m
CEPLAK
ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o.. tel.: 854 - 203
VELENJSKA JEZERA nas kar naprej presenečajo. Eni trdijo, da so preveč onesnažena, drugi bi na njih razvijali turizem. Tretji pa dokazujejo, da jih ni?!
STRAN 8
V LJUBLJANI
počasi kujejo novo lokalno samo-upra-vo. Bodo nove občine takšne kot smo jih zarisali mi?
STRAN 16
objekti tehnologije oprema
S
STRAN 3
NOVI DAVKI so
nas kar malce presenetili, postavili pa tudi marsikatero dilemo, pa čeprav so bolj evropski kot so bili prejšnji.
. remco
4IIMMIII*
HARTL
■
ADELMANN
MLADINSKI SERVIS
I o n
ta!.: 854 - 831
številka 5, cena 40 tolarjev velenje, 6. februarja 1992
Nov zakorn o prometnih davkih je pravzaprav treščil med nas kot »kasetna bomba«, kakšne 1 bodo posledice lahko le s straahom pričakujemo. Gozdno? gospodarstvo Nazarje je talko nazarsko Lesno industirijo Gorenje-GLIN obvesttilo, da s 1. februarjem za nedoločen čas ustavlja doba\vo lesa! Razlog: nerazumna ini nesmiselna določila novegai zakona. V prvem členu teega »zloglasnega« zakona mamreč piše, da se prometni dlavek plačuje proizvode, kii so namenjeni končnemu potrošniku. Lesna surovina je iz tega izvzeta.
Les torej ni reprodukcijski material, vsak člen v verigi je končni kupec in prometni davek na isto količino je treba plačati v vsaki fazi od gozda do potrošnika. Kar nekajkrat torej in nekajkratna je tudi končna cena izdelka.
Za nazarsko lesno industrijo to pomeni, da ima zalog kvečjemu še za 5 dni (od ponedeljka, 3. februarja za približno 10 dni), potem lahko ustavi proizvodnjo, če ... Če člena ne bodo hitro spremenili, kar pa je težko verjeti.
In to še ni vse! Hkrati in dodatno so se gozdarji in s tem lesarji soočili z republi-
Februar - mesec nakupov
7/ SODOBNA OPREMA
vERA
SALON POHIŠTVA
GOTOVIINSKI POPUSTI:
—	za kulhinje Marles 39 %
—	za spalnice in dnevne sobe Avona 44 %
—	in še (ostalih 13 proizvajalcev
Nudimo 'vam tudi možnost nakupa po ugodnih po--^gojih na Ikredit Stanovanjsko komunalne banke (ki
ga rrešimo v trgovini), po pogojih, ki veljajo za,j£otoviinski popust.
U»l jtu
ŽALEC
tel.: 063/ 713-222
Natečaj »GRB« sklenjen
»
31. januarja se je iztekel natečaj zbiranja predlogov novega velenjskega grba. Odziv je bil izjemen, saj so prejeli kar 60 predlogov. Komisija, ki jo je imenovala občinska skupščina, bo predloge pregledala v enem tednu; dokončno pa bi lahko bil postopek sprejemanja novega občinskega grba opravljen do konca meseca.
Trta rekorderka?
— Da je lahko stoletja stara vinska trta lepa turistična in siceršnja zanimivost, so na Štajerskem že dokazali. Bodo uspeli tudi v Zgornji Savinjski dolini? Lahko bi, saj so nenadoma odkrili častitljivo trto, ki na svojem mestu stoji in raste seveda tudi že nekaj stoletij, vsaj tako pričajo njene mere. Se vedno rodi sladko grozdje, ki daje slastno kapljico. Natančno bodo vse skupaj izmerili in namerili strokovnjaki, vsekakor pa je obseg njenega stebla krepko preko 70 centimetrov, premer torej okrog 26 centimetrov. Kaj več o njej in zgodovini, ki se je vrtela z njo in okrog nje, torej kaj
kmalu. Izziv je vabljiv.
(foto: jp)
Umiranji«
Peti smo v Sloveniji. Peti po velikosti, po kakšnih drugih kazalcih pa še bolj na vrhu. Pa vendar postajamo Velenjčani vse večja provinca. Nekako molčč izginjajo od nas nekatere pomembne institucije. Vse pogosteje je treba p«o opravkih drugam. Postajamo obrobje enkrat Celju, drugič Slovenj Grad-cu..	|
V Velenitu smo dobili pred leti sodoben ptt center, pa veendar je treba večino bolj zahtevnih zadev uurejati v Celju. Radi se v občini pohvalimo, i da dajemo slovenskemu prostoru v posamezniiih letnih obdobjih več kot polovico termoeneergije. Upravičeni bi torej bili do lastne elektrtro službe. Pa vendar moramo klicati, kadar t" imamo okvare na elektroomrežju v Slovenj GGradec. Tisti, ki nimajo telefona, pa...
Provinco b bi radi iz nas naredili očitno tudi na področju ju izobraževanja. Slovensko ministrstvo za šošolstvo pa je celo tako veleumno. da bi nam yvzelo program elektrikgrin e/ek trotehnik. TTorej programa, ki bi po vsaki logiki, glede i na visoko razvito energetsko in industrijsko o dejavnost V občini, morala svojo viogo kvečjejemu poglabljati. Ta program naj bi s prihodnnjim šolskim letom ukinili tudi v
na obroke
Celju in bi torej morali naši otroci, ki se želijo izobraziti za ta poklic na šolanje v Ljub jano ali Maribor, in to kljub temu, da je zanimanje za ta poklic v naših okoljih izjemno veliko, da je tu tudi veliko možnosti zaposlitve in da imajo na Centru srednjih šol verjetno celo najbolje v Sloveniji opremljene učilnice za tovrstno izobraževanje.
Upajmo, da se bo naše občinsko vodstvo, tokrat odločno uprlo, da bodo poslanci odio-čen NE rekli že na naslednjem zasedanju zborov. To zahtevamo in pričakujemo od njih.
Še zlasti, ker preživljamo čase, ko se vsakdo ne more več izobraževati, ko ni pomembno samo to koliko si sposoben, ampak tudi kako bogat si.
Takšni republiški politiki se je vsekakor treba upreti. Res je nujno, da združimo na državni ravni nekatere institucije, nikakor pa na račun siromašenja drugih okolij. V Sloveniji nočemo bogatega središča in nerazvite periferije. V Sloveniji si želimo vsi razvoja — nadgradnjo, doseženega, nikakor pajkopi-čenja vsega na enem mestu.
MIRA ZAKOŠEK
Vsi nesmnisli zakona o prometnih davkih
V Gorenju Glin bodo ustavili
proizvodnjo
Humanitarna akcija v Oberhausnu
Rombi medicinske opreme in zdravil
škim odlokom, ki prepoveduje sečnjo v vseh družbenih gozdovih, dokler se ne najdejo pravi lastniki! In kdaj bo
ter?!	(jp)
V zadnjem času je vse več darovalnih akcij s katerimi človek pomaga človeku. Večja je stiska, bolj so takšna humanitarna dejanja potrebna in nujna. Vse te akcije pričajo, da se v teh težkih časih ljudje tudi tako zbližujemo, ne glede na meje, pripadnost in miselnost.
Stanislav Čeplak odpeljal v slovenjgraško bolnišnico, na Klinični center in ortopedsko kliniko v Ljubljano ter v bolnišnico Petra Der-žaja. Poleg zbrane medicinske opreme in zdravil je za ljubljanski Karitas pripeljal še nekaj plaščev za hrvaške
begunce.
Zapišimo, da šo takšne akcije vredne vsega priznanja in zahvale, najbolj veseli pa so jih zagotovo bolniki in zdravstveno osebje.
B. Mugerle
Takšne humanitarne akcije so se na pobudo Kliničnega centra iz Ljubljane lotili tudi v Oberhausnu v Nemčiji. Organizirali so jo tamkajšnji slovenski župniki skupaj s slovenskimi zdravniki, bratoma in sestro Darian iz Scerte. Zbrali so za poln kombi razne medicinske opreme in dragocenih zdravil, nam je povedal diakon Stanislav Čeplak, ko se je ustavil pri bratu v Velenju. Vso opremo, omenimo material za operacijo trebušne votline, ki je neprecenljive vrednosti za vsako bolnišnico, spodbujevalec srca ter razna zdravila, tudi za srčne bolnike, je Stanislav Čeplak in podarjena oprema iz Oberhausna
Novi prostorski dokumenti
V tem letu bodo poslanci velenjske občinske skupščine prvič sedli v skupščinske klopi v torek, 11. februarja. Na dnevnem redu je več prostorskih dokumentov, med drugim naj bi govorili o ureditvenem načrtu rekreacijskega območja Jezero. Razpravljali bodo o ustanovitvi javnih zavodov s področja izobraževanja, vzgoje in zdravstva, o nekaterih predlogih komisije za volitve in imenovanja. Na dnevnem redu pa je tudi informacija o financiranju javne porabe v občini Velenje v letošnjem letu.
Zasedanje zborov SO Mozirje
Jutri, v petek, se bo v nazarskem delavskem domu ob 7. uri pričelo prvo letošnje skupno zasedanje zborov skupščine občine Mozirje. Poslanci bodo uvodoma obravnavali delovni program zborov za prvo polletje, v nadaljevanju bodo ocenili stanje in načrte na področju vodnega gospodarstva, prav tako kritične razmere pri zaposlovanju in brezposelnosti, med drugim pa bodo odločali še o razvojnem programu za demografsko ogrožena področja in o uvedbi uličnih sistemov v Gornjem Gradu in na Ljubnem.
Po skupni seji se bodo poslanci družbenopolitičnega zbora na ločeni seji pogovorili o financiranju strank, (jp)
Taksa za promocijo
V mozirski občini so s turistično takso v lanskem letu zbrali 18.500 tolarjev, ki naj bi jih polovico razdelili turističnim društvom, 30 odstotkov dali za promocijo krajev in informativno dejavnost, 20 pa zgornjesavinjski turistični zvezi. Zaradi neznatnosti sredstev in neobstoječih kriterijev za delitev po društvih so sklenili, da vsa sredstva namenijo podjetju EPSI kot prispevek k njegovi promociji Zgornje Savinjske doline na sejmu Alpe-Adria. (jp)
V Šmarju po starem
V Šmarski občini je še kar vse po starem! S tem seveda mislimo na to, da so še vedno brez župana. Tudi zadnji poskus, da bi na to mesto postavili Francija Zidarja, ni uspel. Pa bodo tako morali narediti ponoven krog evidentiranja. Vendar zdaj nekateri že menijo, da bo težko, da bodo sploh našli primernega kandidata. Pa ne gre za to, da ne bi imeli ljudi, ki bi bili sposobni za to opravili. Večji problem je v strankarskih razprtijah, ko nihče noče potrditi kandidata druge stranke. Če se bo stvar še naprej tako zapletala, bo najbolje, da bodo počakali na nove volitve.
(k)
Lažje proti Laškem
Z našega območja naj bi že sredi prihodnjega leta laže prišli do Laškega in naprej proti Zidanemu Mostu. Že spomladi letos naj bi namreč začeli reševati večni problem podvoza Tremarje, ki ga vsako malo večje deževje zalije in voda zapre magistralno cesto. Razen tega je ta pcdvoz zelo ozek in nizek, kar povzroča težave voznikom tovornjakov.
Zdaj predora ne bodo razširili, ampak bodo prestavili precejšen del magistralne ceste. Na novo jo bodo zgradili skoraj dva kilometra, namesto podvoza pa bodo uredili nadvoz nad železniško progo. Vsi seveda upajo, da bo ta gradnja res ostala v letošnjem programu republiške uprave za ceste.
(k)
Promocija
Piše: VINKO VASLE
Verjetno niti finančni minister ne bi vedel povedati, koliko denarja je nova slovenska demokracija namenila promociji dežele na sončni strani Alp. Če pa tega še minister za turizem, ki naj bi imel nekaj s tem, ne ve. Naša najnovejša promocija se je odigravala v švicarskem Davosu, kjer so lahko nevtralni opazovalci od blizu in v živo spoznavali, kakšna dežela smo! Naši trije politični velikani so v Davos prispeli vsak zase. Govorim seveda o Peterletu, Drnovšku in Kučanu. Potem je imel Peterle večerjo, na kateri Kučana in Drnovška ni bilo. Ko je pustolovščino en večer kasneje ponovil Kučan, ni bilo Peterleta, Drnovšek pa se je izgovoril na druge obveznosti. In je baje po okolici Davosa dirjal na smučeh. Pa so nekateri kričali, kaj da se to pravi, ko se niso hoteli za skupno mizo v Davosu — pa še na večerji — dobiti naši bivši republiški predsedniki!
Naše tri gospode je pa
tudi treba razumeti: gre vendar za politično konkurenco na balkanski način in kaj bi si na primer mislili votilci o svojem krščansko demokratskem premieru, če bi šel na večerjo s prenoviteljskim predsednikom in obratno. Torej, naša promocija v Davosu je na politično ra-zrvani ravni popolnoma uspela. Zategadelj tujcev ni zanimal naš propagandni material, ki je obležal nekje v zakotju in so poznavalci rekli, da je bolje tako, ker bi si še v drugo nakopali sramoto. Zaradi materiala, ki da je bil takšen, da se gospod Bog usmili. Da o svetnikih sploh ne govorimo. Naša državna TV (holIy-vvood ljubljanski) nas je o srečanju v Davosu lepo obveščala, pravzaprav iz prve in kot vse kaže tudi prave roke. Gospa Vida Petrovčič je namreč v imenu in na račun ljubljanske TV odpotovala v Švico pod vladno firmo, kamor sta jo osebno povabila gospoda Lojze Peterle in njegov svetovalec Boris Pleskovič. V zunanjepolitični redakciji so se tej novosti silovito upirali in urednica Blanka Dobršek
je grozila z nepreklicnim odstopom. Potem so iz vlade sporočili, da bo gospa Vida v Davos vseeno šla, pa če je treba na vladne stroške. In je šla — na televizijske stroške. Omenjena gospa je zaenkrat (upamo) edina novinarka, ki je v čislih pri naši Peterletovi vladi, da se zanjo poteguje celo sam gospod premier. Temu se reče zaupanje v del sedme sile ženskega spola in to zaupanje je g. Petrovčičeva več kot upravičila. Njena poročila iz Davosa so povedala, da je tam bil ministrski predsednik Peterle, da so tam bili tuji politiki in velekapitalni gospodje iz sveta, nekaj je omenila gospoda Drnovška, mimogrede pa ji je uspelo povedati tudi to, da je v Davosu bil tudi nek Milan Kučan. Kaj je tam počenjal, pa ze ni več vedela. Temu se reče objektivno, nepristransko in avtonomno poročanje. Kučanu je pa prav, ker si še ni uspel omisliti svojega novinarja in očitno ne pozna rekla »vsak politik ima svojega novinarja« in obratno. Tudi to je promocija Slovenije, ki se je pred dnevi prav tako izka-
zala v Avstriji na dunajskem turističnem sejmu.
Kjer so Hrvati zanalašč imeli boljše in uglednejše stojnice, kot Slovenci. In so svojo deželo hrvaško propagirali z zanimivimi slogani o naravnih lepotah. Vojne pa sploh niso omenili in tudi g. Tudman ne, kar je pametna poteza, saj bi si lahko malo pokvarili turistični image.
Tujci pač na Hrvaško ne bodo drveli zaradi Franje, ampak zaradi morja. Kar pomeni, da so še vedno normalni. Na naši stojnici so pa prodajali čei-apči-če, kar je presunljiva kulinarična ideologija, ki nekaj grdega natolcuje. Naj se ve, da za promocijo Slovenije skrbijo na Kaci-novem ministrstvu, malo pa na Paševem, denarja je pa veliko. Naši promocijski biseri bodo seveda polnoštevilno zastopani tudi v Albertvillu na olim-pijadi. Takrat bo tam tri-četrte vlade, pol parlamenta, da o športnih in smučarskih funkcionarjih ne govorimo. Kakšna bo strankarska zastopanost pa še ni jasno — se kot običajno ne morejo zmeniti, ali bodo potovali proporcionalno, ali večinsko . . .
	!				o6močja		|
Zaupanje je težko na novo pridobiti
V naših naravnih zdraviliščih si te dni na veliko prizadevajo, da bi v svoje zmogljivosti spet pridobili goste iz tujine. Lanska vojna v Sloveniji, bližina meje s Hrvaško ter še druge nenormalne razmere so namreč dodobra prestrašile tujce, kar se je poznalo tudi v slovenskih naravnih zdraviliščih, seveda tudi v vseh šestih na celjskem območju. Najhujši udarec so seveda doživela zdravilišča, kjer tujci sestavljajo v običajnih razmerah večino gostov, kar velja med našimi bližnjimi zdravilišči predvsem za Rogaško Slatino. Hud udarec je bil tudi za tiste, ki so se zadnji čas močneje usmerili v pridobivanje tujcev, pa jih je ta zastoj močno prizadel.
Število tujcev se je v vseh šestnajstih slovenskih narav-
nih zdraviliščih zmanjšalo za 58 odstotkov, število nočitev pa celo za 62 odstotkov. Tujci so namreč ob agresiji dobesedno zbežali, nato pa jih do konca leta domala ni bilo več. Izjema so le dnevi okoli zadnjega novega leta. Ob tem je vendarle zanimiv podatek, da je med vsemi zdravilišči najmanj opazen padec števila gostov iz tujine v zdravilišču Topolšica: število tujcev se je zmanjšalo za 21 odstotkov, tujci pa so ustvarili celo za osem odstotkov več nočitev kot leto poprej.
Ob tako velikem zmanjšanju tujcev so sezono še vedno reševali domači gostje. Teh je bilo v večini zdravilišč več; delno gre temu zasluga močnejši propagandi zdravilišč, delno pa seveda temu, da so naši ljudje ob »pomanjka-
nju« morja iskali nadomestila v zdraviliščih. Vse več naših zdravilišč je namreč takih, da ne ponujajo le zdraviliških uslug, ampak s popestreno ponudbo vse bolj zadovoljujejo tudi »navadne« dopustnike.
V zdraviliščih seveda želijo, da bi čimprej spet privabili tujce. Nemčija nas je sicer že dala s spiska »kritičnih« držav, vendar morajo kaj takega sprejeti seveda še ljudje, ki se odločajo za dopustova-nje ali zdravljenje. Zaupanje je težko pridobiti na novo, pa čeprav »napaka« ni bila na naši strani. A kaj ko želijo gostje pač dopustovati tam, kjer bodo imeli varnost; možnosti za to pa so tudi drugod, ne le pri nas.
Za ponovno pridobitev tujcev so seveda pomembne pri-
tržiščih. Žal pri tem v naših zdraviliščih pravijo, da jih je ministrstvo za turizem in gostinstvo pustilo na cedilu, pa bodo morali tako za promocije na tujem poskrbeti v naravnih zdraviliščih sami. To bo težko, saj so ob lanskem slabšem obisku dosegli tudi slabši dohodek. Toda morali bodo zbrati denar, sicer se lahko slaba sezona še nadaljuje. V kratkem naj bi izšel tudi poseben katalog za vseh 16 slovenskih naravnih zdravilišč.
Kljub težavam tudi letos naj ne bi povsem zastala razna dela v zdraviliščih. Na našem območju naj bi nova igrišča uredili v Topolšici, Rogaški Slatini in Podčetrtku. V Topolšici bodo tudi nadaljevali z obnovo sob, v Rogaški se pripravljajo na gradnjo luksuznega hotela, na Dobrni pa naj bi zgladili nov odprti bazen.	(k)
«r8r* Savinjsfžg - šateš/žg- naveza-
V energiji je problem
Te dni spet veliko govorimo o energiji; ne le o tisti, ki da je mnogi po raznih pisarnah — ne le občinskih upravnih organih — ne uporabljajo dovolj pri svojem delu, ampak tudi o energiji v tistem svojem najširšem pomenu. O tisti energiji, zaradi katere je precejšen del našega ozračja požveplan, pa o tisti, katere pridobivanje naj bi pomenilo »atomizacijo« našega okolja, in o tisti, zaradi katere naj bi še na druge načine prizadejali najrazličnejše rane našemu oko-lju.
Ob tem ko se nekateri še vedno jezijo na velenjski lignit, ki pri preobrazbi v elektriko povzroča »plinifikacijo« šaleške doline in širšega okolja, nekateri opozarjajo, da smo pred leti res naredili veliko napako, ko se nismo
odločili za načrt spreminjanja premoga v plin. EKK je propadel z velikim pompom in veliko izgubo — plin pa smo začeli pridobivati na posreden način; in ga spuščati v zrak.
Ampak pustimo to pravljico. Zdaj je bolj aktualna tema, ali bomo pri nas še krotili atome ali ne. In morate priznati, da nam vlada zelo zaupa. Mi sami, občani Republike Slovenije, se bomo lahko izkazali kot največji poznavalci tega problema in sami rekli da ali ne za NE Krško. Mi, ki se po mnenju taiste vlade na marsikaj drugega manj pomembnega sploh ne spoznamo in nas mora zato sama poučevati, bomo imeli pri nuklearki odločilno besedo. Ni kaj — močno nam je poskočila cena.
Ob spoznanju, da imamo električne energije premalo, je tudi res, da jo močno nesmotrno trošimo. Pa morajo zato že izklapljati nekatere večje potrošnike. Med njimi zazdaj še ni množice cerkva, ki zadnji čas kot edine svetle točke svetijo sredi našega vse bolj temnega vsakdana. Kot da bi bilo to potrebno, da bi le vedeli, kam edino se še lahko obrnemo za pomoč.
Nesmotrno trošijo svojo energijo tudi mnogi posamezniki. Pa ne le električno energijo ali tisto za pogon različno močnih železnih konjičkov. ampak predvsem svojo osebno energijo. Če velenjski velmožje ne bi toliko energije trošili za medsebojna obračunavanja, bi gotovo vloga Velenja v novi državi ne nazadovala. In če celjski premier ne bi preveč energije trosil za zasebne posle, če-
prav tudi med delovnim časom — kot pravijo, bi gotovo tudi celjska občina ne preživljala tako klavrnih časov. In če se ne bi tako prepirala Peterle in Rupel, bi njuna energija gotovo prinesla kaj več koristnega za našo državo. Mnogi Velenjčani (pa morda tudi drugi), ki so že desetletja gradili to mesto, pa se sprašujejo, za kaj porabljajo energijo tisti na ministrstvu za notranje zadeve, ki bi morali že zdavnaj obravnavati njihove vloge za pridobitev državljanstva, pa jim rešitve še niso poslali.
Kaj hočemo — mnogo je takih, ki energijo imajo, pa je nočejo trošiti. Mislimo na energijo možgan. To naj bi bila vendarle najčistejša energija. Pa čeprav dela nekaterih kažejo, da vendarle ni povsem tako: z nečistimi mislimi, nečistimi besedami in nečistimi dejanji.
Tako bi s to svojo energijo res lahko bolj varčevali! (kr)
Od sobote veljajo novi prometni davki
Šiba za reveža, blagor bogatim
Menda naj bi se z novimi prometnimi davki spet bolj približali Evropi, ki se ji neverjetno približujemo že odkar imamo novo vlado, pa večstrankarski sistem in demokracijo. Na žalost se ji približujemo le z zakoni in predpisi, povprečni Slovenci pa imamo od tega vedno manj. Niso utrujeni le računalničarji, ki pišejo in stalno spreminjajo programe za knjigovodstvo in računovodstvo, niso utrujeni le trgovci, ki morajo za nezavidljive osebne dohodke vsakih nekaj mesecev preračunavati in na novo numerirati vse cene; utrujeni smo tudi državljani mlade v obliki piščanca zarisane države.
KAKŠNE SO SPREMEMBE?
Čeprav ste v teh dneh že okusili nove prometne davke na hitro preletimo največje spremembe. Nov zakon o prometnih davkih razširja obdavčitve na skoraj vse iz-' delke in storitve. Od dosedanjih 33,5 odstotka se temeljni prometni davek znižuje na 20 odstotkov. Zakon razširja obseg storitev, ki so obdavčene in uvaja sedem tarifnih razredov. Poleg temeljnega, torej 20 odstotnega prometnega davka imamo še znižano stopnjo (5 in 10 odstotkov), luksuzni izdelki so obdavčeni z 32 odstotno stopnjo, mono-
ŽALSKI UTRINEK
Zbogom orožje
Če je bil Žalec včasih zaspano mesto, da o Preboldu sploh ne govorimo, se je to precej spremenilo v obeh krajih s odprtjem dveh hotelov. Kakor gre težko nekaterim v glavo, da grestta trinovum pilula in odraščanje mladih deklet skupaj talko gredo skupaj tudi hoteli in nočni klubi.
In ker se: je v zadnjem času tudi v zaspani dolini razpaslo govoiričenje, da mladi radi posegajo za droga-mi, v svojih žeepih pa prenašajo še razne druge bolj ali manj prepovetdane predmete, so deset dni nazaj slovenski policisti ofpravili delovno racijo v klubih QUEEN in INTER (v Peetrovčah in Preboldu). Prvi res obratuje brez obratovallnega dovoljenja, drugi pa je postal že kar atraktivna toččka, zbirališče mladega in starega, ki je željno plesa iiin nočne zabave ob živi glasbi. Če so kaj našli, nismo uuspeli izvedeti. Uspeli pa smo izvedeti, da so v Inter klubbu v Preboldu »odkrili« okrog 700 gostov, predvsem mlaadoletnih, čemur so se seveda in novinarji in miličniki ču:udili. Jaz bi seveda gledal na te stvari bolj
Foto Ljubo Korber
ekonomsko. Vsa čast lastniku kluba, ki uspe zbrati tako število ljudi na kupu in jim kaj ponuditi.
Težko verjamem, da se je z racijo preprečilo vpitje v jutranjih urah in onečedevanje bližnje okolice s takimi ali drugačmimi iztrebki, trganje brisalnih metlic z avtomobilov in šše kaj, kar je najbrž glavna moteča posledica delovanjaa Inter kluba. Sami lahko ugotovimo, da je racija s stališšča lepe slovenske ustave, kjer kar polovico prostora zaisedajo člani poglavja o pravicah in svoboščinah, precej neugledna zadeva. Si predstavljate, da vas družabna Iklica, kakšen dan pač, zanese pomotoma v klub, kjer vais ob dveh zjutraj presenetijo brez osebne izkaznice varu hi miru in pravice. Osebni pregled, kakršen že je, čeprav gre zgolj za dotik detektorja za kovine ali hitrih prstov veščega uniformiranega policaja, je prvič zelo neprijeten in ponižujoč za nič hudega slutečega in poštenega državljana. Stvar je problematična tudi zaradi javnomnenjske arogance do teh zadev, kajti mladi že težko sploh kam gredo, ko pa starši berejo v časopisih o teh in podobnih zadevah potem po metodi KJER JE DIM, JE TUDI OGENJ, horo legalis prestavljajo v čas petkov in sobot. Seveda si lahko mislim, da obstajajo utemeljeni razlogi za tak poseg in najbrž tudi učinki, ki so vzgojne in preventivno uspešne narave.
V celoti gledano pa mi takšne metode niso preveč pri srcu.
Prvič: Policija je represivni aparat države, ki skrbi za izvajanje zakonitosti. Njena prioritetna naloga je torej navedena. S takšnimi metodami pa tako policija kot ^država demonstrirata nad civilno družbo moč, ki jo oblast po definiciji ima. Moč in represija sta dva izredno nehvaležna pojma, kadar govorimo o demokrtični družbi.
Drugič: Če so metode kot je racija namenjene in posvečenemu cilju, potem je vsekakor dolžnost ustreznih organov, da javnost obvestijo o namenih, ciljih in njihovi uresničitvi. Če so problemi nekje drugje, npr.: v človeški nevoščljivosti, obnašanju gostov (turistov?) in drugo, potem se vsekakor naj stvari preprečijo tam in takrat, ko bodo učinkovite. In tretjič: S temi metodami ne bomo preprečili mladi populaciji, da bodo pili alkohol, kadili in se vedli delikventno. Vsak kolikor toliko odrasel človek, ki je zahajal v disco klube, na koncerte in živel življenje odraščanja naj pošteno prizna, da je VSAKA ŠOLA ZA NEKAJ DOBRA!
Gregor Vovk iz Žalca
polni izdelki pa sodijo v skupino izjem. V tej skupini so sedaj občutno dražji tobačni izdelki, ki so obdavčeni s 45%, žgane pijače 80% in naftni derivati od 90 do 190% davkom. Še vedno pa ostaja nekaj izdelkov in storitev neobdavčenih. To so izdelki, ki jih posamezna podjetja odnesejo ali izvozijo v tujino, izdelki v brezcarinskih prodajalnah (torej se splača hoditi kupovati na mejne prehode); izdelki, ki jih brezplačno dobijo humanitarne or-
ganizacije; izdelki za invalide; nekatera zdravila; osebna prtljaga; predmeti za osebno rabo ob vrnitvi iz tujine; pridelki prebivalcev v maloobmejnem pasu; poštne znamke in kolki, vrednostni papirji z natisnjeno vrednostjo; hrana za dojenčke. Med storitvami pa izdajanje vrednostnih papirjev; promet potnikov v železniškem in avtobusnem prometu; izvoz storitve; poštne storitve z izjemo telefonskih in telegrafskih storitev, ki so obdavčene z 20
0/. % mz Nf
'm mM^
odstotki; zdravstvene, social-novarstvene in izobraževalne storitve (od vrtcev pa do univerz); verske storitve; posredovanje zaposlitve in dela (to le na podlagi koncesijske pogodbe); storitve odvetnikov in notarjev; storitve državnih organov za druge državne organe; prireditve v humanitarne namene; dajanje stanovanj v najem in podnajem; To so torej ostale izjeme, ki jih nove davčne stopnje niso zajele.
EVROPA STISKA REVNE
Imamo pa na drugi strani kar nekaj življenjsko pomembnih izdelkov, ki so po novem obdavčeni s petimi odstotki. Najbolj so že taico revne sloje prizadele zaradi te obdavčitve višje cene hrane, med njimi tudi osnovnih živil, kot so kruh, olje, mleko in mast. Tudi sedanje davčne stopnje niso naredile izjeme pri otroških oblačilih, celo igrače z oznako »dobro« niso oprostili prometnega davka. Kar nekaj izdelkov pa se je pocenilo, ker se jim je davčna stopnja občutno zmanjšala. Tako bomo sedaj ceneje gradili (torej tisti, ki to v teh časih še zmorejo), cenejše je pohištvo, oblačila in obutev za odrasle ... Tisti sloji, ki še vedno imajo denarne rezerve pa bodo sedaj občutno ceneje kupovali avtomobile, pa krzno in drage kamne, zlato, celo pornografijo, Slovenci pa bomo tudi občutno ceneje nadišavljeni. Tisti Evropejci, ki bodo odslej kaj kupovali pri nas, pa bodo upravičeni
do vračila prometnega davka, če bodo zapravili več kot 5.000 tolarjev (znesek se bo višal z rastjo cen na drobno). Evropskega mervverschteuer-ja pa ne bodo dobili, če bodo kupivali naftne derivate, tobačne izdelke, pijače in alkohol.
