Celjski gasilci preprečili katastrofo v Cankarjevi ulici Slavko Toplišek, kronist utripa kozjanskih vasi Št. 7 / Leto 64 / Celje, 27. januar 2009 / Cena 0,81 EUR □ J: Informacije: 051/354 809 e.si , decembra naprej obratujejo naprave na smučišču vsak dan! Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim 2 DOGODKI NOVI TEDNIK V jamah od Šentruperta do Mozirja Cestni odsek Šentrupert-Mozirje je v izredno slabem stanju in potreben celovite sanacije. Stanje na cesti se je dodatno poslabšalo ob zadnjem deževju in otoplitvi vremena. Nastale so široke razpoke in globoke jame v asfaltu. Cesta je v lasti direkcije za ceste, za njeno vzdrževanje pa so odgovorni v podjetju VOC Celje. »Cesta je prometno obremenjena in skozi slabo asfaltno podlago sta pronicali voda in sol in ob otoplitvi vremena dodatno poslabšali nosilnost ceste. Zaradi tega so izpadli kosi asfalta in so nastale globoke jame,« vzroke za slabo stanje ceste našteva predstavnik VOC-a Matjaž Kapitler. Delavci VOC-a trenutno krpajo nastale razpoke in jame s hladno asfaltno maso, kar ne prinaša trajne rešitve. Cesta je potrebna sanacije. Za omenjeni odsek bo morala kot lastnica poskrbeti država oziroma uprav-ljalec ceste, to je direkcija za ceste. MJ, foto: VOC Celje Za sceno v Narodnem domu so poskrbeli dijaki smeri umetniška gimnazija ter programa predšolske vzgoje. Ob jubileju izzvenele Zimske serenade Ob prisotnosti ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča ter ob ponovno do potankosti izdelanem programu so se v četrtek v Narodnem domu odvijale Zimske serenade, s katerimi je Gimnazija Celje-Center dala pečat praznovanju 60-letni-ce delovanja šole. Ugledni gostje, med katerimi so se znašli številni nekdanji dijaki šole ter sedanji in nekdanji ravnatelji celj- skih srednjih šol, so lahko spremljali pester glasbeni program. Čeprav so se gimnazijci odločili, da se bodo držali tradicionalnega koncepta izvajanja predvsem klasične glasbe, so na trenutke ubrali tudi sodobnejše ritme in melodije. V pripravo prireditve so se tudi tokrat vključili dijaki vseh treh šolskih programov, takšnih z ustvarjalnimi sposobnostmi in žilico pa v šoli, ki izobražu- je tudi dijake umetniške smeri ter predšolske vzgoje, res ne manjka. Ti so poskrbeli za umetelno izdelano sceno, sicer pa so bile serenade predvsem glasbeno obarvane. Brez pesmi dekliškega pevskega zbora, ki na državnih in mednarodnih tekmovanjih tradicionalno posega po najvišjih uvrstitvah, seveda ni šlo. Glasbi so zapisani tudi fantovska zasedba Oktet 9, glasbila so v roke vzeli člani instrumentalne zasedbe The Šlagers, navdušili so gostje večera, člani celjskega gimnazijskega kvinteta Gamma. V pripravo tokratnih Zimskih serenad se je skupno vključilo več kot 80 dijakov Gimnazije Celje-Center, ki so tako poskrbeli, da je 60-let-nica ugledne ustanove izzvenela v najlepših harmonijah. PM Krpanje razpok in lukenj ne prinaša trajne rešitve. Celovite sanacije se Foto: Grup A bo morala lotiti direkcija za ceste. Ministrica proti problemom Minuli petek je upravni enoti Žalec in Velenje obiskala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Čeprav jo je v Žalcu sprejel načelnik Marjan Žohar, v Velenju pa Fidel Krupič, je Pavlinič Krebsova izpostavila, da je njen obisk namenjen vsem zaposlenim. Kot ministrica namreč želi spoznati delo in probleme ne samo vodstev upravnih enot, temveč vseh zaposlenih v javni upravi. Kot je napovedala, bo vse izpostavljene probleme poskušala rešiti v sodelovanju s pristojnimi ministri. US, foto: TT Ministrica med zaposlenimi v UE Žalec m Andreji Rihter je poslansko pisarno pomagal odpreti podpredsednik državnega zbora Miran Potrč. Odprta poslanska pisarna bo odprta še ob torkih in sredah od 9. do 12. ure in ob petkih od 16. do 18. ure. Ostale dni bodo v pisarni prostovoljci Socialnih demokratov. Rihterjeva bo dostopna tudi na spletni strani www.an-dreja-rihter.com. Rihterjeva že pripravlja precej aktivnosti. Februarja bo tako na ogled državnega zbora peljala vse, ki se bodo prijavili v poslanski pisarni. Pripravlja pa tudi tematske pogovore. V prihodnjih mesecih bodo tako gosti celjske poslanke dr. Spomenka Hribar, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, minister za promet dr. Patrick Vlačič in ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. ŠK Foto: SHERPA Celjska poslanka Andreja Rihter je v četrtek v Zagati v središču Celja odprla svojo poslansko pisarno. Hkrati je začela delovati tudi njena spletna stran, na kateri bo 24 ur na dan dostopna vsem, ki si bodo njeno pomoč želeli. Andreja Rihter bo v pisarni vsak ponedeljek od 12. do 16. ure, poslanska pisarna pa Št. 27 - 20. januar 2009 NOVI TEDNIK AKTUALNO Ravnatelji celjskih šol proti trajnemu mandatu - Težave s postopkom imenovanja Združenje ravnateljev slovenskih osnovnih in srednjih šol v zadnjem času vse glasneje izraža pobudo po uvedbi trajnega mandata. Vendar šele zatem, ko je ravnatelj že »od-delal« dva mandata. Minister za šolstvo Igor Lukšič o pobudi govori z veliko mero previdnosti, medtem naj bi jo po prepričanju združenja podpirala »večina ravnateljev slovenskih šol«. Že prvo »sondiranje« med celjskimi ravnatelji pokaže ne le, da pobudi o trajnem mandatu niso naklonjeni, temveč da jo nekateri celo ostro zavračajo. Med glavne argumente, ki jih navaja predsednik združenja ravnateljev Oton Rače-čič, sodi tisti o prezapletenih in dolgotrajnih postopkih imenovanja, ki povzročajo celo, da delo v šolah nekaj mesecev stagnira. S tem, da bi bilo potrebno postopek imenovanja poenostaviti, se naši sogovorniki brez izjeme strinjajo. So pa hkrati proti predlogu združenja ravnateljev, ki bi trajno »ustoličil« ravnatelje. To možnost je predlog v pripravi predvidel za ravnatelje osnovnih in srednjih šol, ki bi že »oddelali« dva mandata in imeli torej desetletje izkušenj z opravljanjem funkcije. »Vprašanje imenovanja se je spolitiziralo!« O tem se strinjajo vsi vprašani. Kot pravi ravnatelj Srednje ekonomske šole Celje in vodja aktiva celjskih srednješolskih ravnateljev Janko Poklič, takšna sprememba zanj ni več aktualna, meni pa, da se je vprašanje imenovanja v šolstvu žal spolitiziralo. Trenutno mu kot vodji šole teče že peti zaporedni mandat. »Glede na mnenja v javnosti, ki niso naklonjena tej rešitvi, po mojem ni smiselno nadaljevati s pobudo trajnosti mandata,« pravi Poklič. Prepričan pa je, da bi bilo nujno poenostaviti postopek imenovanja. »Če hoče svet šole na podlagi razpisa imenovati ravnatelja, potrebuje vrsto mnenj; učiteljskega zbora, sveta staršev, dijaške skupnosti, občine, kjer je sedež šole, in ministra. Sam nimam oblikovanega predloga, kako postopek poenostaviti. Smiselno je zbrati pobude in ponuditi neko rešitev. Res pa je, da se je procedura imenovanja ravnatelja ves čas spreminjala. V moji ravnateljski karieri je za vsak mandat veljala drugačna procedura,« meni Poklič. »Kakorkoli bo, je treba sprejeti, da je za kandidata to zahtevna in stresna procedura, da tudi v učiteljskih zborih imenovanje ravnatelja povzroči »pretres«, nemalokrat tudi slabo vzdušje v kolektivu ... Morda bi kazalo razmišljati o podaljšanju mandata, na primer na osem let, ali bi bila celo rešitev, da ravnatelj, ki ni ponovno izbran, a mu manjka do izpolnitve pogojev za upokojitev nekaj mesecev ali leto, v tem času opravlja določena dela v šoli ali izven z ohranitvijo pravic iz pogodbe o zaposlitvi kot ravnatelja,« o rešitvah razmišlja Poklič. Podobne pomisleke ima direktorica Poslovno-komer-cialne šole Celje mag. Maja Krajne, ki ji teče četrti mandat: »V sedanjem trenutku je m (Bolt) animirana družinska komedija 3D - sinhronizirano v slovenščino Režija: Byron Howard in Chris Williams Animirana družinska komedija govori o psičku Boltu, ki je vse življenje preživel v filmskem studiu kot prava pasja filmska zvezda z vsemi nadnaravnimi močmi, ki mu pripadajo. Svet se mu obrne na glavo, ko po nesrečnem naključju pristane v realnem svetu daleč od doma na drugi strani ameriške celine. Skupaj z novimi prijatelji skuša priti nazaj domov, spotoma pa spozna radosti in težave realnega življenja in dejstvo, da je tudi on čisto navaden kuža. CENEX kier So zvezde doma kočljivo govoriti o trajnosti mandata ravnateljev, ker se mi zdi ta problematika malce pre-napihnjena. Nujno bi se morala spremeniti sestava sveta zavoda in postopek za imenovanje ravnatelja. In to čim prej. Sodim, da bi morda lahko razmišljali o trajnem mandatu takrat, ko je ravnatelj uspešno vodil zavod dve mandatni obdobji.« Ravnateljica šole za hortikulturo in vizualne umetnosti, tj. nekdanje vrtnarske šole, Jadranka Seles osebno ni naklonjena trajnemu mandatu: »Ne glede na to, da mora ravnatelj mnogokrat sprejemati odločitve, ki niso vedno všeč učiteljem in ostalim udeležencem, in v šoli nosi absolutno odgovornost za delo, menim, da mora za dobro vodenje šole, ustvarjanje ustrezne klime v medsebojnih odnosih sprejemati kompromise in zadovoljiti potrebe vseh zaposlenih, dijakov in staršev. Prepričana sem, da bodo zadovoljni učitelji, dijaki in starši ravnatelja ob vsaki kandidaturi podprli. Res je, da je postopek imenovanja stresno dejanje, toda to je del odgovornosti, ki jo tisti, ki kandidira za to mesto, mora prevzeti. Moje razmišljanje potrjujejo primeri uspešnih celjskih ravnateljev, ki so šole vodih več mandatov. Sem pa proti vmešavanju politike v imenovanje ravnateljev. Pri odločanju naj imajo odločilno vlogo zaposleni, nato dijaki in starši,« meni Selesova v svojem tretjem mandatu. Stres za ravnatelja, trpi delo šole Ravnateljica OŠ Lava, vodja aktiva celjskih osnovnošolskih ravnateljev Marijana Ko-lenko, pravi, da ideja o trajnem mandatu ni nova, je pa postala spet aktualna zaradi zapletenega postopka imenovanja, v katerem vse večjo vlogo igra politika: »S trajnim mandatom bi se želeli otresti velikega vpliva »dnevne« politike, ki zadnja leta praktično ne upošteva strokovnega znanja in sposobnosti vodenja ravnateljev, in v šole ponovno vnesti notranji mir, ki ga vsako imenovanje dodobra poruši zaradi številnih individualnih interesov. Nemir, ki ga vnaša imenovanje, je zelo oteževalen za kakovostno delo, za kontinuirano rast šole kot celote, za razvoj ustanove.