora biti izvršeno najkasneje do i?, i. m.
Počenši z 18. t. m. bo pričela posebna komisija pregledovati podstrešja in ugotavljati v koliko so se posamezni lastniki hiš odzvali gornjemu nalogu.
Kdor se ne bo točno odzval temu pozivu ima pričakovati najstrožje kazni.
Občina Kranj, referat za zaščito pred napadi iz zraka, dne 10. aprila 1940.
Za botre in birmance
pripravili veliko irhir
krasn	na volnenega blaja ra
oblek	, ijRoimljeiie otroUke
oblek	e in »rajee, ntmffkc %yi-
lene majice, naramnice, kra-	
vate.	f-apnf rohfke, mine.
vence	molitvenike i. t, d.
Prid	le. prepričajte «el
IVAN SAVNiK, Kranj
STRAN 6
»GORENJEC«
Šport
V nedeljo, dno 14. aprila t- 1. ob poli V uri popoldne prvenstven* nogometna tekma
& K. SVOBODA
(Ljubljana)
9l K. KRANJ , (Kranj)
Preteklo nedeljo je initH SK Kranj v goiteh v prvenstvenem tekmovanju vigrano moŠ'vo SK Jadran. V prvih 20 minutah se je vršila borbe, ter je bilo videti na obeh straneh ner-v o/.nost, ki pa je sčasoma pošla. Igra je bila vsekakor nu višku, ter je moralo podleći rlnb-Se moštvo in tako je SK Kranj zmagal nad Jadranom / rezultatom 4 golov.
V nedeljo pa ima SK Kranj kot nasprotnika SK Svobodo, moštvo, ki ga nikakor ne smejo naši fantje prezirati, kajti če pogledamo zadnje srečanje z Bratstvom, je Svoboda zmagula-Vsako podcenjevanje bi lahko prineslo presenečenje. Zuto fantje z resno voljo in požrtvovalnostjo je treba zdržati do konca., da bode zmaga še sijajnejša. kakor je bila nad Jadranom.
Obeta se v nedeljo res pester program nu igrišču, zato  ne zamudite  prilike in prdite na igrišče vai, da bomo z dostojnim navijo-njem bodrili naše fante in tuko   tudi mi pn pomogli do zmage.
ALI OGLASI
7ji vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'flO. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroee, otomane, apalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali ft. 5. (v hlii g. Šipioa)
Kale« prodajem še vedno po starih nizkih cenah — Julij Zevuik, Stražišče,
Premalo pažnje polagate na fotografiranje svojih dragih, če bi katerega izgubili, šele takrat znate ceniti pomen fotografije, aktt jo imate. Slikanje na domu izvrši Pote Jug, Krta j.
Pošteno kuharic« z dolgimi službami sprejmem s i. majem. Ponudbe na upravo »Gorenjca" pod »Popolnoma zanesljiva za Kranj".
Mlinarja za. kmečki mlin za stalno sprejme takoj. Plača po dogovoru. Kosiša Janez, Ilov-ka št. 6, p. Kranj.
Večjo količino nese ima na prodaj Mlekarska zadruga. Naklo.
Kupim kompletno dobro ohranjeno kopalnic. ■ Brolih, Mencingerjev trg 8.
Izgubit se je pes, volčjak z imenom „Nero". Najditelj naj psa izroči v gostilni ..pri Bušarju'. Stražišče.
Prodam popolnoma nov globoki otroški vozi ček. Naslov v upravi »Gorenjca".
Boljše dekle z meščansko in trg. tečujem, z 2 letno prakso v trgovini, ljubiteljici; otrok, vajena gospodinjstva, prosi mesto k otrokom, ali v trgovino, k dobri družini. Ponudbe pod ..Hvaležna".
Prodam njivo v izmeri 44T4 kv. m (stavbni svet) v Stražišču. Skupaj ali pu tudi parcelno. Stražišče št. 162.
Produ se 2 izložbeni omari 200 x 150 x 25 em dobro ohranjeni s šipo in zapiralno desko-»Kovina" žolezninu, Kranj.
Ali se more zdravje kupiti?
Ne, moramo si r.a ohraniti. Negujte z.nto redno Vaše zobe z zobno kremo Sar gor Kalodont, ki ima v sebi učinkovit dodatek sel feriein oleat po dr. braunliehn. Na ta način odpravite polagoma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Samo 'isti, ki že v mladosti skrbe za svoje zobe si bodo ohranili vse življenje zdrave in lepe zobe.
ft
VSAKOVRSTNO
POHIŠTVO
dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA
LI PA"
KRANJ - Layerjeva ul.
VINA
si nabavite najceneje in garcntirano solidno izdelano edinole pri znani domači tvrdki
KOS ANTOM
STROJNO MIZARSTVO - KRANJ
Oglejte si stalno zalogo. Naročila se sprejemajo še vedno po starih cenah.
Botri! Botriee!
Za birmo
Vam nudim cenena in krasna darila še po starih cenah.
HVALA FRANC
zlatarska delavnica KRANJ — poleg delavskega doma.