Kar nekaj nejasnosti še vedno obstaja. Sicer pravijo, da vsaka podražitev piva najbolj prizadene umetnike; no, sedaj ko se je to občutno pocenilo, bomo verjetno Slovenci v kratkem (če bomo dobili še novega kulturnega ministra pa sploh) želi velike uspehe na tem področju. Po drugi strani pa bodo ljudje z manjšimi dohodki pojedli manj kruha, popili manj zdravju potrebnega mleka. Ali, kot je v žarišču TV Slovenija razložil mladi liberalni demokrat Janez Kopač — država se ne bo več šla sociale s prometnimi davki, zato po zgledu Evrope obdavčuje tudi najnujnejšo hrano — za socialo pa naj skrbijo za to namenjene institucije. Pa bo spet vrag, ko bodo tisti, ki bodo zaradi nizkih cenzusov za pridobitev pomoči ravno izviseli, imeli počasi te Evrope dovolj. Sploh pa ne vem, po kateri Evropi so se naši davkozakonodajalci zgledovali, ko so obdavčili super bencin in diselska goriva s takima stopnjama, da med njima ni več občutne razlike v ceni. Večina evropskih držav namreč te razlike ima in ob vsem naštetem imajo tudi evropske plače, ki pa jih tudi v začenjajočem predvolilnem boju pri nas še ne obljubljajo
preveč!
bš
II. konferenca velenjske SDP
Za dostojno življenje
S Kajuhovo mislijo »To leto bo naše« so prejšnji teden pričeli svojo drugo konferenco člani SDP Velenje. Na konferenci so ocenili opravljeno delo:
Eredvsem pa postavili usmeritve, ki naj i jih uresničili v tem letu.
V uvodni razpravi je predsednik SDP Velenje Srečko Meh ugotavljal, da člani stranke v preteklem letu niso sedeli križem rok, ua si je stranka izborila svoj prostor v našem prostoru in da si je kljub negativnemu predznaku, ki so ga nekateri ves čas tako močno potencirali, ohranila in razširila krog privržencev.
»Sedaj je tudi v skupščinskih klopeh možno normalno komuniciranje in uveljavljanje mnenj, brez (razen redkih izjem) izrazitega strankarskega nagajanja,« je menil Srečko Meh.
Razprave so pokazale, da ljudi Šaleške doline, ne glede na strankarsko pripadnost, težijo pravzaprav isti problemi. Ti pa so predvsem povezani z gospodarstvom. Zato je razumljivo na konferenci veliko kritik letelo na velenjsko vlado, ki so ji očitali počasnost in nesposobnost, da v sedanji situaciji izbori občini ustrezen status
ter se loti ustvarjanja pogojev za uspešnejši gospodarski razvoj.
»Bo Velenju ostalo le fizično delo in upostošenje?«, so se spraševali. Izgubljamo namreč najbolj vitalne funkcije, postajamo obrobje večjih ali uspešnejših središč, zamujamo dogovore o regijah. Torej ne le situacija v kateri seje znašla celotna država, ampak tudi naše lastne napake in nesposobnosti ovirajo naš razvoj.
Konferencaje zato podprla usmeritev, da se stori vse, da se zamenja sedanji občinski zvršni svet in se izbere taksen, ki bo kos zapletenim nalogam. Menili so tudi, da je potrebno storiti vse, da se ustvarijo pogoji za pomoč gospodarstvu, da se izoblikuje program odpiranja novih delovnih mest in da se zaustavi trend, ko šolanje postaja privilegij bogatih. V občini pa je nujno potrebno sprejeti programe, ki bodo tudi v teh časih omogočali razvoj kulture in športa, seveda na novih kriterijih. Potrebno je zaustaviti neustrezno trošenje proračunskega denarja, izoblikovati in sprejeti vizijo razvoja občine in skleniti postavljene ekološke naloge.
V svojih ciljih pa se bo SDP zavzemal tudi za ustreznejšo socialno politiko, z zahtevo, da se manj troši tam, kjer to ni nujno potrebno, več denarja pa nameni prav tem problemom.
»Prej smo imeli drago državo, sedaj imamo najdražjo,« so menili dele-
»t: i
11 tt
^mmmmmmmssm-
gati v razpravi in ocenili, da je čas, ko je potrebno več narediti tudi za prebivalce Slovenije, pred vrati. »Zato bo to leto naše,« so s Kajuhovo mislijo tudi sklenili konferenco.
V torek 11. februarja bo v sejni sobi J^PO Velenje (stavba sodišča) srečanje
Srečanju
prisostvovali tudi Sonja Lokar in Metka Tekavčič. Vabljeni vsi, ki jih ta te-
g
»M
e >; M
Igramo resno igro
Dr. Otto von Habsburg, najstarejši sin zadnjega cesarja Avstrije in kralja Madžarske Karla I., predsednik Panevropskega gibanja, poslanec v Evropskem parlamentu in znan publicist, je zagotovo ena mar-kantnejših političnih osebnosti na stari celini. Je tudi — sam pravi da ne le zavoljo znanih zgodovinskih okoliščin — velik prijatelj mlade slovenske države in zagrizen zagovornik njene samostojnosti v obdobju, ko se je za tak status še borila. Rad in kar pogosto prihaja k nam. Nazadnje smo ga pozdravili pred dnevi na ustanovitvi Slovenskega Panevropskega gibanja, za katerega pravijo, da povsem brez političnih ciljev ni, da pa ne namerava sodelovati v boju za politično oblast.
Otto von Habsburg, izjemno razgledan in zgovo-
ren mož je tudi to priložnost kajpak izkoristil za predstavitev svojega videnja razmer v bivši Jugoslaviji in v Sloveniji ter se posebej njenega jutrišnjega položaja v Evropi, za kakršno si skupaj s svojim gibanjem prizadeva na vse kri-plje. In
rt je takole opozoril, atovenija mora čimprej postati članica Sveta Evrope, kar bo prvi korak k organski povezanosti z Evropsko skupnostjo in kar ji bo zaradi mnogih razlogov silno koristilo. Tudi zaradi spet naraščajoče napetosti v neposredni soseščini.
S ponedeljkovo dodelitvijo statusa posebne gostje in z uradno izročitvijo prošnje za polnopravno članstvo Slovenije v svetu Evrope se ta sveti cilj že zdi znatno bližje. Poznavalci pravijo, da bi sprejemu v Švet Evrope lahko nazdra-
vljali nemara že jeseni, da pa je vse v zvezi z vstopom v Evropsko skupnost še zavito v gosto meglo. Kajti! Eno je formalno pravni postopek oziroma pravica za sprejem, čisto nekaj drugega pa naša de facto zrelost za kaj takega. Presneto prav ima predsednik slovenskega parlamenta in našega Panevropskega združenja dr. France Bučar, ko pravi, da smo še prezeleni in da se moramo najprej sami dvigniti na raven ki jo ta Evropa zahteva. Če jo dosežemo, pravi, se ne bo treba spraševati, ali nas bodo sprejeli ali ne. Vključitev bo le gola formalnost.
Od kar smo prvič zastavili svoj glas in svoja dejanja za popolno samostojnost in suverenost, bi nam moralo biti jasno, da nas bosta Evropa in svet priznavala in sprejemala toliko in takšne,
kot se bomo znali narediti oziroma ponuditi sami. A nam vselej ni bilo in nam še zdaj ni. Če se oblastna garnitura navznoter raie pro-vincialno politikantsko prepira namesto da bi tvorneje prijela za stvari, ki njeno državo in njeno ljudstvo lahko ubranijo pred uničujočim gospodarsko socialnim zlomom in če značilno šentflorjansko zdraharstvo brez sramu kaže tudi na tujem, potem se takšni ugotovitvi ne da kaj dosti ugovarjati. Treba je pač spregledati in se brez obotavljanja začeti obnašati drugače. Kdor zmore! Kdor pa ne . .. Zdaj igramo resno igro. Prere-sno, da bi nam bilo vseeno, kdo ima v našem imenu in za naše dobro karte v rokah.
1
Končno! Seje izvit vzdih marsikateremu investitorju, ko smo dobili nov, višji tečaj DEM, ki sedaj znaša že 44,11 tolarjev za eno nemško marko. Nemalokdo se je že spraševal ali naj papirje obdrži ali jih raje proda in sredstva kako drugače naloži. Sedaj, ko smo le »dobili« devalvacijo, ko je »še en krog za nami«, kot radi rečejo investitorji, so le-ti spet prižgali kalkulatorje in mrzlično pričeli z izračunavanjem zaslužkov, ob tem pa napeto razmišljajo o tem, kje poiskati nove donosne investicije, ki bodo omogočale ponovni zaslužek.
Logična posledica nastale situacije je, da bodo pričele cene vrednostnih papirjev padati, vaša naloga pa je, da ocenite, kdaj bodo le-te najnižje, tedaj kupite vrednostne papirje in nato čakate na porast cen oziroma na morebitno novo devalvacijo. Do takrat pa seveda denar donosno naložite, morda v obliki vezanega depozita ali kaj podobnega.
V prispevku iz prejšnjega tedna smo omenili, da se na naši borzi vrednostnih papirjev trguje z kratkoročnimi vrednostnimi papirji kot so blagajniški zapisi in dolgoročnimi vrednostnimi papirji kot so obveznice in delnice, si danes poglejmo bistvene razlike, ki kažejo na to, da gre za dve popolnoma različni obliki vrednostnih papirjev.
Lastnik običajne obveznice ne more pričakovati, da bo dobil višje obresti od tistih, ki so zapisane na obveznici, ne glede na to, kako uspešno je izdajatelj posloval. Običajno se te gibljejo med 8 in 12 odstotkov. Donos delnice pa je v nasprotju z obveznico, močno odvisen od uspešnosti poslovanja izdajatelja.
Bistvena razlika je tudi v tem, da se lastniku delnice izplača dividenda v celotnem znesku ne glede na to, koliko časa je njen lastnik, medtem ko je lastnik obveznice upravičen na plačilo obresti le za čas, ko je bil lastnik obveznice.
Lastnik obveznice ne more vplivati na poslovno politiko podjetja, medtem ko lastnik redne delnice lahko vpliva na poslovanje. Imetnik obveznice pa ima prednost pred delničarji pri poravnavi terjatev do podjetja, ki propade.
LB Splošna banka Velenje, d.d.
Borzni posrednik Marija Zimšek tel. (854-251) int. 285 (855-964)
ESO
V Esu, kjer je zaposlenih 730 delavcev, imajo za zdaj dovolj dela. Njihova edina skrb je vključiti se v tiste projekte, za katere menijo, da so jih sposobni realizirati. Ker so se rudniške potrebe v zadnjih letih zmanjšale, so v Esu proizvodnjo usmerili na druge proizvode in dela. Sicer pa, kot pravijo v Esu, ne delajo kaj revolucionarno novega, v glavnem isto kot pred letom dni.
Ko smo se pred dnevi pogovarjali z direktorjem Esa, Jo-žetom Šibancem, nas je med drugim zanimalo, kako na njihovo poslovanje vpliva zaprtje trga v drugih republikah bivše Jugoslavije.
»Mi smo imeli srečo, da v prejšnjem času nismo bili toliko vezani na ta trg, da bi ogrozil naš obstoj. Imeli smo sicer povezave z rudniki, predvsem v BiH, pa tudi na
Ni razlogov za optimizem
HrvaŠkem. V času po vojni v Sloveniji in med vojno na Hrvaškem, delamo samo še v tej republiki. Delamo skupaj z Vegradom v Zagrebu na inštalacijskih delih, skupaj z Rudisom pa v elektrarni v Plominu. Ti projekti so praktično že pri koncu, večjih težav pri plačilih pa ni bilo.«
Koliko še delate za velenjski rudnik?
»Trenutno za RTV delamo precej manj, kot v preteklosti, vendar pa v celoti še vseeno veliko. Ocenjujemo, da bi to sodelovanje lahko obdržali z določeno višjo kakovostjo, za katero pa moramo še kaj postoriti. Upamo, da nam bo to uspelo. Konkurenca je zelo močna, tudi zato, ker se ve, da je rudnik dober plačnik.«
Znano je, da dobro sodelujete s tujimi firmami.
»V tujini smo pred letom
dni začeli široko akcijo pridobivanja novih partnerjev.
Pri tej akciji nas je lani zaustavila vojna, saj so vse resne tuje firme odpoklicale svoje predstavnike in zamrznile sodelovanje. Vse te firme so nam poslale obvestilo, da zaradi vojnih razmer ne morejo sodelovati s Slovenijo, ker je ' tveganje preveliko. Sodelovanje je bilo možno samo z nekaterimi malimi tujimi firmami, ki so bile pripravljene sprejeti tveganje, ker od tega pričakujejo tudi dobiček.
Obdržali smo sodelovanje z avstrijsko firmo HARTL, za katero delamo gradbeno opremo. Za njih odslej opravljamo kompletno projektiranje, končno montažo in preizkušanje te opreme pri nas.«
Ali tudi vas pestijo problemi presežnih delavcev?
»Od 730 zaposlenih je pri-
bližno sto delavcev takšnih, ki sicer niso presežni delavci, niso pa še uvrščeni po organizacijskih shemah na neka nova delovna mesta. Poleg tega so tukaj tudi invalidi.
Tako imamo na eni strani sto ljudi, za katere se trudimo, da jih zaposlimo na druga dela, po drugi strani pa nam primanjkuje vsaj petdeset ljudi, strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni voditi projekte doma in v tujini.«
Lahko gledate v prihodnost z optimizmom?
»Vprašanje je, če danes sploh lahko govorimo o optimizmu. Pred časom smo mislili, da se nam kaj hujšega od vojne ne more zgoditi. Vendar so gospodarske težave lahko tudi zelo krute. In ker je naša stvarnost tako težka ne vidimo pravega razloga zanj.
B. Mugerle
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga
Devetindevetdeset in še 13 delavcev preveč
Največja umetnost je pisati za ljudstvo in inteligenco hkrati Sto doktorjem govoriti ni težko; sto kmetom lepo govoriti je višek umetnosti.
Nesporno je dejstvo, da bosta uvajanje tržnega sistema gospodarjenja in zlasti lastninsko prestrukturiranje bistveno zaostrila pogoje gospodarjenja na Zgornje-savinjski kmetijski zadrugi Mozirje. Na zadrugi vsekakor ne čakajo na posledice sedanjih in bodočih sprememb, temveč jih že ocenjujejo in pripravljajo takšno poslovno strategijo, ki bo te spremembe premostila, čeprav ne brez žrtev. Z vrnitvijo določenih osnovnih sredstev prvotnim lastnikom in z zmanjšanim obsegom poslovanja bo zadruga tudi močno finančno oslabljena. Koliko in kako je povedal direktor Mercator —
VILA HERBERSTEIN v Velenju je vila za izbrane trenutke, primerna tudi za dobro razpoloženje zaključenih skupin, za prijateljsko kramljanje ob izvrstni gostinski ponudbi.
ZKZ Mozirje Anton Vrhovnik.
»Samo primerjava s trajnim kapitalom, ki ga je 31. 12. 1991 zadruga imela 116 milijonov SLT. Z denacionalizacijo se bo zmanjšal za 75 milijonov (64 odstotkov), ker v predpisih piše, da se oddaja opravi v breme lastnega kapitala, kar pomeni tudi zmanjšan količnik samofinanci-ranja. Delež lastnih sredstev v vseh sredstvih se bo zmanjšal za 22 odstotkov, kar pomeni relativno več tujih virov in večjo občutljivost na gibanje obresti. Finančnega položaja ne menja dejstvo, če bi imeli ta osnovna sredstva v najemu, saj je to strošek, ki ga doslej ni bilo. V vsakem primeru bodo manjši skupni učinki gospodarjenja.«
Vse skupaj terja novo poslovno politiko, da bi z njo v kar največji meri zmanjšali negativne učinke na gospodarjenje. Kako?
»Nenehno moramo iskati nove dohodkovne dejavnosti. Naj jih nekaj naštejem: odkup gozdnih sortimentov (GG?) in žaganega lesa, določene stopnje predelava lesa pri kmetu, saj bo moral kmet na drobni posesti iskati svoj zaslužek v dodatnih dejav-
nostih, oživitev kmečkega turizma na daljši rok, razmišljamo o domači predelavi mesa, proizvodnji testenin ob veliki količini jajc in podobno. Nam manjka dobrih idej, morda tudi trdega dela za njihovo uveljavljanje. Na splošno se težko vključujemo v okolje, saj gre za nujen vsebinski premik v naši poslovnosti. Kupca bo čedalje težje najti, mi pa se pogosto obnašamo kot da dobrin še vedno primanjkuje. Časi objektivnih težav so mimo, živeli bomo le od svojega dohodka, na spremembe se moramo sproti odzivati. Možnosti sta le dve, uspeti ali propasti.«
Tako zmanjšan obseg poslovanja nujno pomeni tudi manjše število zaposlenih.
»Glede na zakon o denacionalizaciji bomo morali vrniti 60 hektarov kmetijskih zemljišč nacionaliziranih posesti, glede ha zakon o kmetijskem skladu, bo lastninska pravica na ostalih kmetijskih in gozdnih površinah (340 hektarejev) v prehodnem obdobju prešla na državo, kasneje pa nacionalizirancem ali kmetom za povečanje njihove posesti. Trajnih nasadov (hmeljišča)
ne bi rušili za dobo največ deset let, se pravi do konca rodnosti. Zaradi tega se bo bistveno zmanjšal obseg dela v strojnem parku in mehanični delavnici in to je prvi razlog za višek zaposlenih.
Drugi je v dejstvu, da bomo morali vrniti centralno skladišče s sortirnico jajc ter nekaj trgovskih in gostinskih objektov, če se seveda ne bomo dogovorili o najemu. Iz kmetijskega sektorja se je izločila svetovalna in selekcij-ska služba in je ostalo še 10 zaposlenih. Zmanjšanja v prihodnje naj ne bi bilo, razen v primeru, da bi mlekarne in klavnice pričele z neposrednim odkupom od kmetov, kar želijo. Seveda bo treba zmanjšati tudi število zaposlenih v skupnih službah. Zaposlenih imamo 321 delavcev in še 13 za določen čas. Ob slednjih bi torej morali zmanjšati število še za 99 stalno zaposlenih, ki predstavljajo bodoči tehnološki višek,« zaskrbljeno ugotavlja direktor Anton Vrhovnik.
Veliko je to in preveliko za kmetijstvo in za občino Mozirje v celoti.
(JP)
penzion vila
htvbminn
Vabimo vas, da preživite prijetne trenutke v naši restavraciji ob izvrstnih jedeh. Pripravili vam bomo vrsto odličnih jedi, tudi za zahtevnejši okus. Naši kuharski mojstri bodo poskrbeli za veliko izbiro rib in ostalih specialitet.
Še vedno vas vabimo, da postanete član našega CC kluba in čim prej dvignete kartico pri upravniku vile.
Pričakujemo vas vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od 10. do 23. ure, v baru pa do 2. ure zjutraj.
Veseli bomo, če nas boste prej poklicali po telefonu 853-828 ali 856-348.
KOLt^V VIUL ME^^^TEI^
Gorenje Gospodinjski aparati
Na čakanju še 70 delavcev
V Gorenju Gospodinjski aparati so se že lani srečevali s težavami zaradi izgube večine trga nekdanje Jugoslavije, o čemer smo večkrat poročali. Vodstvo podjetja je bilo že preteklo leto prisiljeno zaradi omejenih možnosti nabave in prodaje preraz-porejati delavce iz posameznega programa v druge programe oziroma jih pošiljati za krajši čas na čakanje.
Ker se prodaja izdelkov bele tehnike v druge dele nekdanje Jugoslavije še vedno ni normali-
zirala, med težavami velja še posebej omeniti nedogovorjeni način plačevanja in komunikacijske oz. logistične ovire, so bili na začetku leta prisiljeni občutno zmanjšati proizvodnjo v programu Hladilno zamrzovalnih aparatov, predvidoma do marca. 40 delavcev so prerazporedili na delo v program Kuhalni aparati, druge delavce pa so poslali na čakanje domov, pri čemer so si prizadevali, da bi zanje kar najhitreje poiskali drugo delo. Od prejšnjega tedna je doma, na čakanju. še 70 delavcev.
V Gorenju Gospodinjski aparati poudarjajo, da bodo storili vse, da bi bilo breme čakajočih na delo enakomerno porazdeljeno na vse delavce. Na čakanju zato niso samo proizvodni delavci, pač pa tudi zaposleni iz strokovnih služb. Če bi bilo potrebno, bodo čakajoče poklicali na delo, domov pa poslali drugo skupino delavcev. Tako zaradi nižjih plač zaradi čakanja na delo ne bi bile prizadete le nekatere družine.
(vš)
Sprememba tarifnega sistema
V začetku tega meseca smo dočakali tudi spremembo tarifnega sistema pri odjemu električne energije. Spremembe in dopolnitve tarifnega sistema za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema Slovenije je slovenska vlada sprejela že v začetku januarja, veljati pa pričenja sedaj.
In kaj nam prinaša novega? Za gospodinjstva prinaša ta nekatere olajšave, vendar pa tudi nekaj zaostritev. Tako imamo sedaj novo tarifno skupino, ki se imenuje mali odjem v gospodinjstvu. Sem spadajo gospodinjstva.
ki lahko koristijo elektriko na desetamperski obračunski ^varovalki — ob takšni moči lahko imamo priklopljene le najnujnejše porabnike elektrike, močnejših pa ne prenese. Ti odjemalci bodo predvidoma oproščeni plačila obračunske moči, cena pa naj bi se znižala za približno 15 odstotkov v primerjavi z dvota-rifnim merjenjem v času višje tarife. Ta dopolnila morajo biti še sprejeta v slovenski skupščini.
Z novim tarifnim sistemom se bo zmanjšal čas nižje tarife od sedanjih 12 na 11 ur. Poleti bi
nižja tarifa veljala od 22. do 7. ure in od 14. do 17. ure, v zimskem času pa od 22. do 6. ure in od 13. do 16. ure. Za ostali čas veljajo višje tarife, cenejšo elektriko pa bomo imeli še ob nedeljah, če imamo ustrezno stikalno uro.
O kakšnih drugih olajšavah ni ne duha ne sluha. Vsaj za gospodinjstva ne. Veliki industrijski porabniki, ki so poleg vsega še kronični dolžniki elektrogospodarstva so pa že drugo poglavje . . .
bš

Zgornjesavinjska kmetijska y /
zadruga Mozirje	fe1 v L
OBVEŠČA IN VABI KUPCE V POSLOVALNICE
Blagovnica Ljubno tel.: 063/841-020 Elektro Ljubija tel.: 063/831-047 Železnina Gornji Grad tel.: 063/842-016
k nakupu
BARVNIH TV GORENJE 561 PO ZELO UGODNI CENI!
Možnost nakupa tudi na kredit!
POHITITE, AKCIJA TRAJA LE DO 7. FEBRUARJA
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, odprta od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure.
Trgovina z mešanim blagom
Koroika 8 c, Velenje Tel.: 855-998

MURSIC JOŽE
AVTOKLEPARSTVO AVTOLlCARSTVO AVTOVLEKA PRODAJA IN MEŠANJE AVTO LAKOV STANDOX
Zarova ulica 7, Velenje, tel (063) 856-852 fax (063) 856-852
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje ter se priporočamo za madaljnji obisk.
BI TIK FISCHEER - (hotel Paka) MATURANTSKE OBLEKE - tudi po naročilu
Slaščičarirna METKA in NAŠ ČAS nagrajujefcta
»
Z avttobusom
v MINIMUNDUS!
V ZAČETKU I LETOŠNJEGA LETA JE ODPRLA VRATA NA KERSNIKOVI 13 V VELENJU (NASPROTI ERINEE NAME) NOVA SLAŠČIČARNA METKA.
Obiščite jo, poinuja vam več vrst peciva, sadnih kup, osvežilnih napitkov.
Mislili so tudi ina diabetike. Zanje pripravljajo zelo okusno skutino toirto, ob tem pa obljubljajo, da bodo tovrstni program šte popestrili.
Prepričajte se, pri METKI je resnično prijetno posedeti.
Še ena ugodnosst:
Po naročilu lahhko dobite vse vrste tort, potic, tudi jabolčni zavitek in ddrugo pecivo. Lahko pa jih tudi pokličete po telefonu 8555-283 in sporočite svoje naročilo. Slaščičarna M1ETKA bo skupaj z NAŠIM ČASOM nekaj svojih kupccev nagradila, popeljala na izlet v MINIMUNDUS.
KDO IN KAKO LAHKO SODELUJE V NAGRADNI
IGRI?
1.	Slaščičarna METKA bo izžrebala vsak mesec 6 potnikov med kupci, ki boste s kuponom Našega časa vnaprej naročili torto ali drug izdelek v višini cene srednje torte.
2.	NAŠ ČAS bo izžrebal vsak mesec 6 potnikov med kupci, ki boste v slaščičarni METKA s kuponom Našega časa kupili vsaj za 100 SLT.
Nagradna igra traja od 1. februarja do 31. maja 1992.
Seznam nagrajencev bomo sproti objavljali v vsaki prvi številki v mesecu. Nagradni kupon pa boste lahko izrezali iz Našega časa v vsaki prvi in tretji številki v mesecu.

NAGRADNI KUPON
Z avtobusom v Minimundus
Slaščičarna Metka Kersnikova 13, Velenje
NAŠ ČAS
^I^mše
urarstvo
VELENJE
POPRAVILO IN PRODAJA UR GRAVIRANJE
tel.: 063/ 856-952
DIMNIKAK-STVO
Karte IS. V«Mb Tdefea;
•4VSSS-257
Društvo invalidov Velenje
VSE ČLANE IN DRUGE OBVEŠČAMO, DA BO REDNA, LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA V SOBOTO, DNE 15. FEBRUARJA S PRIČETKOM OB 9.30 V DELAVSKEM KLUBU V VELENJU.
Pisarna društva posluje vsak ponedeljek od 15.30 do 17.30 ter vsak četrtek od 11. do 13. ure v društvenih prostorih v Velenju, Cesta bratov Mravljak 1 (blizu trgovine Market na Efenkovi).
Sprejemamo prijave za naše IZLETE, za letovanje v Zdravilišču Atomske toplice ter Čateške toplice in na morju. Pri nas lahko kupite tudi karte za Terme Topolšica.
Društvena članarina znaša 120 SLT na leto.
Invalidi imajo možnost aktivno sodelovati tudi v športnih panogah in to: smučanje, plavanje, streljanje, kegljanje, balinanje, namizni tenis, ribolov in šah. Naši invalidi-športniki se bodo ie-tos udeležili vseh tekmovanj in prvo bo že 23. 2. na Rogli v smučarskih tekih, kamor vabimo vse invalide-tekače saj proga ne bo zahtevna (2 km in 4 km). Vsi invalidi, ki se žele ukvarjati s katerim od navedenih športov, naj se tudi zglasijo v naši pisarni pri športnem referentu!
Naša družina je že zelo velika saj imamo že 3250 članov. Zato pridite tudi drugi invalidi, ki še niste naši člani, da boste združili prijetno s koristnim!
E

R A Trgovina z živilskimi in neživi Is ki m i izdelki, d. d., Prešernova 10, Velenje
KER IMAMO PRETEKLOST JE TUDI PRIHODNOST NflSfl
40 let naprednega poslovanja
eA
E A
E A
Smo mlad, vendar uspešen in ambiciozen kolektiv. Organizirani smo v delniško družbo s šestimi podjetji na slovenskem, hrvaškem in vojvodinskem prostoru. Svoje sodelovanje razširjamo z italijanskim in avstrijskim partnerjem. Zastavljena strategija in cilji družbe terjajo od nas dobre rezultate, zato iščemo kreativne, podjetniško usmerjene vrhunske strokovnjake
MANAGERJE
v
na področju marketinga, ekonomike, komerciale, organizacije in zunanje trgovine.
Z izbranimi sodelavci bo sklenjena managerska pogodba z jasno opredeljenimi cilji, nalogami, odgovornostjo in dogovorjeno plačo.
Če ste ambiciozni in vas sodelovanje z nami zanima, se nam v roku 10 dni po objavi pisno predstavite na naslov: ERA d.d., Kadrovski oddelek, Prešernova 10, Velenje.
E A
lii^Bii^^iiil^^Sllilllilllll^
1
GOSTIŠČE PRI KOVAČU
Nudimo vam tople malice in jedi po naročilu.
Delovni čas: vsak dan od 9—21, ob nedeljah od 12—20 ob sobotah je zaprto
Tel: 856-926
BISTRO CALYPSO Bevčeve 20/a
Vabimo vas v nov bistro Calvp-so. kjer boste ob izvrstni ponudbi vseh vrst pijač deležni dobre glasbe in obilice zabave.
Tel.: 857-410
AVTOSERVIS ŠKODA, ZASTAVA AVTO LIPNIK
Jože Lipnik, Škale 66 d, Velenje Telefon: 063/853-100
Cenjene stranke!
V želji, da čimbolj približamo kupcem vozil Skoda in Zastava vse prednosti, ki jih ponujajo omenjeni avtomobili, vas obveščamo, da je pričel obratovati specializirani servis za vse vrste vozil Škoda in Zastava.
Ponujamo vam vse, kar potrebujete za vaš avto:
—	avtomehaniko, avtoopremo
—	v kooperaciji pa tudi avtokleparstvo in avtoličarstvo Priskrbimo vam tudi vse rezervne dele!
d.o.o.
AVTO Rokis JOŽE ROŠKAR
Žarova 25, Velenje (pri Gorenju) Telefon: 855-079
Spoštovane stranke!
Čas, ki prihaja, zahteva od nas maksimalno angažiranje na vseh področjih, ki jih zahteva vzdrževanje in popravilo vaših avtomobilov, zato vam pri nas ponujamo vse, kar potrebujete za vaš avto domače ali tuje proizvodnje:
—	avtokleparstvo, delo na ravnalni mizi
—	avtoličarstvo, Sikkens ličarski materiali in barve, peč za lakiranje
—	rezervni deli za vse tipe avtomobilov
—	avtovleka, ki je za naše stranke brezplačna do 20 km
svetovalna služba pri nakupu avtomobila
—	ocenitev za zavarovalnico pri nas
Pridite, prepričajte se o kvaliteti naših storitev!
Hrastovec 24 r VELENJE	NISMO MOČNEJŠI SMO PA UGODNEJŠI
—	nudimo vse vrste posredniških del, —	proizvodnjo kovinskih izdelkov, —	prodajo na debelo, še in še pa še!	
- PRODAJO PREMOGA PO NAJKONKURENČNEJŠIH CENAH TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE S PREVOZOM ALI BREZ	
Tel./fax: 063/893-715 od 7. do 15. ure izjemoma tudi brez časovnih omejitev!	