« Kolenkova se s podeljenim trajnim mandatom ne strinja, saj meni, da morajo ravnatelji ob imenovanju priti na piano s tehtnimi argumenti. »Se pa zavzemam za poenostavitev imenovanja, za umik politike, saj je čas, da pretehtajo strokovnost, osebnostne lastnosti, rezultati dela, moralne lastnosti in sposobnosti vodenja. Podpiram kakovostno izobraževanje ravnateljev na tistih področjih, kjer nam kot pedagogom niso bile nudene, torej področja vodenja, pravnih, ekonomskih in drugih znanj. Ravnatelji bi morah imeti tudi večkrat priložnost javno osvetliti, kaj pravzaprav obsega naše obsežno delo, kateri dejavniki nanj dnevno vplivajo, kolikšna je naša odgovornost, saj smo tako rekoč odgovorni za vsako stvar, ki se zgodi v šoli, hkrati pa imamo zelo omejene kompetence,« meni Kolenkova. Trajni mandat pod pogoji Ravnatelj III.OŠ Celje Ivan Janez Domitrovič pa se s trajnim mandatom načeloma strinja: »Trajni mandat ravnateljev da, vendar pod točno določenimi ter dogovorjenimi in merljivimi pogoji. Izhajam iz stališča, da vsakdo ne more biti ravnatelj, še bolj pa iz stališča, da tudi učitelj ne bi smel biti vsakdo. Žal je v praksi popolnoma drugače,« meni Domitrovič. »Prvo sito bi moral biti tako zasnovan ravnateljski izpit, ki bi že sam po sebi pomenil selekcijo, skozi katero bi prišli samo osebnostno, sociološko in kadrovsko uspešni ravnatelji. Zavod za šolstvo oziroma neka ustrezna inštitucija bi morala verodostojno spremljati vsakega ravnatelja prva dva mandata in nato podati mnenje. Enako bi moralo veljati tudi za učiteljske zbornice. In če bi ravnatelj tako pridobil vsa ustrezna soglasja in pozitivna mnenja, bi bil upravičen do podelitve trajnega ravna-teljskega mandata. Pri tem trajni mandat ne bi bil zaprt, torej bi ga lahko ravnatelj izgubil, če pri svojem delu ne bi zadoščal kriterijem stroke vodenja in osebnih resursov. Morda bo kdo dejal, da sem takšno menje oblikoval glede na to, da opravljam svoj zadnji mandat. Vendar sem prepričan, da bi trajni mandat pomenil napredek v statusu in položaju osnovnega šolstva v slovenskem prostoru. Lahko bi pričeli govoriti o avtonomiji šole v pravem pomenu besede,« je prepričan Domitrovič. Če strnemo; večina se ne želi kititi s trajnim mandatom, prepričani pa so, da postopek imenovanja pomeni stres za celotno, nepotrebno podvajanje glasov in dopušča vmešavanje politike. Med raznolikimi interesi je očitno še kako težko krmariti. Vendar praksa vsaj v zadnjih letih kaže, da so si celjski ravnatelji s svojim delom prislužili nekakšne zaupnice. Kot so pokazala lanska imenovanja, se menjave v vrhu šole običajno zgodijo le v primerih, ko stari ravnatelji odhajajo v pokoj. Ostali funkcijo opravljajo več mandatov zapored. Kar je na nek način že trajni mandat. POLONA MASTNAK Št. 6 - 23. januar 2009 Nezamenljivi »vladarji« v vodstvih šol? Ivan Janez Domitrovič Jadranka Seles Janko Poklic Marijana Kolenko mag. Maja Krajne 4 NOVI IIIIII »Pri podaljšanju pogodb delavcem se bomo prilagajali trgu« Predsednik uprave gradbenega podjetja CM Celje Marjan Vengust se zaveda, da bosta prihodnji dve leti kritični. Obenem je prepričan, da jih bodo s projekti, pridobljenimi na javnih razpisih, in z nekaterimi manjšimi projekti vseeno prebrodili brez večjih posegov v število zaposlenih. Vendar pri vprašanju, kaj to pomeni za tiste, ki imajo pogodbe podpisane le za določen čas, ni bil zelo natančen. »Za vse tiste, ki so zaposleni za določen čas, pomeni, da se prilagajamo tržnim potrebam. To je nujno potrebno. Gradbeništvo je specifična panoga sezonskega značaja, zato so takšne oblike zaposlitve nujne. Tistim, ki v tem trenutku ne bodo imeli dela, pogodb ne bomo mogli podaljšati,« je povedal Marjan Vengust. »Skratka, mi se bomo morali prilagajati trgu, saj se trg vsekakor ne more nam.« Uradnih šte- Vengust, prvi mož CM Celja, ne bo drastično posegel med redno zaposlene, pri ostalih se bo prilagajal trgu. vilk, koliko zaposlenih ali pogodbenih delavcev ni dobilo podaljšanih pogodb, ni. Neuradno v javnosti krožijo precej visoke številke, od 200 in vse do 300 ljudi. Kljub temu o uvedbi 36-urnega tednika ne razmišljajo. »Recesija sicer pušča posledice, vendar to še ne pomeni, da bi morali v naši družbi drastično poseči med zaposlene ali v samo poslovanje.« Vengust se sicer zaveda, da letošnji prihodki prav gotovo ne bodo dosegli lanskih 100 milijonov evrov, a vseeno ostaja optimist. Obenem računa, da bodo s projekti, pridobljenimi na javnih razpisih, težki leti 2009 in 2010 vendarle prekrma-rili, nato naj bi se vendarle začela gradnja 3. razvojne osi. Dobršen vir dohodka vidi tudi pri obnovi cestne infrastrukture, ki jo bo zima znova precej načela. RP, StO Bo recesija Elektru Celje znižala naložbe? V Elektru Celje, kjer so lani za naložbe namenili 33,5 milijona evrov, naj bi letos za te namene odšteli še pol milijona evrov več. Vendar le, če bodo poslovni uporabniki v recesiji še vedno veliki uporabniki. Med lanskimi največjimi naložbami so izpostavili prehod okolice mesta Celje na 20-ki-lovoltno napetostno raven ter izgradnjo razdelilno-transfor- matorske postaje Dravograd, vredne 6 milijonov evrov. Ker je omrežje staro (amortizacijska odpisanost omrežij je 70-odstotna), je napak na sistemu lahko precej, kar v podjetju skušajo reševati z vgradnjami t. i. Petersenovih dušilk. Gre za relativno poceni naložbe, ki možnost okvar znižajo za 80 odstotkov. »Z načrtno racionalizacijo stroškov v letu 2008 smo uspeli znižati stroš- ke izgradnje elektroenergetskih naprav in objektov ter bistveno skrajšati čas, potreben za njihovo izgradnjo. Res pa je, da se naša učinkovitost zaradi neustrezne poslovne politike države skorajda izniči,« je poslovanje opisal predsednik uprave Viktor Tajnšek ter s tem najbržda pomislil tudi na to, da mu v bitki za nižje cene z Holdingom Slovenskih elektrarn (Elektro Celje se je naj- dlje pogajalo za nižje cene, zato bomo Celjani nove cene občutili šele na marčevskih položnicah) ni pomagala največja lastnica, država. Letošnje naložbe Elektra Celje naj bi ostale na ravni lanskih. »A moram reči, da ne vem, če se bodo napovedi uresničile,« v isti sapi dodaja Tajnšek. »Denar za naložbe dobimo iz cene za uporabo elektroenergetskih omrežij, ki ostaja enaka lanski. Obenem zaradi gospodarske krize predvidevamo manjše pretoke električne energije, predvsem pri naših poslovnih odjemalcih.« RP Jutri sejem robotike in mehatronike Jutri se v Celju začenja tridnevni specializiran sejem mehatronike, avtomatizacije in robotike, imenovan IFAM. Gre za visoko specializiran sejem, ki ga obišče od 1.800 do največ 2.500 obiskovalcev. Kot pravi organizator Toni Laznik iz podjetja ICM, si na tako specializiranih sejmih množičnosti niti ne želijo, saj razstavljavci iščejo le nekaj pravih kupcev. Tokrat se bo v dvorani K Celjskega sejma predstavilo 130 razstavljavcev, kar je devet več kot lani. To pomeni tudi, da podjetja stroškov za specializirane sejme niso oklestila, ugotavlja Laznik. »Gre za specializiran sejem, tesno vpet v industrijo. Ta se bo morala, ne glede na recesijo, posodabljati, če bo želela ostati na trgu.« Laznik s sodelavci maja pripravlja še strokovno konferenco, oktobra pa bo, znova v Celju, organiziral še specializiran sejem elektronike, imenovan Intronika. RP Krajši tednik tudi v Garantu V podjetju Garant Polzela so s 1. januarjem prešli na 36-urni delavnik. Tovrstno odločitev so sprejeli zaradi zaostrenih razmer na pohištvenih trgih doma in v tujini, kjer so že lani opazili upad naročil. Za skrajšan tednik so se dogovorili s sindikati in svetom delavcev, v podjetju pa zaenkrat še niso zmanjševali zaposlenih, ki imajo pogodbe sklenjene za določen čas. »Proizvodnja nemoteno teče, naročila so zaenkrat na ravni iz konca lanskega leta,« pravi direktor mag. Dragan Manjulov. »Za letos načrtujemo, da bi lahko dosegli prihodke lanskega leta, kar pa bo zelo težko in bo zahtevalo veliko trdega dela. Veliko bo odvisno od uspeha pri pridobivanju naročil novih kupcev in trgov, kjer do zdaj nismo bili prisotni oziroma je bila prisotnost relativno skromna.« TT www.novitednik.comwww.radiocelje.com —- Št. 7 - 27. januar 2009 - Direktor Garanta mag. Dragan Manjulov Objave poslovnih rezultatov Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo v preteklem tednu v znamenju nizke tržne likvidnosti, kar kaže, da investitorji še ne kažejo zaupanja v domači kapitalski trg. Borzni posredniki so ustvarili le za 7,8 milijona evrov poslov, kar je precej pod dolgoročnim povprečjem. Rast, ki smo ji bili priča sredi meseca, se je nadaljevala tudi v preteklem tednu, a je bila zaradi nizkega prometa negotova in premalo močna za preboj indeksa SBI 20 nad 4.000 indeksnih točk. Tako se je osrednji indeks Ljubljanske borze v petek zaustavil pri 3.855 indeksnih točkah, kar pomeni 0,86-odstotni padec na tedenski ravni. Kar ni uspelo indeksu SBI 20 je uspelo SBI TOP-u, ki je uspel prebiti psihološko mejo 900 indeksnih točk. Tako je indeks najpomembnejših domačih borznih družb v četrtek zaključil pri 901 indeksni točki oziroma 0,54 odstotka nižje kot ob zaključku preteklega tedna. