v losiranstvu. Felscher se vprašuje, ali je potrebno »odčarani svet« spet »začarati«, in zaključuje, da še nismo sposobni za harmonijo z naravo, ker se naš um omejuje na instrumentalni um. Odtod izhajajo nadomestki vseh vrst. Preobrat pričakuje H. Ho-cfnagcls samo od večinskega gibanja »od spodaj«, od vrste ekološkega gibanja, ki ga Fetschcr rad primerja s feminističnim gibanjem. Seveda pa morajo spremembe poseči globlje v odpravljanje dimenzij ekološke krize, kakršne so interpretirali.
Bogomir Novak
GAYLE GRAHAM YATES
Kaj hočejo ženske?
(Ideja gibanja. Harvard 1976)
Sodobna zgodovinarka Gaylc Graham Yates je podala v knjigi »Kaj hočejo ženske« izjemno študijo razmerja med starim in novim feminizmom. Avtorica se je začela približevati feminizmu že v otroški dobi. to pa zaradi običajnih prepovedi, ki veljajo še danes po vsem svetu. Prepovedi so se zanjo množile na delovnem mestu, v zakonu, v svetu, ki jo obdaja. Zato je zanjo središčno intelektualno vprašanje povezano z razmerjem med lastnim dolgotrajnim bojem zoper stereotipe in družbenim bojem žensk v ameriški družbi.
Avtorica je postavila v izhodišče svojih raziskav prejšnje in sedanje ideje ženskega gibanja. Po temeljitem raziskovanju se je dokopala do spoznanja, da zajema novi feminizem pravzaprav tri različne ideologije. Namen nadaljnjih raziskav je bil odkriti zvezo med temi tremi očitno razlikujočimi se ideologijami sodobnega feminizma in zgodovinskim feminizmom. Zalo se je napotila predvsem k tisti literaturi feminizma, ki ji je ponujala okvir za ideje, ki bistveno zaznamujejo sodobni feminizem. Tako je sestavila prvo vseobsegajočo zgodovino sodobnih ženskih skupin. Pri tem je upoštevala dej-
stvo, da žensko gibanje v Ameriki ni gibanje enotnih idej in filozofij, marveč gibanje skupin, ki se medsebojno dokaj razhajajo.
Tako avtorica v tej študiji, ki briljantno prikaže literaturo in cilje feministk, nadrobno analizira pisane vire aklivističnih skupin, predvsem tistih, ki so delovale v obdobju med letoma 1959 in 1973- Zgodovinsko ne prikaže le izjemno aktivnih skupin, kot so to Nacionalna organizacija za ženske in druge, marveč s kritično analizo tudi poglavitne voditeljice gibanja novega feminizma, kot so to npr. Glorija Steinern, Grace Atkinson in druge.
V okviru treh ugotovljenih ideologij: feministične, ideologije za osvoboditev ženske in androgene ideologije prihaja tudi do terminoloških opredelitev. Tako predlaga namesto izraza »novi feminizem« izraz »osvabajanje ženske«, ker ta pomensko bolje odseva središčno idejo gibanja. Sicer pa avtorica razvršča vse ideje sodobnega gibanja za osvoboditev ženske v tri paradigme: feministično, žensko liberalistično in androgeno. Njihove korenine odkriva že v davnih kolonialnih časih, v feminističnem gibanju, ki je trajalo nekako od leta 1830 do 1920, kakor tudi v osamljenih feminističnih tožbah iz protifeminističnega obdobja med letoma 1920 in 1950.
Feministična paradigma kot osrednje načelo zagovarja žensko enakost z moškim v pogledu vrednot, pravic, privilegijev in možnosti. V bistvu je to »moški« model, ki si ga lastijo tudi ženske. Nasprotno tej paradigmi je žensko-liberalistična paradigma proženski in anti-moški model. Privrženkc tega gibanja, ki želijo vzpostaviti žensko identiteto, sodijo, da je nujno, da se razločujejo od moških ter da začasno ali trajno drug drugega vzdržujejo. To je povsem drugačen koncept, po katerem naj bi imele ženske glavno besedo in naj bi vodile družbo, v kateri bodo določale tudi vrednote. Tretja paradigma nekako povezuje oba navedena koncepta: predpostavlja enakopravnost moških in žensk. Moški in ženska naj skupaj vodita družbo in skupaj določata vrednote. Korenine te kulturno bistvene razlike so v temeljnih verovanjih, vrednotah in mitih ameriške družbe.