FORI FORI FORI FORI	FORI FORI
KULTURNI CENTER »IVAN NAPOTNIK« VELENJE
Na podlagi 9. čl. Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. 1. SFRJ, št. 60/89)
objavlja
prosta dela in naloge
KUSTOS GALERIJE
(za nedoločen čas)
Pogoji: — višja ali visoka izobrazba — zgodovina umetnosti
—	1 leto delovnih izkušenj
—	poznavanje računalništva
—	3 mesece poskusnega dela
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-ljejov 8 dneh po objavi na naslov:
Kulturni center »Ivan Napotnik« Titov trg 4 63320 Velenje
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. ' Velenje__
Nove obrestne mere za tolarsko varčevanje občanov
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. februarja 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:
	letne obrestne mere	mesečne obrestne mere
Tekoči računi občanov	87,34%	5,10%
Žiro računi občanov	87,34%	5,10%
Hranilne vloge na vpogled	87,34%	5,10%
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	271,35 %	10,95%
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	278,17%	11,11%
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	284,98 %	11,27%
Depoziti, vezani od 10 do 19 dni	240,69%	10,20%
Depoziti, vezani od 20 do 29 dni	244,10%	10,29 %
Depoziti, vezani od 30 do 90 dni -	depoziti do 50.000,00 SLT -	depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT -	depoziti nad 100.000,00 SLT	250,91 % 254,32 % 257,72 %	10,46 % 10,54% 10,63%
Depoziti, vezani nad 3 mesece -	depoziti do 50.000,00 SLT -	depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT -	depoziti nad 100.000,00 SLT	250,91 % 254,32 % 257,72%	10,46% 10,54% 10,63%
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	261,13%	10,71 %
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	271,35 %	10,95%
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	308,83 %	11,80%
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	356,52 %	12,78%
PIŠE: SAŠO TEKAVEC
rovanj
III. nadaljevanje
Spet vlak. Jaroslavskaja. Moskva via Peking. Obrazi, ki smo jih mogoče že srečali kje v mestu, ponekod v Budimpešti, so pred Bolšojem trgovali z vstopnicami? srečevali Stanislave, Fjodore, Borise, Larise? tovorili ruski šampanjec in kaviar? se bomo še vračali na moskovske bulevarje? bili srečno vrnjeni?
Čakalo je okoli štirinajst vagonov, mi nekje na sredini v drugem razredu, spredaj prvi, kjer je Korejec Kim z mladoporočenko, indijski maharadža in še dva Belgijca, ki sta imela brata na Siciliji in smo se ju iz razumljivih vzrokov izogibali. Potem so se postaje zvrščale kot v sanjah dremave-ga železničarja: Ufa, obelisk na Uralu, Krasnojarsk, Ulan-Ude, Changchun, provinca Beijing, sestop.
Iščemo številke, se posvetujemo z načelnico vagona, ki skrbi za vrelo vodo v ogromnem kotlu na začetku vsakega vagona, ne vemo, kam s Konradom, ki je naletel na kuriozno kombinacijo treh Mongolcev v drugem vagonu, od katerih je privlekel tajvan-ski vvalkman in bolečine v želodcu. Na kraj pogajanja pritečejo kar štirje Evropejci, pa ni pomagalo. Počakati bo treba še kakšen dan, Konrad, potlej te že premestimo. Magda in Dare sta skupaj, pa še Bobby in sekretarica pri tridesetih, ki je imela svojega šefa »businismena« — kot nemogoče tekoče izgovarjajo najimenitnejši kitajski poslovni partnerji svoj status international, v kabini, kjer treščim jaz. Mister Cheng me promptno vpiše v register hitrega kurza kitajščine. Ta odli-čnik z veveričjim nasmehom je dosti potoval, veliko razumel, vzorno skrbel za naše bilateralne odnose, mene kasneje premestil k M&D, svojo asistentko pa k sebi in še k dvema pomočnikoma, ki sta na skupinskih fotografijah tiho rastla iz ozadja. Spoštljivo pripoveduje o svoji mladi ženi, ki ga čaka v Shenyangu, s pravo francosko politeso. Bobby izkuša Dareta in rahlo variira Dylana, Magda obožuje islamske hit parade, mož, za katerega sem bil ves čas v skrbeh, pa mora jesti mongolske safalade. Bobby obvlada tudi teksaški dialekt, kadar govori o frizeriji sem prizanesljiv s komentarji, saj imajo tudi Američani nežno dušo.
V jedilnem vagonu naletim na Kanadčana Roberta (ga videl že na Madžarskem), prisede cirku-sant Ledyierd, ki je Magdi goto-
vo ostal v spominu in mister Cheng, nejevoljen nad rusko postrežbo — jedilnik s petimi jedrni. Kuha čaj in namaka rezance v vročo vodo — instant Mian Tiao, vmes veselo čeblja. Onstran v nekem mirnem severnjaškem slogu družina z lepo Kitajko v beli svileni tuniki. Pa Španca: Ramirez in Mercedes, postavljajoč Konradovo portugalščino na laž. Postaje, kjer stojimo petnajst minut, si hladimo noge s površno nataknjenimi obuvali, skačemo v kratkih majicah, Američani čez kolebnice, Nemci za sibirskimi kolači, mladež, ki nudi vodko in rdeče zvezde, nekdo sprašuje po kalašniku, že pade prvi, ki je treznost iskal v snežnem objemu ...
Že dve noči drvimo naprej proti vzhodu. Bobby mi je napravil čudovit čop na glavi, ja, že tedaj, ko seje vrnil Konrad in dahnil vame deciliter vodke, da me je opogumilo. No, mladi dami je bilo ime Moon, rojena v Severni Koreji, bila na počitnicah v Moskvi, zdaj potuje nazaj k svojim staršem v Harbin. O podrobnostih nisem spraševal. Stavke sva izmenjala v dolgih urah vožnje, naslonjena s pogledi na gole breze in sibirsko tajgo: ni jih bilo veliko. Pred pol leta mi je poslala kitajsko-angleški učbenik, danes sem pozabil še tistih par besed, ki sem jih uporabljal na cha-oyangmenneiski ulici. Težko je voditi sentimentalen pogovor v krogu njene družine, ki budno pazi na vsak prenagljeni gib in podobno. Njena mama mi je naklonili! na stotine nasmehov, oče prav toliko priklonov, samo brat je bil pretirano kuratorski do svoje sestre, ki je izkazovala najbolj očarljivo gracijo, da nT mogel brzdati svoje ksenofobije. In vendar tradicionalno umirjen, zadržan. Magda seje v tisti uri in pol velikokrat podala na začetek vagona po vodo, mimo kabine številka 19, zato je brat odkrito vprašal, če je mogoče moja žena. Pa smo že prispeli v Omsk, pozabili na kramljanje ob čaju, hiteli na sibirski mraz . . .
V ozkem prehodu oz. spoju dveh vagonov poln ledenih za-
plat je Jurij prodajal skladki šampanjec. Vkrcal se je za postajo ali dve z zabojem buteljk. Uspelo mu je izvabiti 10 mark od Konrada, ki je že tedaj podlegal vodki. Kot kakšen pelegrin je Rus prejemal denar, sramežljivo, šepetaje zaupljivo. Jane je mislila, da je njihov, pa je bil naš človek. Bobby je sklatil na en kup Katalonce in Korzičane, Lyonce in Hamburžane, bilo je še ducat baptistov in hindujec, ki mu je bila pijača sveta stvar. Pravzaprav se ne spominjam dobro, kako se je končalo s šampanjcem, ker sem imel v glavi rdečo kitajsko vino in Daretovo priporočilo, da whisky pomaga. Konrad je privlekel karte za poker, uporabljamo forinte in dinarje, Dare zdravi s požirki, valute kajpak vrednotimo enotno (gotovo edini na svetu, ki rublje bratimo z dolarji), kmalu že zastavim povratno karto treh Slovencev iz Kranja, ki so mi zaželeli ob odhodu srečo in dobro prodajo v Pekingu. Če ne, pa poskusi v Hong Kongu. Daj za dvesto ali sto petdeset. OK. Imej se. Izgubljam forinte, izgubljam dolarje, izgubljam karte povratne in še gledališke, vse papirje, dokumente, nazdravljam Magdi, ki se samo krohota, nazdravljam svojim kartam, ki jih v tej pijani druščini že lažje kombiniram, in skozi noč v naslednje jutro marsikaj nazaj dobivam.
Jurij se prikaže s človekom, ki je oboževal Borodina, mi kazal, njegove slike, značke, se težko izognil vojaškim epoletam, starim kovancem, preperelim bankovcem, še iz časov pred Auroro. Opoldne, ko človek zdravi glavobole, sortira svoj inventar, ko Magda in Dare konkvistadorsko snujeta plane s popotno biblijo — Lonely Planet izdaja Kitajske (s Konradom sva se zanašala na svoj instinkt), ko ravno želim preobleči kavbojke, ki so prestale že mnoge krokarije, se tisti po-stavnež Ivan moledujoče vrže na sakralni jeans. Dvakrat se je še vrnil, tečnoba, numizmatično prepričeval, glasno oboževal sinjo barvo, zavrnil kitajske mana-gerje zaradi čudnega kroja, da
sem na koncu popustil in odprl svoje srce za mučeniško hrepenenje. Na naslednji postaji je skupaj z Jurijem izginil. Ostale so mi tako samo stare zguljene hlače in dolge smučarske žabe, ledvični pas, nekaj majic, volnena jopica, kuhalnik in še neke drobnarije (med njimi tudi dežnik) ter naslov njegovega prijatelja v Moskvi, ki ga nisem nikoli potreboval. A vlak beži naprej. _
Irkutsk. Vozimo se mimo Baj-kalskega jezera, nekaj ur tik nad obalo, ki dočaka majhne vale in buri asociacije Jadrana. Pokrajina odprta, zračna, atmosfera v vlaku zadušljiva, tesna. Človek po štirih dneh vožnje postaja že nestrpen, vedno dlje sloni na oknih, vegetira ob monotonih prizorih, ker se mu ves svet izrojeva v brezobličje. Piše dnevnik, ali pa postopa po hodniku, ampak ne z nameno, da bi motril na številko 19, pač kar tako iz čistega dolgočasja. Pa odpreš vrata, za katera se nisi dosti menil, ker so bila vseskozi zaprta in si včasih prisluškoval pritajenim šumom, a je hodnik prestregel tvojo radovednost, te povlekel. In zdaj stojiš, ko zasačiš turkmenski narod,-kako se mlati med seboj; nekomu teče kri iz nosa in še višje, prerivata se proti izhodu, se umakneš, letijo udarci, moški, ki krvavi, uporablja nizke brce z nogo, se malo čudiš in čisto pre-tepaško razvnemaš. Nakar tretji, ki je videti povsem miroljuben, zdajci vskoči mednju, gorostas in golorok razmeji srboriteža in te povabi v goste. Kaj boš storil! Konradu so se dvigovale safalade (verjetno mu je bilo že marsikaj jasno) in je samo zamahnil z roko, meni pa je presenečenje omrtvilo vsakršen odpor. Njihov jezik nerazumljiv, gestikuliranje ezoterično. Kiklop, Tolik po imenu — razsodnik, je klatil za silo rusko, oni drugi — izzivalec nič, tretji — izzivanec s prebito arkado pa sploh nič. Zapirajoča vrata kabine so utrnila še poslednji kos jezera. Sam med njimi. So tudi starejši, a čisto nedovzetni za občečloveški humanizem, utopeli. Mnogo, mnogo torb in najrazličnejše kramarije pod leži-
šči. Karamelni, od kajenja razje-deni obrazi. Izzivalec, ki nosi temno zeleno trenirko, tu in tam oznamovano z rdečimi madeži, spominja na nogometnega vratarja iz tretje lige. Ali je dobriči-na? Predme postavi veliko sko-delo zvrhano vodke, potegne s palcem desne roke od enega ušesa do drugega in s kazalcem tleskne ob sekalce (demonstracija česa? Ali mi preti britvica po tem, kar sem videl?) Tolik je nasmejan, vendar ne morem razbrati ničesar. Pijem kot utrjen škotski pivec, oni spet kaže in zahteva do dna. Pijem, naliva, se branim, njegov vrat, torej pijem naprej.. . Tlolik privleče kitaro in zapoje najlepšo pesem na vlaku, pesem o cvetočem Uzbekista-nu, o lepih mladenkah, o melanholiji taškentskih postopačev. Sledijo safalade, paprike in me-denjaki. Delirium tremens .. . Nesposobnega za komunikacijo, kulturno asociacijo, vseobčo uni-fikacijo, podvržen Daretovi tran-slokaciji in Konradovi koordinaciji ob Magdini benevolenci, dočakam konec dneva, ne da bi vedel, kakšno zlato jamo sem odkril Daretu (inspiracija, inspiracija!), kakšno reportažo omogočil Magdi, kakšno odo spisal Uz-bekistanu. Kakšen dan! Konrad mi tišči njihove torbe izza hrbta, omenja carinike, torej nekakšna kupčija s temi mešetarji, ampak Tolik je Daretu izredno pri srcu, ima že njegov naslov, vabljen je v Taškent za pomlad ali poletje naslednjega leta, tako se utrjuje prijateljstvo, krepi sloga in duh internacionalnosti, o Popotnik.
Storil se je večer, ko smo prispeli v Zabajkalsk in z nosom že drezali na kitajsko stran, se spogledovali z napisom »Bank of China«. In res? Absoluten preobrat sveta. Ta krasni novi svet. Ta Kitajska. Spomin izvrže na površje prvi dogodek: ženska v zeleni uniformi s spodvito kito pod šapko, orientalski salon, ves šegav, ornamenten, usnjen in nekaj podobno mahagoniju, cvetličarn lončki iz porcelana in bujno rastlinje, poleg menjalnice še prodajno mesto za živila, spo-minčke, pločevinke s pijačo itd., prvi stik z yuani, kitajski papir — krhek in prosojen, in ljudje, pravi avtohtoni Kitajci, majhni, drobni, prijazni. Uzbekistanci nam kažejo svoje vratove in alkohole »product from China«, razumemo znane namige (razvo-zljane pivske geste in skomine), ampak to nas ne zanima več. Ljudje — Kitajska! Še dve noči. Priklopijo nam jedilni vagon s
kitajskimi kuharji, ruskega puščamo za nami. Drvimo proti ju-«gu, zjutraj smo že v Harbinu. Moon mi podarja svojo sliko iz Leningrada, njen brat prevzema kovčke z etiketo Shun Shi Ning, kristalen zrak izrisuje štiri drobne figure, ki se izgubljajo v dvo-milijonskem mestu, odhaja v rdečem žametu. Heilongjiang, ali te bom še kdaj videl? Nekateri pa šele vstajajo.
Vlak drdra naprej.
Nestrpnost narašča. Dan v načrtih, pozabah, zapiskih. Zadnja večerja z mister Chengom. V pričakovanju snidenja. Mrak se je že spustil nad ledeno Mandžurijo, nad zmrzjene poljane in prostranstva. Shenyang. Mladi ženi sije v obraz postajališka svetloba. Otrok v kožuhovinastem kožuhu srečuje očeta. Sekretarica mi daje vizitke in pozdrave. Izgubimo businismena z nasmehom veverice. Slike preskakujejo ena drugo.
Noč. Pripravljamo prtljago. Magda pijana v drugem vagonu pri hčerkah gospoda von Klei-manna. Ledyierd išče Roberta. Kanadčan stavi na srčevo damo. Plačuje z rublji, ampak vse se prehiteva. Nizozemci ne spijo. Mercedes spregleda Konrada, ki hiti h kotlu, kjer se prerivata Nemca. Mongolci pospravljajo poslednje zaloge dimljenega mesa, Uzbekistanci zapeljujejo Dareta, premeščamo torbe, pade odločitev: Dare odide s Tašken-ci, jaz s Konradom po instinktu, Magda želi v Šanghaj.
Jutro. Zbiramo rjuhe in odeje, šivamo nogavice. Higienske vrste pred toaleto. Slonimo na šipah z obrazi, izmaličenimi od utrujenosti. Prve pekinške hiše. Spominjam se opečne barve in krem ni-anse blizu nasipa, že na nogah, leno obzorje, dokumenti na varnem, denar v majhni torbici za pasom, mastni lasje. Jane mi napiše naslov na staniol ameriške čokolade, Bobby spominja na padalca, Jacquesu podarjam dinarje. Magda se zdelana in poležana naslanja na kabino številka 19, Konrad v naglici, ko se vrača mimo paničnega Ramireza, izgubi besednik kitajskih jedi, safian se plete pod nogami, Dare otovorjen z uzbekistanskimi torbami, ali se že ustavljamo? Na praznem vlaku samo še načelni-ca vagona po imenu Čang Wen, ki mirno sortira priimke v navpični stolpec po abecednem redu in se nič kaj dosti ne ozira na ogromen rdeč napis: PEKING.
(nadaljevanje prihodnjič)
Mesec kulture v mozirski občini
Priprave so sklenjene
Tako kot že mnoga leta do-sedaj, bo tudi letošnji mesec kulture v mozirski občini poln kulturnih doživetij. Ljubitelji petja, gledališča in drugih kulturnih dejavnosti si bodo po vsej dolini imeli možnost ogledati preko 20 kulturnih prireditev.
Otvoritev meseca kulture bo 7. 2. v Delavskem domu Nazarje, kjer bodo podelili zlate plakete ter priznanja zaslužnim kulturnikom občine Mozirje. Manjkal seveda ne bo Mešani pevski zbor PD Mozirje, pričakujejo pa tudi gosta večera Načeta Junkar-ja. Pa tudi sicer bodo imeli pevski zbori — tako mešani, moški in ženski — skozi vso kulturno dogajanje pomembno vlogo.
Posebej omeniti pa vsekakor velja glasbeni večer baročnih skladateljev predvajan na CD ploščah ter jubilejni koncert Godbe na pihala občine Mozirje s podelitvijo Gallusovih priznanj.
Gospod Aleksander Vide-čnik bo v dokumentarni razstavi ter s predstavitvijo knjige IZ RODA V ROD predstavil ljudske godce v dolini; gledališka skupina PD Gornji Grad pa bo uprizorila veseloigro Jureta Kislingerja VESELE ClRE-ČARE. Mesec kulture bodo zaključili v župnijski cerkvi v Lučah s koncertom Mešanega komornega zbora ARTES LIBE-RALES iz Ljubljane. Vredno ogleda!
M. Mija Pečnik
Najprej ti slečejo hlače, potem pa ti še rečejo, da moraš zategniti pas. Žarko Petan
Prišli smo do da a. Končno trdna tla pod nogami.	Aleksandar Baljak
Zgodilo
seje
• •
6. FEBRUARJA \ LETA 1954
V Savinjskem;m vestniku so precej prostora namenili problemu osnovnega šolsolstva v takratnem šoštanjskem okraju, zato je prav, da tudi mi p' pogledamo kakšni so bili problemi družbe in šolnikov pred štiriridesetimi leti:
»Ko stopamcio v novo polletje na naših osnovnih šolah, je dobro in potrebncno, da bežno pregledamo prehojeno pot v prvem polletju, da b tako spoznamo uspehe in neuspehe, ki so se precej nazorno pcpokazali v tej dobi. Na vseh osnovnih šolah v okraju Šoštanj je e 3772 učencev. Dečkov 1982, deklic pa 1790. V 101 oddelku jee 224 razredov v 76 učilnicah. Lastnih učilnic premorejo šole 661, petnajst učilnic pa je najetih. Vidi se, da primanjkuje šolskkih poslopij. Problem šolskih poslopij bo delno rešen že letoss, ko nameravajo posamezni občinski ljudski odbori s pomočjejo okraja graditi nove šolske stavbe v Paki, Šmartnem ob Pakki in Nazarjih. Nekaj pa bo že letos dograjenih in sposobnih,i, da bo lahko v njih pouk.
Uspešno je kkončalo v prvem polletju 76 % otrok. Uspeh je nekoliko boljši kcot je bil v lanskem polletju. Pri nekaterih šolah se kaže dokajj lep uspeh, kar se lahko smatra kot postopni dvig kvalitete poiuka. Mogoče je vzrok tudi v tem, ker so letos šole z učnimi mročmi kar zadovoljivo zasedene. Negativnih je bilo v prvem pollletju 22%, neocenjenih pa skupno 2%. Odstotek neocenjenih jje sorazmerno precej velik, pač posledica bolezni, delno pa kirivda onih staršev, ki ne pošiljajo v šolo onih otrok, ki bi moradi po novi uredbi hoditi še osmo leto v šolo.
V splošnem lahhko trdimo, daje učiteljstvo storilo svojo dolžnost v polni merij, posebno še, če pomislimo, da visi skoraj vso izvenšolsko delo na ramah učiteljstva samega.«
Primerjava uučnih uspehov takrat in danes bi bila silno zanimiva, čeprav veerjetno nerealna, zadeva!
Članek z nasslovom »O delu TVD Partizan Velenje« je bil prav tako objavljeen v isti številki Savinjskega vestnika:
»Ni še dolgto, odkar je telesno — vzgojno društvo Partizan podalo obračiun dela na rednem letnem občnem zboru. Vsi oddelki so pretekklo leto pridno delali. Pripravili so telovadno akademijo in javini telovadni nastop. Oboje je bilo na zadovoljivi višini. Orodina vrsta je gostovala v Šoštanju, Paki in Na-zarju. Skratka, telovadci so nudili pomoč, kjer je bilo potrebno.
Mnogo je društvo pazilo na razvoj lahke atletike. Na okrajnem lahko — atletskem prvenstvu je mladinska ekipa postala v peteroboju prvak okraja. Vse to govori o delavnosti društva, ki je bilo poleg Mozirja najdelavnejše v okraju. Oprema telovadnice je izpopolnjena. Nov konj, blazine, krogi, itd. so rekviziti, ki jih je ob pomoči elektrarne in sindikata rudnika društvo nabavilo. Treba je pohvaliti požrtvovalno delo tov. Hudovernika Eda in vsega vaditeljskega kadra. Pri delu v telovadnici in sami organizaciji pa pomaga kar šest učiteljev.
To leto bo društvo poskušalo pomnožiti število telovadnega in podpornega članstva. Društvo želi, da bi v telovadnico zahajali tudi člani vseh ostalih športnih sekcij. Prav posebno pa želi, da bi se za telesno — vzgojno delo zanimali predvsem starši, ki jim ne sme biti vseeno, kako se bo njihov otrok razvi-jal.«
Če hoče mesto Velenje nekaj pomeniti v novi državi, bo moralo mnogo več storiti tudi na športnem področju. Menim, da je ustanovitev takega ali podobnega društva zopet zelo aktualna in potrebna.
leta 1959
V Slovenskem poročevalcu pa so na ta dan, v enem samem članku, hkrati objavili, kar dve popolnoma različni novici iz naše doline:
»Letos bodo zgradili v šoštanjski občini 316 stanovanj, od tega samo v Velenju nad 260. Na novo bodo začeli graditi le 36 stanovanj. V glavnem bodo vsa stanovanja, ki so jih začeli graditi lani, letos dograjena. Letos 22. 2., bo preteklo 15 let, odkar je padel v Zavodnjah nad Šoštanjem partizanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh. V Šoštanju se že pripravljajo na komemora-cijo.«
Temu bi lahko rekli: »Dve muhi na en mah!« ali pa »Z le-v0r0k0 !<<	damijan kljajič
0 0 V
Piše: Ivo Stropnik
»Literatura je posel v katerem moraš
neprestano dokazovati svoj talent
ljudem, ki ga nimajo.«	(j. Renard)
MOHORJEVA DRUŽBA iz Celovca je izdala dve knjigi dnevniških zapiskov slovenskega pisatelja na Koroškem Vinka Ošlaka: Saj ni bilo nikoli drugače. Prvi dnevnik je pisan v slovenščini, drugi pa je posebnost — napisan je namreč v univerzalnem jeziku esperanščini in je hkrati tudi prvi tovrstni jezikovni »izdelek« v tem literarnem žanru.
V Ljubljani je v januarju umrl vidni predstavnik sodobne slovenske poezije, pesnik Jure Detela (1951-1992), avtor refleksivne lirike (Zemljevi-
di, 1978), velik človekoljub, med prijatelji živali spoštovani posebnež.
Mariborska založba Lokvanj je izdala kratek roman Potrpežljivost ribe, knjižni prvenec Jadranke Žiberna. Gre za generacijski izziv, fabulativno drugačno razumevanje materinstva, knjigi pa je zadan občutni ton ženskega osvobajanja, ki se kaže za prozo z nevsakdanjim jezikom in hkrati na svojstven način oblikuje pro-testnost ali zagrenjenost do družinske nesprošče-nosti, ki jo ukaluplja širša družbena skupnost, iz ka-
tere se je zaradi drugačnih nazorov pač treba samoiz-ločiti. Pisano z nesenti-mentalnimi drobci spominov.
Dolenjska založba pripravlja ob šestdesetletnici slovenskega pisatelja Pavleta Zidarja jubilejno izdajo njegovega znamenitega romana Oče naš, ki je že ob prvem izidu (1967) s sugestivnim orisom kmečkega življenja po vojni odmevno posegel v literarni tok slovenske povojne pripovedne proze.
Državna založba Slovenije je s knjigo obeležila tudi minulo Mozartovo leto. Prevod »Mozartovih zlatih let« ameriškega mu-zikologa H. C. Robbinsa Landona je razkošna in hkrati bogato dokumentirana knjiga o glasbenem fenomenu, ki nam ganljivo in presenteljivo razkri-
va njegovo življenje, skladateljeve motive in čas, v katerem je ustvarjal in ga občutno prehiteval.
Z nekaj novimi imeni mlade slovenske proze se lahko srečate ob prebiranju prvega zvezka letošnjega letnika literarne revije Sodobnost.
NOVI PREDLOGI ZA BRANJE:
—	Aleš Debeljak: Temno nebo Amerike, esejistična razmišljanja
—	Else Lasker — Schueler:Lirika
—	Zvone Modrej: Sreča je metulj
—	France Pibernik: Jutro pozabljenih, (ant. padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih in pozabljenih)
—	Brecht: Pesmi (Založba Drava).
Partljičev »jastreb«
Da je zanimanje za kulturno življenje na podeželju kljub nehvaležnim časom še zmeraj precejšnje, so pokazali minulo nedeljo prebivalci Šentilja, ko so do zadnjega kotička napolnili dvorano tamkajšnjega doma krajanov, kjer je dramska skupina domačega prosvetnega društva »Enotnost« uprizorila znano Partljičevo delo »Oskubite jastreba«.
Tone Partljič je to gledališko delo napisal v času velikih političnih sprememb, ko so mnogi, ki so desetletja krojili našo usodo, kar čez noč pozabili na svojo politično preteklost in pripadnost in se pričeli klanjati tistemu, po katerem so še včeraj skoraj pljuvali.
Mladi igralci od katerih so mnogi tokrat prvič stali na oderskih deskah so se zelo potrudili, da je igra, ki je pravi izziv in slika današnjega časa kljub skromnim finančnim in materialnim sredstvom dobro uspela. Zakar pa ima prav gotovo veliko zaslug Vitko Pungartnik, ki je v to delo vložil veliko truda in časa, in zelo uspešno odigral vlogo režiserja.
M. Hrusti
KUD Svoboda Mislinja
Praznični februar
V Mislinji bodo v času od 1. do 8. februarja 1992 potekale v Kulturnem domu v Šentilju kulturne prireditve.
Ko smo se pogovarjali z g. Petrom TOVSAK-om, predsednikom kulturnega društva, nam je ob prazniku in vsebini praznovanja povedal naslednje misli:
Ko se sprehajamo skozi čas po naši stavbi, se s spoštovanjem in trpkostjo občutij spominjamo velikih mož slovenske kulture, ki so v svojem času s polnostjo svoje duše in ustvarjalnosti sidrali nosilne stebre slovenske kulturne bitnosti.
Spomin pohiti v čas prve javno izgovorjene in zapisane slovenske besede, prve slovenske knjige, do stvaritev, ki so našle mesto v svetovni kulturni dediščini.
Slovenija kot najmlajša država ponosno vstopa v kulturni prostor Evrope. Nismo praznih rok, naša moč in samozavest rasteta ob plodovih naše kulture. V evropski katedrali kulture paradi-rajo Gallus, Prešeren, Župančič, Cankar, Wolf, Plečnik,... še več
jih premore Slovenija ob bok kulture Evrope in sveta.
Ne najmanjši delež k temu je dodal Fr. Ks. Meško, kateremu v spomin posvečamo letošnji kulturni praznik v Mislinji. Rojen v Slovenskih goricah, je ustvarjal na Koroškem, najdlje in do smrti na Selah pod Uršljo goro.
Njegova dela so izraz slovenske duše, prej otožne pesimistične kot vesele. S predstavitvijo njegovega dela odpiramo dejavnost literarnega kluba v Mislinji, dramsko dimenzijo Meška pa bomo prikazali z uprizoritvijo njegove drame »PRI HRASTOVIH«.
Kulturno življenje v Mislinji ima že več kot petdeset let tradicijo. Kraj z malo prebivalci ima dva pevska zbora, dve gledališki skupini, godbo na pihala in literarni klub. Ob praznovanju letošnjega praznika so še posebej ponosni, saj je njihov član gledališke skupine, Franc TOVSAK, ki že 35 let deluje v društvu, prejel občinsko kulturno priznanje — Bernekarjevo plaketo, za vrsto uspešno odigranih vlog slovenskih ljudskih likov.
KUD SVOBODA, Mislinja
FEBRUAR 1992
Sobota, 8. februarja, ob 19.30
dom kulture Velenje SVEČANOST
ob slovenskem kulturnem prazniku
Program: gledališka predstavitev Mlinškovega berila avtorjev J. Hudalesa in I. Stropnika
Sodelujejo: Tajda Lekše, Ivan Lotrič, ŠFS Koleda in Rudarski oktet
Slavnostni govornik: dr. Matjaž Kmecl
Petek, 14. februarja, ob 19.30
dom kulture Velenje Andrej Trampuž: AFRIKA
med življenjem in smrtjo video in diapozitivi
Pet absolventov medicinske fakultete v Ljubljani je od novembra 1990 do marca 1991 pomagalo podeželskim bolnicam v Zambiji. V krajih, kjer ne poznajo zdravnikov in medicinskih sester, so se srečevali z nenavadnimi boleznimi in tradicionalnim zdravljenjem afriških vračev. Kako so pri tem pomagali afriškim domorodcem bomo spoznali v enournem predavanju našega ro-
jaka Andreja Trampuža. Vstopnice 100 SLT.
Sobota, 15. februarja, ob 19.30
dvorana glasbene šole v Velenju za glasbeni abonma in izven irena grafenauer, flavta maria graf, harfa
Koncert obeh svetovno znanih umetnic bo svojevrstna poslastica za naše abonente in druge poslušalce. V prvem delu bomo slišali sonati J.S. Bacha v C-duru in v g-molu ter sonato W.A. Mozarta v C-duru.
V	drugem delu bo na sporedu najprej Sonatina slovenskega skladateja Petra Kopača, napisana za favto solo. Sledil bo Faure-jev Inpromtu v Des-duru za harfo solo in Ravelova Habanera ter Pavane. Umetnici bosta koncert zaključili z ljubko skladbo J. Francaixa Cingue picoli duetti.
Vstopnice 400 SLT, mladina 300 SLT.
Petek, 21. februarja, ob 18.00
dom kulture Velenje Bencik Dare: bližnji vzhod
Izrael, Egipt, Grčija dapozitivi
V	ciklusu predavanj Bencik Dareta — štiriletnega potovanja,
dela in študija — se bo zvrstilo pet predavanj, ki bodo na sporedu ob petkih zvečer. Najprej bomo spoznali Bližnji vzhod, nato pa Severno Ameriko, kjer bomo potovali z motorjem od New Yorka do Nikaragve.