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 19.1.2009 in 23.1.2009 Oznaka Ime §<„ Enotni tečaj Promet v tEUR %spr. CICG Cinkarna Celje 0.00 2.80 0.00 CETG Cetis 0,00 0,00 0.00 GRVG Gorenje 12,06 218.00 -4,94 PUR Pivovarna Laško 45,66 91.90 0.22 JTKS Juteks 0,00 0,00 0,00 ET0G Etol 0,00 0,00 0.00 Kot rečeno, je bila rast v začetku tedna na trhlih temeljih, kar je nakazovalo, da pozitiven trend zaradi malega števila kupcev ne bo trajal dolgo, saj je promet komaj presegal milijon evrov. To dejstvo se je potrdilo v torek in še močneje v sredinem trgovanju, ko so na trgu prevladovali prodajalci. Ti so v sredo poskrbeli za pravo razprodajo, a so za pesimizem na Ljubljanski borzi v večji meri poskrbeli eksterni dejavniki. V četrtek so se tečaji doma po izjemni rasti ameriških trgov le popravili, a že v petek spet izgubili odstotek vrednosti. INDEKSI MED 19.1.2009 in 23.1.2009 Indeks Zadnji tečaj %spr. SBI20 3.892.23 ^ -2.03 Na razvitejših trgih so se objave poslovnih rezultatov za preteklo leto začele že v prvi polovici meseca. Pri nas pa je v četrtek novomeška Krka odprla sezono objav bilanc za preteklo leto. Rezultati objave so bili v skladu s pričakovanji. Predsednik uprave Jože Colarič je sporočil, da je družba prodala za 836 milijonov evrov izdelkov, kar je za petino več kot v letu 2007. Prodaja skupine Krka je bila glede na preteklo leto večja za 22 odstotkov in znaša 950 milijonov evrov. Čisti dobiček bo v okviru planiranih 160 milijonov evrov. Krkini rezultati so do določene mere tudi merodajen pokazatelj, kaj lahko pričakujemo od preostalih domačih družb, a bo dejansko stanje znano v naslednjih dneh, ko bodo tudi preostale družbe razkrile poslovanje v letu 2008. ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Merkscha še naprej odpušča Zaradi pomanjkanja dela so v celjski furnirnici Merkscha pred kratkim odpustili še 18 ljudi. Lani so od aprila do novembra odpustili 58 od skupno 239 delavcev, pri čemer naj bi po neuradnih podatkih marca brez dela ostalo še nekaj redno zaposlenih. Pri tem je treba poudariti, da niso odpuščali zgolj delavcev, ki so imeli pogodbe sklenjene za določen čas, temveč redno zaposlene delavce. Tudi takšne, ki so bili pri njih zaposleni več kot deset let. Težave v tej branži naj bi se začele že leta 2007, najbolj pa naj bi jih lani prizadela odločitev največjega naročnika, ki se je zaradi zmanjšanja stroškov preselil v Romunijo. Kot so v podjetju nazadnje opisali situacijo, so razmere zaradi recesije na tržiščih Evropske unije negotove. »Poleg tega je proizvodnja furnirja tudi odvisna od možnosti sečnje lesa. Temu se bosta prilagajala tako obseg naših storitev kot tudi število zaposlenih,« so zapisali. Medtem so uspeh končati naložbo v novo kotlarno, kar naj bi jim omogočilo še večjo prodajo energije. RP NOVI TEMU" * IZ NAŠIH KRAJEV 5 »Spet čutim otroško navdušenje« Prvi Apple regionalni trening center v Sloveniji so minuli teden odprli v OŠ Hru-ševec v Šentjurju. »Appleo-va računalniška tehnologija omogoča prav vse in še več kot običajni osebni računalniki. Je pa delo z njimi bistveno lažje in učinkovitejše,« je pod črto predstavitve nove pridobitve povedal ravnatelj Robert Gajšek. Kljub vsem prednostim, ki jih iMacovi računalniki ponujajo tudi v pedagoškem procesu, pa v šolo ne vstopajo na prednjih vratih. »Zavzetosti in osebni pobudi vodstva šole gre zasluga, da smo projekt tudi izpeljali,« je med drugim dejala predstavnica podjetja Apple v Sloveniji Branka Čan-der. Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorila tudi šentjurski župan mag. Štefan Tisel in sekretar ministrstva za šolstvo in šport RS Janez Čač. Multimedijsko ustvarjanje bo odslej za otroke, ki bodo opremo uporabljali, še bistveno bolj privlačno. Na njej se bodo usposabljali tudi učitelji. Ob predstavitvi nekaterih programov je ravnatelj Gajšek navdušenje slikovito izrazil, češ da se je zdelo, da so računalniki že izgubili vso draž, zdaj pa spet čuti tisto prvinsko navdušenje. V okviru e-točk, ki jih vzdržujejo v obeh šentjurskih osnovnih šolah, bo novih osem računalnikov na voljo tudi širši lokalni skupnosti. Vrednost naložbe je sedem tisoč evrov. Od tega je bil prispevek podjetja Apple subvencionirana cena v vrednosti tri tisoč evrov in donacija enega od računalnikov. sto |a~"2009 MJit Zvezde so darovale V kulturnem domu v Gri-žah so v četrtek žarele zvezde in zvezdice, ki so se zbrale na dobrodelnem koncertu. Na prisrčnem koncertu, kot ga znajo narediti v Gri-žah, so za potrebe socialno ogroženih otrok zbrali približno tri tisoč evrov. Na tretjem tovrstnem koncertu so nastopili Neisha, Nuška Drašček, Alenka Go-tar, Murat&Jose in šolski otroci, celotno dogajanje pa je bilo precej dobrodelno obarvano. Žalski župan Lojze Posedel je povedal, da bodo petim otrokom iz socialno šibkejših družin v vseh žalskih šolah do konca leta zagotovili brezplačno kosi- lo, v griški šoli pa bodo po besedah ravnatelja Francija Žagarja učitelji od svojih plač prispevali denar v poseben sklad, iz katerega bodo štiri leta plačevali šolanje za 12-letno Valerie z Madagaskarja. Častna gostja na koncertu je bila soproga slovenskega predsednika Barbara Miklič Türk'(intervju s predsednikovo soprogo bomo objavili v prihodnji številki NT), ki je med drugim povedala, da rudarski kraj nosi v srcu -njen dedek namreč izvira iz Bezovnika pri Grižah. Tiir-kova je izjemno pohvalila delo šole v Grižah, predvsem sodelovanje staršev, uvajanje bontona in dobrodelnost, izrazila pa je tudi zadovoljstvo, ker v tej Unescovi šoli vidijo, da je svet velik in zanimiv, hkrati pa zelo blizu. Türkova je pohvalila tudi delo in podobo žalskega Savino-vega salona, kjer jo je pred koncertom sprejel župan Po-sedel, ogledala pa si je tudi materinski dom. Med različnimi darili, ki so jih izmenjali gostje, sta bila še posebej zanimiva slika nove prihodnje šole v Grižah ter žalski proračun, v katerem je zapisano, da se bo gradnja tako želene šole res začela. Oboje je župan Posedel podaril ravnatelju griške šole. US, foto: MM Dražji bencini Cene naftnih derivatov so od danes višje. Motorni bencin NMB 95 je dražji za 3,5 centa na liter (0,941 evra), motorni bencin NMB 98 pa za 3,6 centa in liter stane 0,955 evra. Dražja sta tudi dizelsko gorivo in kurilno olje, prvo stane 0,948 evra, drugo pa 0,538 evra za liter. - Št. 7 - 27. Prvi Apple regionalni trening center so simbolično odprli šentjurski župan mag. Štefan Tisel, predstavnica podjetja Apple Slovenija Branka Čander in ravnatelj OŠ Hruševec Robert Gajšek. Nabito polna dvorana v Grižah je uživala na dobrodelnem koncertu, ki so ga obogatile zvezde in zvezdice. www.novitednik.com Da enim še vedno ni jasno, čemu služijo različni zabojniki v Celju, kaže primer iz Tkalske ulice, kjer so stanovalci napolnili zabojnik za bio odpadke s plastiko in ostalimi smetmi, tudi z baterijami. Toliko o ločenem zbiranju odpadkov ... Foto: GrapA Ločeno zbiranje ... >'ne company tot women AVON PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI - V TVOJEM KRAJU AVON Nasilje v družini je močno prisotno v naši družbi, vendar se o njem ne govori pogosto ah odprto. Ženske iz urbanih območij imajo do svetovalnih centrov mnogo lažji dostop kot ženske iz odročnih krajev. Zato smo vzpostavili potujočo svetovalnico, kar pomeni, da svetovalke določeno časovno obdobje opravljajo svetovanja v manjših krajih, kjer je socialna mreža za zaščito pred nasiljem slabše vzpostavljena. Program bo omogočal srečanja s svetovalkami, diskusijo in tudi individualna svetovanja ženskam v različnih regijah po Sloveniji. Avonov obraz za humanitarno dejavnost je priznana filmska igralka Reese Witherspoon je nov humanitarni projekt potujoče svetovalnice, ki ga je Avon zasnoval z Društvom Ženska svetovalnica. Projekt v celoti financira Avon. Projekt Proti nasilju nad ženskami - v tvojem kraju začne delovati na terenu konec januarja 2009. Avon d.o.o., Vodovodna 99, 1000 Ljubljana www.avon.si Sredstva za ta projekt zbiramo s prodajo modre zapestnice s kovinskim znakom neskončnosti in povezanosti. Zapestnica - proti nasilju v družini - 33761 4,20 EUR NOV! TEDNIK Celjska fakulteta ambiciozno v turizem 6_IZ MAŠIH KRAJEV Še nekaj časa za intervencijsko pot Intervencijska pot mora biti jasno označena, česar naMilčinskega in še kje v Celju ni. Zato tudi ne čudi, da vozniki parkirajo kjerkoli. čino. Ta potem odloči o označitvi intervencijske poti. V primeru Milčinskega (oglasili so se krajani blokov Milčinskega 5-8) pa ne gre za povsem novo intervencijsko pot. Kot so nam pojasnili na občini, intervencijska pot tam namreč že obstaja, vendar bi jo bilo treba obnoviti, saj so označbe na tleh popolnoma zbledele. Krajani so tako na občino preko Servisa 48 že večkrat apelirah, naj intervencijske poti obnovi. Upravičen je namreč strah, kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi prišlo do požara ah kakšne podobne nesreče. Intervencijska vozila bi namreč težko prišla do kraja dogodka. Odgovor občine na omenjeni spletni strani je bil, da sicer redarske službe preverjajo stanje, interven- cijske poti pa bodo obnovili v prihodnjih mesecih. Zapisali so namreč, da je izvajalec, ki bi moral obnoviti označbe, dejal, da jeseni vremenske razmere niso dovoljevale barvanja talnih označb. Zanimivo je, da so bile vremenske razmere decembra za označitev modre cone dovolj dobre oziroma primerne. ŠK, foto: SHERPA ■r j»«, ^rg'h^ -Sito Lovci na tradicionalnem srečanju Zelena bratovščina na lovu Krajani blokov Milčinskega na Hudinji v Celju so se že lani na Servis 48, ki ga na spletni strani nudi Mestna občina Celje, oglasili zaradi neoznačene intervencijske poti. Še danes ta ni označena, parkirišča so polno zasedena, krajane pa (upravičeno) skrbi, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do požara. Gasilsko vozilo se najbrž ne bi moglo prebiti do bloka. Kljub temu bodo na ponovno označeno intervencijsko pot čakali še nekaj časa. Kot so nam pojasnili na občini, je za označitev novih intervencijskih poti odgovoren lastnik. Pri stanovanjskih hišah je torej zadeva jasna, pri blokih pa morajo stanovalci preko upravnika in nato mestne četrti oziroma krajevne skupnosti podati vlogo na ob- Krajani Milčinskega pri prošnji za označitev intervencijske poti niso osamljeni. Na Servis 48 so pisali tudi stanovalci Malgajeve in Čopove ulice ter Plave lagune, zagotovo pa bi se še našli stanovalci kakšnih drugih celjskih, predvsem blokovskih, območij. Januarja se že tradicionalno srečujejo lovci lovskih družin Gozdnik Griže in Žalec. Tokrat se je izpred dvorca Novo Celje na lov odpravilo 50 lovcev. Pozdravila sta jih lovovod-ja Janez