Couch zofe, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno
V.TONEJC
tapetnik, Kranj
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite   pri   Centralni vinarni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11.
Zanemarjenost v mladosti, se maščuje v starosti.
Otroci, katerih starši skrbe za to, da redno čistijo svoje zobe s Sargovim Kalodontom proti zobnemu kamnu, si ohranijo zdrave in trdne zobe. Nasprotno pa otroci, ki jih starši niso naučili, da čistijo zobe, ali so sami v tem oziru malomarni, že zgodaj trpijo na obolenju zob. Dolžnost staršev je torej, da o pravem času naučc otroke na redno čiščenje zob s Sargovim Kolodontom, ker si bodo na ta način ohranili do visoke starosti trdne, zdrave in lepe zobe.
eiektfavarjMe Štedilnike, kakor Ml vaa m ta ta kij-čavnlćarska dela Izvrtaj« v (trakovni Izdelavi
R. FL0RJANĆ1Č ključavničar KRANJ
Valllna jajca najboljših kokoši dobite pri
E. Herlec, Kranj ■ Huje 15.
III
Botri 1 Botriee! Ob priliki birme se Vam toplo priporoča        ■ ■ ■
fotograf
Štefan R o v     e k
Krati j. Cojzova 4 (pri starem pokopališču
Botri! Botriee!
Birmanska darila, ure, zlatnino in srebrnino boste kupili dobro in poceni pri tv.
Drago Šegretjur, urar KRANJ, Vidovdanska c. IS.
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža. pridite v našo hlgieaično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičalti sredstev a din i.-. Ne močite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strok Ov-ajaŠko popravimo molke, ženske bi otroške nogavice. Samo pri Bata.
Najboljše in najlepše obleke za birmance in prvoobhajance dobite pri nas
ŠTEFAN ČEN-IC in FRANC KOŽELJ
Plašč ali obleko lahko naročite tudi po meri.
Mimica Zagorska: bi
Marija Taborska
Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje)
„Lej, Bog ti daj srečo no," se je starec še bolj razveselil. »Ne enega, dvanajst ti jih želim."
Tit se je smejal in se poslovil. Martin iu Vilibald sta šla pa dolgo, dolgo molče. Naposled je vzdramil oče sinu iz molka:
„Ej, Martin, kaj gruntaš?"
»Tiste planine gledam, oče, po katerih sem se skrival, nesrečni izgnanec, ko sem bil izven postave. Takrat že nisem več upal, da bi dočakal dan. ko bo vsemu svetu razglašena moja nedolžnost in vendar sem ga dočakal."
Vilibald je resno prikimal z osivelo glavo.
..Du sin moj prišli so Turki in so odšli. Bila je težka preizkušnja, prestali smo jo z pomočjo Ihižjo. Prišle s i nesreče, sekale so nam rane, zdaj je ostul v dušah samo le bolesten ^pomin  in z njim upanje v srečnejše čase"
XV.
Jesen je prišla v deželo. Zemlja je dala, kar je mogla dati. a mnogo ni bilo. Vendur upanje v srcih ni umrlo. 1/. razvalin in pogorišč so vstali novi domovi. Gradovi to jesen niso dobili desetine, ker je ljudstvu sedela lakota zu vratom in ni moglo dati prav ničesar. Deželo je strušni turški vpad popolnoma opustoši), I.Judje niso mogli plučati davščin. Deželni glavar Viljem Turjaški je psal o vsem cesarju. Tisto jesen je plačala davščino samo duhovščina iu plemstvo, katere, ta vpad ni tako zelo prizadel.
Prišla je jesen, roženvenska nedelja in sonce je sijalo, toplo jesensko sonce. Ze je listje na drevju pOfumenelo in ndtetavalo; lastovke so zapustile, svoja gnezdu in žerjavi so z zateglimi kriki preleteli slovenske zerajc Tudi Podbrezje je obsevalo tisto lepo nedeljsko sonce, bolj rumeno in bolj toplo, knkot ob delavnikih. Vs;"h petero vasi se je kopalo v njegovih žarkih. Res so žarki obsevali tudi žalostne groblje, a te so bile črne. skozi njihov zlokobni mrak J>a so. se belili novj domovi, postavljeni s trudom, k vWnit z veseljem in  upanjem v srcu.
Tisto nedeljo so izpolnili podbreski furniii. kur so oblju-
bili ob času turške sile. Prenesli so Marijo Sedemžulostno v veliki oltar.
Okrog in okrog cerkve, ob obzidju, ki je bilo oškrop-ljeno s krvjo brambovcev in Turkov, so stali visoki mlaji. Mežnar je vlekel za vrv in zvonilo je, zvonilo tuko veselo in radostno, da so nehote vsa srca zatrepetala v želji po daljni sreči, po tistem tihem in sladkem miru. Ves prostor pred cerkvijo in okrog cerkvice je bil poln ljudstva, ki se je od blizu iu daleč zbralo na Taboru na ta zgodovinsko znameniti dan. Nestrpno so pričakovali, da bi se vratu cerkvice odprla. Glasovi zvonov so sladko brneli, tem bolj, ker je bila farna cerkev svetega Jakoba brez zvonov. Turki so jih razbili in kose brona odpeljali s seboj. Dolgo in nestrpno je pričakovanje ,ned vsemi temi praznično oblečenimi ljudmi. Naposled so vendur dočakali, da so se cerkveno  vruta odprla na stežaj.