V tretjem predavanju bomo potovali po Latinski Ameriki (Srednja Amerika in Ekvador, Peru, Bolivija, Brazilija, Argentina in Čile). V četrtem bomo znova potovali z motorjem po Novi Zelandiji in Avstraliji. V zadnjem potovanju pa bomo spoznali azijske države, Indonezijo, Tajsko, Indijo in vse do Turčije. Vstopnina 100 SLT.
Petek, 28. februarja, ob 18.00
dom kulture Velenje Bencik Dare: SEVERNA AMERIKA z motorjem od New Yorka do Nikaragve Diapozitivi Vstopnina 100 SLT.
Ponedeljek, 2. marca, ob 18.00
dom kulture Velenje za mladinski abonma in izven skrivni dnevnik jadrana krta
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Režija: Duša Škof
Angleška mladinska pisateljica Sue Tovvnsend piše zabavno in se norčuje iz vsakdanjega življenja v katerem se najlažje prepoznajo predvsem tinejdžerji: starši, šola, prve ljubezni in težave, ki izvirajo iz nje, duhoviti songi, vse pa zapisano v sočnem jeriku današnjih srednješolcev s
primesmi melodrame — full od-štekano, res! Vstopnice 300 SLT.
Četrtek, 5. marca ob 19.00
knjižnica Velenje mila kačič kulturni večer
srečanje s slovensko ženo, gledališko igralko in pesnico. Vstop prost.
Četrtek, 19. marca, ob 19.30
dvorana Glasbene šole Velenje Za glasbeni abonma in izven dubravka tomšič klavir
Lani je Dubravka Tomšič gostovala v ZDA, kjer je imela recitale v New Yorku in Bostonu. V New Yorku je posnela 2 novi CD plošči z deli L. van Beethovna in z deli W.A. Mozarta, ki je izšla na Mozartov rojstni dan (27. januarja 1991).
Dubravka Tomšič je redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani in član žirij mednarodnih glasbenih tekmovanj.
Vstopnice 400 SLT, šolska mladina 300 SLT.
verona 1992
Tudi letos bomo obiskali ve-ronski operni festival in sicer:
Četrtek, 23. in petek, 24. julija: Verdi: aida.
Četrtek, 20. in petek, 21. avgusta: Puccini: la boheme.
Predvidena cena 200 DEM. možno obročno plačevanje, pri-čenši od februarja do novembra, 10 x 20 DEM, v tolarski protivrednosti. Prijave in obrazce imajo v pisarni kulturnih prireditev, dom kulture, Titov trg 4.
Kulturni center Ivan Napotnik
M08EDDWE
KATERA JEZERA IMAMO V SLOVENIJI?
Velenjskih že ne i
f
Na gornje, na videz zelo pre-, prosto vprašanje, me je napotil Statistični letopis Republike Slovenije 1991, ki na 642 straneh posreduje obilico koristnih podatkov in informacij o naši republiki. Podatki so po tematiki razvrščeni v 37 poglavij. V poglavju »Ozemlje in podnebje« je navedeno tudi 9 jezer v Sloveniji, od največjega Cerkniškega (2.400 ha) do Završni-ce (4 ha.) Pozoren bralec pa med njimi zaman išče vodne površine v Šaleški dolini, čeprav niso majhne in se zaradi aktivnega rudarjenja iz leta v leto večajo.
Ker gre za osrednjo, najširšemu krogu uporabnikov namenjeno publikacijo, ki je konec lanskega leta izšla že tridesetič,
Ognjg m podnDK
omenjene pokrajinske značilnosti v občini Velenje pa še vedno ne pozna — prizna, sem se pozanimal po razlogih za »skrivanje« šaleških vodnih bogastev.
Pojasnilo ministrstva za planiranje RS z dne 24. I. 1992 pravi: Podatke so dobili od podjetij za proizvodnjo in distribucijo električne energije (Dravske elektrarne, Savske elektrarne, Soške elektrarne), Hidrometeorološkega zavoda RS in od Geografskega inštituta Univerze v Beogradu. Enote poročanja za podatke o jezerih so podjetja, ki gospodarijo oziroma upravljajo s temi vodnimi površinami ter ustanove, ki se strokovno ukvarjajo z limno-logijo. Če jezerske vodna povr-
šina nima gospodarja oziroma upravitelja, so po zakonodaji dolžni dati podatke lastniki. Problematika enotnega katastra jezerskih vodnih površin v RS še ni v celoti urejena, zdaj obstajajo neažurne oziroma delne zbirke limnoloških podatkov pri različnih nosilcih. So pa zainteresirani, da bi bili podatki v Statističnem letopisu RS čim boljši, zato predlagajo povezavo s Hidrometeorološkim zavodom RS.
Pojasnilo je jasno in javno, zato resno upam, da bodo pristojni kaj postorili za promocijo jezer v Šaleški dolini vsaj v Statističnem letopisu Republike Slovenije 1992.
Miroslav Žolnir
StalMčnl gtoptt RS 1991
1-6. JEZERA
Jezero	Občina	Nadmorska vlilna (mj	Povrilna (ha)	Na|večja globina (m)	Obseg (m)	Množina vode (m»l|on m3)
CerkniSko"	Cerknica	552	2400	10 7	40200	76 00
Bohinjsko1'	Radovljica	525	328	44 5	11000	94 50
Mariborsko3'	Maribor	267	360	14 5	33800	18 77
B(e|sko"	Radovljica	475	145	30.6	5590	31 70
Zblllsko«	L|ubljona Šllka	328	69	20	11500	6 50
Moste3'	Radovljica	523	69	50	9300	7 00
DoblarJI (Tolminsko)3'	Tolmin	153	42	32	17600	9 00
Plove3'	Nova Gorica	106	27	12	10560	1 66
Zavrtnlca3'	Radovl|lca	632	4	10 5	650	0 14
1} Naravna						
21 Pn*halo£a 3) Umm/no
Prednostna cesta Vrnjačke Banje
Ko pogostokrat potrkamo na kakšna »cestno prometna vrata«, da bi opozorili na nepravilnosti, probleme in nevarnosti na cesti, smo včasih tudi kritični. Če kaj ne velja, je potrebno popraviti. Zato je prav, da obveščamo tudi o ukrepih.
Vzdrževalec ceste, Vekos
Velenje, je po izdaji odločbe o spremembi prometnega režima na Cesti Vrnjačke Banje in odcepu na Cesto VI ter V, spremenil prometne znake. Odvzel je znak »potek prednostne ceste« v breg in iz smeri Cest V in VI postavil znak »ustavi«. Tako je zdaj promet urejen logično. Še
Hotenjci imajo svoje društvo
Literarno življenje živi zadnjih deset let v velenjski občini dokaj bogato življenje. Mnogi literarni večeri, gostovanja, vsakoletni zid revije Hotenja in še kaj drugega, so podatki, ki potrjujejo gornje.
Za to področje je skrbel doslej odbor za literarna vprašanja pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje.
Pred dnevi pa so se zbrali
velenjski samorastniki na občnem zboru in ustanovili društvo Hotenje.
Med glavnimi nalogami društva, ki ga vodi Marijan Kukovec, bo gotovo boljša in trdnejša povezava med vsemi pišočimi, ki jih je v občini okoli štirideset. V njihovem programu bo gotovo tudi skrb za objavo napisanega v domačih medijih in tudi drugje. Že nekaj imen teh
ustvarjalcev je, ki pišejo v Dialoge, Mentorja in druge literarne publikacije.
Če bo delo društva v prihodnje bolj povezano, in načrt dela tak, da bo pomagal mladim ustvarjalcem v kvalitetnejšem pisanju, bo društvo tudi v bodočnosti pomembno, saj bo kazalo na visoko ozaveščenost mladih prav na literarnem področju.
V. Š.
Študentska indiferenca
V organizaciji ŠŠK-ja se je v petek v Stiskami predstavil Boris RAJŠTER iz Celja s ciklom diapozitivov z naslovom »Štop po Ameriki«. Večer je bil kar prijeten, čeprav se je Borisu nekajkrat poznalo pomanjkanje retoričnih sposobnosti. V kolikšni meri je predavanje zadovoljilo študentsko publiko ne vem, saj
sti, ki »študira« le za pridobitev eksistencionalnih dobrin?
Mogoče tisti, ki je zadnjo leposlovno knjigo prebral v drugem ali tretjem letniku usmerjenega šolstva, kot zadnje obvezno domače branje, danes pa indiferentno prese-di dneve pred televizorjem, zadnjim virom informacij? Se v študentski klub včlani zara-
ŠTUDENTSKI VOGAL
je prireditev obiskalo zelo malo študentov (le ti so si v velikem številu gasili žejo v sosednjem Placu).
Razmišljam, kako sploh precizirati to publiko, kajti industrijska provincijalnost pomešana s kvazi uporništvom daje mutanta precej obupnega videza, ki ga v večini ne popravi niti ljubljanska in mariborska razsvetlje-nost (kolikor jo je sploh prisotne). Je velenjski študent ti-
di tega, ker čuti neko potrebo po intelektualnem združevanju ali le zato, ker je s tem bazen zastonj? Se v tem pe-pelnem mestu še najde kje kakšen subjekt razsvetljenega študentskega duha, nemodifi-ciran prototip nekdanjega študenta? Ali seje vse skupaj res izlilo v narodnostno samozadostnost pod patrona-tom malih bogov, s potlačenimi kompleksi dokazovano bebavo serioznost pripadnosti?
Če je v teh opisih skrita silhueta povprečnega velenjskega študenta, me prekleto črvi-či, kakšno zvrst umetniškega izražanja mu ponuditi? Poezija ga ne zanima, lirične imaginacije niso za zaslepljene realiste, proza ne vzbudi nič večjega zanimanja, slike predstavljajo le zapolnitev praznine zidu, predavanja ob diapozitivih le odtujenost ob samozadostnosti nepotrebnega sveta in ako to slo po umetnosti zadovoljuje edino-le ples ob ceneni komercialni glasbi, potem res ne vem, kakšna je vizija današnjega študenta, kot enega od nosilcev intelektualnega delovanja v občini.
Vlak se že približuje mestu. Bojim se, da bomo zaradi lažne vzvišenosti in prividnega zadovoljenja pozabili vstopiti in samo bog ve, kdaj zopet prisopiha naslednji!
Milko
ZLATOPOROČENCA FANIKA IN FERDINAND STROPNIK
V rože odet dom
Stara vas je eden tistih predelov občine Velenje, ki so zadnja leta najbolj spremenili svojo podobo. »Staroselcev« je tu še malo, mednje pa vsekakor sodita Panika in Ferdinand Stropnik, ki sta pred nedavnim slavila zlato poroko.
Življenje jima je bilo vse prej kot postlano z rožicami, ki so sicer Fanikine nenehne spremljevalke. Krasijo okna njunega domovanja, polno jih je na vrtu. Včasih jih je celo prodajala, da je tako nekaj primaknila k družinskemu proračunu. Velenjske gospodinje se je zagotovo spominjajo kot »pridne ženič-ke«. Iz vsake grudice zemlje je znala vedno izvabiti največ in na majhnih površinah zemlje njihove domačije, je pridelala toliko, da je prvovrstno povrtnino tudi prodajala. Petdeset let skupnega življenja, prežetega s kopico problemov, je kar naenkrat minilo, pravita Stropnikova, ki se ob tem spominjata na poroko konec leta 1941. Oklicana sta bila že spomladi, a s poroko ni bilo nič. Vojna vihra jo je premaknila na kasnejši čas. Takoj po poroki, je moral Ferdinand, že-lezničarski delavec na delo v Avstrijo, Fanika pa je ostala pri njegovih starših v Stari vasi z malo Marijo. Ferdi-
Fanika in Ferdinand Stropnik
nand se je vrnil šele po vojni in še naprej delal na železnici. Po desetih letih se jima je rodil še sin Marjan. Čeprav s skromnim družinskim proračunom, sta Stropnikova oba otroka izšolana. To je bilo še posebej težko, saj se je Ferdinand kar dvakrat hudo ponesrečil na železnici. In takrat je bila velikokrat odločilna ravno Fanikina zelenjava.
Jesen življenja preživljata Stropnikova v svoji prijetni hišici v Stari vasi. Ferdinandu bolezen ni prizanesla in že nekaj let je priklenjen na posteljo in invalidski voziček. Žanj potrpežljivo skrbi
Fanika, ki najde ob tem še vedno dovoli časa, kljub svojim letom, tudi za to, daje vrt pa tudi majhno polje še vedno skrbno obdelano.
Vse to ji je še vedno v veliko veselje. A smisel življenja so trenutki, ko se oglasita doma njihova otroka Marjan in Marija s svojima družinama.
»Pogosto pridejo,« pravi Fanika, »pa čeprav živi Marjan v Ljubljani, naju obišče vsaj enkrat ali dvakrat na teden. Komaj jih čakava, saj imava prav vse zelo rada, najbolj pa seveda življenje razgibajo najini štirje fantje — vnuki.«
(mz)
vedno pa ostaja to križišče nevarno, saj vozniki nimajo pravega občutka za hitrost in »pravilo prednosti«.
Voznike in pešce zato velja opozoriti, da je potrebna še naprej povečana previdnost. Mogoče še kdo ni opazil, da so znaki spremenjeni.
Jože Miklavc
SPV Velenje — opravičili zaupanje
Na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, so člani obravnavali delo v preteklem letu. Ugotovili so, da so številne naloge uspešno opravili in da je dela v cestno prometni preventivi vse več. Zaradi zmanjševanja obsega prometne vzgoje na šolah, je skrb za večjo varnost učencev prepuščena staršem in družbi. Vse večje siromašenje pa se odraža tudi pri ostalih udeležencih v cestnem prome-
tu. To se vidi ob tehničnih pregledih, kontrolah prometnih policistov, akcijah SPV (kontrola traktorjev, kontrola vozil) ter analizah prometnih nezgod. Ker direktnih rezultatov dela članov SPV ni mogoče ugotavljati, velja izreči zahvalo in zaupanje prizadevnim strokovnjakom iz različnih področij, ki razmišljajo, načrtujejo in izvajajo številne naloge za bolj varno pot in srečno vožnjo.
Bo mogoče poročilo in
aktivnosti še enkrat pretresel tudi Izvršni svet in ob pripravi proračuna za tekoče leto, primaknil kakšen tisočak iz skromne vrečice proračunskega dinarja. Zavarovalnici Triglav, ki je doslej namenjala bistvena sredstva za delo tega organa, gre priznanje in zahvala. Vedeti, da brez denarja ne bo varnosti, je modrost, ki je lastna le redkim.
Jože Miklavc
20 let republiškega SPV-ja
Letos bo republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu praznoval 20-letnico delovanja. Predsedstvo sveta je že pripravilo delovni osnutek akcij in predlog obeleževanja tega jubileja. Praznovanje bo predvsem delovno, brez proslav ali prireditev. Pripravili bodo le nekatere dodatne aktivnosti kot so okrogle mize o prometni vzgojni literaturi.
izdali publikacijo o dvajsetletnem delu in pregled dogajanj na cestah v tem obdobju, pripravili bodo vrsto zloženk in podobno. In nenazadnje bodo posameznikom, ki so v teh letih največ naredili pri razvoju prometne vzgojne dejavnosti, podelili posebna priznanja.
Prvi organ, ki se je načrtno ukvarjal z varnostjo v prometu je bil takratni referat za varstvo
in vzgojo, ustanovljen leta 1954. V letu 1958 so referat ukinili in ustanovili republiški koordinacijski odbor za vzgojo in varnost v cestnem prometu, ki je deloval do leta 1960, republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil imenovan 22. decembra 1971, delovati pa je začel leta 1972.
(bm)
Nasvet	i
črnograditeljem


Televizija Slovenija je v četrtek 30. 1. 1992 objavila prispevek, v katerem je opozorila na čr-nograditeljstvo v Sloveniji, za ilustracijo pa obdelala velenjsko tenis halo, ta nedolžno beli oblikovalski biser, ki se čudovito vklaplja med cevi toplovoda, žice daljnovodov, smaragdno modrino mrtvega jezera in privlačno sivino deponije pepela.
Na vprašanje novinarja, kako so investitorji pritisnili na velenjsko skupščino, da je ta brez ustreznih prostorskih izvedbenih aktov izdala gradbeno dovoljenje, je direktor rudnika odgovoril:
»Jaz moram reči, da mi nismo pritiskali na občinsko skupščino.
razen da smo jim pač razložili, da gre za gospodarski objekt in da bo, če ne bo gradbenega dovoljenja, nastala gospodarska škoda.«
Torej: če nameravate graditi kakeršenkoli objekt v občini Velenje, pa so vam na občini pristojni povedali, da tega ne morete, ker ni ustreznih prostorskih dokumentov, se potrudite in jim dopovejte, da ne boste gradili garaže, delavnice, hleva, silosa, trgovinice ali kaj podobnega. Recite jim da imate denar in bi radi zgradili gospodarski objekt ter da bo, če ne boste dobili gradbenega dovoljenja, nastala gospodarska škoda.
Skrbni občinski politiki, ki pazijo, da takšne škode ne bi nasta-
jale, vam bodo še isti dan izdali gradbeno dovoljenje.
Zeleni Velenja pa vam obljubljamo,da vas ne bomo zatožili Republiškemu ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora. Nasprotno! Tudi ministrstvu je treba dopovedati in naj razveljavi vso obstoječo zakonodajo, da z njo ne bi povzročali vedno novih in novih gospodarskih škod. Ali bolje: poslanci republiške skupščine, ki so bili izvoljeni v občini Velenje naj takšno pobudo sprožijo v Skupščini republike Slovenije!
Naj živi gospodarstvo! Takšno in drugačno!
Peter Rezman
opio -
H£1£R.
NASVETI ZA LJUBITELJE CVETLIC
Analiza tal
Čeprav se zima še ni poslovila, pa dober vrtičkar že razmišlja o poletnem pridelku. Tako smo v tem času že izdelali setveni načrt, kjer nismo pozabili na ko-lobarjenje. Tudi na potrebno orodje ne smemo pozabiti. V zimskem času lahko storimo še tisto najpomembnejše, kar bo lahko vplivalo tudi na obilen in zdrav pridelek na vrtu. To je, da ugotovimo, kakšna tla imamo, kaj jim manjka in česa je preveč. Strokovno temu pravimo analiza tal.
Za to pa ni potrebno v laboratorij, ampak lahko to opravilo opravimo kar sami doma, seveda s primernim kompletom za analizo tal.
Kako to storimo in kaj ob tem potrebujemo, več v prispevku našega sodelavca in strokovnjaka Staneta Va-novška.
Z analizo tal ugotavljamo predvsem nje no reakcijo, to je kislost alii bazičnost in vsebnost osmovnih elementov. O pomemu in vlogi elementov v tlelh sem obširno spregovoril v/ prispevkih v mesecu junijui preteklega leta. Pa vseeno,i, da o njih ob-
novimo osnove. Vsaka rastlina raste v določenem območju kislosti tal. Običajna in najpogostejša zahteva rastlin je po nevtralnih tleh; ali PH 6,5—7. Osnovni ali makroelementi v tleh so kalij, fosfor in dušik. Ti elementi so osnova za zgradbo, rast in razvoj rastlin, s tem pa tudi obilen pridelek. Vsako pomanjkanje ali samo enostranska prisotnost enega od elementov bistveno zmanjšuje pridelek. Zato je zelo pomembno, da z analizo tal ugotovimo, koliko in katerega elementa moramo dodati zemlji, da bo razmerje pravilno in nenazadnje kako bomo popravili reakcijo tal, da bo čimbolj ustrezala rastlinam.
Vzorec zemlje za analizo vzamemo na različnih mestih našega vrta. Globina naj bo iz območja rasti rastlin, to je med 5—10 cm. Zemlji jemljemo z lopatico ali kar z žlico. In so na mestih, kjer ni preveč zbita. Nato zemljo pomešamo med sabo; tako bomo dobili povprečno mešanico naše vrtne zemlje. Seveda lahko analiziramo tudi vsak vzorec posebej. Pri tem si mo-
ramo vzorce označiti in napraviti skico jemanja tako, da bomo vedeli pozneje pravilno ukrepati.
Zemlja za analizo mora biti suha in drobna. V ta namen vzorec zemlje posebej osušimo in nato zdrobimo. Ker za analizo osnovnih pokazateljev ne rabimo več kot žlico zemlje, nikar ne pretiravajte pri jemanju vzorcev.
Analizo opravimo po priloženih navodilnih katera nam tako slikovno kot z besedo nazorno pokažejo, kako poteka sama analiza. Tudi ugotavljanje vsebnosti elementov in reakcije tal je enostavno po barvni skali, katera nam pove, za koliko odstotkov posameznega elementa moramo dodati v
tla, da bodo tla primerno založena z njimi. Nato ugotovimo tip tal glede na zalo-ženost in iz priložene tabele ugotovimo, katero gnojilo in koliko ga moramo uporabiti, da bodo tla zopet v polni rastni formi. Kot dodatek, pa je še pregledna tabela zahtevane kislosti tal za osnovne rastline z našega vrta.
Verjamem, da boste, dragi vrtičkarji radi segli po tem kompletu, saj boste skozi zabavo za svoj vrt storili veliko koristnega. Če pa vam ne bo šlo vse gladko, sem vam pa tudi na voljo, da skupaj uredimo to stvar.
Dobro zemljo in obilen pridelek vam želim!
(foto B. M.)
Komplet za analizo tal
Piše: Stane Kososelj
Storimo
nekaj
zase
Tako. Jaka <Čuk se je poslovil. Da pa nee bi ta del časopisa ostal pirazen, me je poprosil, naj piišem kaj podobnega, kot je; on. »Piši kaj o ljudeh za ljudi!« je še dodal. Vzel sem g;a resno.
Namesto Mil MED SEBOJ bomo ta kotiček odslej poimenovali STORIMO NEKAJ ZASffi. Že naslov pove skoraj vsse. Vsi skupaj si postavljamo i kopico vprašanj kot so: Kaako uspešneje premagovati vssakdanje skrbi, kako uspetti v družbi, v življenju, kako si ustvariti zdrava in čvrrsta prijateljstva, kako pobiegniti iz mo-" re osamljenosti, kako izboljšati razpoloženje in še in še .. . Ustavili se bomo pri zanimivem vprašanju o tem, kako si ustvarimo in obdržimo duševni mir in ravnotežje, spregovorili bomo o tem, kako vzdržujemo razpoloženjsko kondicijo in premagujemo utrujenost ali nespečnost. . .
Zdajle ste najbrž pomislili: Spet seje našel nekdo, ki nam bi rad solil pamet! Držalo bo prav nasprotno! Tu pa tam si bomo ogledali kakšen primer iz izkušenj bolj ali manj znanih ljudi, ki so imeli enake ali podobne težave in skrbi, kot jih poznamo mi danes in so jih uspeli premagati, malo se bomo naslonili na izkušnje psihologov — brez skrbi — ne bomo teoretizirali, za nameček pa bom spregovoril še o kakšni lastni kozlovski avanturi, iz katere sem se v življenju veliko naučil. Namenoma se bom izogibal deljenju nasvetov. Na naših knjižnih policah se je zad-
nja leta znašlo veliko literature domačih, še več pa tujih avtorjev različnih strok, ki se ukvarjajo s človeškimi stiskami in dilemami in kar iz rokava sipljejo razne dobrodelne nasvete — nekaj zaradi velikega zanimanja bralcev za tovrstno literaturo, predvsem pa zaradi dviga popularnosti in zaslužka, saj se knjige in zadnje čase tudi video kasete tega žanra zelo dobro prodajajo.
S strokovnega stališča pa je ta literatura včasih nekoliko vprašljiva, predvsem pa ozko usmerjena in enostranska. Ljudje omenjene knjige prečkajo običajno v eni sapi, saj si od njih obetajo odgovore na vprašanja, o katerih govore naslovi. Žal pa na koncu redno ugotovijo, da jih omenjena literatura pušča skoraj prazne — ne dobijo tistega, kar so pričakovali. Od kopice raznih nasvetov se ne znajdejo prav, kot človek, ki zaradi gozda ne vidi dreves. Pa še nekaj je: vse te knjige so pisane na kožo širšemu krogu ljudi, zato je nekdo, ki skuša z omenjeno literaturo reševati osebne stiske — na koncu bolj ali manj razočaran.
Omenjene misli bom imel pred očmi med pisanjem rubrike, ki je pred vami. Vem, da se ne bo dalo vsem ustreči, saj je lahko določen problem za koga zanimiv, drugega pa dolgočasi; včasih je pa ravno obratno. Če pa boste uspeli najti vsaj delček česa, kar se vam bo zdelo koristno za življenje, bo namen pisanja dosežen in prav je tako.
Zdravo!
Zopet smo skupaj, da poklepetamo o vsem novem na glasbenem področju, pa seveda tudi o stvareh, ki niso čisto nove, ampak so v tem času postale vrh svetovnih lestvic . . .YO .. . Kaj je novega? Duo RIGHT SAID FRED sta izdala novo singel ploščo z naslovom DON'T TALK, JUST KISS. To pa je njuna druga uspešnica po štiklcu I'm too sexy; moram reči, da sta res super, sicer pa če še ne veste sta to dva brata dvojčka.. . YO ... HAMMER (bivši M. C.) je poskrbel za glasbo v filmu ADAM'S FAMILY in iz istoimenskega filma ima sedaj tudi uspešnico z naslovom ADAM'S
GROOVE...YO... Črnka DES'REE polni vse lestvice po svetu s super skladbo, katere naslov je FEEL SO HIGH .. ,YO . . . Prav tako skupina NAUGHTV BY NATURE kotira na najvišja mesta s pesmijo O.P.P. (čuden naslov, ni kaj) . . ,YO .. . Kar se tiče techno glasbe, pa naj omenim skupino KLF in njihovo novo singelso JUSTIFIELD & ANCIENT. Na
albumu je to pesem zapel pevec BLACK STEEL; sedaj pa so naredili priredbo te pesmi in k sodelovanju so povabili »country pevko« (da, prav ste prebrali) TAMMY WYNETTE in naredili so res presenetljivo dober posnetek . . .YO . . . Naj omenim še nekaj o skupini QUEEN. Njihov kitarist BRIAN MAY je začel sedaj solo kariero in na vseh lestvicah se je sedaj pojavil s skladbo DRIVEN BY YOU .. ,YO .. . Toliko na kratko o novostih, če vas še kaj zanima pa pokličite na tel. št. 856-083 od 13. do 19. ure vsak dan ali pa se zglasite v novi CD-teki v prostorih lokala M4 in dobili boste vse informacije kar se tiče nove glasbe, posnetih kaset in seveda tudi CD-jev, ki si jih lahko tudi izposodite.
Za konec pa vam prilagam lestvico uspešnic katero sta lahko spremljali v spotih za reklamiranje LEVPS JEANS-, Vse te pesmi so na res super CD-ju, ki sem vam ga predstavil v ponedeljkovi oddaji »Najboljše — Najnovejše«.
Do prihodnjič pa en lep pozdrav!
Pripravlja D. J. Robby Bratuša
KUHARSKI NASVETI
kmetijski kombinat ptuj
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573
P o.
Pečene škorpene po piransko
4 male škorpene, po 300 g, 8 črnih oliv, žlico olivnega olja, strt česen, peteršilj, sol, listi rožmarina, lovorov list, 3 dl belega vina, malo moke, kuhan krompir
Očiščene škorpene (z glavo) solimo in pomo-kamo, jih spečemo na olju, dodamo vse naštete začimbe, zalijemo z vinom in dušimo. Olive raz-koščičimo in dodamo omaki.
Olivno olje je le za okus, in če ga ne želimo, ga nadomestimo z drugo maščobo.
Poleg serviramo krompir v oblicah.
Gasilska sreča
Ko so se nekateri člani v gasilskih vrstah že veselili, da bo prišlo do novih volitev in zamenjav nekaterih gasilskih »nesmrtnih« funkcionarjev, je mednje udarila strela. Ker je gasilski kongres (v Slovenj Grdcu) preložen za eno leto, naj bi na oblasti ostali še sedanji gasilski »brambni-ki«. Tako se je nekaterim nasmehnila »gasilska sreča«, druge pa je zadela nesreča.
Bolj pomembno kot to je dejstvo, da ogenj ne pozna mandata, zato bo potrebno gasilcem in CIV1LNIKOM še naprej budno paziti na pobalinsko požigalništvo, malomarnost in neznanje. Kjer je dim, gori, ko gasilec pride, ognja ni!
»Policeman«
» . . . H op Ceftzelj, te že imam!«
»Oh. tovariš miličnik, oprostite, saj to nisem, nisem ...« »Ti bom dal, tovariša. Pa miličnika tud'nisem več. Kar z menoj, greva v »kajho«!«
»A na Milico, oh ne gospod mili. . . policaj. . . .«
Na Milico, ja, na Milico bi ti šel! Ti bom že dal. Greva kar lepo na Policijo! Da te vpišemo v »šnelkurs« sodobnega slovenskega jezika. Spoznati moraš »Bavčarjeve bukvice« ... Cefizeljček.....!«
Selitev specialistov
Ker se pričakuje oblikovanje treh občin na področju sedanje občine Velenje, Šoštanj bo zagotovo ena izmed njih, delavci Zdravstvenega centra v razpadanju Velenje hitijo, da bi v Velenje pospravili čim več specialističnih ambulant iz Šoštanja. Prvi je spakiral okulist, drugi dermatolog . .. pričakujejo pa še »ekologa« iz Ljubljane, kjer je na začasnem delu.
Pospravljanje spomina na selitev Jugosoldateske!
Počitnice le za najmlajše
V velenjski občini so ob sedaj že iztekajočih, kratkih zimskih počitnicah resnično dobro poskrbeli za zabavo in kratek čas najmlajših — osnovnošolcev torej. Skozi ves teden se vrstijo brezplačne prireditve in športne aktivnosti.
Pa vendar imajo počitnice tudi srednješolci, za katere pa, če ne bodo za to s kakšnim smučanjem poskrbeli starši, ni poskrbel nihče. Omenjeni niso v nobenem od vabil in programov in so tako spet prepuščeni lastni iznadljivosti in dragim gostilnam, saj tudi mladinskega doma še vedno ne premoremo. So pa že bolj važne tenis hale in še kaj drugega, kar sicer povzroča gospodarsko škodo. Kakšno gospodarsko škodo pa si naša družba dela z vedno bolj sebi prepuščeno mladino, se zaenkrat še nihče ne sprašuje!
Vsak dan
dan brez cigarete
Tuzlanski študentje so dali pobudo, da naj bi bil petek, 11. februarja dan brez cigarete. Ob sedanji divji podražitvi te kadeče omame bo pri nas počasi kar vsak dan brez cigarete!
Dvakrat črno
Ko so prebrali članek »So štipendije v pravih rokah?«, so se nekateri obrtniki in zasebni podjetniki v mozirski občini močno razburili, spet torej napad na njih. Razburili so se in bili prizadeti tisti, ki za štipendije niso niti prosili. Trdijo, da to ne velja za vse, kar je res, jim pač nekateri mečejo črno senco in veselo uživajo; trdijo tudi, da bi bil primeren tudi napad na tiste vodilne, ki so svojim otrokom »zrihtali« dve štipendiji. Orna lista še na drugi strani in rezultat je neodločen. Zanimivo bi bilo videti ta rezultat konkretno, ne le splošno in slišati kaj bi dejali tisti vmes, ta »črni« ga gotovo ne bi radi videli.