Stebernak, predsed- nik LD Žalec, in Iztok Malis, predsednik LD Gozdnik Griže, v imenu žalske občine pa podžupan Dani Zagoričnik, ki je med drugim poudaril, da je vsakoletni lov ob novem letu namenjen druženju, je pa tudi priložnost, da se zahvalijo lovcem za delo, ki ga opravljajo, in za skrb za divjad. Pred odhodom na lov je Janez Stebernak podžupanu Zagoričniku in novemu direktorju žalske občinske uprave Jožetu Goliču na glavi posadil lovska klobuka z obvezo, da ju bosta nosila tudi na naslednjem novoletnem lovu. Boginja lova, Diana, je bila naklonjena lovcem, ki so lovili divje race, lisice in fazane, vreme pa je bilo ves čas sončno, vendar zelo hladno. Ob koncu so se po vesel ili, tako kot se za lovsko druščino spodobi. TT Ponovno bodo trgovali Srednja ekonomska šola Celje v sredo v dvorani Golovec pripravlja že 4. mednarodni sejem učnih podjetij za srednje šole ekonomske usmeritve. Letos se bo predstavilo 47 razstavljalcev iz 32 slovenskih srednjih šol ter tri učna podjetja iz Avstrije, Hrvaške in Nemčije. Ostali dijaki bodo v vlogi obiskovalcev in komercialistov, saj se bodo sejma prav tako udeležili, ter sodelovali v trgovanju podjetij, ki jih dijaki simulirajo v okviru programa izobraževanja. Skupno organizatorji ponovno pričakujejo več kot tisoč obiskovalcev. Razstavne prostore pa bo obiskala tudi strokovna komisija, ki bo ocenjevala urejenost ter izvirnost stojnic. Člani bodo tako izbrali najboljši prodajni katalog, najlepše urejen razstavni prostor in na koncu razglasili najboljše učno podjetje 4. mednarodnega sejma. Novost letošnjega sejma bodo organizirana individualna poslovna srečanja predstavnikov posameznih učnih podjetij, kjer se bodo dijaki lahko preizkusili v veščinah poslovnega komuniciranja in pogajanja. Sejem bo tudi za ostal obiskovalce odprt med 10. in 17. uro. PM Iz turizma - na Celjskem je močan predvsem zdraviliški - je v zadnjih letih prihajalo vse več pobud za zagotovitev kadrov, ki bi zapolnili zahtevnejša strokovna in vodilna delovna mesta. Odzvala se je celjska Fakulteta za komercialne in poslovne vede, ki je zasnovala visokošolski študijski program turizma. Sodelovanje s podjetji na Celjskem je že zagotovljeno s pismom o nameri. Program turizma je nedavno tudi uradno potrdil republiški svet za visoko šolstvo, tako da ga bo celjska fakulteta začela izvajati že v naslednjem študijskem letu. »To je bil logična odločitev glede na podatek, da Slovenska turistična organizacija v naslednjih 20 letih napoveduje podvojitev turističnih prihodkov,« meni dekanja doc. dr. Marjana Merkač Skok. Od oktobra je Marjana Merkač Skok že v postopku habilitacije podiplomski program turizma, za katerega pripravljajo še doktorski študij. JožeGeršak Pismo o nameri sodelovanja so s fakulteto že podpisali Terme Dobrna, Zdravilišče Laško, Unior d.d. - program turizem, Rimske Terme, Štorman in Naravno zdravilišče Topol-šica. Ti naj bi z izkušenimi kadri sodelovali v pedagoškem procesu, praktično usposabljanje bodo zagotovili 20 študentom turizma, ter v izobraževanje vključili svoje zaposlene. »Računamo pa tudi na vpis neposredno iz srednješolskih programov, zato pripravljamo predstavitve za dijake. Prav iz tega razloga se nismo odločili za oblikovanje univerzitetnega programa, kajti potem bi se avtomatično odpovedali kadrom, ki denimo prihajajo iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje,« razmišlja direktor fakultete Jože Geršak. Sicer pa bo oktobra Fakulteta za komercialne in poslovne vede predvidoma vpisala okoli 60 rednih ter 55 izrednih bodočih diplomiranih organizatorjev turizma. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA radiocelje - * na Itlrlh frekv«neah SJ^i 95.1 95 **ifw mrheiim s Swrrt ^ OAtaje x «omak* * g S M«'«»»!*! -^ 1 ^ '' ■"< 'vm.iu www.radiocelje.com m Plaz v Andražu Decembrsko deževje je ponovno načelo plazenje kmetijskega zemljišča na območju Andraža nad Polzelo. Neugodne vremenske razmere v zadnjih dneh so plazenje še pospešile in ogrožajo hišo, žago in cesto. Plaz pod krajevno cesto pri »Glavač« se širi na površini 240 kvadratnih metrov in ogroža dva stanovanjska objekta in prevoznost ceste. Geolog si je plazišče ogledal konec lanskega leta in izdelal predlog za nadaljnje raziskave in sanacijo plazu. Obširen plaz na kmetijskem zemljišču pri »Glavač« v Andražu nad Polzelo je stara rana, ki se odpira ob vsakem slabem vremenu znova. Vsakokratno deževje predstavlja večjo nevarnost za hišo in žago in ogroža lokalno cesto nad njim. Občina je konec lanskega leta naročila ogled plazu. Geolog je po ogledu izdal predlog nujnih ukrepov, ki bi preprečili dotok in zastaja-nje meteornih vod na območju plazu, ki bi jih speljali po ceveh do vznožja pobočja. V sklopu geoloških raziskav bo treba opraviti še najmanj štiri vrtine in šele nato določiti način, kako plaz dokončno sanirati. Sanacijo plazu ocenjujejo na približno 80 tisoč evrov, pri čemer to ni edini plaz, o katerem so Polzelani obvestili okoljsko ministrstvo. MJ Za več zdravja Društvo za boj proti raku Velenje pripravlja letos zdravs-tveno-vzgojno naravnan vsebinsko bogat program, ki ga bodo izvajali celo leto. Januarja pripravljajo predavanji Preventiva črevesnega raka in Limfomi. Prvo predavanje bo danes, v torek, ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Stara vas. O raku na črevesju ter tudi možnih preprečitvah bo spregovoril Zdenko Kikec, specialist internist gastroenterolog. Predavanje o limfomih bo v četrtek ob 18. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje, predavala pa bo Irena Umek - Bricman, dr. med., specialistka internistka. Udeležba na predavanjih je brezplačna. US Št. 7 - 27. Januar 2009 NOVI TEDNIK KRAJEV 7 Utrinki iz Namibije in Južnoafriške republike V galeriji Železarskega muzeja na Teharjah je na ogled fotografska razstava Potovalne fotografije z utrinki iz Namibije in Južnoafriške republike. Avtor razstave je dolgoletni član Fotografskega društva Celje Gorazd Golob. Avtor razstave je na fotografijah pričaral duha in značilnosti pokrajine, ljudi, načina njihovega življenja in njihovo kulturo. »Pri vsa- kem obisku teh dveh afriških dežel so se mi odpirale nove podobe, nova čudesa in drugačne inspiracije, zato bi bil izbor fotografij samo z enega potovanja prikrajšan za dodatno dimenzijo, ki ti jo da ponovno videnje istih stvari v drugem času. Skupno sem na vseh teh potovanjih preživel nekaj mesecev in se precej dobro vživel v to okolje,« pravi Golob. Njegovo iskanje in ra- ziskovanje v tem delu sveta še ni zaključeno, dodaja, »ob vsakem povratku se mi zdi, da sem vedno bolj povezan s to naravo in ljudmi, da vedno bolj spoznavam, da bi odločitev, da se ne vrnem več tja, pomenila veliko praznino v mojem življenju in eno od poti manj, ki mi ohranjajo duha v tem potrošniškem vrtiljaku sodobnega sveta.« MIRAN LESKOVŠEK Odlomek iz nove opere, tretji Petrov privid, sta v Savinovem salonu odpela Nataša Krajne in Sebastijan Podbregar. Žalčani ponosni na svojega skladatelja Na novinarski konferenci žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem so v četrtek predstavili novost v svojem programu, operno enodejanko žalskega skladatelja Rista Savina Poslednja straža. Tudi tokrat sta dogajanje v Žalcu v svoje roke vzela dirigent Franc Rizmal in režiser Henrik Neubauer. V operi nastopa skoraj 70 poklicnih in ljubiteljskih ustvarjalcev, večinoma domačinov. Gre za eno prvih Savinovih oper, ki je nastala na podlagi Aškerčeve balade. Doslej so ob prelomu 19. stoletja opero izvedli v Zagrebu in Ljubljani. »Torej je od zadnje izvedbe minilo več kot sto let,« je poudaril režiser Neubauer, ki je predstavil tudi vsebino opere, ki govori o razmišljanjih in spominih slovenskega vojaka Petra na zadnji straži. »Slovenci ne cenimo dovolj svojih skladateljev, zato bo dogajanje v Žalcu nova priložnost, da dokažemo, da jih lahko primerjamo s skladatelji iz evropskega glasbenega kroga.« Opero, s katero bodo počastili 150 let rojstva žalske- ga skladatelja Rista Savina, bodo premierno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga bodo v Žalcu obeležili 6. februarja. V Žalcu se vse bolj zavedajo pomena »svojega« skladatelja Rista Savina, zato bodo obletnico njegovega rojstva poskušali počastiti še s simpozijem, na katerem bodo ovrednotili vrednost skladateljevih del ter predstavili zanimivosti iz njegovega vojaškega življenja, je napovedala vodja enote za kulturo v žalskem zavodu Lidija Koceli. US, foto: TT V Ločah rušenje Osnovno šolo v Ločah pri Poljčanah, ki je dotrajana ter nefunkcionalna, bodo začeli obnavljati aprila. Občina Slovenske Konjice je decembra prejela gradbeno dovoljenje, po projektu pa so predvideni rušitev starega dela šole, izgradnja 740 kvadratnih metrov velikega prizidka ter rekonstrukcija obstoječih prizidkov. Dela v Osnovni šoli Loče so največja naložba Občine Slovenske Konjice letos, v času gradbenih del, ki bodo trajala do oktobra, pa bo pouk na nadomestni lokaciji. ■ BJ Občina Vojnik je pretehtala vse možnosti, kje bi lahko kaj privarčevala. V občinski upravi so ugotovili, da velik strošek predstavljajo zbirni centri odpadkov v občini, zato jih bodo s koncem januarja ukinili. Namesto zbirnih centrov bodo v občini štirikrat letno organizirali večje čistilne akcije. S tem bodo bistveno zmanjšali stroške odvoza odpadkov, ki so samo v šestih mesecih zrasli na več kot 35 tisoč evrov. Pri če- mer je celotna spomladanska čistilna akcija v celoti predstavljala le okoli 7 tisoč evrov. Se je pa med svetniki pojavil strah, da se bo z ukinitvijo zbirnih centrov povečalo število črnih odlagališč. Da v naravi ne bi prihajalo do nenadzorovanega odlaganja odpadkov, bodo v občini poostrili inšpekcijski nadzor. Sicer pa naj bi občina v sodelovanju s podjetjem Simbio v Arclinu zgradila nov zbirni center. BA Gorazd Golob ob svojih fotografijah Regijsko tekmovanje iz znanja zgodovine Osnovna šola Braslovče je ena izmed štirinajstih regijskih centrov v Sloveniji, kjer so pripravili tekmovanje iz znanja zgodovine na temo V času Ilirskih provinc. Tekmovanje je bilo povezano z 200-letnico nastanka Ilirskih provinc. V znanju se je pomerilo 72 učencev iz 29 osnovnih šol s širšega celjskega območja. Pred tekmovanjem je bil krajši kulturni program, tekmovalce in njihove mentorje sta pozdravili ravnateljica Andreja Zupan in vodja tekmovanja Bernarda Predovnik, nato se je začelo reševanje nalog. Rezultati tekmovanja bodo znani v naslednjih dneh. Najboljši se bodo pomerili na državnem tekmovanju, ki bo 6. marca. TT www.novitednik.com Učenci med napetim razmišljanjem - Št. 7 - 27. Januar 2009 radjoceUe *sp™ "www.radiocelje.com BDwjtedn'ilk" rod-prlo< in da bodo pokazali dobre nastope - seveda to velja tudi za žensko ekipo. Predvsem upam, da bodo pokazale, kaj znajo.