Da bi dodobra spoznali kontraste med temi tremi paradigmami, je prav. da vnesemo v ta prikaz avtoričino shemo paradigem:
Primerjave ideologij ženskega gibanja
Karakteristika
Feministična ideologija_
Ženska liberalistična ideologija_
Androgcna ideologija
Temeljno načelo
Izvor standardov Analiza problemov
Identifikacija nasprotnika
Tehnika za spremembe
Primarni Fokus za spremembo Strategija Cilji
Ženske enakopravne z moškimi
Postavljeni od moških in prejeti od žensk Ženske podrejene moškim ali so za njimi
Socioekonomska stališča in institucije
Sodni primeri, volilni postopek, informacijska dcseminacija, volonterske kupine
Politični
Pritisk
Integracija (kolaps različnosti v enotnosti)_
Ženske nad moškimi oziroma proti njim ali ločene od njih Postavljeni od žensk
Ženske kot seksualni objekti, lastnina, delavke
Moški, druge ženske, kapitalizem, družina
Zavest-dviganje, ločevanje od moških, delo in ženska psihična podpora, zavednost in izvajanje ženske volje Družbeni
Ženske in moški enakopravni med seboj
Od žensk in moških skupaj
Odprava legitimnosti tradicionalnih moških in ženskih vlog Kulturno-vrednostne usmeritve, institucionalne strukture Izobraževalni proces, volonterske skupine, informacijska dcseminacija
Kulturni
Konflikt Konverzija Segregacija (različ- Pluralizem (različnost nost na račun enotno- v okviru enotnosti) sti)_
Gayle Graham Yates je upravičeno izpostavila intelektualno razsežnost sodobnega feminizma kot najbolj pomembno, pri čemer ugotavlja, da je feminizem vnesel razločevanje tudi na druga področja: v medo-sebne odnose, jezik, ki ga govorimo, družinsko življenje, izobraževalni sistem, vzgojo otrok, politiko, delo, množične medije, religijo, zakone, sodni sistem, kulturno vrednostni sistem itd. Temeljna delitev na tri paradigme se je ohranila vse do današnjih dni. kar dobro razkriva močni analitični in vizionarski duh te avtorice. Čeprav jc knjiga nastala pred več kot desetletjem, so njene teze ohranile veljavo vse do danes in ne služijo le kot izjemno intelektualno-zgodovin-sko razmišljanje, temveč (udi kot preprosto in stilno skladno čtivo. ki se zavzema za enako human položaj moškega in ženske.
Te tri ideologije se še vedno borijo za svoje mesto v sodobnem feminizmu. Po avtoričinem mnenju potekajo spopadi tako na področju posameznika kot tudi področju občega. Osebno se opredeluje za obstanek androgenega feminizma na področju seksualnosti. družine, dela, politike, družbe, izobraževanja in religije.
V zvezi s seksualnostjo se Yates zavzema za odpravo dvojne morale, priznavanje kli-torisa za ženski spolni organ, priznavanje humanosti kot temeljnega obeležja seksualnosti. izražanje seksualnosti, ki temelji na neki etiki, za spolni akt kot izraz ljubezni, izpolnitve osebnosti, za normo, ki bi pomenila povsem človeški odnos.
Potreba dajati in prejemati ljubezen, zaupanje, je temeljna potreba, vendar se avtorica zavzema za uveljavitev novega pluralizma zakonskih pogodb in vseh zvrsti zakonskih zvez, ne glede na to, za katero spolno nominacijo gre. Pri tem podaja nekaj receptov za to. kako doseči absolutno svobodo. ki temelji na popolni humanosti.
Zaposlitev je v ameriški družbi tisti diskri-minacijski dejavnik, na katerem ta družba temelji. Razredna struktura ameriške družbe temelji na dohodku, in sicer tistem, ki ga prinaša družinski poglavar - moški. Vendar se ta ideologija zavzema za delo kot tisto sredstvo, s katerim se doseže človeško dostojanstvo, osebna uveljavitev, zaslužek zase in za ljubljene in ga je treba nujno deliti med možmi in ženami, ki so medsebojno enakopravni.