Vrnitev beguncev
Medtem ko RK sporoča o vračanju beguncev v rodno Hrvatsko, pa beleži vse več sirot slovenskega porekla, ki se zatekajo k njim po kruh in mleko. To niso vojne sirote; to so žrtve slovenske politične grozote.
Jože Miklavc
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Dokaj uspešen teden je pred vami, zato ga pričnite takoj izkoriščati. Nekdo vam bo sicer proti vaši volji pomagal do rešitve velikega z denarjem povezanega problema, seveda pa boste spet vse zasluge zapisali le sebi. To je enostavno vaš obrambni mehanizem, ki ga vaši najbližji že poznajo. S partnerjem se bosta po dolgem času neverjetno razumela. Tudi to vas bo vedno bolj vleklo domov. Na cesti pa le se krepko pazite!
BIK od 21. aprila do 20. maja
Zagrenjenost in slabo počutje se bosta nadaljevala ves ta teden. Veliko ste krivi sami, saj je vzrok vaše brezvoljnosti in zdolgočasenosti v vas samih. Ne morete se oprijeti nobenega pametnega dela, ker venomer vse odlagate na jutri. Če ste se v preteklih dneh ukvarjali s športom, vas bodo ves teden boleli vsi deli telesa, če se boste ta teden bo enako naslednji teden. Za vas ugoden teden za večji nakup!
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Ves teden nikjer ne boste zdržali dolgo, želeli si boste med ljudi, pa nikjer ne boste povsem zadovoljni. Velika želja po ljubezni in pozornosti bo povzročila, da boste precej glasni v vsaki družbi, vendar boste s tem le odganjali tisto osebo, ki vas najbolj privlači. Delali ta teden ne boste kaj veliko, saj ste se odločili, da ste potrebni počitka. Neko zapoznelo pismo vas bo vrglo iz tira, zato tokrat odpišite!
RAK od 22. junija do 22. julija
Toliko skrbi, kot se bo na vas zgrnilo ta teden, pa že dolgo ne. Povezane bodo najmanj s tremi področji delom, ki ga opravljate za služenje denarja, stanovanjem in partnerjem. Imelo vas bo, da bi kam zbežali, pa ne bo šlo. Zato se boste obrnili vase, kar bo povzročilo še večjo krizo. Stopite do prijateljev, nekaj jih še vedno imate! Stvar, ki si jo že nekaj časa ogledujete pa si le kupite!
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Prijetno presenečenje vas bo spravilo v neverjetno dobro voljo, poleg tega pa bosta s partnerjem uredila kar nekaj nesoglasij. Nekdo vam bo ponudil zanimivo in prijetno delo, zato nikar ne cincajte preveč, saj so take priložnosti zelo redke. Razrešili ste si že enega od hujših življenjskih problemov, če boste znali malo potrpeti, boste kmalu spet presrečni!
DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Naredili ste napako in zaupali nekomu, ki vas je nekoč že vrgel na nož. Zelo se vam bo partner maščeval na enak način, kot ste ga prizadeli vi, to pa bo povzročilo veliko krizo v vajini zvezi. Včasih je dobro verjeti tudi kakšnemu ljudskemu pregovoru, vi pa se lahko v teh dneh spomnite tistega. »Kdor drugemu jamo koplje ...« Seveda vam je sedaj žal, popravili pa boste vso stvar zelo težko.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Dnevi vam bodo v prvi polovici tedna tekli neverjetno počasi, ker vas bo nekaj vrglo iz vašega ustaljenega življenske-ga tempa. V drugi polovici tedna pa boste pričeli v brezdelju uživati, kar je celo malce nevarno. Počeli boste povsem vsakdanje stvari, ki pa vas bodo povsem osrečile. Spet boste svojim domačim dokazali, kako zabavni znate biti, kadar nimate skrbi. Če se boste ukvarjali s športom, bodite previdni.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
V vas je vse preveč neodločnosti in zato se vam marsikatera lepa priložnost izmuzne skozi prste. Tokrat se opogumite in zgrabite priložnost, ki se vam ponuja na odprti dlani. Res je, da je v tem malo tveganja, vendar brez tega ni nobenega uspeha. Partnerja postavite pred dejstvo in mu povejte vse, kar vas teži. Presenečeni boste nad uspehom!
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Vaš potovalno avanturistični duh vam ne bo dal miru in če že niste pred nekaj dnevi, boste kmalu nekam odpotovali. Seveda bo spet vse teklo po vaših načrtih in ciljih, doma boste pa potem molčali in vse zanikali. Parterju bo sicer vaš izlet odgovarjal, saj ga pri vas v zadnjem času moti nekaj povsem drugega. Pozabite končno, kako radi se imate in imejte radi še koga drugega, sicer se pripravite na hudo krizo!
KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja
Pripravite se na spremembo načina življenja, ki ste ga živeli v preteklih dneh. Sploh se ne boste mogli odločiti, ali vam sprememba godi ali ne- eno je pa sigurno. Končno si boste vzeli čas za svoje zdravje. Doma bo vse lepo in prav, veliko se boste smejali, izven doma pa bo bolj kislo. O ponujenem poslu ne premišljajte preveč, saj je ravno tu vaše trenutno nau-spešnejše področje!
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Časi so sicer čudni, vi pa seveda tega ne priznate ne sebi, ne drugim. Zato ste vedno dobrodošli v vsaki družbi in tudi sami niste radi sami. Tako, kot boste v naslednjih dneh veseli življenja, že dolgo ne. To bo povzročil svetlolasec, ki vas bo zelo rad obiskoval. Očitno mu boste pokazali, da ste »za«, vendar naprej ne boste upali. Pogostim glavobolom se ne morete izogniti, dokler ne odstranite neke ovire!
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Spet se vam bo povrnila volja do dela, ker boste postali dokaj samozavestni. Pomlad vas že malce preganja, čeprav je narava še ne odkriva. Rajši ne sanjarite toliko ampak se odločite in naredite sicer tvegan korak. Potrebni ste namreč krepke spremembe tudi kje drugje, kot pri delu. Tiste zapeljive poglede pa le vrnite, saj vas nič ne stane. Pa kakšno srečko si pojdite iskat- Sreča je na vaši strani!
MODA
KOZMETIČNI NASVETI
S DAIHATSU
POOBLAŠČEN ZASTOPNIK — JAKOPEC,
Kosovelova 16, Velenje, telefon: 063/855-975
Prodaja vozil in rezervnih delov
SERVIS -KLEPARSTVO -LIČARSTVO
Na zalogi imamo vozila: CHARADE bencin, CHARADE turbo diesel, APPLAUSE in FEROZA Rok dobave takoj!
vrhnjice kože, na metaboli-zem ogljikovih hidratov in masti, če uživate dovolj rib, žitnih izdelkov, sojo, kikirikije, šampinjone, jetrca, jajca in zelenjavo, potem imate zagotovo lepe in sijoče lase. Vitamin B5 pa sodeluje tudi pri nastajanju hormonov v organizmu in po-boljšuje prebavo.
VITAMIN B6 - imenujejo ga tudi pirodoksin. Vsebovan je v avokadu, bananah, žitaricah, jogurtu in tudi v svežem kvasu. Pomanjkanje tega vitamina se kaže v patoloških spremembah na koži, očeh in živčnem sistemu.
VITAMIN B8 se nahaja v listnati in glavnati zelenjavi, kvasu, lešnikih, mand-ljih, orehih in gobah. Lahko ga imenujemo tudi vita-
min lepote, saj se bo koža manj gubala, lasje pa bodo postali elastični in lepi. (se nadaljuje)
ŠIVILJSTVO JOLI
Šlandrova 24, Velenje Tel.: 063/855-541
—	šivamo po želji vse od
A do Z. tudi za svečane priložnosti
—	ekskluzivno tudi za močnejše postave
—	elegantno in poceni
Vsak dan od 9. do 17. ure šiva za vas JOLI!
Vitamini, narava in lepota
Živo pisana
pomlad
Čeprav se po obronkih in v dolini še svetlika sneg, pa so modne smernice za sezono pomlad—poletje že znane. In ker nam je pomlad bližja, se bomo danes osredotočili le na njo. Smernice seveda prihajajo iz evropskih modnih metropol — torej Milana, Pariza in Londona. Po naših ulicah še vedno prednjači italijanska smer, le tisti, ki se odločajo za eleganco se več zgledujejo tudi po Parizu.
Pa ostanimo danes pri mladostni, bolj ulični modi. Pomlad v njo vnaša papa-gajaste barve, ki se sicer že kakšni dve leti trudi priti na površje tudi pri nas. Prevladovala bo živo oranžna, v kombinacijah z citronasto rumeno, živo zeleno in še kakšno od teh tonov. Poleg tega bodo močno modne
častih hlač ni več veliko, prevladujejo ozke vseh dolžin in pa seveda bermuda kroji, ki jih v hladnejših dneh nosimo preko barvnih nogavic v istih tonih kot oblačila. V pomladnih mesecih bodo morda tudi v naših trgovinah že dostopne pisane in poslikane naj-lonke, sicer boste pa morale čez mejo.
Če ste še vedno najraje v kavbojkah, jih kombinirajte s pisanimi in živimi zgornjimi deli. Tudi kapuce bodo še »in«.
Metk« Tel. \Iuj»dži< 856_837 Kaligaro
Vitamini so potrebni za razvoj, vzdrževanje in normalno delovanje organizma. Njihov primanjkljaj pa se dokaj hitro opazi na koži, laseh in v razpoloženju ljudi.
VITAMIN A se v organizmu proizvaja iz karoti-na, rumenih pigmentov, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi. Zelo pomemben je za zdravje oči, za lepo in napeto kožo. Beta karotin pa nam pomaga, da lepše in hitreje porjavimo. Vitamin A se nahaja v špinači, korenju, paradižniku, papriki, jetrcah, rumenjaku, mleku
in maslu. Da bi dnevno zaužili zadostne količine vitamina A, pojejte najmanj 200 gramov sveže zelenjave, popijte 1/2 litra mleka, enkrat na teden pa si privoščite jetrca in kakšno jajčko.
VITAMIN BI skrbi za dobro razpoloženje, za dobro spanje in za boljšo koncentracijo. Po težki prehrani v zimskem času se pojavi pomanjkanje tega vitamina. To lahko nadoknadite tako, da jeste čimveč žitnih izdelkov (npr. muesli), jogurte in sveže sadje ter zelenjavo. Le tako boste zadovoljili dnevne potrebe organizma, ki znašajo 1,5 mg tega vitamina.
VITAMIN B5 (pantoten-ska kislina) je potreben za razvoj vseh živih organizmov. Vpliva na razvoj po-
tudi pink barve, pa močno modra in rdeča. Vse to naj bi se kombiniralo med sabo, spet pa so pogoste kombinacije živih barv s črno ali belo.
Poglejmo še linije. Precej oprijetih in poudarjajočih ostaja tudi v pomladnih kolekcijah, ponovno pa je odkrit trapez in princes kroj. Krila so zvončasta ali ravna, dolžine različne. To boste morale odkriti same — ne kažite preveč, če ni lepo. Širokih ali spodaj zvon-
Negovani — zdravi lasje
BRIVNICE IN ČESALNICE VELENJE SVETUJEJO
Negovani — zdravi lasje so okras vsake glave, da bi lasje to tudi bili se frizerji trudimo po svojih močeh, kaj pa vi?
Svetoval sem že, da mora biti za modno pričesko predhodno izvedena podlaga, to je trajna preparacija. Ne smemo pozabiti na modno niansiranje las ali barvanje las, s tem naredimo osnovo ali podlago za modno pričesko. Lase smo dvakrat kemijsko obdelali, zatorej moramo posvetiti lasem vso pozornost tako frizerji kot tudi stranke same. Pri obisku v frizerskem salonu se frizer po-služi obloge ali regeneratorja po vsakem umivanju las. Na razpolago imamo maske za lase, toni-ke za regeneracijo las ter posebna olja za zaščito konic .. . Skoraj ne poznamo problema, kateremu nismo kos.
Toda če so obiski pri frizerju preredki ter lasje slabo negovani
je rezultat naslednji: suhi ter slamnati lasje, razcepljene konice las, ki se ob dotiku glavnika ali krtače skoraj sami lomijo — obup.
Ob tej priložnosti vas seznanjam z novim programom za regeneracijo las in lasišča, ki je na našem tržišču — SUBRINA, edina ki res nosi to ime.
V Iliriji Vedrog so razvili kolekcijo petih subrin. Vsaka subri-na poleg izvlečka ALOEVERA vsebuje še dodatne snovi in je namenjena posameznim vrstam las.
SUBRINA balzam po vsakem umivanju las, za nego naravnih las vsebuje posamezne sestavine, ki pomagajo ohraniti lesk in prožnost las.
SUBRINA balzam za barvane lase, vsebuje proteine, ki vračajo lasem trdnost in elastičnost, preprečujejo poškodbo las. Zaradi vitamina E sta barva las in pričeska obstojnejši.
SUBRINA balzam za lase s trajno, z dodatkom posebnega rastlinskega proteina, utrdi vezi v lase, zato je trajna preparacija obstojnejša, kodri pa prožnejši.
SUBRINA balzam za tanke lase vsebuje snovi, ki lase utrdijo, pričeska je bolj bujna in obstojna. POZOR! Subrina ostane na laseh, je ne izpiramo.
SUBRINA MASKA za poškodovane lase in konice, z dodatkom pantenola blagodejno vpliva na poškodovane lase in konice.
Vsi izdelki iz kolekcije Subrine vsebujejo kation aktivne snovi, ki prevlečejo površino las s tankim gladkim filmom, lasje se svetijo, niso naelektreni in se tako mokri kot suhi lažje češejo.
Izberite svojo Subrino in jo uporabljajte po vsakem umivanju las, za vse pa priporočam Subrino, ki se ne izpira.
Za stranke, ki ste zahtevnejše in hočete še nekaj več smo uvedli program italijanske kozmetike ALFA-PARF. Program vsebuje vso lasno kozmetiko od strogo frizerskega namena do preparatov za regeneracijo las in lasišča.
Naj naštejem le nekaj:
AMPULE za regeneracijo las in lasišča, so razdeljene glede uporabe za moške in ženske.
CUTIXAN olje za regeneracijo konic las po barvanju in trajni preparaciji.
ŠAMPONI v kolekciji so namenjeni proti prhljaju, glede na izvor prhljaja, suhi ali mastni prhljaj.
Zeliščni šamponi, proteinski šamponi, nevtralni šampon z oljem za vse vrste las in še in še. Podrobneje vas bom o tem seznanil v naslednjem prispevku.
Za vse, ki ste se že navdušili za nove preparate italijanske lasne kozmetike, bo dobrodošla informacija, da se o uporabi teh izdelkov lahko posvetujete s frizerji pri nas, izdelke lahko tudi kupite in uporabljate sami doma.
Vse informacije boste dobili v našem salonu MAJA, na Kidričevi 4, telefon 853-126.
Z nami sodeluje tudi priznana dermatologinja, seznanja nas z vsemi boleznimi las in lasišča, za vaše težave je na razpolago vsakih štirinajst dni; naročite se lahko v salonu MAJA, po telefonu ali osebno.
Frizerji si želimo, da bi bili vaši lasje zdravi, lesketajoči ter polni življenja.
Storimo vsi nekaj, vsaka drobna investicija se bo povrnila.
Posvetujte se s strokovnjakom FRIZERJEM.
Ženski rokometni klub Velenje
»Ne predajamo se vnaprej!«
V soboto bodo s spomladanskim delom prvenstva pričela tudi dekleta v slovenski super ligi? Kot vemo, so igralke Velenja osvojile prvo mesto in vodijo tudi po dveh vnaprej odigranih pomladanskih kolih, ob tem so le enkrat igrale neodločeno, vsa ostala srečanja so dobile. To je vsekakor velik uspeh, zato je razumljivo vprašanje, če bo tudi v drugem delu tako. Marjan Klepec pravi takole:
»Vsekakor se bomo trudili, da bi prikazali dobre igre, je pa rezultat vprašljiv. Seveda bi bili vsi veseli, če bi prvo mesto obdržali tudi na koncu, vendar se bojim, da to ni realno pričakovanje.
Vsem ljubiteljem rokometa in našega kluba posebej je znano, da smo se v hudih škripcih z igralkami znašli že ob koncu jesenskega dela. Nenadoma nas je zapustila Misaljevičeva, težje pa sta poškodovali Hudejeva in Zidarjeva in ekipa, ki je dosegla blesteče rezultate, to si upam trditi, je močno in preveč oslabljena. Barbara Hudej po operaciji že okreva in upam, da bo zaigrala vsaj v play offu, Sonja Zidar pa je prav v torek zvedela, če bo potrebna operacija meniskusa; ne glede na to odločitev pa bomo oslabljeni.«
Petek, 7. februarja Kegljišče na Dobrni 16.00: Dobrna—Šoštanj
Košarka — rdeča skupina
Dvorana v Šaleku 19.00: Elektra—Celje
Dejstva so torej takšna kakršna so, ste se zaradi tega odrekli prvemu mestu?
»Zavedamo se, da je ekipa slabša, vendar to ne pomeni predaje vnaprej. Z večjo angažiranostjo igralk in seveda stroke želimo obdržati raven naše igre in se uvrstiti v končnico, za katero pa mislim, da že imamo dovolj veliko zalogo točk. Precej bo odvisno tudi od prvih tekem, saj nas že v soboto čaka težak nasprotnik v Rdeči dvorani. To je Oprema iz Kočevja, za katero ta tekma že lahko pomeni uvrstitev v končnico ali ne. Tekma se bo v Rdeči dvorani pričela ob 17.30 in nanjo posebej vabim navijače, da nas po razmeroma dolgem rokometnem premoru pridejo znova spodbujati. Seveda tudi na naslednjih tekmah, saj bomo skupno močnejši, (vos)
Sobota, 8. februarja
Rokomet, super liga — ženske
Rdeča dvorana
17.30: Velenje—Oprema Kočevje
Prijateljske tekme
Dve zmagi Velenjčank
Rokometašice Velenja so konec minulega tedna imele še zadnji preizkušnji pred sobotnim nadaljevanjem prvenstva v Slovenski ligi. V Rdeči dvorani so gostile ekipo Primoža iz Ljubljane. V prvi tekmi so Velenjčanke povsem nadigrale gostje in zmagale kar s 28.16, v drugi pa se niso toliko naprezale, a so vseeno zmagale s 26:21.
ŠRK Velenje
Gostovali v Kozini
Članska ekipa ŠRK Velenje je vrnila obisk igralcem Jadrana in z njimi v Kozini odigrala dve tekmi. Podobno kot teden poprej v Rdeči dvorani v Velenju so bili Veleijčani v prvi tekmi boljši in zmagali s 26:23, v drugi pa je bil izid po šestdesetih minutah v 23:19 v korist domačih, ki so bili boljši tudi po naslednjih tridesetih minutah, tako da je bil končni izid 34:31 za Jadran, (vos)
Rudar zmaguje
Minuli teden nogometaši Rudarja skorajda niso imeli počitka, saj so trenirali celo po trikrat na dan, vmes pa odigrali tudi tri prijateljske tekme. V Zagorju so premagali tamkajšnje moštvo Elektroelementi z 2:0, na pomožnem igrišču v Velenju pa so gostili najprej celjski Publicum (prej Ingrad Kladivar) in zmagali s 5:3, nato pa še Slovenj Gradec, ki so ga premagali s 5:0. Enako naporen je za velenjske nogometaše tudi ta teden. Včeraj so gostili ekipo Žalca, danes bodo gostovali v Trbovljah, konec tedna pa bodo odigrali predvidoma dve tekmi na slovenski obali.
(vos)
Smučarski skoki
w
Živahno pod Gradom
Na manjših velenjskih skakalnicah je bilo v soboto regijsko prvenstvo za pionirje. Do 9 let je zmagal Poberžnik iz Vuzenice, drugi je bil Osmanovič iz Velenja, tretji Pukart z Ljubnega, četrti Velenjčan Klemenčič, peta pa deklica Petra Sušek. Pri pionirjih do 13 let je na 40-metrski skakalnici zmagal Luka Ograjenšek, Jerele je bil drugi, Miklavži-na tretji, Hriberšek četrti in Ko-kal peti. Pokrovitelj prvenstva je bil Kava bar Čuk, ki se je z organizatorji dogovoril, da bo to sodelovanje v tradicionalno, kar je posnemanja vredna poteza podjetnega zasebnika.
V nedeljo je bilo še državno prvenstvo za pionirje do 13 let. Zmagal je Janežič iz Kranja, šesti je bil Jerele, dvanajsti Ograjenšek, 14. in 16. mesto pa sta osvojila Hriberšek in Miklavžina. V pokalu Cockta vodi med pionirji do 12 let Ograjenšek, tretji je jerele.
Vest za vse otroke, ki jih privlači skakalni šport — med zimskimi počitnicami so treningi vsak dopoldan in popoldan, kar je lepa priložnost za prijetne trenutke na snegu pod gradom.
F.Z.
Skoki in kombinacija
Jelen državni prvak
V soboto je bilo v Planici slovensko državno prvenstvo v smučarskih skokih za mladince, na katerem je Peter Kolenc osvojil 11. mesto.
Obenem so izvedli tudi prvo državno prvenstvo v nordijski kombinaciji v absolutni konkurenci. Velenjčani so se odločno izkazali, še posebej mladinec Igor Jelen, ki je zmagal in tako osvojil prvi naslov državnega prvaka v kombinaciji. S tem rezultatom so velenjski skakalci dokazali, da so še vedno sposobni posegati po državnih naslovih, pa čeprav v nordijski kombinaciji, vedeti je namreč treba, da se vsega ne da storiti preko noči.
Boris Pušnik
Rafting klub Velenje
Privlačna novost za zimo
Precej neobičajno je, da se prijatelji vodnih športov tudi pozimi ne umirijo. Tako so velenjski raf-tingaši v okviru zimskega treninga na Kopah organizirali demonstracijo snežnega raftinga s plovili, ki jih sicer uporabljajo za rafting na divjih vodah. Univerzalni »skat« se je izkazal za čudovito popestritev smučišča in naključnih občudovalcev vratolomnih voženj ni manjkalo, tudi med otroki.
V prihodnji sezoni bodo redno športno uporabo skatov organizirali na posebnih terenih, tudi z uporabo rednih vlečnic, saj z vožnjo navzgor ni nobenih problemov. Najbolj se je izkazal tip skata z
Prva ekipa ERE Tempa se pospešeno pripravlja na pomladanski del li-gaškega tekmovanja, medtem pa veterani kluba uspešno nastopajo v medobčinski ligi. V I. kolu so premagali Radeče, v drugem pa Griže. Vodi jih Franc Pavšek, igrajo pa ob njem še Marjan Zadravec, Anton Leber, Janko Novak, Peter Lazar, Rado Red-njak ter klubski trenerji.
Športna zveza Žalec je v soboto organizirala odprto prvenstvo Žalca za dvojice. Vsa tri prva mesta so osvojili velenjski igralci. Najboljši je bil par Srečko Videč—Tadej Vodušek, drugo mesto pa sta povsem nepričakovano osvojila še mlajša pionirja Bogdan Si-mončič in Damijan Vodušek.
SK Velenje
Najmlajši so tekmovali
Že vso smučarsko sezono 1991/92 člani SK VELENJE spet pridno trenirajo ter si nabirajo smučarsko znanje. Veliko prostega časa otroci preživijo ob strokovnem vodstvu v telovadnicah. na športnih igriščih in seveda na smučiščih. Z marljivim delom in z dobrimi rezultati se je tako v preteklih letih izkazalo že nekaj tekmovalk in tekmovalcev. V letošnji smučarski sezoni sta dolgoletna člana kluba Jani Živko kot član državne smučarske reprezentance Slovenije in David De Costa, kot član mladinske reprezentance Slovenije.
Vsi tekmovalci in tekmovalke imajo v tej sezoni za seboj že nekaj tekem. Mlajši cicibani so v soboto 1. 2. tekmovali na Rogli in v težkih razmerah — na zelo zahtevni progi dosegli naslednja mesta: 14. Irena Zaje, 7. Gorazd Zaje, 8. Sašo Oštir, 10. Tonček Lah. Vsekakor so to spodbudni rezultati za nadaljnje delo najmlajših.
V nedeljo, 2. 2. pa je bilo v organizaciji SK Velenje prvo tekmovanje za pokal SK Velenje na smučišču v Šaleku za cicibanke in cicibane letnik 84, 85, 86 in mlajših. Tekmovalci so imeli dva teka, pri vsakem teku pa se je upošteval najboljši čas teka. Kategorija Ce letnik 1984/85: 1. Nika Hudej 26.64, 2. Ana Drev 26.96, 3. Tina Li-puš 28.73. Kategorija CI letnik 1984/85: 1. Luka Lah 23.81, 2. Domen Strupeh 28.37, 3. Jernej Voršič 30.21. Kljub izrednemu zanimanju za otroke smučarje letnik 1986 in mlajše, se ti niso prijavili za tekmovanje. Zato vabimo starše in seveda nadebudne smučarke in smučarje da se pridno smučajo (če je to le mogoče) in se prijavijo za naslednji dve tekmi, ki bosta predvidoma 16. 2. in 8. 3. na primernem smučišču v Šaleku ali na Golteh.
Lep smučarski pozdrav vsem!.
Duška Lah
Skat je na Kopah navdušil
vodili, velenjski piloti pa so predlagali še nekaj koristnih izboljšav, zato bo skat primeren tudi za ne-športnike. Člani rafting kluba so ugotovili, da bi lahko s to inovaci-
ENOSOBNO STANOVANJE
(mirna lega), zamenjam za večje, dvo ali trosobno. © 851-638 zvečer.
FIŽOL SIVČEK PRODAM. ©
882-3 1 0
UGODNO PRODAM GS in tro-sed ter kupim nadstropno posteljo. © 850-517.
PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE, št. 479, na ime Maličevič, na relaciji Šoštanj, Gorenje.
VW 1200, letnik 1972, neregistriran, prodam, © 779-242. ELEKTROTEHNIKO in MATEMATIKO inštruiram. Informacije po © 854-412. MALE MLADIČE MEŠANCE, psa in psičko, podarim. Zupane, Tomšičeva 37, Velenje, © 858-064 popoldan. UNIVERZALNI ŠTIRISTRAN-SKI SKOBELJNI STROJ, za izdelovanje vseh vrst stenskih oblog in ladijskega poda, prodam. V račun vzamem tudi gradbeni les. Oglasite se na naslovu Ivan Glušič, Rudniška 29, Velenje.
TELICO PET MESECEV BREJO in bikca za nadaljno rejo, prodam. © 882-710. DVOSOBNO STANOVANJE ZAMENJAMO ZA DVE MANJŠI. © 854-089. OTROŠKO POSTELJICO IN POVIJALNO MIZO, oboje naravni les, ugodno prodam. © 858-329.
NOVO DVOSOBNO STANOVANJE ODDAM V NAJEM ZA
VEČ LET (75 m') z ločenim vhodom, mestno ogrevanje, kabelska TV, telefonom, možna kompenzacija za boljši avto. Stanovanje je v Velenju. Šifra »Vseljivo takoj«.
10 KM IZ VELENJA, prodam parcelo na lepi sončni legi. © 779-177.
jo lepo popestrili zimsko in poletno turistično ponudbo Velenja, ki sicer za težki rafting nima pogojev.
DČ
POSLOVNI PROSTOR 50 m1
oddam na Splitski 25, Velenje.
© 853-350.
2000 KOM, strešne opeke, tra-janke, nakladalno prikolico, 15 m3, prodam. © 893-812. PARCELO ZA VIKEND z grad benim dovoljenjem, blizu Rogle, prodam. © 856-570. KUPIM BETONSKI MEŠALEC. © 850-969. PRAŠIČE 15 do 30 kg težke prodam. Silvo Peček, Završe 21, Grobelno, © 063/744-285. ZELO UGODNO IN POCENI PRODAM (zaradi selitve), kuhinjske elemente in pomivalno korito. © 853-378. GOST d.o.o. VELENJE, javno odproda več kosov rabljenega pohištva in opreme (ležišča, stoli, omare). Prodaja bo v petek 7. februarja ob 9. uri pri restavraciji jezero.
V CENTRU VELENJA, trisobno stanovanje 75 m' in zidan vikend v Savinjski 80 m' s sadovnjakom na 1000 m1, zamenjam za hišo v Velenju. Ponudbe na upravo lista pod šifro »HIŠA«. LOKAL NA KARDELJEVEM TRGU 4 oddam v najem. © 853-312 interna 1215 popoldan.
DVE SIMENTALKI PRODAM.
Glasenčnik, Zavodnje 44, Šoštanj, © 895-118. VIDEOREKORDER SHARP VC 106, nov, prodam po zelo ugodni ceni. © 854-181, int. 239 ali 858-810.
JOGA - VPIS V ZAČETNI TEČAJ! Vpis v avli osnovne šole XIV. divizije, II. 12., 13., in 17. 2. 1992 od 16. do 17. ure, cena 3000 SLT. Informacije 853-785 dopoldan.
Podbočje: Elektra 74:76 (31:38)
Oslabljeni do pomembnih točk
Košarkarji Ehektre so v 6. kolu gostovali v Podbočju, pri ekipi torej, s katero so v p»rvem delu prvenstva dvakrat izgubili. Tokrat so bili odločeni zmagati, čeprav so nastopili brez poškodovanih Mrzela in Pečovnika ter Tomnica, ki je iz nerazumljivih razlogov zapustil ekipo v trenutku, ko ji je rmajbolj potreben. Za nameček je pred tekmo zbolel še Gole, ki pa je kkljub vročini nastopil in bil najučinkovitejši.
Domačini so j povedli le s 4:3, nato pa so pobudo prevzeli gostje in vodili ves prvi i polčas. Z dobro igro v obrambi so razliko v svojo korist držali tudi v v drugem polčasu, v 36. minuti so domačini z nekaj zaporednimi trojkikami rezultat izenačili, kaj več pa jim ni uspelo.
Igralci Elektre so si s preudarno igro v zadnjih minutah zmagali, pa čeprav so prav v zadndnjih štirih minutah zgrešili kar osem prostih metov. Zmage so bili igralralci zelo veseli, prav tako pa številni navijači, ki so jih močno spodbujiujali tudi v dvorani v Podbočju.
Strelci so bili Li Leskovšek 18, Lipnik 6, Pipan 19, Gole 25 in Plešej 8; v petek ob 19. u uri pa se bo v Šaleku pričelo jrečanje 7. kola, nasprotnik bo ekipa C Celja.
Mednaroddni mladinski rokometni turnir
Dobra igra mladih Velenjčanov
Gledalci se ma primer v posameznem športu-igri z žogo v glavnem zanimajo preedvsem za člansko vrsto delo in igre, igre mlajših selekcij pa potekajo bolj ali manj v anonimnosti. Gotovo je bil to tudi razlog, daje ŠRK Velenje konec minulega tedna izvedel v Rdeči dvorani v Velenju mlaidinski turnir, na katerega so povabili mladinsko reprezentanco iz Av;strije in njihove sovrstnike iz Slovenj Gradca. Domači mladinci podi vodstvom Bojana Požuna so igrali najbolje, premagali oba nasprojtnika in zasluženo osvojili prvo mesto.