« Zadovoljni tudi organizatorji Pri organizaciji tekem je med številnimi drugimi posamezniki pomagal tudi nekdanji skakalni as Janez Debelak, zdaj trener v SSK Ljubno, ki ženske skoke spremlja že dlje časa. Pred leti je bil med kandidati za trenerja slovenske reprezentance, treniral pa je tudi eno naših najboljših skakalk Moniko Pogla-dič. »Vesel sem vsake ženske tekme, saj se mi zdi ta šport malo zapostavljen. Strinjam se s tistimi, ki si prizadevajo, da bi ženski skoki postali tudi olimpijska disciplina,« je povedal Debelak, ki.se je podobno kot drugi organizatorji ubadal z vodo in deževjem. Pri organizaciji tekem je sodelovalo najmanj 80 ljudi, po Zmagovalka nedeljske tekme na Ljubnem, Anette Sagen (levo), ni skrivala zadovoljstva ob novi zmagi in tudi prejeti nagradi, ki je s sobotnim 2. mestom dosegla 900 švicarskih frankov. Rajko Pintar, sicer ravnatelj OŠ Ljubno, je bil med številnimi, ki so v rokah držali organizacijske niti. močnem sobotnem deževju pa si je nedeljsko tekmo ogledalo več kot 500 gledalcev. Res ni bil čisto pravi smučarski praznik, vendarle »smo v danih okoliščinah zadovoljni tudi s tem obiskom,« je omenil Rajko Pintar in poudaril, da tekmi na Ljubnem veljata za bolje ali celo najbolje organizirani. »Ženski skoki so diskriminirani in to se pozna tudi pri organizaciji. Lani je zaradi slabe organizacije FIS vzel tekmi Nemcem in Avstrijcem, mi pa imamo že zdaj zagotovljeni dve tekmi tudi za prihodnje leto.« Tudi zato smo se z Ljubne-ga poslovili z željo, da bi se prihodnje leto tudi na skakalnici poznala - zima. Seveda bi bila ta dobrodošla že 28. februarja, ko se bodo na ljubenski lepotici merili člani v tekmovanju za pokal FIS. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Čeprav so Ljubenci navijali za vse skakalke, še najbolj za domačinko Gab Robnik (na posnetku), so zbrani največ navdušenja pokazali ob obvestili uradnega napovedovalca, da je »naš Primož na tekmi v Kranju osvoji tretje mesto«. Gre seveda za Primoža Pikla, člana SSK Ljubno in slovenske A-reprezentance, ki išče pravo formo na manjših tekmovanjih. Seveda je težko našteti vse, ki so se minuli konec tedna spopadli z naravo. Zaradi obilnega deževja in visoki temperatur so se pojavljale težave z,vodo in blatom, a vseeno narava ni uničila zavzetosti domačinov. Nihče n točno preštel posameznikov, ki so pomagali, da je bila skakalnica pripravljena, pa tudi v zakulisju ni manjkal ničesar - niti zgornjesavinjskega želodca, domačih žemelj in drugih specialitet. NA KRATKO Petku najmanj priljubljeno mesto Gungvon: 25-letni Celjan Matevž Petek je bil leta 2005 svetovni podprvak v skokih prostega sloga z desko, tokrat pa je v Južni Koreji osvojil četrto mesto, potem ko je imel najvišjo oceno kvalifikacij. Žal mu je za slabše skoke v finalu, kajti v kvalifikacijah in na treningu mu je šlo zelo dobro in se je zavedal, da je bil zrel za .medaljo. Hkrati pa je bil Petek zadovoljen, da je prebrodil rezultatsko krizo in se nadeja dobrih skokov in posledič- no rezultatov v nadaljevanju sezone. Celjanke pred final-fourom Celje: V prvi četrtfinalni tekmi kegljaške evropske lige je bil Miroteks zelo uspešen. Celjanke so doma premagale romunski Elektromures s 6:2 (3.387:3.252), zagotovile so si visoko prednost tudi v se-tih (16,5:7,5). Po točko so tokrat prispevale Barbara Fidel, Gordana Radič, Eva Saj ko in Nada Savič, ki je s 591 podrtimi keglji dosegla najboljši posamični izid. Povratna tekma bo 14. februarja. »Beri« peti v Kitzbühlu Kitzbühel: Na šestem slalomu sezone za svetovni pokal je član SD Unior Celje Bernard Vajdič osvojil odlično peto mesto. 28-let-ni Velenjčan je izenačil dosežek kariere, svojo najboljšo uvrstitev na tekmah svetovnega pokala, peto mesto s slaloma v Alta Badii decembra leta 2007. To je obenem najboljša uvrstitev slovenske moške smučarske reprezentance v sezoni. Vajdič je bil po prvem teku na 6. mestu. (DŠ) Velika zmaga Elektre v Postojni Dve zmagi in poraz predstavljajo izkupiček s treh srečanj ekip s Celjskega v mi-lulem krogu lige UPC, v ka-erem bodo Hopsi svojo tek-no odigrah naslednji mesec. Še posebej je bila v boju za )rvih sedem mest pomembna maga Elektre Esotech na go-itovanju v Postojni. Pametna igra Šoštanjčani so v Postojni po-cazali zelo zrelo igro, ekipa e bila tudi dobro pripravlje-la na igro domačega moštva, d je eno prijetnejših prese-lečenj dosedanjega dela sezo-le. Po začetnem vodstvu Elek-re so sicer gostitelji dobili prvi itolčas, a to je bilo tudi vse. Co so »električarji«, ki jih je rodil sijajno razpoloženi Dean Ćup (30 točk, 11 skokov), začetku nadaljevanja preveli vodstvo, ga niso več izustili iz rok. V samem finišu o domačini še skušali nare-iti preobrat, prišli do zao-Itanka štirih točk, a je Nik Iva-lovič (21) mirno popeljal svo-e moštvo do sedme zmage v lezoni. Z njo so zdaj varovanci Joruta Cerarja na 5. mestu iicer nepopolne lestvice, že v ioboto pa jih čaka še en velik )oj proti neposrednemu tekmecu za prvih sedem mest, saj dhajajo na lokalni derbi na 'olzelo. Opravičili pričakovanja Laščani so v Novi Gorici dolio lomili odpor domačinov, lomili pa so ga šele v samem mišu tekme, ko so prišli do idločilne prednosti. Brez poš- Nemanja Karalić je bil tretji najboljši strelec Šoštanjčanov v Postojni. kodovanega Miguela Berdie-la in obolelega Vincenta Hun-terja so »pivovarji« v prvem delu prikazali skromno igro, domačini, ki jim gori pod petami, pa so imeli že deset točk prednosti (41:31). V nadaljevanju so se stvari postavile na svoje mesto. Po izenačenju na 47:47 v 27. minuti je namreč izkušeni Dario Krejič (17) po- peljal Laščane do prednosti, ki je več niso izpuščali iz rok. Domačini so sicer pretili vse do konca, a je bil v finišu Tadej Koštomaj (7) zanesljiv iz linije prostih metov in zmaga je odšla na Štajersko. Zlatoroga, ki je tik pod vrhom tabele, čaka v soboto v Treh lilijah derbi proti Geoplinu Slovanu. Dober odpor premalo za presenečenje Šentjurčani so na gostovanju na Kodeljevem zapustili dober vtis, a to je bilo premalo za zmago nad favoriziranim Slovanom. Temu so v pomoč stopili, kadar je bilo treba, tudi sodniki, tako da realno Alpos ni imel možnosti. Šentjurčani so sicer po začetnem vodstvu Slovana stvari prevzeli v svoje roke, vodili ves prvi polčas in ga tudi dobili. V nadaljevanju so domači uspeli prevzeti vodstvo, a je bil Alpos ves čas v igri, vse do 37. minute, ko je bilo 75:71 za Kodeljev-čane. Ti so v zadnji minuti in pol uspeli, kot rečeno tudi s pomočjo sodnikov, streti odpor Alposa. V moštvu Damjana Novakoviča je prvič zaigral Jason McCoy (6), ki se mu je videlo, da še ni uigran z ekipo. Naj strelci šentjurske ekipe so bili As-mir Sadibašič (19), Takais Brown (15) in Armin Avdi-begović (14). Alpos, ki sta mu vsaj šla na roko poraza Nove Gorice in Postojne, tako ostaja na 11. mestu, že jutri (18.00) pa bo gostil NLB ligaša, moštvo Heliosa. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ Peterka 16. kroga: Krejič, Nuhanovič (Zlatorog), Ćup, Ivanovič (Elektra Esotech), Sadibašič (Alpos). Igralec kroga: Dejan Ćup (Elektra). Zivex podaljšal upanje V 12. krogu 1. SL malega logometa sta obe ekipi s Celj-kega unovčili zmagi. Celj-ki Živex je visoko, s 7:3, pre-hagal Kix iz Ajdovščine, prvovrstno presenečenje pa so »ripravili igralci Dobovca, ki to s 3:1 ugnali državne prvake iz Nove Gorice. Začetek srečanja med Žive-:om in Kixom je bil na obeh itraneh razumljivo izjemno lervozen, kajti oba sta v boju :a obstanek v ligi. V 5. minu-i pa so gostje po golu Trkma-la uspeli povesti. Domačim e že dobri dve minuti zatem lspelo izenačiti. Od sredine grišča je prodiral Rade Ru-imir, preigral tri gostujoče gralce, na koncu pa ukanil še 'ratarja in rutinirano zadel. )o konca prvega polčasa sta ledih še lepi priložnosti Ru-imirja in Delamee, najbližje )a je bil zadetku Adrinjek, ven-lar mu je veselje preprečila jrečka. Nadaljevanje je eki->a Zivexa začela bolj sproš-:eno ter si priigrala nekaj le-)ih priložnosti. Igra gostov je lekoliko padla, domačim pa e prvič uspelo povesti. V daljši vratarjev kot je zadel Drago, bugler. Tako kot v prvem de-u vodstvo gostov ni zdržalo iolgo, pa tokrat domači niso iolgo uspeli držati prednosti. / 25. minuti je za Kix zadel Jkar. Veselje se še ni dodo- Tako Aleš Marot (Dobovec, v črnem dresu) kot Drago Kugler in Mijo Adrinek (oba Živex) so se v soboto veselili pomembnih prvenstvenih zmag. bra poleglo, ko so se gostujoči igralci zopet veselili zadetka in ponovnega vodstva. Nezbranost domačih v napadu je kaznoval Kalin, ki je ukradel žogo, na koncu pa ukanil med nogami še vratarja Kovšeta. Ekipa Zivexa je po golu zaigrala na vse ali nič, to pa se ji je obrestovalo v 31. minuti. Na polovici Zivexa je čakal Delamea, nato pa po prejemu žoge prodrl po desni strani, s podajo v sredino pa lepo za- poslil Radeta Rusmirja, ki je izenačil na 3:3. Že v naslednjem napadu pa je bilo 4:3, ko je po podaji D. Kuglerja zadel Matej Banovšek. Gostje so sedem minut pred koncem tekme storili že šesti prekršek, tako da je s strelom z desetih metrov vodstvo še povišal Denis Delamea. Dve minuti pred koncem so šesti prekršek storili še domači, a strela ni uspel natančno realizirati Pelj-han. Ob koncu je za Zivex svoj KOŠARKA 1. SL, 16. krog: Epic Misel -Elektra 77:83; Soldo 22, Jo-vanovič 18; Ćup 30, Ivanovič 21, Karalić 13, Novak 9, Horvat 8, Sjekloča 2, Geoplin Slovan - Alpos 87:78; Delič 17, Dragič, Čigoja 16; Sadibašič 19, Brown 15, Avdibegović 14, Sebič 9, Glavaš 7, McCoy 6, Ferme 5, Lapornik 3, Nova Gorica - Zlatorog 60:67; Likar 17, Perko 16; Krejič 17, Lučić, Nuhanovič 12, Mašić 9, Koštomaj, Miljković 7, Strnad 2, Dimec 1. Vrstni red: Zlatorog, Krka, Slovan 28, Helios 26, Koper 24, Elektra 23, Hopsi, Zagorje 22, Škofja Loka, Postojna 21, Alpos 19, Nova Gorica 18. 