Androgeno politiko bi lahko uvrstili v demokratični socializem. Ta utegne po avtoričinem mnenju v prihodnosti vplivati na to, da se bo zmanjšala proizvodnja in povečale storitve. Bolj bi se ukvarjal s prehrano, prevozom, varovanjem okolja, izobraževanjem. zdravjem in drugim. Andro-gena demokratična socialistična država nc bi bila centralistična, marveč bi oblast, v kateri bi enakovredno sodelovali moški in ženske, delila z različnimi skupinami, strankami in drugimi.
Tradicionalno spolno delitev v izobraževanju oziroma izbiri poklicev bi morali odpraviti. Otroke bi morali izobraževati tako, da bi jih opozarjali na možnosti odprte prihodnosti in jim zastavljali nova vprašanja: kakšna jc dejanska ženska preteklost, kakšen jc pomen anatomskih razlik med ljudmi-moškimi in ljudmi-ženskami? Ali je standard duševnega zdravja seksualni standard?
Gayle Graham Yates sklene svojo razpravo s filozofsko premiso o androgenem feminizmu kot o novem verovanju. Relativnost resnice se izraža v čisti subjektivnosti, kar pomeni, da jc androgeni koncept nov sistem verovanja, okoli katerega se lahko reorganizirajo stari miti in vrednote in ki lahko ustvarijo nove mite in odnose. Tisto, v kar verujemo. oblikuje naše individualno in družbeno življenje. Verovati v androgeni konccpt je nujnost feministične revolucije, ki je nc bomo razpoznali po tem. ali je ženska ali moška, marveč po tem, da je humana.
Radojka Vuktrvič
V. BEECCHEY, T. PERKINS
Vprašanje ur: ženske, skrajšani delovni čas in trg delovne sile
(A Matter of Hours: Women, Part-time Work and the Labour Market)
Zadnje čase postajajo vse pogostejši predmet raziskovanja različnih znanosti tako
v zahodnoevropskih državah, kot tudi pri nas - struktura zaposlovanja na trgu delovne sile, s posebnim ozirom na moško in žensko delovno silo, kot tudi obojestranske možnosti prestrukturiranja dela in iskanja novih možnosti za spremembo delitve dela na bolj enakopravni podlagi, tako na ravni globalne strukture družbe, kot tudi v družini sami. Eden zelo pomembnih prispevkov na tem področju je vsekakor tudi knjiga V. Beecc-hey in T. Perkins: A Matter of Hours: Women, Part-time Work and the Labour Market, ki obravnavata te probleme v sodobnosti s posebnim oziroma na Veliko Britanijo (prvič objavljena 1987, Polity Press, Cambridge, v sodelovanju z Basil Blackwcllom. Oxford. Billing and Sons Ltd. Worcester).
Najprej bi morali poiskati odgovore na vprašanje, zakaj avtorici opozarjata na pomembnost ur. kol tudi na to. zakaj je prav skrajšan delovni čas obravnavan v odnosu do žensk in do trga dela. Vprašanje ur in skrajšan delovni čas sta tukaj obravnavana v ozki povezavi z ločevanjem del na moika. kjer večinoma delajo s polnim delovnim časom v boljših delovnih razmerah, in so ta dela praviloma tudi bolje plačana, bolj privilegirana. bolje vrednotena, medtem ko so po drugi strani ženska dela tista, ki večinoma potekajo v skrajšanem delovnem času, so nižje vrednotena in slabše plačana ter s težjimi delovnimi razmerami.
Avtorici ob primeru pekarske industrije v Coventriju opozarjata na to, da moški opravljajo lažja dela kot ženske. Tako moški delajo pri strojih za proizvodnjo kruha - delo. ki je rezervirano samo za moške, in sicer zaradi »fizične konstiturije«. vendar zaradi nove tehnologije potreba po fizični moči odpade - vse je namreč že avtomatizirano. razen tehtanja kruha na koncu delovnega procesa. Po drugi strani ženske v tej industriji opravljajo težja in bolj umazana dela. in sicer pomivanje posode, pladnjev, pribora za pripravljanje slaščic: ta dela opravljajo ob strojih, kjer je dosti pare, kjer so visoke temperature in kjer so ženske tudi na prepihu. Poleg tega so za to tudi slabše plačana.
Pri pojasnjevanju takšne delitve dela na trgu delovne sile se avtorici navezujeta na drugo teoretično koncepcijo, ki je zasnovana na sociologiji družine ter obravnava žensko kot v dvojni vlogi. Prva koncepcija je