Skratka, nameen je bil dosežen, organizator tudi zadovoljen z obiskom gledalcev, kij seveda pričakujejo, da bodo mladi fantje tudi v bodoče trenirali ennako zavzeto in zaigrali v članski vrsti.
Za najboljšegaa igralca so izbrali Lisca, za vratarja Brinovška (oba Velenje), najboljši :strelec pa je bil s 17 goli Mihalj (Nova oprema Slovenj Gradec). Reziultati: SRK Velenje:Nova oprema Slovenj Gradec 18:16 (9:10), Nova oprema .Avstrija 18:24 (9:11), ŠRK Velenje Avstrija 21:14 (9:5). Vrstni red: 1. ŠRK Velenje, 2. Avstrija, 3. Nova oprema.
ŠRK Velenje: Brinovšek, Kreslin, Sovič, German, Juršoč, Oštir, Svečko, Lisac, Kaišnik, Fricelj, Borovnik, Časi.
Kegljanje — rekordna zmaga
Slaba igra ključnih igralcev in rekordna zmaga sta značilnosti 11. kola v medobčinski kegljaški ligi. Zadnjeuvrščeno ekipo Izletnika so namreč Šoštanjčani premagali kar za 398 kegljev, rezultat je bil 4.863:4.465.
ŠOŠTANJ: L. Fidej 766, S. Fidej 775, Kramer 813, Glavič 864, Černjavič 808 in Hasičič 837.
V 12. kolu se bodo Šoštanjčani na Dobrni v derbiju pomerili z drugouvrščenimi domačini. Tekma na Dobrni se bo pričela v petek ob 16. uri.
L. Fidej
Grem na tekmo
Ljubno ob Savinji
Obdržati izročilo skokov
Smučarski skoki na Ljubnem ob Savinji imajo bogato tradicijo, o čemer med drugim priča tudi Bloudko-va skakalnica. Z manjšimi prekinitvami so se ljudje v vsem povojnem času navduševali nad skoki, klub je doživljal vzpone in padce, so pa skoki ob odbojki trenutno edina športna zvrst v tem kraju; priljubljeni nogomet so že zdavnaj zatrli znani sklepi. Po krajših notranjih razprtijah so ljubenski skakalci na zadnji klubski skupščini znova strnili vrste in se lotili dela.
Njihova prva naloga je vzgoja najmlajših nadobudnežev in pri tem dosegajo lepe uspehe, če omenimo le najuspešnejša Tomaža Murka in Ro-
Dvojni uspeh Dovečerjeve
V soboto je bil na Jesenicah republiški turnir, na katerem so sodelovale tudi judoistke s Hrvaške. Kljub hudi konkurenci so bile velenjske tekmovalke najuspešnejše. Klavdija Do-večer je nastopila kar v dveh konku-rencah in pri mladinkah v svoji kategoriji osvojila drugo mesto, pri članicah pa je zmagala. Mojca Šegovec je bila pri mladinkah tretja, Barbara Gorjup pa je zmagala pri pionirkah.
Franjo Urbane
Namizni tenis
bija Kopušarja, ostali pa jima pridno sledijo. Prve uspehe dosegajo z vključevanjem mladih skakalcev iz drugih krajev mozirske občine in bodo s temi napori tudi nadaljevali. V klubu je trenutno 20 mladih skakalcev, ki pridno tekmujejo, skakalnice so štiri (12, 25, 35 in 65 metrov), manjše tri so pokrite s plastiko, večjo pa nameravajo preurediti in povečati na 75 metrsko. S plastiko seje sezona raztegnila na vse leto, zato bi ob skakalnicah radi postavili klubski objekt, ki ga že imajo, imajo pa tudi težave z dovoljenjem. Prejšnji objekt jim je odnesla poplava.
Imajo dobro in razmeram primerno sestavljen delovni program, pa seveda težave s financiranjem in brez jjubiteljstva in prostovoljne vneme gotovo ne bi uspevali, vedo pa, da skokov na Ljubnem ne smejo opustiti in jih ne bodo. Povejmo še, da bodo 29. februarja na 65-metrski skakalnici pripravili državno prvenstvo za pionirje.	(jp)
Strelski šport
V 2. kolu slovenske strelske lige mednarodnega programa so velenjski pištolarji v Hrastniku osvojili drugo mesto s 1.688 krogi. Za ekipo so na-streljali Tkalec 570, Klančnik 562 in Veternik 559. Med posamezniki se je v odsotnosti Štuhca z drugim mestom izkazal Tkalec, šesti je bil Detlbah, deveti Veternik in deseti Klančnik, pri mladinkah je bila Sajetova sedma.
Društvo invalidov Velenje je na strelišču Mroža izvedlo regijsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 26 tekmovalcev. Puška: Gl: Žučko 367, Orlačnik 340, Koren 330; G2: Tratnik 347. Samec 337; G3: Jovanovič 349; ženske: Jehart 338, Mogilnicki 305, Melanšek 302; pištola: Detlbah 552, Jovanovič 537, Samec 494; od tekmovalcev iz Mozirja so Gračnar, Irman in Pečnik osvojili šesto, deveto in dvanajsto mesto.
F. Ž.
Slepi in slabovidni šahisti
Odlični na državnem prvenstvu
V Ljubljani je bilo v soboto prvo hitropotezno državno prvenstvo za slepe in slabovidne šahiste, šahisti z našega področja pa so se zares izkazali. Franc Mlačnik je bil drugi, Viki Vertačnik tretji, Ivan Mla-čnik šesti in Valter Vertačnik devetnajsti med 36 udeleženci.
Viki Vertačnik
l^iMLO
teL 853 481, 888 480
usfislm ocjtas, ocjtai. ir nal cas
Problematična
šoštanjska
elektrarna
Človeku se naježijo lasje, ko recimo 29. 1. 1992 po radijskih valovih ali s televizije zasliši »prekoračitev SO; na Velikem Vrhu 1540 ali rja Graški Gori okrog 2000 mikrjtgramov SOi.« To je štirinajstkratno ali devet-najstkratno povečanje koncentracije SO;, ki naj bi bila v takih naseljih dovoljena le 100 mikro-gramov na kubični meter. Razumljivo je, da je takrat, ko po radiu ali televiziji rečejo »še dovoljena«, koncentracija že zdavnaj prekoračena v tolikšni meri, da se opazi na smrekah in v gozdu sploh; človek, ki vdihava ta zrak, sprejema vase vse negativne snovi, oboleva in umira, vendar nihče ne ugotovi zaradi česa je umrl. Ali smo množični legalni morilci, nobeden od pravih krivcev pa ne bo nikoli kaznovan? Vsi so na visokih položajih z imuniteto. Toda, če začnem z dokazi, ki so pred menoj, so ravno taki ljudje krivi za tak položaj.
Če pričnem s shodom v Velenju novembra 1987, ko so Za-vodnjčani organizirali pohod s suhimi smrekami, ki so jih prav oni prvi opazili in predvideli zakaj se sušijo. Bilo nas je okrog 10.000 in že to je dovolj velik alarm, da bi se vsaj v elektrarni morali zganiti in spoznati, da k vsakemu stroju spada tudi tista naprava, ki obvaruje okolje pred škodo. Če se tega niso prej zavedli, bi morali vsaj takrat napeti vse strune, da bi izvrtali denar in namestili čistilne naprave. Takrat je denar še bil! A ni bilo nič iz tega, meni pa se še sedaj zdi neumno, da moramo drugi skrbeti za strojne naprave v elektrarni Šoštanj, ko pa vendar vsak investitor ve, da ni dovolj samo polovičarsko delo na škodo prebivalcev in narave, da tako ne more biti.
Sama sem med drugim ekološkim materialom z bavarskega ministrstva dobila drobno knjižico v kateri je bilo zapisano, da je bila 16. 10. 1987 na Bledu konferenca o čistem okolju, ki so jo organizirale članice Arge —Alpe — Adria. Zaprosila sem bavarsko ministrstvo, da mi pošlje gradivo s te konference. Dobila sem ga in ne samo to, še veliko več. Pred mano seje pričel odvijati klopčič slovenske malomarnosti, ki je bila takrat pod vlado gospoda Ši-nigoja.
Devetega novembra 1984 je bila v Meranu sprejeta resolucija na konferenci delovne skupine Alpskih dežel in delovne skupine Alpe-Adria. Za čisti zrak in okolje (tudi vode) so tam sprejeli devet točk o usodni odgovornosti našega časa do prihodnosti. Vse tisto, kar danes že vemo! Vendar so se dogovorili, da bosta obe delovni skupini v vsaki deželi Al-pe-Adria naredili programe za čisto okolje. 16. oktobra 1987 je bila na Bledu ponovna konferenca. Na njej so se vladajoči šefi o škodi v gozdovih in čistem zraku dogovorili bolj pavšalno, vendar so izmenjali poglede o internacionalnem cestnem in železniškem prometu, o zračnem prometu in tovornjakih ter s tem v zvezi o škodi v gozdovih, v zemlji in vodi. Ti dve delovni skupini sta se dogovorili o medsebojnem (meddržavnem) usklajevanju vsega kar se bo dalo, da bodo programi za izvajanje čim boljši. Programi naj bi se poslali do leta 1989 in bili zajeti v skupno mapo, po kateri naj bi jih dežele tudi izvajale.
Pred seboj imam to mapo in v njej programe. Naslov je GOZDNA ŠKODA V ALPSKEM PROSTORU — Mejne vrednosti čistega ozračja od 1984 do 1988; to je skupno delo delovnih skupnosti Alpskih dežel in Alpe-Adria. Moj interes za to mapo je bil velik, ker me je zanimalo, kaj smo naredili Slovenci v teh letih in kaj naprej. Toda v njej so obdelave Nemčije po deželah, svoje predele je po deželah zelo podrobno obdelala Avstrija, Švica po kantonih, Italija bolj skromno, Hrvatska tudi bolj skromno, a kje je Slovenija? SLOVENIJA NI NIČESAR NAREDILA; zanjo to ni bilo interesantno, a se iz teh povezav med državami vidi, da bi se z medsebojno pomočjo takrat lahko mnogo naredilo.
Ogrožen! pritiskamo na vse strani, da bi TEŠ dobila čistilne naprave. Mečkanje »od kod in kako<; je precejšnje tudi sedaj v tej vladavini in če bomo čakali, nam bo odpeljal zadnji vlak. Tudi za sedaj imam dokaze, da bi lahko to v kratkem uredili, če bi le hoteli.
Dne 22. 2. 1991 je celovški radio objavil intervju s takratnim
deželnim glavarjem gospodom Haiderjem in generalnim direktorjem DRAU CONSALTING gospodom Steufelbauerjem. Takrat so ponudili, da bi na bloku štiri (to je blok z visokim dimnikom) zgradili takšno čistilno napravo, kakršna zelo dobro deluje v Volfsbergu. To je milijarda šilingov in dobili bi avstrijske kredite, če bi Slovenija dala jamstvo. Ker takrat zaradi nestabilnih razmer ta finančna garancija ni bila stabilna (nismo še bili priznani), je g. Haider obljubil, da bo Koroška prispevala 1/4 milijarde šilingov, to je jamstvo za 26 odstotkov cene, če bo projekt dobila Drau Consalting. Nato je vse utihnilo, ker se poleti ne kuri toliko in koncentracije niso toliko presežene.
23. 1. 1992 je ministrica za okolje v Avstriji g. Ruth Feld-grill-Zankel na tiskovni konferenci povedala, da je za termoelektrarno Šoštanj odobreno 174 milijonov šilingov podpore, da bi čistilna naprava na bloku štiri kmalu pričela delovati in tudi v Labodski dolini zmanjšala koncentracijo SOi, ki prihaja iz Slovenije. To sporočilo je bilo objavljeno po radiu dvakrat — v nemškem in slovenskem jeziku. Tisti večer, to je 23. I. 1992, so na ljubljanski televiziji povedali, da nam je Avstrija prispevala 45 ali 47 milijonov šilingov za ekološke namene, nič za elektrarno. Sorodnica v Celovcu, ki mi je vedno priskrbela vso dokumentacijo, je poslušala naš dnevnik in me vsa razburjena poklicala ter mi povedala koliko denarja je — in to samo za Šoštanj. Nikjer nisem zasledila ničesar o tem zapisanega ali objavljenega. Kako to?
Dne 22. 1. 1992 je v Karntner Tageszeitung izšel članek, ki med drugimi ekološkimi projekti v Avstriji — v Koroški — omenja še naslednji odstavek o pogovorih med g. Franzem Vranitzkym, finančnim ministrom Ferdinandom Lacinom, koroškim občinskim referentom Petrom Ambrozijem in deželnim finančnim re-ferantom Maxom Ruscherjem na Dunaju. Osrednja točka je okvirno jamstvo za termoelektrarno Šoštanj. Vlada je privolila, da zagotovi jamstvo za 600 do skupno 800 milijonov šilingov, če dasta Koroška in Štajerska skupno 200 milijonov jamstva, da se seveda zniža emisija o Koroški, ki prihaja iz Šoštanja. Koroška je svoj del pripravljena jamčiti, če to naredi še Štajerska, potem bo škoda zaradi emisije v Koroški občutno zmanjšana.
Sedaj se mi zdi, da je napočil trenutek, ko nam ni treba več gledati, kdo bo delal te čistilne naprave, samo da bodo dobre (in to Avstrijci znajo) in da se bomo rešili tega groznega zraka, bolezni in umiranja. Ce naša vlada ne bo zgrabila za vse to, potem ni vredno, da se sestaja. Bolje, da gre čimprej narazen in da pridejo taki, ki bodo sprejeli nam ponujeno roko. Občutek imam, da se Avstrijci mnogo bolj brigajo za ljudi v svoji državi, kot pa naši za nas.
174 milijonov šilingov podpore je že odobrenih, po drugi varianti pa bi mi dobili te dimnoodž-vepljevalne naprave še letos. Kaj čakamo? Kaj je bolj potrebno, če verjamemo pisanju v časopisih, potratnost ali življenjsko potrebne naprave? Ker se zelo malo piše in čuje o pomoči Šoštanju iz Avstrije, prosim, da se da v javnost vse, karkoli se bo dogajalo okrog zgoraj navedenega!
Menda nismo več pod Šinigo-jevo vlado?!
Marinka Obu Gorenje 9 a
Skreganost s pametjo ali duhovna slepota — z dobljeno demokracijo
Ne morem se strinjati s tem, da predsednik vlade, ki je voljen od slovenskega naroda, odstranjuje iz javnih mest simbole, pro-dobljene v NOB-OF.
Sem eden tistih, ki sem odraščal v najtežjih časih, v času druge svetovne vojne torej, ko ni bilo kruha ne soli, v Čatežu na Dolenjskem. Kot otrok sem že takrat imel širok pogled na teren in dogajanje od Mirne, Trebnjega pa tja do Litije, ker sem to pot prehodil dvakrat tedensko. V Litijo sem hodil po sol, ker je bila za Dolenjce druga država.
Star 8 let sem že doživel strahote fašizma. Leta 1942 so me Italijani in domači pomagači za-
jeli na poti v šolo in me uporabili kot ščit na poti skozi gozd, da jih ne bi napadli partizani. Naslednji dan so padli trije domačini — to so bili prvi talci v Čatežu. Bili so popolnoma nedolžni Slovenci, stari od 16 do 19 let! Pa so morda krivci ostali nekaznovani! Že leta 1942 sem vedel, kdo Je vodja bele garde in vodja partizanov v Sloveniji in Jugoslaviji. Zato se danes ne morem strinjati, da se iz javnih mest odstranjujejo simboli, pridobljeni v NOB slovenskega naroda. Popolnoma se strinjam z gospodom Rudijem Čičinovičem, ker pravi, da se po svetu ne odstranjujejo simboli pridobljeni v preteklosti. Smatram, da je široko razgledan in pravi demokrat in se zato ne strinja z takim početjem. Izbojevali smo si demokracijo, to pa ni zasluga le enega sloja Slovencev, ampak vseh Slovencev, neglede na politično pripadnost. Naredili smo spravo, dostojno smo pokopali vse nedolžne in ne nedolžne, ki bi morali odgovarjati za svoje zločine. Kaj hitro pa je lahko slovenska zgodovina popolnoma napačna in neresnična, če jo bodo pisali zgodovinarji samo ene stranke. Pisec zgodovine mora biti neobremenjen s preteklostjo, biti pošten in resnicoljuben.
Slovensko politično duhovno ozračje je močno nejasno. Predvsem zato, ker je zamegljen pogled v polpreteklo obdobje, posebno v čas od 1941 do 1945. ker v javnem življenju nastopajo dolenjski domobranci. Nekateri bi jih radi danes prikazali kot zmagovalce slovenskega naroda, to pa je popolno nasprotje slovenske zgodovine.
Zaradi takšnih zdrah menim, da sedanja vlada ni izpolnila obljubljenih obveznosti. Mnenja sem, da naj čimprej odstopi, da ne bo naredila še večje škode slovenskemu narodu. Potrebujemo prave gospodarje na pravih mestih ne glede na politično barvo.
Govorimo, da smo že v Evropi, kjer je plača 3000 do 5000 DEM, v slovenski Evropi pa samo 150-200 DEM.
In kaj smo si še izmislili — ustanovili smo novo avstrijsko banko, da bomo Slovenci tisto milijardo prihrankov deviz, ki jih imajo občani v nogavicah zdaj položili v to banko, ki bo poslovala v Ljubljani, Gradcu, na Dunaju . . . Tako bodo Avstrijci naš denar dajali nam v obliki kreditov za visoke obresti, čisti profit pa bo ostal Avstriji.
To je Evropa, ki bo molzla slovensko kravo — kdor zna, tudi ima!
Franc Krištof
B. Korun in politika ... tretjič (in zaradi mene zadnjič)
Kot kaže se Franc Praprotnik loteva le branja kratkih člankov, saj bi drugače gotovo vedel v čem in kako je B. Korun številko poprej zlorabil pol strani NČ.
No in moje pisanje ali strupene puščice (prosto po F. P.) so glede na to, da so zadele F. Pra-protnika res, zadele v prazno.
Sicer pa, če se Franc Praprotnik že gre advokata B. Koruna je to njegov ali njun problem in me sploh ne moti. Samo takole mimogrede: silno sem hvaležen naključju ali mili usodi, da meje spravila na svet v drugi polovici 20. stol. ter mi dovolila vegetirati v sedanjih malo bolj pluralističnih časih, ko sežiganje ali zapiranje »čarovnic« in preganjanje bolj neodvisno mislečih glav (nevpreženih v nobeno stranko, kliko ali sistem) ni ravno več v modi.
Če pa bi te šege in navade, skupaj z inkvizitorskimi metodami raznih F. P., še strašile po naših doleh in klancih, bi me verjetno letos doletelo.
Tako pa bom lahko v miru nabiral regrat in če srečam žabo jo gotovo poljubim, saj je večja možnost, da se spremeni v princesko kot pa da se Franc Praprotnik predrami.
Lojz Podgoršek Šmartno ob Paki
Demokracija v gospodarstvu
Živimo v Evropi, v času nenehnih sprememb. Tega ne čuti nihče močneje kot slovenski na-
rod, ki se hiti pridružiti gradnji nove Evrope, je v uvodni besedi posveta o soodločanju, ki ga je pripravila SDP Slovenije, dejal Hans Joachim Werner, član obratnega sveta v tovarni Audi in predsednik SPD Ingolstadt. Socialdemokratsko usmerjene stranke morajo težiti za Evropo socialne pravičnosti. Če pa želimo to doseči je eden nujnih pogojev demokracija v gospodarstvu. Možnost soodločanja v Nemčiji se smatra kot najrazvitejša v Evropi, vendar tudi pri njih ni vse zlato kar se sveti.
Tale uvodni odstavek prispevka g. Kontiča v zadnji številki Našega časa po svoji pojmovni kolobociji vpije po razjasnitvi. Njegova dikcija še najbolj liči na strankarsko alkimijo. Če so v srednjem veku alkimisti na vse kriplje poskušali pridobiti z zlitjem pravo zlato, se nam danes ob pomisli na njih prizadevanja vsiljuje le pomilovalen nasmeh. Mi pa se po naslovu samem lahko vprašamo po smotrnosti istega. Je demokracija v gospodarstvu željeni cilj, ki ga prispevek želi podpreti, ali se želi z njim dati podporo domnevni in torej fiktivni demokraciji v našem gospodarstvu? Cinizem prve vrste je v enem kot drugem slučaju. V prvem zato, ker stranka SPD nima kvalificirane volje to hoteti doseči, in drugič ker je prav nasprotno stanje sama ustvarila ter ga tudi želi ohranjevati čim dalje. V perfidni vlogi zaščitnika delavčevih koristi se poslužujoč iste vloge trudi delavstvo pripeljati žejnega preko mostu.
Analizo pojmov po gornjem redu je razumeti: prvoimenova-na stranka SDP Slovenije — Stranka demokratične prenove — to poznamo, SPD iz Ingol-stadta — Sozialistische Partei Deutschland aus Ingolstadt je s tako kratico izkazana kot je. Težava pa nastopi ko primerjalno analiziramo programa ene in druge stranke. Taktika in strategija ene kot druge sta si spet močno različni. V pogovorih z »zahodnimi (evropskimi) socialisti« je moč zaznati veliko distanciranje do Socialistične stranke Slovenije, da ne govorimo o njihovi porazni politični oceni naše Stranke demokratične prenove. Definirajo ju kot siamski dvojčici, katerima je skupen velik razkorak med teorijo in prakso. Obema očitajo moralno invalidnost. »Vaš gospod Pučnik je pravočasno ugledal z vzhoda prodi-rajočo modo političnega preo-blačenja, ko je preventivno zavaroval svojo Socialdemokratsko stranko Slovenije z večimi sinonimi imena iste stranke,« tako pravijo. Vprašati se je le moč ali so taka stališča heretična, ali so avtentična liniji njihovih strank? Za pošten odgovor oziroma pojasnilo kaže vnaprej biti hvaležen.
Stavčno in miselno sosledje nadaljuje . .. »Socialdemokratsko usmerjene stranke morajo težiti za Evropo socialne pravičnosti«. In se spet želi od spoštovanega pisca poizvedeti kakšne sorte nostalgija botruje tekstu. Ali je to hrepenenje sopoletavati s politično ugledno jato, ali se tukaj nemara že vsiljuje smiselna podmena o vrednostni enakosti?.. . Nadaljevanje »Če pa želimo to doseči je eden nujnih pogojev demokracija v gospodarstvu«. Ali je to podmena o istosti ciljev?. In se je vprašati, ali ni v benevoletnem obravnavanju gospodarskih vprašanj že po logiki sami edino koristen celovit pristop, nikakor pa parcialen? Mogoče pa je tema o sami delitvi »gospodarske pogače« dokaj bolj dopadljiva od problemov ustvarjanja iste »gospodarske pogače«. Ali ni preživeli gospodarski sistem propadel predvsem vsled tega, ker se je bolj ukvarjal s porazdelitvijo še ne ustvarjenega kakor pa s problemi ustvarjanja samega?
Nekemu neznatnemu indivi-diumu morda res ni vredno dajati tako številne odgovore. Če pa so moja čutenja in dejanja vpre-žena v tok želja in hotenj »tega našega malega človeka« — tudi različnih prepričanj —, toda večinskega dela gospodarsko zma-nipulirane populacije, tedaj je dolžnost odgovorov še kako na dlani. Sedanje ime stranke same Vas zavezuje k tolerantnemu pristopu in doslednemu tematskemu okviru. Nadvse negativno bi spet presenetila ponovitev preživele prakse etiketiranja ter blatenja iste nalepke. Vulgaren slog v političnem komuniciranju nekega Podgorška z gospodom Koru-nom v preteklem mesecu bo — upajmo — res ostal osamljen spodrsljaj.
A. Tajnšek
Vse je v prostoru
V	tedniku Naš čas z dne 23. januarja je bil objavljen članek »Vse je v prostoru«. Z navedbami v članku se v celoti strinjam in me veseli, da je avtor članka načel tudi vprašanje izdaje lokacijskih dovoljenj.
V	članku je sicer obravnavana problematika širšega pomena, vendar meje spodbudil, da napišem nekaj vrstic tudi o problemih malega človeka, ki so ga podobna dejstva postavila v neenakopravni položaj. V članku je že navedeno nekaj posameznih primerov nepravilnosti izdaje lokacijskih dovoljenj posameznikom.
Opogumljena s tem dejstvom bom navedla še svoj primer v zvezi z izdajo lokacijskega dovoljenja mojim sosedom Mari in Zdravku Satlerjevima za dograditev tretjega prizidka k stanovanjski hiši, seveda na račun zmanjšanja tržne vrednosti moje hiše in vrta. Prvi in drugi prizidek sta bila zgrajena ilegalno.
Sosedje Satler so hoteli že leta 1986 od mene pisno soglasje za dozidavo 3. prizidka k njihovi stanovanjski hiši.
S to zidavo bi se sosedje približali moji meji na en meter in to še pred spalne prostore. Takšno soglasje sem seveda odklonila, zaradi zaščite moje imovine. Ker prostovoljno tega nisem storila se je začel postopek izsiljevanja, pritoževanja . .. Tako je do danes bilo izdano že tretje soglasje, na katero sem se seveda vedno pritožila. Četrta vloga Satler-jevih je bila zavrnjena tako na občini Velenje kot v Ljubljani leta 1991. Dne 24. januarja letos pa sem ponovno prejela v vednost že 4. izdano lokacijsko dovoljenje za izgradnjo omenjenega prizidka.
Tako kot že v članku navedeno »se ponavlja stara zgodba« iz časov in sistema, ki smo ga vrgli iz sedla na volitvah 1990.
Mlajši so prevzeli oblast, vendar pritiski in vplivi starih še ne popustijo. Ne moremo razumeti, da je napočil nov čas, nova doba; četudi govorijo o pravni državi, spoštovanju človekovih pravic, jih tisti, ki bi jih morali spoštovati poskušajo zanemariti.
Postavljam javno vprašanje občanom Velenja in pristojni oblasti, če je kateri izmed občanov lahko gradil prizidek k stanovanjski hiši brez soglasja soseda in brez upoštevanja zakonitega odmika.	F. Fece
Božični mir in kričanje
Kolikor se čas oddaljuje od enega božiča se približuje drugemu. Sveta noč ali božična noč, ki naj bi bila polna miru, tihote, skrivnostnega pričakovanja, pre-čudežna. . . kot poje pesem. Vendar se ta večer že nekaj let na cerkvenem dvorišču ob polno-čnicah pri sv. Martinu v Velenju sprevrača v pravo divjanje.
Zamislila sem se ob tvojem kričanju, mladostnik (čeprav vas je bilo zelo veliko), ki ga je spremljalo burno pokanje petard. Ne obsojam te. Najbrž nikoli v svojem mladem življenju nisi pil prelesti ob domačih jaslicah te čudovite noči. To si počel iz prikrajšanosti, nevednosti, v katero so te pahnili mogoče starši s svojo potrošniško naravnanostjo ali pijančevanju; mogoče učitelj, ki te zaščiti pred vero-opijem ljudstva; slaba družba, ki z brezbrižnostjo zre na te, ko te požira alkohol in mamila kot živi pesek: Ali pa vse to izvira iz tvoje mladostne objestnosti, zakar pa tvoji starši niti ne vedo.
Nisi kriv, da te ob času ni nihče napolnil s kulturo, spoštovanjem do vsega živega, lepega in dobrega. Ne bom te mučila z besedico obzirnost, najbrž še nikoli nisi slišal zanjo. Mlad si! Strezni se! Pouči se!
Odvrzi od sebe vse slabosti, zasvojenosti. Presenečen boš nad sabo, saj boš lahko ugotovil, da si v bistvu zelo dober človek. Če si se že potrudi! do cerkvenega
dvorišča, bi vsaj prisluhnil srebrnemu zvoku orgel ter ubranemu petju pevcev, ki so se trudili tudi za te, da bi ti polepšali mogoče prav to noč od žalosti razbolelo dušo. Ali pa si izkričal in utapljal v alkoholu le svojo praznino. Prisluhnil bi molitvam in petju ob mogočnem zvoku orgel, čeprav ne bi razumel bi napolnilo z mirom in spokojnostjo tudi tebe-kričav mladostnik. Pregovor: »Ni pomembno kaj imaš, ampak kakšen si!« Komentar pregovora: Ni pomembno, da kadiš najdražje cigarete in se oblačiš po zadnji modi, ampak predvsem v tem kakšen odnos razvijaš do soljudi ali pa kratko — kako jih spoštuješ.
Adela Fece
Od
besed k dejanjem
Tisti, ki z nezaupanjem opazujete (pre)počasno ekološko sanacijo šoštanjske elektrarne, si lahko vsaj deloma oddahnete, saj je končno posvetilo nekaj sončnih žarkov. Na mednarodni razpis^ ki so ga leta 1991 razpisale TEŠ za realizacijo projekta »Odžve-pljevanje dimnih plinov« in od ponudnikov zahtevale 100% kredit, se je na natečaj sicer prijavilo šest (domačih in tujih) firm, toda ti so za zavarovanje vračila kredita zahtevali bančno garancijo. Ljubljanska banka je bila pripravljena izdati garancijo, vendar pod pogojem, da ji Republika Slovenija izda poroštveno izjavo. 16. januarja 1992 je slovenska vlada na 145. seji končno sprejela sklep, da izda poroštvo Ljubljanski banki za kredite za uresničitev projekta »Odžveplje-vanje dimnih plinov bloka IV Termoelektrarni Šoštanj« v skupni maksimalni višini 70 milijonov DEM. S tem dejanjem se je odprla pot za pridobivanje kredita in dejansko nadaljevanje sanacije IV. bloka TEŠ.
Na isti seji pa je slovenska vlada sprejela še eno pomembno odločitev: spremenila je namreč »Odlok o razvrstitvi blaga v oblike izvoza in uvoza« in doslej prosti izvoz električne energije omejila z izdajanjem ustreznih soglasij Ministrstva za energetiko. Ministrstvo bo poslej za vsak posamezen izvoz električne energije izdalo posebno soglasje in to LE V PRIMERU, KO BO ZAGOTOVLJENO, DA ZARADI IZVOZA NE BODO DODATNO OBRATOVALE TERMOELEKTRARNE, KATERIH EMISIJA PREKORAČUJE DOVOLJENE VREDNOSTI, EKOLOŠKA VPRAŠANJA PA BODO IMELA PREDNOST PRED VSEMI DRUGIMI. To je za našo dolino izjemno pomembna odločitev, saj se poslej ne bo več dogajalo to, kar se je v preteklosti: daje namreč pozimi npr. šoštanjska elektrarna obratovala s polno močjo, elektriko smo izvažali, zrak je bil poln žve-plovega dioksida, vodne elektrarne na Dravi pa so stale.
To pa ni edina vzpodbudna vest za Šaleško dolino. 23. 1. 1992 je avstrijska tiskovna agencija APA prinesla vest, ki so jo naši mediji prezrli pa so nas o tem obvestili tudi naši rojaki. Avstrijska ministrica za varstvo okolja Ruth Feldgrill je s svojim podpisom namreč dala zeleno luč za pomoč pri izgradnji čistilne naprave v termoelektrarni Šoštanj, ki leži v oddaljenosti 25 km od meje. Višina podpore znaša 174 milijonov šilingov.