1. B SL, 16. krog: Rogaška -Kraški zidar 89:82; Petrano-vić 21, Pungartnik 16, Jotič, Petrovič 13, Smajlovič 11, Ambrož 6, Ravnikar 4, Pešič 3, Plavčak 2; Husič 27, Lazarev-ski 14, Rudar - Konjice 87:64; Vidovič 18, Ručigaj 16; Smaka 18, Sivka 16, Novak 13, Vi-potnik 8, Skaza 4, Goleš, Gač-nik 2, Ciganovič 1. Vrstni red: Parklji 32, Rogaška 30, Rudar, Branik 29, Triglav 26, Šenčur 25, Gradišče 24, Kraški zidar 23, Hrastnik, Janče 22, Litija 20, Radenska, Konjice 18. 2. SL - vzhod, 15. krog: Terme Olimia - Celjski KK 65:84, Pakman Celje - Maribor 63:94; Kočevar, Felicijan 13, Frece 11, Bjelanovič 9, A. Kah-vedžić 8, Penca, Dokmanac 4, Fižuleto 1; Šabotič 19, Vez-jak 16. Vrstni red: Maribor 28, Grosuplje 27, Ilirija, Celj- ski KK 26, Dravograd 25, Ježića 23, Pakman 22, Podboč-je 21, Terme Olimia 19, Union Olimpija ml., Calcit Mavrica 18, Lastovka 14. 1. SL (ž), 12. krog: Konjice -Odeja 68:61; Kvas 18, Kobale 17,1. Klančnik 15, Javornik 14, N. Klančnik, Šrot 2; T. Oblak 19, K. Oblak 15, Rogaška - Triglav 62:81; Baloh 20, Lesjak 16, Nelc 13, Bastašič 8, Starček, Polajžer 2, Drovenik 1; Koprivšek 20, Zdolšek 16. Vrstni red: Merkur Celje, AJM, Kranjska Gora 21, Triglav 19, Ježica 16, Domžale 15, Odeja, Konjice 14, Rogaška 12. Jadranska liga (ž), 13. krog: Merkur Celje - Gospić 61:73; Ciglar 20, Matić 9, Verbole, Hughes 8, Barič 7, Ke-rin 6, Čonkova 3; Thomas 23, Ivezić 15. MALI NOGOMET 1. SLMN, 12. krog: Zivex -Kix 7:3 (1:1); Rusmir (8, 31, 39), D. Kugler (22), Banovšek (31), Delamea (35), Adrinjek (39), Dobovec - Gorica 3:1 (2:0); Vojsk (17, 32), Mordej (17). Vrstni red: Puntar 33, Gorica 30, Kobarid 24, Bronx 20, Dobovec 18, Litija 15, Benedikt 11, Ajdovščina, Sevnica 9, Zivex 7. ODBOJKA 1. DOL, 13. krog: SIP Šempeter - Galex Mir 1:3. Vrstni red: Marchiol 34, Triglav 29, Maribor 26, Krka 25, Kamnik 19, Galex 17, Knauf 4, Šempeter 2. 1. DOL (ž), 13. krog: Novo mesto - Aliansa Šempeter 3:1. Vrstni red: Kamnik 33, Sloving 28, Aliansa 24, Koper 21, Ptuj, Novo mesto, Benedikt 13, Grosuplje 11. (KM) RK CELEIA ŽALEC Anja Kramer tretji zadetek dosegel Rade Rusmir ter povišal na neulovljivih 6:3, končni rezultat srečanja 7:3 pa je postavil Milan Adrinjek: »Nisem bil na šestih tekmah, kajti dogovorili smo se, da zaradi tega, ker ne treniramo, odigram lažje tekme. Zdaj pa bi lahko dejal, da sem prišel, videl in zmagal (smeh). Sicer pa je bila sreča danes na naši strani, zmagali pa smo povsem zasluženo.« V golu se je izkazal Matic Kovše: »Tekma je bila težka, a smo bili na koncu srečnejši. Mislim, da sem se dokaj dobro odrezal v golu, le pri tretjem zadetku so me gostje nesrečno ukanili med nogami.« Trener Denis Delamea: »Vidi se, da smo dobro razmišljali in vse sile usmerili v to tekmo. Bila je za biti ali ne biti. Če bi izgubili, ne bi bilo več realnih možnosti za obstanek, zato se je poznala tudi živčnost v prvem polčasu. S to zmago smo se priključili ostalim ekipam, ki so v boju za obstanek. Mi vemo, da smo sposobni premagati še marsikatero ekipo, vendar z drugačnim odnosom. Igralci niso nič krivi. Upam, da nam bo uspelo obstati.« V 13. krogu bo Zivex gostoval v Benediktu, Dobovec pa v Ajdovščini. MITJA KNEZ Foto: GrupA Še ena Anja iz nove generacije mladih žalskih roko-metašic, ki počasi a vztrajno koraka proti članski ekipi ter se vzgaja v domači rokometni šoli. Je tako kot večina njenih sedanjih soigralk 15-letno dekle, ki rokomet trenira že šest let. Za rokomet se je navdušila ob gledanju rokometnih tekem na televiziji in v trenutku, ko so ga prišli predstavit trenerji na OŠ Petrovče, ki jo je tedaj obiskovala. S treningi je začela pri najmlajših selekcijah, danes pa že igra za ekipo kadetinj, in kar ji največ pomeni, dobila je že tudi priložnost, da v letošnji sezoni zaigra tudi v članski ekipi, kar je delno že uresničilo njeno rokometne želje za bodočnost. Njeni dosedanji rokometni uspeh so povezani z osvojitvijo 7. mesta v državi z ekipo starejših deklic v sezoni 2007/08 ter osvojitev 1. mesta s kadetsko ekipo na mednarodnem turnirju v Španiji. To so bile tudi njene prve izkušnje z igranjem rokometa izven Slovenije. Anja je tudi odlična dijakinja 1. letnika splošne gimnazije Lava v Celju. Sama pravi, da se trudi pri usklajevanju dela za šolo z rokometom ter se redno udeležuje treningov. Cilji za prihodnost so, da bi čim dlje trenirala rokomet, ker ji to pomeni sprostitev in predvsem druženje s soigralkami. Čez leto ali dve želi redno zaigrati za člansko ekipo Žalca. ■T U L- I @ $ Št. 7 - 27. Januar 2009 m 14 ■pPORT - KRONIKA :> Jv; V Cankarjevi je bilo v nedeljo kot v filmu. Celjski gasilci preprečili katastrofo v Cankarjevi ulici Zaradi požara in nevarnosti eksplozije plina so morali v nedeljo popoldne iz stavbe v Cankarjevi ulici 13 v Celju evakuirati nekaj ljudi Nedeljsko popoldne je bilo ob stanovanjski stavbi v Cankarjevi ulici 13 v središču Celja kot v filmu. Od 14. 30 do 17. 30 je bila ulica popolnoma zaprta, na terenu je bilo več kot 50 gasilcev, več policijskih vozil in reševalcev. V objektu je zagorelo v kletnih prostorih, zaradi uhajanja plina pa je grozila katastrofa, saj bi lahko prišlo celo do eksplozije. Stanovalci so morali takoj zapustiti svoja stanovanja, nekaj so jih evakuirale tudi gasilne ekipe. Škoda še ni znana, a bo ogromna. Po prvem klicu in obvestilu o požaru v Cankarjevi ulici je tja prihitelo več kot deset gasilskih vozil celjskih poklicnih gasilcev in prostovoljnih gasilcev z Ostrož-nega, Babnega, iz Gaberij in Zagrada ter Pečovnika. Po prvih podatkih naj bi zagorelo v kletnih prostorih objekta, vendar bi se lahko zgodila velika nesreča, saj je ravno v predelu kleti, kjer je izbruhnil ogenj, napeljana tudi glavna cev za dovod zemeljskega plina. Kot so povedali gasilci, naj bi zaradi temperature popustil glavni ventil in plin je začel uhajati. Gasilci so zato nekaj časa, dokler na kraj ni prišel dežurni delavec celjske Energetike, požar varovali toliko, da se ni razširil v višja nadstropja. Toda ogenj je bil močan in dim je segal vse do tretjega nadstropja, od koder se je kadilo skoraj iz vseh stanovanj. Ker je v njih ostalo kar nekaj stanovalcev, so jih gasilci morali reševati s pomočjo dvižne ploščadi z zunanje strani ter preko stopnišča. V požaru oziroma zaradi dima ni bil na srečo nihče huje poško- dovan, iz objekta so rešili sedem ljudi, dva stanovalca so odpeljali na opazovanje v celjsko bolnišnico. Večina stanovalcev je objekt zapustila sama, ko dim še ni bil tako močan, če bi le nekaj minut kasneje kdorkoli poskušal zapustiti objekt brez pomoči gasilcev, bi se zanj to lahko končalo tragično. Je pa bilo več reševalnih ekip ves čas v pripravljenosti. V objektu so uničeni kletni prostori, plinska napeljava, več škode pa je v vseh stanovanjih in hodnikih povzročil dim. Kaj je-vzrok za nastanek požara, še ni znano, primer preiskujejo tudi celjski policisti. SIMONA ŠOLINIČ Foto: MARKO MAZEJ V kletnih prostorih naj bi zagorele stare žimnice. St. 7-27. januar 2009 Petra Nareks je še povečala zbirko svojih najdragocenejših odličij. Nareksova tretjič najboljša v Sofiji Petra Nareks iz zaselka Železno pri Galiciji, nosilka šestih odličij na evropskih prvenstvih, je odlično odprla novo sezono svetovnih pokalov. Na uvodni tekmi sezone v Sofiji, kamor je odpotovalo kar 15 slovenskih bork (9 iz celjskega Sankakuja), je v kategoriji do 52 kilogramov premagala vso konkurenco. »Petra je trenutno v najboljši formi od vseh slovenskih tekmovalk. Nastopila je skoraj brezhibno, le na eni od petih borb ni slavila z iponom. Obenem je poravnala nekaj starih računov. V bolgarski prestolnici nadaljujemo z lepimi uspehi,« je bilo lepo slišati trenerja Marjana Fabjana, ki je pred časom že obupoval nad Petro. Toda zavedal se je le, da bo brez trdega treninga morala zapustiti svetovni vrh. Na srečo se to ni zgodilo. Zaradi precejšnje izenačenosti v Sloveniji v kategoriji do 63 kilogramov, v Sofiji ni nastopila Urška Žolnir in ponudila priložnost svojim kolegicam, obenem pa ob tatamijih kot trenerka pomagala Fabjanu. Petrin uspeh je dopolnila Lucija Polavder. V kategoriji nad 78 kilogramov je bila druga, premoč je morala priznati le Rusinji Jeleni Ivaščen-ko. S petim mestom se je izkazala Tina Trstenjak, pa tudi s sedmim Ana Velenšek. Po eno borbo - po novih pravilih je repasaž le od osmine finala naprej - sta dobili Vesna Džukič in Vlora Bedeti, brez zmage pa sta ostali Maja Uršič in Regina Jerneje (vse Sankaku). DEAN ŠUSTER Lucija (spodaj) po olimpijskem bronu ne zapušča svetovnega vrha, Tina (zgoraj) je prijetno presenetila ob svojem debiju v svetovnem pokalu, Vlora (vmes) pa je tudi okusila slast ob dobljenem dvoboju. Zapeljal ji je čez hrbet Sojenje za tragično nesrečo imela možnosti preživetja Na celjskem okrožnem sodišču se je včeraj začelo sojenje Slavku Muleju za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti. Leta 2005 je v Žalcu s specialnim tovornim vozilom za prevoz betona do smrti povozil 55-letno peško Ružo Jer-kovič, ki je ob sebi potiskala kolo. Tragedija se je zgodila v križišču Ulice Savinjske čete in ulice Ob železnici v Žalcu, ko je bilo v neposredni bližini več otrok, ki so se vračali iz športnega dneva. Takrat 52-letni Mulej je pri zavijanju levo s prednjim čelnim delom vozila trčil v 55-letni-co, ki je ob trčenju padla pod podvozje prednjega dela tovornega avtomobila. Kot je bilo včeraj na sodišču slišati, jo je tovornjak prevozil po