Iz cerkve so stopili štirje možje, Vilibald med njimi ki so nesli Marijo Sedemžulostno. Rdeče, objokane So bile njene oči. Kdor je pogledal, kjerkoli je stal, vsakega so gledale te oči, kakor bi bilo. Marija živa. Gledalo so globoko, globoko v dno duše, te žalostni; objokane oči. Vsuko srce je zudrlitelo pred tem nemim pogledom. Srce grešniku je tedaj, v milosti polnem hipu vztrepetulo, ke-sanje in gnus nud grehi gu je obšel. Tedaj je roka nehote trkala na prsa in so usta govorila preprosto, starodavno molitev res iz globine srca: „Ko bi grešnik to vedel koliko dušu koštu. bi greha ne delal, ne žalil Boga!" Muri jine oči so b.le danes bolj objokane, bolj žalostne, še glob-je so iskale v dušo. Jesensko svetlo sonce je obsijal' podobo in tedaj je znlesketala, kakor da bi bila kraljica nebes živa, kakor du bi oživel tudi mrtvi Sin v njenem naročju, du hi iztezal desnico in blagoslavljal ljudstvo. Bil je to veličastni trenutek, ko so se izvijali iz prs tihi vzdihi in so hiteli od skrajnega koncu taborskega obzidja d> Mariju. Sleherni med romarji je gledal na Marijin kip in goreče mislil na nebeško Mater, ki prav gotovo ne more biti lepša, kol Marija Sedemž&lostna nu Taboru, obdanu T. vencem sončnih žarkov, ki so ji spletli na glavo prelepo zlito kruno.
Možje so nesli podobo okrog cerkvice. Gruča se je hitro umikala pred njimi. Zone in starčki, otroci, možje, fantje in dekleta, vse je padalo na kolena pred Marijo Sedem/alosfcno, ("'utili so, du je bil to čas. ob katerem 'o si
mogli od Marije izprositi milosti in pomoči v nesreči tolažbe v bolečni. Vsakemu je v srcu živela veliku in sveta želja. Kadur je svoj pogled potopil v skrivnostno krušne in žalostne Marijine oči, vedno je z vzdihom izročil Mariji svojo vročo željo. No s strahom, s trdnim upanjem so izročali Materi božji svoje želje. Saj to je vendar Marija Sedemžalostna. Sedem ostrih mečev ji pre-bada srce, sedem mečev z zlatimi ročaji. Krasen blesk se odbija od zlatih ročajev od njih bleska gori v zlu tu Jezusov mrtvi obraz in Marijin obraz je v tem blesku tuko lep. tako materinski, usmiljen in tako žalosten. Sedem mečev prebada njeno ubogo srce, da kri kaplja iz njega in je pordečila njen nebesno modri plašč, ujen snivnobeli pajčolun, še celo rana njenega božjega Sina je krvavu od kapljic iz Marijinega ranjenega srca. Sedem mečev ji prebada srce, sedem strašnih bolečin. Danes ni nikogar med romurji, čigar srca bi ne bil prebodel meč strašne bolečine, a z bolečino Matere Zveličarjeve se vendar ne more primerjati. Zato pa bo ona, ki je nu svetu občutitu že toliko bolečin, razumela tožbe človeških src in jim bo poslala zdravilnega leka. Prosil« bo svojega Sinu, ki ji je tako truden, ranjen in ubog ležal v naročju, nuj se usmili ubogih ljudi zarudi prevelike, svoje in njene bolečine. Zuto kličejo vsa srca k Njej, zata prosijo Njo Sedemžulostno, ker nihče ne more tako kot onu razumeti bolečine. zzicnblzcv Možje stopajo počasi, počasi okrog cerkvice. Tudi njim korak zastaja, varno nosijo v svojih rokah dragoceno breme. Ce bi zdaj prišli Turki in bj jim holeli iztrgati sveto podobo, bi jo branili, steklo branili in le čez njihova trupla bi pri še1 sovrag do svete podobe, ki je predstavljala Njo, na katere priprošnjo se je tu že toliko- čudežev zgodilo. Nešteti spomini v cerkvi pričajo, du je iu že marsikdo dobil zdravje, dušno in telesno. Možje stopajo, od ganotja imajo solzne oči. Morda gledajo revno taborsko obzidje in mislijo na strušno turško po-vodenj, ki je kur zalilu vasi. polja in bregove iu se je zdelo, da bo uboga trdnjavicu utonila v njej, kakor čoln v razburkanem morju. Le kako je mogoče, du se je malo krde.ee slubo t>boroženih brambovcev moglo ubraniti stoterni turški premoči? Kako, <la jim ni upadlo srce, da jim ni popadalo orodje iz odrevenelih rok? Nihče tega ne sprašuje, nihče se temu ne čudi. Vsi vedo dobro:
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.