Komisija za izbor najboljšega ponudnika za izdelavo študije možnosti in programa ukrepov za Slovenski ekološki projekt je med tujimi znanimi firmami izbrala ameriško Stanley Consul-tants, ki jo je 31. 12. 1991 potrdila tudi Svetovna banka, ki bo ta projekt pod zelo ugodnimi pogoji kreditirala. In zakaj je to za nas pomembno? Zato, ker so v Slovenski ekološki projekt vključene le nekatere (predvsem večje) naložbe, med njimi pa je tudi ekološka sanacija Termoelektrarne Šoštanj. Vključitvi TEŠ v ta projekt je sprva Svetovna banka močno nasprotovala, potem pa ob nepopustljivem vztrajanju Ministrstva za varstvo okolja končno le pristala. Predstavniki omenjene ameriške firme so v Slovenijo že prišli in se prejšnji teden v Skupščini Republike Slovenije predstavnikom slovenske vlade in ZELENIH Slovenije zahvalili za zaupanje.
Več razlogov skratka, da prebivalci Šaleške doline malo laže zadihamo.
Vane Gošnik
SCEOTA
S. februar!
NEDELJA PONEDELJEK a. februar] 1(). februar
«> m mmimmmamm&mmmi« ■■hhh
9.00 Zimski počitniški program; Palčki nimajo pojma; 1. del; Zlati dež, 4. del danske serije. 11.00 Zaupno poročilo o stripu, ameriški dokumentarni film o zgodovini. 14.20 Napoved-nik. 14.30 Športna sreda, ponovitev. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Dnevnik 1. 16.40 Slovenska kronika. 16.50 Program za otroke. Superbabi-ca, angleška nanizanka, 4/13. 17.15 Živ žav. 18.05 Že veste, svetovalno izobraževalna oddaja. 18.40 Risanka. 18.50 Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Razrednik, ameriška nanizanka, 11/22. 20.30 Tvariete. 21.35 Dnevnik 3. 22.55 Poslovna borza. 23.05 Napovednik. 23.10 Sova: Drobne stvari, 3. in zadnji del ameriške nadaljevanke; Cellini, italijanska nadaljevanka, 1/6.
9.00 Zimski počitniški program; Palčki nimajo pojma, 2. oddaja; Zlati dež, 5. del danske serije; Zlati dež, 6. del danske serije. 11.00 Zimski počitniški program; Pirat, ameriški film. 12.40 Euroritem, ponovitev 34. oddaje. 13.05 Umetniški večer: Vohun, ponovitev ameriškega filma. 15.49 Napovednik. 19.00 Forum. 19.15 Novosti založb. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 M. Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka (4/6). 21.55 Dnevnik 3. 22.17 Šport. 22.20 Sova: Pri Huxtablovih, 28. epizoda ameriške nanizanke; The man Called Hawk, ameriška nadaljevanka, 1/13; Zelo podoben kitu, angleški film.
16.00 Sova, ponovitev; Drobne stvari, 3. zadnji del ameriške nadaljevanke; Cellini, italijanska nadaljevanka, 1/6. 17.40 Euroritem, 34. oddaja. 18.00 Regionalni program, Maribor. 19.00 Klasika. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.05 Alternativni program. Studio City. 21.35 Večerni gost. 22 15 Koncert v Grabljah, posnetek. 23 05 Yutel.
8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Servisne informacijie, pregled tiska. 9.00 Velika svetovna gledališča, stalna dokumentarna serija, ponovitev (5/13). 9.55 Glasbena števila. 10.00 Poročila. 10.05 TV šiola, predmetni pouk. Program za učemce od 5. do 8 razreda. 11.05 Tuja (drama za otroke. 11.35 Agent Praščič:, humoristična serija, ponovitev (2/141). 12.00 Poročila. 12.00 Alica v čudežni deželi, serijski film, ponovitev (2/4)). 13.00 Tisk, tuji dopisniki na Hrvašhkem, izbor. 14.00 Poročila. Spregledaaii ste, poglejte. 14.10 Flair, serijski i film. 15.00 Blue Moon. 15.30 Dokumaentarna serija, ponovitev. 16.00 Poroččila. 16.15 Poročila iz regionalnih studijeev. 16.35 Mixer M. 17.05 TV izložba. 177.15 Poročila v angleškem jeziku. 177.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.0:05 Znanost in mi. 18.35 Santa Barbajara, serijski film (15/50). 19.25 Nocoj.:>j. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 »3—2—1«, kvkviz (1/21). 21.00 Spekter. 22.05 Dnevravnik 2. 22.30 Fluid ročk caffe. 23.00 SlikSIika na sliko. 23.45 Poročila v angleškermm jeziku. 23.50 Poročila v nemškem jezieziku. 23.55 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 F5 Policijska inšpekcija, serija. 9.30 Dežežela in ljudje. 10.00 TV v šoli: Življenje v v srednjem veku. 10.15 TV v šoli: Zimma v mestu. 10.30 Argumenti. 11.45 C Črno na belem. 12.15 Klub seniorjev/. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.3.35 Sužnja Isaura. 14.00 VValtonovi, serijrija. 14.45 Otročič-ki v goščavi: Parada p pižam. 14.55 Park kakadujev. 15.00 l Otroški spored. 15.05 Čudovito potovjvanje v notranjosti človeškega telesa, risrisanka. 15.30 Am, dam, des: Nitka in igigla. 15.55 Otroški filmi in igrice. 16.005 Otroci pišejo zgodbe. 16.30 Hiti irin tipi. 16.55 Tele-stik. 17.00 Mini čas vv sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdaj ali nikcoli, zabavna oddaja. 19.22 Znanje. 1S9.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi od straani. 21.30 Razbojniki oblasti. francosk<i pustolovski film v dveh delih, 1989 (Philippe Noiret, Sophie Marceau). 23.1.10 Divja kri, ameriški čb film, 1952 (Jennifer Jones, Charlton Heston, Kaarl Malden). 0.30 Čas v sliki.
8.30 Vremenska pannorama do 13.00. 15.15 Leksikon umettnikov. 15.20 Pod vodo okoli Zemlje, armeriški film, 1966 (Lloyd Bridges, Shirlley Eaton). 17.05 Čudo življenja: Od sfpočetja do poroda. 18.00 Policijska i inšpekcija, serija. 18.30 Simpsonovi, risana serija. 19.00 Lokalne novice. 19. 30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnilk. 20.15 Reportaže iz Avstrije. 21.00 Trailer, oddaja za prijatelje filmov 21.3® Pozor, kultura!
satelitska tvl
SAT 1
9.05 Ko zacveti puščava, ponovitev filma. 10.45 Booker. 11.45 Kolo sreče. 12.30 Tip dneva. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Tenis, ženske, Nokisa, Masters, prenos iz Essena. 17.00 Poročila. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Pravi čudeži, zgodbe, ki jih piše življenje. 21.15 Hunter (Fred Dryer). 22.15 Spie-gel TV. 22.50 Poročila. 23.00 Pobesneli (Death Wish), akcijski, 1974 (Charles Bronson, Hope Lang). 0.40 Akutno!
RTI PLUS
8.55 Angel se vrača. 9.45 Bogat in lep, 385. nadaljevanje 10.10 Dr. Welby. 11.00 Striček Bili. 11.30 Tik, tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 18.00 Enajst 99. magazin. 18.45 Poročila. 19.15 21. Jump Street. 20.15 Zabava z Marijke Amado. 21.15 Klic v sili (Hans Meis-ner). 22.15 Rambo I. akcijski, 1982 (Sylvester Stallone). 23.50 Poročila. 0.00 Služba v Vietnamu. 0.55 Boj proti mafiji. 1.40 Cona somraka 2.00 Barbar Brenno, zgodovinski, 1963 (Gordon Mitcehll). 3.30 Theseus, junak Hellasa, zgodovinski, 1960.
15.15 EPP. 15.20 Sova, ponovitev; Krila, 1. epizoda ameriške nanizanke; Drobne stvari, ameriška nadaljevanka, 2/3; Glasba skozi čas, koprodukcija, 16/16. 17.40 Euroritem, 34. oddaje. 18.00 Regionalni program, Koper. 19.00 Video lestvica. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik RAI. 20.05 Gospodarska oddaja. 20.35 Film o Johnu le Careju, ameriški dokumentarni film. 21.25 Vohun, angleški film. 23.20 Yu-tel.
8.30 Izbor. 8.30 Radovedni Taček: Cesta. 8.45 Zlati prah: O kraljični, ki si je sama zaslužila kruh. 9.00 Klub Klobuk. 10.50 TV variete, ponovitev. 11.50 Tednik, ponovitev. 12.40 Večerni gost, ponovitev. 13.30 Zgodbe iz školjke, ponovitev. 14.30 Napovednik. 14.35 Tok, tok, ponovitev. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Dnevnik 1. 16.40 Na klancu, slovenski film. 18.15 Garfield in prijatelji. 18.40 Risanka. 18.50 Napovednik. 19.00 Utrip. 19.15 Žrebanje 3x3.19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Križkraž. 21.10 Delo na črno, ameriška nanizanka (2/10). 22.00 Dnevnik 3. 22.21 Šport. 22.30 Napovednik. 22.35 Sova: Murp-hy Brovvn, 10. epizoda ameriške nanizanke; The man called Hawk, ameriška nadaljevanka, 2/13; Nočni portir, italijanske) angleški film; Ljudje počnejo vse mogoče, 9. epizoda ameriškega varietejskega programa.
mmmmmsm
11.40 Video noč, ponovitev. 14.45 Sova, ponovitev; Pri Huxtablovih, 28. epizoda ameriške nanizanke; The man called Hawk, ameriška nadaljevanka, 1/13. 18.45 Videomeh, 63. oddaja. 19.15 Jazz in blues. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik Beograd. 20.00 Ognjeni vozovi, angleški film. 0.30 Yutel.
8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije, pregled tiska. 9.00 Velika svetovna gledališča, tuja dokumentarna serija, ponovitev (6/13). 9.55 Glasba. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli, predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8. razreda. 11.05 Izpit iz neznanega gradiva, serija za mlade, 3. epizoda. 11.35 Tajni agent Praščič, humoristična serija, ponovitev (3/14). 12.00 Poročila. 12.05 Alica v čudežni deželi, serijski film, ponovitev (3/4). 13.00 Tuji dopisniki na Hrvaškem, izbor. 14.00 Poročila. Spregledali ste, poglejte. 14.10 Flair, serijski film. 15.00 Risanke. 15.10 »3—2—1« kviz. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev. 16.35 Oddaja narodne glasbe in običajev. 17.05 Dopolnitev. 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.05 Alpe Jadran. 18.35 Santa Barbara, serijski film (15/50). 19.25 Nocoj ... 19.30 Dnevnik 1. 20.05 V velikem planu. 21.35 Izseljena Hrvaška: Hrvati v Afriki. 22.25 Dnevnik 2. 22.50 Glasbeni spoti. 23.00 Slike na sliko. 23.45 Poročila v angleškem jeziku. 23.50 Poročila v nemškem jeziku. 23.55 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Policijska inšpekcijska serija. 9.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli: Sežiganje. 10.15 TV v šoli: Zgodovina ure. 10.30 Sedem zlatih mest, ameriški film, 1955 (Anthony Ouinn, Rita Moreno). 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura 14.00 VValtonovi, serija. 14.40 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Rakuni, risanka. 15.30 Am, dam, des: Mehko kot volna. 15.55 Strelovod. 16.05 Otroci pišejo zgodbe. 16.30 Mini kviz. 16.55 Tele-stik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Mac Gyver, serija. 18.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nerešeni akti XY, kriminalna policija prosi za pomoč. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogled od strani. 21.35 Pogled od strani. 21.35 Razbojniki oblasti, 2. del francoskega filma, 1989 (Philippe Noiret, Sophie Marceau). 23.15 Večerni šport. 23.35 Nerešeni akti odmevi.
8.30 Vremenska panorama do 13.00. 15.55 Leksikon umetnikov. 16.00 Utrujeni taksisti, angleška čb filmska komedija, 1963 (Sidney James, Hattie Jacques). 17.30 Akcija Noetova barka, 2. del: Raj na stepi. 18.00 Policijska inšpekcija, serija. 18.30 Milijonsko kolo. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Britanska monarhija, 40 let vladanja kraljice Elizabete 2. 21.25 šiling. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Goli Hollywood, 2. del dokumentarnega filma.
[satelitska tv
SAT 1
8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Spiegel TV. 9.35 Zdravje. 10.05 Pravi čudeži. 11.00 Hunter. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Tenis, ženske, prenos iz Essena. 17.00 Poročila. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo (Volf-Dieter Her-mann). 18.45 Dober večer. Nemčija. 19 20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Zmešana zapornika, akcijska komedija, 1980 (Gene VVilder, Richard Pryor). 22.15 Morilske čebele, grozljivka, 1976 (Ben Johnson, Michael Parks). 23.50 Poročila. 0.00 V gostilni. . . erotični 1975 (Karin Lorson).
8.35 Angel se vrača. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Striček Bili. 11.30 Tik. tak, toe. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16 45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila 19.15 Trop črnih ovac. 20.15 Tropical Heat, akcijska serija, 22. nadaljevanja (Rob Stevvart, Carolyn Dunn). 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 23 00 Tutti Frutti. 22.00 Nogomet. 23 55 Poročila 0.10 Charlijeve gola teta, sottseksi, 1970 (Babro Hed-strom). 1.55 Rambo 1, ponovitev
8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije, pregled tiska. 9.00 Tuja dokumentarna serija, ponovitev. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. 11.05 Stjepan Radič, igrana dokumentarna serija, ponovitev (2/3). 12.00 Poročila. 12.05 Alica v čudežni deželi, serijski film, ponovitev (4/4). 13.00 Tisk, tuji dopisniki na Hrvaškem, izbor. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.35 Leteči medvedi, risanka (15/19). 17.00 Poročila v angleškem jeziku. 17.30 Iskanje izgubljenega časa. 18.00 Poročila. 18.10 Dnevnik Očenašeka, dramska serija, ponovitev (4/4). 18.55 Dopolnitev. 19.15 V začetku: Beseda. 19.25 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Vi in vaš video. 20.05 Hrvaška: Atene— Dubrovnik, dokumentarna serija (8/10). 21.20 Umerniški večer. 22.25 Dnevnik 2. 22.50 Poročila v angleškem jeziku. 22.55 Poročila v nemškem jeziku. 23.00 TV poudarki. 0.00 Poročila.

9.00 Čas v sliki. 9.05 Policijska inšpekcija, serija. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Divja kri, ameriški čb film, 1952 (Jennifer Jones, Charleton Heston). 12.00 Tisoč mojstrovin. 12.30 Hello, Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 V Moskvo in nazaj, posnetek gledališke predstave na Dunaju (Kathe Gold, Erik Frey): 15.15 Burleska, čb. 15.30 Boule in Bili, risanka. 15.35 Bremenski mestni godci, serija risank. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Lassie, serija. 17.30 Ribje zgodbe, risanka. 17.35 TV knjižna polica. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Policijska inšpekcija 1, serija. 18.30 Mac Gvver, serija. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Skedenj z muzikanti, večer ljudske glasbe (Kari Moik). 22.05 Zlata dekleta, serijah 22.30 Malcom, avstralski film, 1985 (Colin Fries, Lindy Davies). 23.55 Čas v sliki. 0.00 Pri tveganju ni popusta, ameriški film, 1973 (Peter Fonda; Su-san George). 1.30 Čas v sliki.
8.30 Vremenska panorama do 13.00 14.55 Leksikon umetnikov. 15.00 Lepote Avstrije. 15.30 Kdo me hoče? Živali iščejo dom. 15.45 Zabava v snegu, zadnji del. 16.40 Nocoj. 16.45 Zimske olimpijske igre Albertville: Otvoritev. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zimske olimpijske igre Albertville: Olimpijski studio, hokej: Švica—Sovjetska zveza. 23.30 Bil-ly Idol, koncert na stadionu Wembley v Londonu. 1.00 Čas v sliki. 1.05 Ex li-bris.
satelitska tv
SAT 1
6.00 Otroški program. 9.30 Stan in Olio. 10.00 V tirolskih gorah. 11.40 Kolo sreče. 12.20 Gospodarski forum. 12.50 Poročila. 13.25 Šport v živo. 16.45 Moško gospodinjstvo. 17.15 Klip-Klap klub (Dieter Hallervorden). 17.45 Besedna igra z Mikeom Kriiger-jem. 18.15 Srce je adut. 18 45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Indijska ruta, krimi-nalka, 1963 (Heinz Drache). 21.50 Poročila. 22.00 Moški, ah moški, zabavni šov. 23.00 Podarim ti svoje telo, erotični film, 1984 (Olinka, Gabriel Pontel-lo). 0.25 Olimpijski klub. 0.40 V gostilni pri ostrem jelenu, erotični film.
RTL PLUS
6.00 Risanke. 8.00 Za otroke. 9.25 Klack. 10.10 Tom in Jerry. 10.35 Peter Pan. 11.00 Marvel, Rude Dog. 12.35 Princ Vaillant. 13.05 Želve. 13.30 Super Mario Brothers. 14.00 Daktari. 14.55 Šerif Lobo. 15.50 BJ in medved. 16.50 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.15 Kaj nas brigajo fantje. 18.45 Poročila. 19.15 Polna hiša, serija. 20.15 Karatej-ski tigri (No Retreat, No Surrender), 1986. 21.55 Kako, prosim? 23.00 Alpsko žarenje v dirndiskem krilu, erotični film. 1974. 00 30 Veseli internat za hčerke, ponovitev erotičnega filma. 2.10 Moški magazin »M«.
8.45 Program za otroke, ponovitev. 8.45 Živ žav. 9.40 Superbabica, angleška nanizanka, 4/13. 10.05 Ples pod slovensko lipo, 2. oddaja. 10.35 Ona + on, ponovitev. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Garfield in prijatelji, ponovitev. 12.35 Videomeh, ponovitev 63. oddaja. 13.40 Flash Gordon, ponovitev ameriškega filma. 15.25 Napovednik. 15.30 J. Ja-quine-M. Lang: Eduard in njegove hčerke, francoska nadaljevanka (4/6). 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Dnevnik 1.16.40 Novčič z neba, ameriški film. 18.25 Risanka. 18.35 TV mernik. 18.50 Napovednik. 19.00 Zrcalo tedna. 19.15 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 3. 19.57 Šport. 20.05 Zdravo. 21.10 Podarim dobim. 21.30 Državno nadzorstvo, poljudnoznanstvena serija (5/6). 22.20 Dnevnik 3. 22.42 Šport. 22.45 Napovednik. 22.50 Sova: Ko se vname stari panj, angleška humoristična nanizanka, 4/13; Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 3/13.
Albertville Zimske olimpijske igre '92. 16.05 Sova, ponovitev; Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 2/13. 19.00 Sova, ponovitev; Murphy Brovvn, 10. epizoda ameriške nanizanke. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik HTV. 20.05 Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/9. 1.00 Yutel.
8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije, pregled tiska. 9.00 Tuja dokumentarna serija, ponovitev. 10.00 Oddaja za otroke. 11.00 Veliki koreografi: Alvin Ailey. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.00 Tisk, tuji dopisniki na Hrvaškem, izbor. 14.00 Rudi Carell Show (3/49. 15.430 Mixer M. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev. 16.35 Leteči medvedi, risanka (16/19). 17.00 Poročila v angleškem jeziku. 17.05 Potopis. 17.35 Iz Zagreba z ljubeznijo. 18.00 Poročila. 18.10 Mozart na turneji, glasbeno-dokumentarna serija (7/13). 19.05 Dopolnitev. 19.25 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Življenjske izkušnje, tuja dokumentarna serija (7/12). 20.55 Sedma noč. 22.10 Šport. 22.25 Dnevnik.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Trije zlati lasje, pravljični film. 10.30 Popaj, risanka. 10.35 Martin: Koncert za klavir in orkester, filmska satira. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Policijska inšpekcija 1, serija. 13.35 Marijanca, avstrijski film, 1961 (Conny Froboess, Rudolf Prack, Hans Moser, Peter Weck). 15.00 Ribe v Severnem morju težko dihajo. 15.20 Magične minute. 154.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Akcija Octopus, kviz. 15.55 Pregled sporeda. 16.10 Deklica iz mesta, serija. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Mac Gyver, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Državljani se borijo za svoje pravice. 20.15 Mož v ozadju, ameriški kriminalni film, 1978 (mini Rogers, Tom Berenger). 22.00 Vizije. 22.05 Vsakdanja zgodba: Mali obmejni promet. 22.50 Skrivnost Tvvin Peaks, kriminalna serija 0.20 Čas v sliki.
30imm
8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki. 9.05 Kultura. 9.30 Tuja domovina, oddaja v tujih jezikih. 9.50 Zimske olimpijske igre Albertvile: Smučarski tek na 15 km za ženske, sankanje za moške, smuk za moške, smučarski skoki do 90 metrov; Hokej: Švedska Poljska. 16.30 Klub senjorjev. 18.00 Policijska inšpekcija 1, serija. 18.30 Po doba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Zimske olimpijske igre Albertville: Olimpijski studio. 21.00 Regina na stopnicah, serija. 22.00 Čas v sliki. 22.05 Zimske olimpijske igre Albertville: Umetnostno drsanje za pare, hitrostno drsanje na 3 km za ženske; Hokej: Nemčija Finska, Italija ZDA. 0.30 Čas v sliki.
satelitska tv
SAT 1
10.30 Dropsi. 11.00 Indinska ruta, kri-minalka, ponovitev. 12.40 Kino. 13.00 Poročila. 13.05 Adamsova družina, ameriška dokumentacija, 1991. 13.35 Moško gospodinjstvo. 14.00 Šport v živo. 15.55 Stan in Olio kot rekruta. ameriška komedija, 1932. 16.55 Poročila. 17.00 D.A.R.Y.L„ Nenavadni, ameriški znanstveno-fantastični film, 1985 (Mary Beth Hurt, Micheal McKe-an). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Ljubezenska igra v snegu, filmska komedija, 1966 (Toni Sailer, Vivi Bach). 22.00 Pogovor v stolpu. 23.20 Poročila.
RTL PLUS
10.00 Bojna zvezda Galactica, 1979 (Lorne Greene). 11.15 Teden z Gert Muller-Gerbes. 12.30 Major Dad. 13.00 Moj oče je zunajzemljan, Munsterjevi. 13.55 Ultamož, moj skrivni jaz 14.25 Biblijski kviz 16.10 Rudi. lepo se vedi, nemška komedija, 1971 (Rudi Carrell) 17.45 Dr. VVestphal. 18.45 Poročila. 19.20 Potovalni kviz: Srednja Amerika. 20.15 Sanjska poroka, romantični poročni šov (Linda de Mol). 21.45 Spiegel TV. 22.20 Grad Pompon Rouge. 32.10 P!ayboy Lete Night Show. 23.40 Ljubezenske ure, novi Playboy magazin. 0.05 Kanal 4.
9.00 Program za otroke. M. Košuta: Vitez na obisku. 10.25 M. Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka (2/6). 11.15 TV mernik, ponovitev. 11.30 Utrip, ponovitev. 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.00 Podarim, dobim, ponovitev. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Dnevnik. 16.40 Slovenska kronika. 16.50 Program za otroke. 16.50 Radovedni taček: Pujs. 17.05 Jelenček, otroška serija TV Zagreb, 1/13. 17.40 Obzorja duha, ponovitev. 18.15 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 18.40 Risanka. 18.50 Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Da, predsednik, angleška nanizanka, 9/9. 20.40 Svet na zaslonu. 21.25 Antion Pashkut-Agim Sopi: Kula (Hiša na samem), drama TV Priština. 22.30 Dnevnik 3. 22.52 Šport. 23.00 Sova: Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 4/13; Zvezdne steze, 6. epizoda ameriške nanizanke.
Albertville — Zimske olimpijske igre '92. 15.10 Sova, ponovitev; Ko se vname stari panj, angleška humoristična nanizanka, 4/13; Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 3/13. 16.30 Video godba. 17.10 Euroritem, 35. oddaja. 19.00 Videošpon. 19.25 Napovednik Koper. 20.05 Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija (2/6). 0.00 Yu-tel.
8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije, pregled tiska. 9.00 Tuja dokumentarna serija. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola, razredni pouk. Program za učence 1. in 2. razreda. 11.05 Goranove zgodbe. 11.20 Grim-move pravljice: Cvilidreta. 11.35 Tajni agent Praščič, humoristična serija, ponovitev (8/14). 12.00 Poročila. 12.05 Ne želi preveč, serijski film, ponovitev Čl/6). 13.00 Tuji dopisniki na Hrvaškem, izbor. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 17.20 Poročila. 17.25 Gremo naprej. 18.00 Glasba. 19.25 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Svet športa. 20.50 Hrvaška v svetu. 21.55 Dnevnik 2. 22.20 Operni ciklus.
w	ti
8.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Policijska inšpekcija 1, serija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Helmi, otroški prometni klub. 10.00 TV v šoli: Knjižna polica. 10.30 Malcolm, avstralski film, 1985 (Colin Friels, Lindy Davies). 11.50 Popaj, risanka. 12.00 Knjiga in čas. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.35 Dunaj: Muzej ur. 13.40 Akcija Noetova barka, 2. del: Raj v stepi. 14.10 VValtonovi, serija. 14.50 Garfield, zadnji del risanke. 15.30 Am, dam, des: Se morda bojiš? 15.55 Nasveti. 16.05 Otroci pišejo zgodbe. 16.30 Ding dong. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki, 18.05 Mi. 18.30 Mac Gyver, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Podeželski zdravnik, serija. 21.00 Mojstrsko kuhanje. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Teleskop. 22.00 Miami Vice, kriminalna serija
6.00 Zimske olimpijske igre Albertville Olimpiada non stop 9 30 Zimske olimpijske igre Albertville: Smučarski tek na 30 km za moške; Sankanje za moške; Kombinacijski smuk za moške. 13.30 Kralj bikoborcev, ameriški film, 1941 (Tyrone Povver, Linda Darnell, Rita Heyworth). 15.30 Velike ceste sveta, 5. del: Po deželi polnočnega sonca. 16.00 Zimske olimpijske igre Albertville: Hitrostno drsanje na 500 m za ženske; Hokej: Sovjetska zveza: Norveška. 17.30 Lipova cesta, serija. 18.00 Policijska inšpekcija 1, serija. 18.30 Srčece (Rudi Carell). 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek, Olimpijski studio. 21.00 Mojstrsko kuhanje. 21.07 Zimske olimpijske igre Albertville: Hokej: ČSFR:Francija. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo.
satelitska tv
SAT 1
9.05 Ljubezenske igre v snegu, ponovitev filma. 10.40 Klipp-klapp klub, 11.10 Stan in Olio kot rekruta. serija. 11.45 Kolo sreče. 12.25 Tip dneva. 12.45 TV borza, vmes poročila. 13.35 Pod soncem Kalifornije, ameriška družinska serija, 1981. 14.30 Očarljiva Jeannie, Falcon Crest. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.15 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Shogun, 5. del (Richard Chamberlain). 21.15 Skoraj pošteno dekle, nemško-španski film, 1963 (Li-selotte Pulver). 23.05 Magazin.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 8.55 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Striček Bili. 11.30 Tik tak igra. 12.00 Družinski dvoboj, igra. 12.30 Hammer. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfel-dova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99, magazin. 18.45 Poročila. 19.15 A-team. 20.15 Umor je njen hobi. 21.15 Dan potem, ameriški film, 1983 (Jason Robarts, Steven Gutten-berg). 23.10 Deset pred enajsto. 23.50 Poročila. 0.00 Služba v Vietnamu. 0.50 Boj proti mafiji.
8.45 Program za otroke; Zgodbe iz školjke. 9.45 Šolska TV. 9.45 Nekoč je bilo življenje: uho. 10.10 Angleščina. Follovv me, 37. lekcija. 10.30 Zdravo in varčno ogrevanje. 10.40 Zakaj imajo nekatera drevesa liste tudi pozimi? 10.45 Euroritem, ponovitev 35. oddaje. 11.05 Znanost in resnica, ponovitev ameriške znanstvene serije, 1/6. 12.00 Poročila. 15.40 Napovednik. 15.50 Alpe, Donava, Jadran. 18.00 Svet poroča. 18.40 Risanke. 18.50 Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 C.lsrael: Louisiana, ameriška nadaljevanka (6/6). 21.00 Novosti založb. 21.10 Osmi dan. 22.00 Video strani. 22.05 Dnevnik 3. 22.27 Šport. 22.30 Poslovna borza. 22.40 Vršiček ledene gore, 1. del angleške dokumentarne oddaje. 23.10 Napovednik. 23.15 Sova; V območju somraka, 20. epizoda ameriške nanizanke; Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 5/13.
9.40 Albertville. 15.20 Sova, ponovitev. Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 4/13. Zvezdne steze, 6. epizoda ameriške nanizanke. 19.00 Ori-on. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik SA. 20.05 Nixon, angleška dokumentarna oddaja, 2/3. 1.00 Yutel.
8.30 Poročila. 8.35 Tv koledar. 8.45 Poslovne informacije. 9.00 Tuja dokumentarna serija, ponovitev. 10 00 Poročila. 10.05 TV šola, Predmetni pouk." Program za učence od 5. do 8. razreda. 11.05 Mali veliki svet. 11.35 Tajni agent Praščič, humoristična serija, ponovitev (9/14). 12.00 Poročila. 12.05 Ne želi preveč, serijski film, ponovitev (2/6). 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 15.30 Šolski program. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.30 Malavi-zija. 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.10 Glasba. 18.30 Santa Barbara, serijski film (18/50). 19.15 Glasba. 19.25 Nocoj . .. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Spekter. 21.05 Glasbena oddaja. 21.50 Lepa naša. 22.25 Dnevnik 2. 22.50 Poročila v angleškem ježku. 22.55 Poročila v nemškem jeziku. 23.00 TV poudarki. 00.00 Poročila.
TJV	TI
8.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Policijska inšpekcija 1, serija. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 TV v šoli: Poklici z barvami. 10.15 TV v šoli: Kurjenje. 10.30 Amfitron, nemški čb film, 1935 (Willy Fritsch, Kathe Gold, Paul Kemp). 12.10 Popaj, risanka. 12.15 Socializem do smrti: Castro-va Kuba v krizi. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 VValtonovi, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju, 15.05 Tudi zabava mora biti. 15.30 Am, dam, des: Obišči me! 15.55 Detektivi za okolje. 16.05 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spord po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Mac Gyver, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Igre življenja, 5. del: Orientacija pri živalih. 21.00 TV živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Dancer, ameriški vohunski film, 1987 (Kate Caps-haw, Jercen Krabbe)
w mmmDA z?