hrbtni strani, zaradi česar je dobila tako hude telesne poškodbe predvsem v prsnem in trebušnem delu, da ni imela nikakršnih možnosti preživetja. Umrla naj bi takoj ob trčenju oziroma morda kakšen trenutek kasneje, zdravniško posredovanje ne bi moglo popraviti poškodb. Mulej, ki je bil v času nesreče popolnoma trezen, je pred sodnikom dejal, da obžaluje, da se je zgodila nesreča, in dodal, da je storil vse, kar je v njegovi moči, da do nezgode ne bi prišlo. Jerkovičeve ob vozilu ni videl, saj pravi, da ni bila v vidnem polju. Povozil jo je zatem, ko je na cesti čakal, da v Žalcu, v kateri peška ni je vozišče prečkalo večje število šolarjev in učiteljic, ko pa je speljal, je na vozilu nekaj občutil, a je menil, da je kaj padlo z njega. Šele nato je videl, da na tleh leži oseba. Kot priče so na obravnavi zaslišali dve zaposleni v šoli, od koder so bili otroci, in voznico, ki je Muleju z roko dala prednost, tik preden je zapeljal čez peško. Nekoliko nenavadno je, je nakazala zagovornica obtoženega, da je toliko otrok prečkalo cesto na delu, kjer ni označenega prehoda za pešce, vendar so se očitno premikali vsi tako, kot je to storila prva skupina šolarjev. Na sodišču bi morali zaslišati še izvedenca za prometno stroko, ki je sicer mnenje o tej nezgodi že izdelal, je pa težava, da na lastno željo delo izvedenca ne opravlja več. To pomeni, da ga kot izvedenca na sodišče ne morejo več vabiti, prav tako ne kot pričo, saj je izdelal mnenje, nesreče same pa ni videl. Glede na to, da ima sodišče verjetno še kar nekaj vprašanj o nesreči, so sprejeli sklep, da bodo za mnenje o tragični nezgodi zaprosili drugega izvedenca in ga povabili na naslednjo obravnavo. Datum le-te bo znan, ko bo novi izvedenec svoje mnenje tudi uspel pripraviti. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Matej Kralj in Tomi Puckmeister sta tvegala svoji življenji, da bi rešila človeka. Policista rešila moškega iz vodnjaka Pogumna policista sta moškega iz ledeno mrzle vode in 11-metrskega vodnjaka rešila s pomočjo vrvi Žalska policista sta včeraj zvečer na območju Za-lož pri Polzeli rešila življenje 67-letnemu moškemu. Tega sta potegnila iz vodnjaka, kamor je padel, in pri tem tvegala tudi svoje življenje. Presodila sta namreč, da možakar do prihoda zdravniške reševalne ekipe morda ne bi zdržal v ledeno mrzli vodi. Eden od obeh policistov pa je že sredi decembra prav tako rešil eno osebo. Nekaj minut čez 21. uro so policisti sprejeli klic iz doma upokojencev na Polzeli, češ da že od zgodnjega jutra pogrešajo enega svojih varovancev. Šlo je za 67-ietnega moškega, ki hodi le s pomočjo bergel. Ta naj bi večkrat odšel v graščino Založe, kjer je živel pred prihodom v dom upokojencev, toda do zdaj se je vedno vračal pravočasno. Ker ga tokrat ni bilo nazaj do večera, so posumili, da je nekaj narobe. Žalska policista Matej Kralj in Tomi Puckmeister sta se v patrulji odpravila po poti od doma upokojencev do graščine, da bi moškega morda kje opazila. Opravila sta tudi ogled okolice in v temi preverila 11-metrski vodnjak, kjer sta v vodi opazila pogrešanega. Kot so sporočili s celjske policije, nikakor ni šlo za poskus samomora, moški naj bi v vodnjak padel med zajemanjem vode. Ker je 67-letnik nad gladino vode imel le še del glave, sta policista reagirala hitro. Presodila sta, da bi bila vsaka sekunda čakanja na reševalno ekipo in gasilce morda usodna, zato sta pri najbližjem sosedu, ki je takoj priskočil na pomoč, našla vrv in moškega rešila sama. Kralj je vrv držal pri vrhu vodnjaka, Puckmeister pa se je po njej spustil v globino, onemoglega možakarja v vodi privezal na vrv, na- kar sta ga s skupnimi močmi potegnila ven. Premra-ženemu in izčrpanemu 67-letniku sta nudila tudi prvo pomoč z masiranjem srca in ogrevanjem telesa, vse dokler ni prišla ponj reševalna ekipa, ki ga je odpeljala v celjsko bolnišnico. Po do zdaj znanih podatkih moški ni v življenjski nevarnosti, dobil je nekaj poškodb in hud prehlad. Zaradi hrabrega dejanja bo policista Kralja in Puck-meistra ter soseda, ki je pomagal pri reševanju, v petek sprejel tudi direktor celjske policijske uprave Janko Goršek in se jim zahvalil. Je pa ravno Kralj sredi decembra že storil pogumno dejanje. Iz goreče lope je namreč rešil 42-letni-ka, ki je pred tem dejal, da bo storil samomor, in policistom grozil celo z motorno žago. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA 55-letni Jerkovičevi je vozilo zapeljalo preko hrbta in ji zmečkalo prsni koš. Možnosti za preživetje ni imela. Prijeli so ga na delu Konec minulega tedna so neznanci vlomili v trgovino v Stanetovi ulici v Celju in iz blagajne odnesli okoli 100 evrov. V Stantetovi ulici v Velenju pa je nekdo vlomil v prostore nekega poslovnega prostora in odnesel več računalnikov. Škode naj bi bilo kar za 25 tisoč evrov, predvsem zaradi vrednosti programov in načrtov, ki so bili naloženi na računalnikih. V preteklih dneh je bilo tudi kar nekaj vlomov v osebna vozila, med drugim je iz avtomobila na Cinkarniški poti v Celju izginil avtoradio z USB-ključem. So pa policisti prijeli 28-letnega vlomilca, ki je poskušal vlomiti v vozilo, parkirano na Mariborski cesti v Celju. Zagorel avto V soboto dopoldne je na Pohorski cesti v Zrečah zagorel parkiran osebni avtomobil. Požar so pogasili gasilci, policisti so z ogledom ugotovili, da je zagorelo zaradi napake na električni napeljavi. Na vozilu je v požaru nastalo za okoli dva tisoč evrov škode. Pozor, mobilna potegavščina! Številne elektronske nabiralnike so včeraj zasula sporočila o skrivnostni številki na mobilnih telefonih. Če ljudje pokličejo na to številko, ki se jim izpiše kot neodgovorjeni klic, naj bi bili ob dva tisoč evrov. Na Mobitelu opozarjajo, da gre za potegavščino. Ko uporabnik pokliče na številko nazaj, se po zvonjenju sliši avtomatski odzivnik s pozivom, naj odtipka osebno geslo za vstop v nekakšno klepetalnico ali drugo družabno omrežje, se predvaja reklamno sporočilo ali pa je v slušalki tišina. Navedbe, da takšen klic stane do 2 tisoč evrov, ne držijo, saj se klic obračunava kot običajen klic po tarifi za mednarodni promet, uporabniki pa praviloma že po nekaj sekundah ugotovijo, da so klicali nekaj neobičajnega. Tehnično ni možno, da naročnik tovrstnega klica ne bi mogel prekiniti. Pri tem ne gre za posebnost Slovenije, saj o tovrstnih primerih poročajo iz vse Evrope. Pri nas jih je, kljub drugačnim navedbam v elektronskem sporočilu, zelo malo, še dodajajo na Mobitelu. SŠol Ovadeni Celjan Celjski policisti so ovadili 40-letne-ga moškega, ki je skupaj z 38-letni-kom pred tednom dni sodeloval pri pre- y tepu v Škvarčevi ulici v Celju. ^J 40-letnik je s pištolo udaril po glavi » 30-letnika, pri čemer se je pištola spro- , žila in ga poškodovala. Storilca, oba U Celjana, sta s kraja dejanja pobegni- ,2 la, poškodovanega, prav tako doma iz "O Celja, pa so odpeljali na zdravljenje v JO celjsko bolnišnico. Oba osumljena so . ,, še isti dan izsledili in jima odvzeli pro- w stost. 40-letnika so policisti v preteklosti zaradi nasilja že obravnavali. ■— Zanj so odredili sodno pridržanje in nato pripor. MI JC ** Št. 7 - 27. Januar 2009 m ~ - 16 1« TEDNIK Srečno maturantko, ki se bo v Ateljeju Modni Tris zastonj oblekla za svoj maturantski ples, je izžrebala direktorica Ateljeja Nadja Traunerpod budnim očesom Roka Založnika iz marketinga NT&RC. Seveda je bilo treba kupončke najprej dobro premešati. Cs> 7 matbLrantdke o rezp i acno ao ene: i V Ateljeju Modni Tris v Opekarniški 15 a v Celju izpolnijo tudi najbolj skrite želje. Eno so včeraj izpolnili maturantki Sabini Novak, dijakinja Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, iz Orove vasi pri Polzeli, ki se bo v Modnem Trisu brezplačno oblekla za svoj maturantski ples. Iskrene čestitke! V Ateljeju Modni Tris bo vsaka, še tako zahtevna dama ali damica našla nekaj zase. Nudijo pestro izbiro najrazličnejših svečanih ženskih oblek in modnih dodatkov, kot so torbice, rokavice, ogrinjala in bižuterija. Obleko lahko kupite ah si jo izposodite, pri čemer z nakupom velja pohiteti, saj do 10. februarja nudijo od 20- do 40-odstotni popust za nakup obleke. To pa še ni vse. V Ateljeju Modni Tris znajo ustreči tudi moškim. Izdelajo vam unikatne moške kravate iz svile ali poslikajo robčke po vaših željah. Atelje Modni Tris najdete v Areni Petrol (VIP vhod, 1. nadstropje), v Opekarniški 15 a, 3000 Celje. Kontakt: www.modnitris.com,info@modnitris.com, tel.: 03/490 55 05, gsm: 070 841 064. r iumiyi i 8 - 12 kg mesečno j Dr. PIRNAT XOV.T.lSi) 13 CE n 1 / E1Q QIC JZ/^bz 6i ab, Ut/bi y ob www.pimat.si bi ^ Dr. Pimat d.o.o., Razlagova 29. Maribor > MMHHMManHOnft:.: w ZDRAVJE - MASE BOGASTVO Vino pijmo po pameti m ROŽICE IN CAJCKI Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog pa upoštevamo navodila o prehrani, ki veljajo za takšne bolnike. Med pomembnimi dejavniki, ki so lahko vzrok za okvaro srčne mišice in s tem tudi fibrilacije atrijev, je lahko tudi alkohol. Tako odsvetujem vsem srčnim bolnikom pitje koncentriranih alkoholnih pijač, saj so le-te pogosto vzrok za dilatativno alkoholno kardiomiopatijo. Je pa res, da kardiologi priporočamo srčnim bolnikom, da popijejo kozarček ali dva dobrega vina med obrokom. Študije so dokazale, da to koristi bolj tistim ki so tega navajeni že od mlajših let. Ga pa ne priporočamo vsem. Če niste uživali alkohola, je bolje, da ga ne pričnete uživati niti sedaj, ko ste zboleli. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektron-skinaslov:tednik@nt-rc.si. Vino ima različne pozitivne učinke, a le, če se pije zmerno in po pameti. Če pa ga ne obvladamo in vino obvlada nas, so posledice pogosto katastrofalne. Zato ga pijmo po pameti in tako bo kozarček dobrega vina dnevno kar dovolj za naše dobro počutje in veselje ob druženju s prijatelji ali z dobro zdravo hrano. Žajbelj za ustno Naj žajbelj pijemo v obliki čaja, tinkture ali žvečimo njegove liste, naša ustna votlina in grlo nam bosta hvaležna. Priporočajo ga tudi za zdravljenju astme, laringitisa, prekomernega potenja, zlasti v meni, pri prebavnih motnjah ... Prvi del botaničnega imena za žajbelj (Salvia officinalis) izhaja iz latinskega izraza salvare, kar pomeni zdraviti. In res je žajbelj že v antiki veljal za enega najbolj čislanih zaščitnikov zdravja in pogosto rešitelja pred smrtjo. V starih zeliščnih skrip-tah celo navajajo: »Čemu naj umre človek, ki mu na vrtu raste žajbelj?