6.00 Zimske olimpijske igre: Olimpija-da non stop 9 00 Šport v ponedeljek. 9.50 Zimske olimpijske igre: Slalom za moško kombinacijo, 1. vožnja. Sankanje za ženske. Smučarski skoki do 90 m; slalom za moško kombinacijo; 2. vožnja. Hokej .Finska: Poljska; Biatlon za ženske na 7,5 km. 16.55 Leksikon umetnikov. 17.00 TV v šoli: Škodljive snovi v vodi. 17.15 TV v šoli: Poklici v turizmu. 17.30 Orientacija. 18.00 Policijska inšpekcija 1, serija. 18.30 Gau-dimax, tekmovanje šaljivcev. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zimske olimpijske igre v Albertvillu: Umetnostno drsanje parov. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Zimske olimpijske igre Albertville: Umetnostno drsanje parov; Hokej: ZDA: Nemčija; Hokej: Švedska;ltalija. 0.30 Čas v sliki.
satelitska tv
SAT 1
9.05 Skoraj pošteno dekle, ponovitev nemško-španskega filma. 10.45 Šo-gun, ponovitev. 11.45 Kolo sreče. 12.30 Tip dneva. 12.45 TV borza, vmes poročila. 13.35 Pod soncem Kalifornije. 14.30 Očarljiva Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Lepotica in zver. 17.00 Poročila. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Čas. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Vojne vihre. 23.30 Pet pred dvanajsto. 0.00 Poročila. 0.10 Olimpijski klub. 0.25 Na begu, ameriška serija (VVarren Oates).
RTL PLUS
8.55 Angel se vrača. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Striček Bili. 11.30 Tik, tak, igra. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost. 20.15 Gottschalk. 22.15 Stern TV. 22.50 Vesela trojica. 23.20 Beny Hill. 23.50 Poročila. 0.00 Služba v Vietnamu. 0.50 Boj proti mafiji. 1.40 Cona somraka. 2.00 Povsem samostojno, sovjetski akcijski film, 1986. 3.20 Milijonski rop v San Franciscu, ameriški film. 1986.
§BEDA 12, februar
9.20 Program za otroke: Ta čudoviti notni svet, oddaja TV SA, 4/6. 10.20 C. Israel: Louisiana, ameriška nadaljevanka, 6/6. 11.00 Nixon, ponovitev angleške dokumentarne serije, 1/3. 12.00 Poročila. 15.30 Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/9. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Dnevnik 1.16.40 Slovenska kronika. 16.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 18.40 Risanka. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Film tedna: Brez utemeljenega dvoma, novozelandski film. 21.50 Mali koncert. Zorica Flngušt, sopran. 22.05 Dnevnik 3. 22.27 Šport. 22.30 Napovednlk. 22.35 Sova: Krila, 2. epizoda ameriške nanizanke; Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 6/13; Zgodba o Magnumu, angleška dokumentarna serija, 1/3.
9.45 Albertville — Zimske olimpijske igre '92. 13.20 Video strani. 13.30 Osmi dan, ponovitev. 16.10 Sova, ponovitev; V območju somraka, 20. epizoda ameriške nanizanke; Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka. 5/13. 17.40 Euroritem, ponovitev 35. oddaje. 19.00 Regionalni programi, Maribor. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik ORF 20 00 Komorna glasba skozi stoletja: Med klasiko in romantiko, ponovitev 5. oddaje. 20.40 Poglej in zadeni. 0.30 Yutel. 535
8.30 Poročila 8.35 Tv koledar, 8.45 Servisne informacije, pregled tiska, 9.00 Tuja dokumentarna serija, ponovitev. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola, razredni pouk. Program za učence 3. in 4. razreda. 11.05 Tuja drama za otroke. 11.35 Tajni agent Praščič, humori-stična serija, ponovitev (10/14). 12.00 Poročila. 12.05 Ne iščite preveč, serijski film, ponovitev (3/6). 13.00 Tisk tujih dopisnikov o Hrvaški, izbor 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16 30 Družinske teme. 17 00 Posebni program 17.15 Poročila v angleškem jeziku 17.20 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.20 Glasba. 18.30 Santa Barbara, serijski film (19/50). 19.15 Glasba, 19.25 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 V velikem planu. 21.35 Dnevnik 2
t]
8.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Policijska inšpekcija 1, serija. 9.30 Francoščina. 10.00 TV v šoli: Škodljive snovi v vodi. 10.15 TV v šoli: Slika in glasba. 10.30 Ena, dve, tri, ameriški čb film, 1961 (James Cagney, Pamela Tiffin, Horst Buchholz). 12.15 Ljubezen v vojni, dokumentacija o ljubezni med Srbom in Hrvatico. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 VValtonovi, serija. 14.45 Pogumni krojaček, izrezanka. 14.55 Popaj, risanka 15.05 Niklaas, fantič iz Flandrije, risanka. 15.30 Tat krofov, lutke. 15.55 Dobro poglej. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Otroci pišejo zgodbe 16.30 Mini leksikon. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Policijska inšpekcija 1, serija. 18.30 Mac Gy-ver, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Daj opici sladkorček, italijanska filmska komedija, 1982 (Adriano Celentano, Ornella Muti). 21.55 Pogled od strani. 22.05 Trailer, oddaja za prijatelje filmov.

6.00 Zimske olimpijske igre Albertville: Olimpiada non stop. 9.50 Zimske olimpijske igre Albertville: Mnogoboj na 10 km za moške; Sankanje za ženske; Smuk v kombinaciji za ženske; Smučarski tek na 15 km za kombinacijo: Hitrostno drsanje na 1500 m za ženske: Hokej: Norveška:Kanada; Hokej: Francija:Švica. 18.30 Živalski kviz. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport. 20.15 Zimske olimpijske igre Albertville; Hokej: Rusi-ja:ČSFR, v odmoru Olimpijski studio. 22 00 Čas v sliki 22 10 Zimske olimpijske igre v Albertville: pregled dosedanjih iger.
satelitska tv
SAT 1
8.30 Očarljiva Jeannie, Vihre vojne 11.15 Narodna glasba 12.05 Kolo sreče 12.45 TV borza, vmes poročila 13.35 Pod kalifornijskim soncem 14.30 Očarljiva Jeannie, Falcon Crest 16.00 Brooker, serija. 1705 Pojdi na vse! 18 15 Bingo 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče 20.05 Vreme 20 15 Poizkusna noč, gledališka predstava. 22.00 Akutno. 22.35 Schrei-nemakers v živo. 23.35 Poročila 23 40 Olimpijski klub. 23 55 Bob & Caroline & Ted & Alice, ameriški film. 1968.
RTL PLUS
y.ob Angei se vrača. 9 45 Bogat in lep 1010 Dr Welby 1100 Striček Bili 11.30 Tik, tak 12.00 Družinski dvoboj 12.30 Hammer 13.00 Oče preveč 13.30 Santa Barbara 14.20 Springfiel-dova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Cips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Narodna glasba 21.15 Gottschalk 22 15 Stern TV 22 50 Vesela trojica. 23 20 Benny Mili. 23.50 Poročila. 0.00 Služba v Vietnamu. 0.50 Boj proti mafiji. 1.40 Cona somraka. 2.00 Povsem samostojno, ponovitev sovjetskega akcijskega filma. 3.20 Milijonski rop v San Francis-cu. ponovitev ameriškega filma.

Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKW 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 6. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Radijski džu-box; 8.30 Trič trač in druge čveke (ponovitev); 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
PETEK, 7. FEBRUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi in mi in nočni program Radia Velenje.
SOBOTA, 8. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje.
NEDELJA, 9. FEBRUARJA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Trič trač in druge čveke; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi (vmes ob 15.50, 16.50 in 17.50 EPP in servisne informacije); 18.00 Minute z domačimi ansambli; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 10. FEBRUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00 Lahko noč.
TOREK, 11. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 CD novosti; 8.00 Odstopim odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
m m&m m^Mt
M
V samopostrežni prodajalni:
—	šunka b. k.
—	vratovina b. k.
—	šunkarica
—	kraška panceta
—	krače
—	SIR EDAMEC uvoz
V diskontu:
—	namizno belo
—	sirup malina
Na oddelku posode:
Prodaja posode na kilograme
kg kg kg kg kg kg
685,40 SLT 742,60 SLT 504,00 SLT 856,80 SLT 267,00 SLT 498,00 SLT
58,20 SLT 103,90 SLT
239,30 kg
Na oddelku ženske konfekcije:
Ugodne cene ženskih pletenin ALMIRA do 25. februarja
—	krilo	1.057,40 SLT
—	obleka	1.348,20 SLT
—	telovnik	538,30 SLT
Na športnem oddelku:
ZIMSKO ŠPORTNA KONFEKCIJA JE ZNIŽANA
do 30 %
1 1	M	hI	|n|	M	l 1	1 1	1 1	1 1

Občina Velenje
V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki:
Četrtek, 6. februarja — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Renkova, nočni dr. Mejin in dr. Vrabič
Petek, 7. februarja — dopoldan dr. Grošelj, popoldne dr. Rus, nočna dr. Kozorog in dr. Friškovec.
Sobota, 8. februarja in nedelja, 9. februarja glavni dežurni dr. Renko, nočni dežurni dr. Stupar.
Ponedeljek, 10. februarja dopoldne dr. Grošelj, popoldne dr. Mejin, nočna dežurna dr. Koče-var in dr. Pertovšek.
Zobozdravstvo:
V nedeljo, 9. februarja - dr. Cvetka Rogan, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Lekarna:
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Na veterinarski postaji Šoštanj:
Od 7. februarja do 13. februarja Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, telefon 892-236.
Občina Mozirje: Na veterinarski postaji:
Do 9. februarja Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Mozirje, telefon 831-219, od 10. 2. do 16. 2. Ciril Kralj, dipl. veterinar iz Ljubna, telefon 841-410.
jn&in
PRODAJALNA
Dragomira Rošer 62382 MISLINJA 170/a
Tel.: 0602/ 55-237
Filmski spored od četrtka, 6. 2. do ponedeljka, 10. 2.: REDNI KINO
Četrtek, 6. 2. ob 18. uri PLEŠE Z VOLKOVI - ameriški, we-stern. V gl. vi.: Kevin Costner.
Petek, 7. 2. ob 18. uri ter sobota in nedelja, 8., 9. 2. ob 18. in 20. uri
KRES NIČEVOSTI - ameriška drama. Vloge: Bruce Willis, Tom Hanks, Melanie Griffith.
Bogati poslovnež povzroči nesrečo v Bronxu. Mladenič, ki ga je povozil ga prepozna in poslovnež postane tarča za lovce na senzacije, advokate . ..
POČITNIŠKI PROGRAM V REDNEM KINU:
Četrtek, 6. 2. ob 11. uri PLESE Z VOLKOVI - western.
Petek, 7. 2. ob 11. in 16. uri LARI FARI ZAJČEK - risanke za najmlajše.
KINO DOM KULTURE
Nedelja, 9. 2. ob II. uri OTROŠKA MATINEJA LARI
FARI ZAJČEK — ameriške risanke za najmlajše.
Ponedeljek, 10. 2. ob 20. uri v Filmskem gledališču KRES NIČEVOSTI — ameriška drama. Režija: BR1AN DE PALMA. Vloge: Tom Hanks, Mellanie Griffith, Bruce Willis.
Ambiciozna ekranizacija slavnega romana Toma Wolfa v režiji enega najboljših sodobnih hol-lywoodskih režiserjev ter z odlično igralsko ekipo.
KINO ŠOŠTANJ
NOČNI KINO V REDNEM
KINU
Četrtek, 6. 2. ob 21. uri, petek, 7. 2. ob 20. uri, sobota, 8. 2. ob 22. uri SEKS MED DELOVNIM ČASOM -trda erotika.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 9.2. ob 16. uri PLEŠE Z VOLKOVI — amer. western.
Ponedeljek, 10. 2. ob 18. uri KRES NIČEVOSTI - amer. drama.
POČITNIŠKI PROGRAM V DOMU KULTURE ŠOŠTANJ: Torek, 4. 2. ob 11. uri LARI FARI ZAJČEK - risanke za najmlajše.
Petek, 7. 2. ob 11. uri PLEŠE Z VOLKOVI - vvestern.
KINO ŠMARTNO OB PAKI -POČITNIŠKI PROGRAM:
Sreda, 5. 2. ob 11. uri LARI FARI ZAJČEK - risanke za najmlajše.
Petek, 7. 2. ob 15. uri PLEŠE Z VOLKOVI - vvestern.
Di n k
Kardeljev trg 1, Velenje, Telefon: 851-476 Trgovina s šolskimi potrebščinami, papirno in usnjeno galanterijo, darilno kozmetiko, igračami...
Močno je srce tvoje bito, močno in mlado — krepko od upanj, od sile pogumno .. .
K tebi, k tebi radi bi šli iz globoke solzne doline — a ne moremo, dokler izjokali nismo še zadnje solze.
ZAHVALA ob tragični izgubi našega najdražjega
Mirka Semoliča
8. 3. 1959 - 28. 1. 1992
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za
izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Enaka zahvala velja kolektivu Gorenja Finance, gospodu duhovniku za opravljen obred, govornikom, pevcem in vsem, ki so z nami delili našo veliko žalost v teh najtežjih trenutkih. Še enkrat hvala za vaše globoko sočustvovanje!
ŽALUJOČI: Marina, mami, ati in ostali sorodniki
Skrb, delo in trpljenje, tvoje bilo je življenje, niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal smrt vzela te je prerano v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA ob smrti
Janeza Cvirna
23. 6. 1931—27. 1. 1992
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, osebju bolnišnice Topolšica, ki so mu lajšali bolečine ter kolektivu RLV, kolektivu Restavracije jezero, sosedom na Rudarski 2, gospodu Blatniku in gospodu župniku za njune besede slovesa. Vsem še enkrat prisrčna hvala za darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi
zadnji poti. Lepa hvala tudi sosedom iz Gaberk.
VSI NJEGOVI
Pšenico si sejal. nje klas si občudoval -a žel je več ne boš. . .
ZAHVALA
V 78. letu je zahrbtna bolezen prekinila življenje atu in staremu atu
Jožefu Javo miku
iz Vinske gore 7
Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše, posebej družinam Usar, Klančnik in Mariji Lesjak. Hvala dr. Grošlju za večletno zdravljenje, govornikoma Stanetu in Martinu, pevcem in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste Kovačevega ata pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sin Franc z ženo Marijo, sin Milan z ženo Štefko, Hilda in njegovi ljubljeni vnuki Bojan, Sandi, Mojca, Mateja in Uroš
ZAHVALA
V 71. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož, atek, stari ata, brat, stric in svak
Viktor Martine
6. 4. 1921-30. 1. 1992 iz Ceste v Bevče 30, Velenje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje.
Prisrčna hvala rudarski godbi, pevcem, govornikom, gasilcem, nosilcem praporov
in odlikovanj, za odigrano Tišino ter gospodu župniku za opravljen obred. Hvala tudi primariju gospodu dr. Fijavžu, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topol-šica, ZC Velenje, Termam Topolšice in drugim, ki so mu kakorkoli pomagali.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Utihnil je Tvoj korak, obstalo je Tvoje srce, ostali so sledovi tvojih rok in kruto spoznanje, da te ni več med nami.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
Franca Janežiča
višjega dentista v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem, znancem in
ZB Šmartno za ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala velja tudi njegovim stanovskim kolegom, sodelavcem in osebju Zdravstvenega doma Velenje in Šoštanj, ki so se udeležili slovesa od pokojnika. Posebna zahvala gospodu dr. Grasseliju, ki je z občutenimi besedami orisal njegovo
življenjsko pot. Hvala tudi pevcem za zapeti pesmi v slovo.
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Marija Kugonič
ŠUMLJAKOVA MAMA iz Velikega vrha 11
Iskrena hvivala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in drugim za izraze sožalja,
darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala Štefbfkinim in Zalinim sodelavkam, pevskemu zboru, govornikoma gospodu Korbarju ir in gospe Marti ter prodekanu gospodu Ivanu Napredu, častnemu kanoniku gospodiidu Adolfu Piklu ter nečaku Jožetu Turineku župniku iz Vranskega za poslovilne besede in opravljen cerkveni obred. Hvala dr.ir. Menihu, dr. Pirtovšku. Posebno zahvalo pa izrekamo dr. Stuparju za nesebično in dolgotrajno zdravljenje.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Ljudmile Uršič
iz Šoštanja, rojene v Škalah 9. 10. 1919
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu duhovniku Jožetu Hrastniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in pevovodji gospodu Satlerju, Domu za varstvo odraslih, direktorici gospej Imperlovi ter govorniku gospodu Hladinu.
Žalujoči: hčerki Dragica in Milica ter sinova Edo in Slavko z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega ata,
tasta
Ivana Krajnca
29. 6. 1913-24. 1. 1992
se iskreno ; zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam i izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zaahvala velja primariju dr. Fijavžu, dr. Polesu, dr. Rijavcu in osebju bolnišnice Topolšica.
Zahvala velja tudi častni straži borcev in rudarjev, godbi RLV, pevcem ter gospodoma Podlesniku in Voglarju za poslovilne besede.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Zaman je bil tvoj boj Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA Ob izgubi drage žene in mame
Marije Delopst
4. 12. 1929-27. 1. 1992
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste
nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala govorniku in duhovniku za poslovilne besede in opravljeni obred.
Žalujoči: mož Stane, hčerki Romana in Marinka z družinama.
Mmmm
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
Alojza Jovana
iz Črnove 24 v Vinski Gori
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem ostalim za izrečeno sožalje,
podarjeno cvetje, sveče in prispevke za svete maše. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom in patronažnim sestram, pevcem, godbi, častni straži, gasilcem in govornikom ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Anica, sinova Ivan in Slavko z družinama.
Ne bo te več drugam kot v naše misli, prišel boš le še v sanje tu in tam ...
Mirku Semuiiču
V SPOMIN
So trenutki, ko vsaka beseda ostaja le nemi odmev, ko postanejo govor samo še solze.
Globoko pretreseni, z bolečino, smo zrli drug drugemu v solzne oči ob tragični novici, da smo te mnogo, mnogo prezgodaj izgubili iz naše delovne sredine — sredi ustvarjalne življenjske energije, načrtov, mladosti in še toliko neizpolnjenih sanj. Kot sodelavec, prijatelj in predpostavljeni si vedno bil — v naših mislih in spominih pa boš za vedno ostal ČLOVEK.
SODELAVCI GORENJA FINANC
I i i l
i
■
s
I
H
J i i 1
.
I 1 a
modro bela kronika
sumljiva barva v avtomobilu
Velenjski policaji so 3. februarja zvečer nekaj po 20. uri ustavili Bojana V. Bil jim je sumljiv in pregledali so mu prtljažnik. V njem pa so odkrili 25 kg barve helios. Osumljen je, da jo je odnesel iz ESO.
izginil avto
Sredi belega dne, v času med 11. in 12. uro naj bi s parkirišča pri velenjski Rdeči dvorani izginil avtomobil, ki si ga je Miran C. sposodil pri reant a car Mastnak. Gre za Zastavo 128, rdeče barve, registrska številka pa je CE 279-065.
prespal v avtobusu
Boris Z. je 2. februarja ponoči vlomil v avtobus parkiran na velenjski avtobusni postaji, kjer je prespal. Zgodaj zjutraj je moral na WC. Tam pa je bilo zaklenjeno, pa si je tudi tokrat pot izboril na silo, s tem pa naredil precejšnjo škodo.
odtocll 30 i bencina
Iz avtomobila Ivana l. parkiranega na Bračičevi 1 v Velenju, je v noči na 1. februar doslej še neznani storilec odtočil 30 litrov bencina. kože so padle nanj
Pri razkladanju kož seje v Tovarni usnja v Šoštanju tesno poškodoval petintridesetletni Vahid O. Kože so padle nanj, ga zbile na tla. Zadobil je težje telesne poškodbe.
odnesel elektromotor
V	času med 22. in 31. januarjem je doslej še neznani storilec odnesel iz šoštanjske Lesne elektromotor.
priskrbel si je cigarete
Nekdo se je kar za lep čas oskrbel s cigareti, ki so v noči na 31. januar izginili iz biljard bara Osmica. oplazil jo je
Po lokalni cesti iz Gorenja proti Šmartnemu ob Paki je peljal 30. januarja malo po 18. uri šestindvajsetletni voznik osebnega avtomobila Peter Pliberšek. v blagem desnem ovinku je oplazil pešakinjo, štiri-inpetdesetletno Frančiško Kolenc, ki je nameravala prečkati cestišče. Padla je in se pri tem lažje telesno poškodovala. vlomil v leseno garažo
Neznanec je v noči na 30. januar vlomil v leseno garažo Bojana Š. v Gaberkah. Odmontiral je kolesa z osebnega avtomobila. vlomil v prodajalno tobak...
V	noči na 29. januar je nekdo vlomil v prodajalno Tobak v Šmartnem ob Paki in odnesel več zavojčkov cigaret, vžigalnike, baterijske vložke . . .
... in v kulturni dom
V	isti noči je izginil tudi radijski sprejemnik iz šmarškega kulturnega doma.
»sočuten« tat
Tisti, ki je odmontiral Bojanu G. nove zimske gume iz njegovega avtomobila parkiranega v garažah na Kardeljevem trgu, je bil celo toliko obziren, da mu je namestil svoje, sicer izrabljene .. . ni bil filip!
V eni prejšnjih številk smo zapisali, tudi inicialke F. G. Na prošnjo Filipa Golcmana objavljamo, da se za njimi ne skriva njegov priimek.
tipi«

TREND, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, io.o., VELENJE,
Policijska postaja Mozirje tom, ki se ukvarja z računalniško opremo išče
Po podatkih policijske postaje v Mozirju se je v preteklem tednu zgodilo 8 prometnih nezgod. Policisti v glavnem niso posredovali, saj je šlo za manjše prometne nezgode pri katerih ni bilo hujših telesnih poškodb.
trčil4 voznik avtobusa ter osebnega avtomobila
So pa zato več dela imeli policisti policijske postaje v Mozirju ob prometni nezgodi, ki se je zgodila v petek, 31. januarja. Na cesti Črnivec—Radmirje je v Gornjem Gradu prišlo do nezgode, pri kateri je voznik avtobusa Ivan Lešnik iz Gornjega Grada iz še nepojasnjenih razlogov zapeljal na levo stran vozišča. Pri tem je trčil v voznika osebnega avtomobila Ivana Ropa iz Bočne.
zaporna kazen zaradi klatenja
V	četrtek, 30. januarja so mozirski policisti privedli k sodniku za prekrške Marka Slano iz Gornje Radgone, ki seje že dlje časa potikal po Mozirju in okolici in ker je obenem brez bivališča ter sredstev za preživljanje. Le ta mu je določil zaporno kazen 15 dni, saj je »izpolnjeval« vse pogoje klatenja.
še vedno ga pogrešajo
Policisti policijske postaje Mozirje so dobili do Doma za varstvo odraslih v Polzeli obvestilo, da pogrešajo Jožeta Dešmana iz Primoža 32 pri Ljubnem. Nazadnje so ga videli 17. januarja letos, zato policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o njem, naj to sporočijo najbližji policijski postaji. okradli so jo
Uslužbenka RTC Golte, Tatjana Š., je bila v dopoldanskem času 1. februarja oškodovana za kar lepo vsoto denarja. Med opravljanjem svojega dela, prodaje smučarskih vozovnic, ji je za sedaj še neznani »smučar« med drugim odtujil 100 DEM, čeke, kartico tekočega računa ter bloke za malico. Policisti primer še vedno raziskujejo, saj je bilo na ta dan na Golteh organizirano tekmovanje, v prostoru za prodajo kart pa se je zglasilo kar veliko število ljudi. Vendar odtujevanje lastnine »izpred nosu« zahteva že kar profesionalnost. . . VINJEN NA SMUČIŠČU
V	soboto, 12. februarja se je ob 14.15 pripetila nezgoda na smučišču na Golteh. Vinko G. iz Mozirja je pod vplivom alkohola »preizkušal« svoje smučarske sposobnosti. Pri tem je trčil v Eriko G. N. iz C elja in jo pri tem lažje telesno poškodoval. Zoper njega bodo policisti podali predlog sodniku za prekrške.
/
SODELAVCA ZA VODENJE INJZVAJANJE RAČUNOVODSKIH IN KNJIGOVODSKIH DEL
ZAZELJENA USTREZNA IZOBRAZBA IN
PRAKSA NA PODOBNIH DELIH
2
SODELAVCA ZA TEHNIČNO PODPORO V
PROIZVODNJI IN SERVISU.
ZAZELJENA USTREZNA IZOBRAZBA,
LAHKO PRIPRAVNIK
PISNE VLOGE Z OPISOM DOSEDANJIH DELOVNIH IZKUŠENJ IN DOKAZILI 0 IZOBRAZBI POŠLJITE NA NASLOV: TREND, d.0.0., Efenkova 61, Velenje, telefon: 063/851 610
Lokalna samouprava v bodoče
V zadnjem času zbuja vse več zanimanja in razvnema strasti, oboje bo trajalo še dolgo, načrtovanje nove lokalne samouprave, kot se temu tudi in menda po evropskih vzorih sedaj reče, oziroma se bo, ko se bo. Bo pa nekaj takega, kot je že bilo; zgodovina se bo nekoliko preoblečena vrnila v naše lokalno (sa-mo)-u pravijanje. Presneto resna zadeva je to in poseben odbor našega državnega parlamenta se je v sodelovanje s strokovnjaki in strokovnimi ustanovami naloge temu primerno resno lotil. Dela je in bo ogromno, časa naj bi bilo tudi dovolj, saj mora biti ustrezna zakonodaja usklajena in urejena do konca leta 1993.
Posebej velja poudariti, da gre v tem času le za poskuse, za pripravo izhodišč, nikakor ne za že denimo osnutke ali celo predloge bodoče organiziranosti na lokalni in širši ravni. Občine gotovo bodo, glede na sedanje stanje jih bo veliko več, po prvih zamislih (do) okrog 340 v Sloveniji in v tem smislu se nekdanji časi približno ponavljajo. »Ponovitev« velja tudi za višjo raven — to bodo ali regije, okraji ali pokrajine, seveda s krepkim priokusom države in njenih organov. Na tej ravni so stvari še bolj nejasne, saj se tudi država o tem in o obsegu svojih pristojnosti vsaj konkretno še ni izrekla. Ponudb o številu regij
je kar nekaj, res samo ponudb, ki pa že razvnemajo strasti in burijo I duhove po vsej Sloveniji.
Vrnimo se k občinam, tu je bolj otipljivih razmišljanj in tudi dejstev več, tudi kriteriji so okvirno predvideni. Cilj je jasen — približati samoupravljanje in odločanje ljudem v njihovem okolju. Kriteriji? V razvitih evropskih lokalnih samoupravah je prvi kriterij 5.000 in še raje 10.000 prebivalcev. Pri nas je to težko izvedljivo, zato naj bi bila spodnja meja 3.000 (kategorijo in status mest in mestnih občin opredeljujejo posebej, tudi mesto Velenje). Občina bi morala imeti lastno zdravstvo, šolstvo, preskrbo, določeno stopnjo razvitosti in
podobno. Najvišji organ naj bi bil svet občine z županom in tako naprej. O mejah bodočih občin se bodo ljudje odločali na referendumu. Ni (še) povsem jasna organiziranost sedanjih upravnih organov, strokovnih in drugih služb, usoda sedanjih (in bodočih) občinskih stavb in drugo, jasno je le, tako trdijo nosilci projekta, da je (bo) demokracija draga.
In pred njo bo še vroče. Neumestno bi si bilo zatiskati oči in ušesa pred tako ali drugače pogojeno nestrpnostjo med posameznimi kraji, občinami in regijami, kar najbrž velja za vso novo mlado državo, lokalni interesi se že kažejo na vseh ravneh. Povsod si želijo svojo občino, regijo (njen sedež bo gotovo pomemben), ponekod (ne) želijo sem, drugod (ne) tja. Res bo vroče.
Delikatesa - bistro
Velenje, Kersnikova 13 /nasproti ERI-ne Name/
Iz občine Velenje vsaj tri občine
Kako bo občina Velenje po novem organizirana, ostaja še vedno odprto vprašanje. Verjetno pa bodo nastale iz nje vsaj tri: Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. To smo skušali uprizoriti na našem zemljevidu. Nakazali smo tudi nekaj alternativnih možnosti (Vinska gora, Letuš). Na zemljevidu pa nismo predvideli še ene variante bodoče razdelitve. Poleg omenjenih možnosti naj bi po predlogu nekaterih oblikovali še četrto občino: Velenje okolica. Vanjo bi bile vključene okoliške krajevne skupnosti Velenja (Kavče, Vinska gora, Bevče, Pa-ka, Cirkovce, Škale).
Kaj pa regijsko sodelovanje. Tudi ta vprašanja ostajajo odprta, velenjski župan Pankrac Semečnik pa je prepričan, da se bomo v bodoče povezovali na osnovi interesov in da bo Velenje eno izmed 22. predvidenih okrajev v Sloveniji.
Kaj pa Mozirje?
Parlamentarni odbor je s strokovnjaki že opravil veliko dela, tudi na terenu. Zasnove bodočih občin (NE predlogi) so tudi že znane. Za sedanjo občino Mozirje je tako zarisanih pet (5) novih občin: I. Luče, Solčava; 2. Ljubno; 3. Nazarje, Rečica; 4. Mozirje; 5. Gornji Grad, Nova Štifta, Bočna, Šmartno ob Dreti. Uradne razprave ali stališča še ni, so pa posamezna razmišljanja, ki se nagibajo k večjemu številu občin, da bi bilo upravljanje in odločanje o lokalnih zadevah čim la-
žje in čim bliže ljudem. Tudi prve želje na »terenu« so približno take, pogojene tudi z (»drugačnimi«) lokalnimi interesi, vsi skupaj pa na okvirne kriterije ne bi smeli pozabiti, saj glede nanje kar nekaj krajev takoj odpade (Solčava, Nova Štifta, Bočna, Šmartno ob Dreti, vprašljiva je Rečica). Nekaj teh (ne)namernih razmišljanj :
I — (sedem občin): 1. Solčava, Luče, 2. Ljubno, 3. Rečica, 4. Mozirje, 5. Nazarje, 6. Gornji Grad, Nova Štifta, 7. Šmartno
nudi svojim cenjenim obiskovalcem:
¥ eDi i al sil
*	več vrst sveže pripravljenih solat veiliko izbiro suhomesnih proizvodov
*	specialitete iz konjskega in jelenovega mesa
*	najrazličnejše vrste domačih in uvoženih sirov
*	mlečne izdelke
*	konzervirano hrano
*	kavo
*	najboljša buteljčna vina
Ustroju:
*	vse vrste pijač
*	hitro pripravljene jedi /hotdog, hamburger, omlete z raznimi nadevi/
*	domače jedi /pečenice z zeljem, ajdovi žganci/
*	jedi iz lonca
*	perutninske jedi
*	narezki po izboru iz delikatese
ob Dreti, Bočna;
II — (šest občin): 1. Solčava, Luče, 2. Ljubno, 3. Rečica, 4. Nazarje, 5. Mozirje, 6. Gornji Grad, Nova Štifta, Bočna, Šmartno.
III — republiško zamisel s 5 občinami smo že omenili in je prikazana na skici.
Nejasnosti so torej vsaj tri: Solčava (naj ne bi želela k Lučam), Rečica (ne k Nazarjam) in Šmartno ob Dreti; glede na kriterije teh nejasnosti ni. Ob upoštevanju evropskih kriterijev (5.000 prebivalcev) je zamisel kolikor toliko jasna: 3 občine — Mozirje, Ljubno, Gornji Grad; če kriterij dvignemo na evropskih 10.000, smo (skoraj) na izhodišču — občina Mozirje (16 000).
Še enkrat, od začetka do konca in nazaj so to le razmišljanja, nekje bolj, drugje manj otipljiva, (jp)