« Antibiotik, antiseptik, antibakterik, anti-revmatik, adstringens, antidiabetic celo afrodiziak, pa sedativ, diuretik ... Vse to in še več je žajbelj, ki mu še dandanes pripisujejo izredno učinkovitost - vendar le, če ga uživamo v zmernih količinah. V ljudskem zdravilstvu žajbelj največ uporabljajo za izpiranje in grgranje pri vnetju ustne in žrelne sluznice ter pri krvavenju dlesni. Z njim lajšajo astmo, laringitis, pre- komerno potenje, zlasti v meni, prebavne motnje, kot so vnetje črevesa, driska ali napenjanje. Tudi znanstvena medicina priporoča uporabo žajblja pri vnetjih ustne sluznice, angini, katarju grla, obolenjih glasilk in požiralnika, boleznih in krvavitvah iz dlesni ter aftah. Žajbelj pospešuje izločanje prebavnih sokov in se svetuje pri funkcionalnih motnjah prebavnega trakta. Ker zavira prekomerno izločanje znoja, ga uporabljamo tudi pri povečanem znojenju - tudi pri otrocih v obdobju pubertete. Obnese se pri navalih vročine v menopavzi in pomaga, da se telo lažje prilagodi hormonskim spremembam. Koristi pri neredni menstruaciji, jo pospešuje in blaži bolečine med njo. Čaj za izpiranje ust in grla pripravimo tako, da prelijemo 2-3 žličke žajbljevih listov s skodelico vrele vode, pokrijemo, pustimo stati 10 minut in precedimo. Topel poparek grgramo večkrat na dan. Pri prebavnih težavah si pripravimo blag poparek: 1-2 žlički žajbljevih listov prelijemo s skodelico vrele vo- Vprašanje bralca: star sem 74 let. Od letos jemljem zdravila Enap za krvni tlak. Dobil pa sem še zdravila Atoris in Marivarin. Te mi je predpisal kardiolog zaradi persistentne atrijske fibrilacije. Redno hodim na pregled, delno imam dieto, vsak dan hodim 2 kilometra. Zanima me, če lahko poleg teh zdravil zaužijem 2 del domačega rdečega vina. Povišan krvni tlak je bolezen oziroma dejavnik tveganja, ki je glavni vzrok umrljivosti in vsaj dobrih polovica ljudi s povišanim krvnim tlakom umira zaradi koronarne bolezni srca, druga polovica pa za možgansko kapjo. Pravzaprav na svetu največ ljudi umira prav za temi boleznimi, nato za posledicami kajenja in povišanega holesterola. Je pa na žalost res, da se odkrije samo dobra tretjina bolnikov s povišanim tlakom, tretjina teh se zdravi, a le tretjina dosega ciljni krvni tlak. Ta naj bi bil med 130- 140 / 80 - 85 mm živega srebra pri populaciji do 70 let, po teh letih pa je lahko nekoliko višji. To velja le, če bolniki nimajo sladkorne bolezni, atrijske fibrilacije, odpovedi ledvic ah srčnega popuščanja. Pri teh, ki že imajo okvare organov, pa znižujemo krvni tlak pod 130 / 80. Pa zopet ne prenizko. Prav je, da ste redno fizično aktivni, da hodite na spre- hode in da se držite dietne prehrane. Praviloma bomo zaužili več manjših obrokov, ki bodo vsebovali dosti zelenjave, meso bo zaradi našega povečanega holesterola borovo. Maščobe bomo pustih na krožniku. Izbirali bomo hrano, ki bo manj slana, a je tudi pri mizi ne bomo doso-lili. Jesti moramo redne obroke, ki pa naj bodo manjši. Odpovedali se bomo sladici, namesto nje pa bomo raje zaužili sadje. Na vse to bomo pazili, saj so kalorije pogosto nevidne. Zato bomo povečali fizično aktivnost. Pa še to zmerno. Če imamo težave in imamo bolečine pri srcu ah nereden srčni ritem, bomo raje hodili večkrat na dan, izogibali se bomo megle, mraza, vetra... Lahko si tudi doma pripravimo prostor, kjer bomo vozili sobno kolo, s seboj bomo nosili nitroglicerin in še kakšna druga zdravila. Tudi kontrola krvnega tlaka je pomembna, vsaj na začetku svojih aktivnosti. Takrat si bomo krvni tlak kontrolirali dvakrat na dan. Zjutraj, ko vstanemo in proti večeru. Podatke si bomo zapisovali in jih ob kontroli pokazali svojemu zdravniku. Med sprehodi bomo kontrolirali tudi frekvenco srca, saj so pri kronični atrijski fibrilaciji pogoste nenadne prekoračitve priporočene frekvence srca med naporom. Zdravila, ki preprečujejo strjevanje krvi, jemljemo redno, poleg tega www.novitednik.com votlino Piše: PAVLA KLINER de in po 10 minutah precedimo. Pijemo večkrat na dan po eno skodelico sveže pripravljenega čaja pol ure pred obrokom. Zoper prekomerno potenje pijemo ohlajen poparek. Zdravljenje z žajblje-vim čajem naj traja 2-4 tedne, ne več. Uživanje prevelikih odmerkov žajblja ali dolgotrajno pitje čaja lahko pospeši bitje srca, krče in omotico. Nosečnicam in doječim materam se uporaba žajblja odsvetuje. m Št. 7 - 27. januar 2009 NOVI TEDNIK KULTURA 17 Umetniki za varne hiše in materinske domove Humanitarni klub Unija pripravlja danes ob 18. uri v Mariboru avkcijo umetniških del priznanih kiparjev in slikarjev. Izkupiček bodo namenili varnim hišam in materinskim domovom v severovzhodni Sloveniji, torej tudi celjski Varni hiši. S svojimi deli na avkciji sodelujejo tudi umetniki s Celjskega: akademska slikarja Jure Cekuta in Narcis Kantar-džić ter Slavica Biderman in Vera Orešnik. BA Stoječe ovacije in komplimenti Št. 6 - 27. januar 2009 -- Smrekarjeva ulica je v Celju v Novi vasi. Od Smrekarja do celjskih knezov Miha Alujevič je v soboto z zasedbo Kolektiv 69 v Celju pripravil glasbeno-gledališki večer in navdušil zbrano občinstvo. Mojprvišpil za še neuveljavljene Zavod Celeia Celje letos prvič pripravlja Dneve kulture, ki bodo od 5. do 8. februarja, podrobneje pa jih bodo predstavili na četrtkovi novinarski konferenci. Prav do četrtka še zbirajo prijave za koncert Mojprvišpil, na katerem se bodo predstavile še neuveljavljene glasbene skupine. Koncert Mojprvišpil pripravljajo 7. februarja v okviru Dnevov kulture v Celjskem domu. Na koncertu se bodo skupine predstavile s 15-minutnim nastopom. Do četrtka se lahko prijavijo skupine iz Celja in okolice, v katerih igrajo mlajši od 20 let, zvrst glasbe pa ni pomembna. Nastope na koncertu bo spremljala strokovna žirija (Alya, profesor klarineta v GŠ Celje Bojan Logar in pevec skupine Mi2 Tone Kregar), ki bo izbrala najboljše skupine, ki se bodo predstavile s samostojnimi koncerti v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu. ŠK Na oder Celjskega doma v četrtek ob 20. uri prihajajo glasbeni klovni. V okviru Abonmaja plus Zavoda Celeia Celje se bosta Boštjan Gombač in Marko Brznik predstavila v Solistiki - Glasbeni predstavi za dva solista in neomejeno število inštrumentov. Projekt Solistika je zastavljen v tradiciji glasbenih klovnov, enem od najstarejših zabavnih žanrov, ki se odlikuje z duhovitim in predvsem virtuoznim izvajanjem glasbe. To ne bo samo koncert, ampak bo tudi tekmovanje glasbenih solistov, ki že- lita dati kar največ od sebe. Dokazovanje, tekmovanje, podtikanje in odkrivanje novih naključnih zvokov na inštrumentih, ki jih ponavadi ne vidimo na nobenem koncertu resne glasbe, bo predstavo pripeljalo do vrhunca, napovedujejo organizatorji. Predstavo je režiral Branko Završan. V okviru Abonmaja plus bodo v potekajoči sezoni na sporedu še predstava Jacques Brei - Srce v kovčku avtorjev Jureta Ivanuši-ča in skupine NORDunk ter koncert ob 20. obletnici skupine Orlek. BA Miha Alujevič in Kolektiv 69, ki ga sestavljajo Andrej Hočevar, Igor Feketija in Urban Krč, z glasbeno-gledališkimi večeri nadaljujejo tudi po drugih slovenskih krajih. »Pri čemer na vsakem večeru predstavimo drugačen repertoar. Ne maram, da se stvari ponavljajo,« pravi Miha, ki ima trenutno polne roke dela tudi s pripravami na Emo. Tam ne bo pel, pač pa za skupino Quartissimo pripravlja scenski nastop. BA, foto: Grup A Danes pojasnjujemo poimenovanje Smrekarjeve ulice, ki je v Celju v Novi vasi. Poimenovali so jo po slovenskem slikarju in risarju Hinku (Henriku) Smre-karju. Henrik Smrekar, v javnosti bolje znan kot Hinko Smrekar, se je rodil v Ljubljani 13. julija 1883 očetu Janezu, ki se je preživljal kot postrešček, in materi Marjani, rojeni Kern. Tam je obiskoval osnovno šolo, po letu 1893 pa gimnazijo, ki jo je z maturo uspešno končal leta 1901. Sprva je želel študirati medicino, a je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev to misel kmalu opustil. Tako se je leta 1901 vpisal na pravno fakulteto v tirolskem glavnem mestu Innsbruck, a je že leto kasneje študij nadaljeval na Dunaju. Študija prava ni končal, saj se je vse bolj posvečal umetniškemu poklicu. Posledica tega je bil tudi vpis na takrat znamenito šolo avstrijskega muzeja za umetnost in obrt, kjer si je želel pridobiti naziv učitelja risanja v srednjih šolah. Boginja sreče mu ni bila naklonjena, saj je moral zaradi pomanjkanja tudi ta študij opustiti. Leta 1905 se je vrnil v Ljubljano, kjer je kmalu začel prijateljevati z Maksom Gasparijem in se z njim odpravil v München, kjer je nato skoraj leto študiral po tamkajšnjih zasebnih šolah. Od leta 1907 do 1911 je bival izmenično na Dunaju, večji del pa v Kranju, kamor so se že prej preselili njegovi starši. Leta 1911 je s kiparjem Do-linarjem spet odšel na študijska izpopolnjevanja, najprej na Dunaj in nato še v München. Jeseni 1911 se je vrnil domov in se za stalno naselil v Ljubljani. Leta 1915 so ga pod obtožbo, da je sr-bofil, najprej vpoklicali v vojsko in nato zaprli. Sprva je bil zaprt v Ljubljani, nato v Wagni pri Lipnici. Še isto leto so ga potrdili v vojaško službo, a je uspešno zaigral duševno bolezen in leto kasneje so ga iz vojske odpustih. Vrnil se je v Ljubljano in se nato ves čas preživljal kot svobodni umetnik. Leta 1927 si je v Ljubljani zgradil hišo, imenovano vila Kurnik, in v njej vodil zasebno slikarsko šolo. Svobodoljubnega mišljenja Smrekar tudi v času italijanske okupacije ni skrival. Tako je po ljubljanskih izložbah javno objavljal satirične risbe, pamflete in karikature, kar okupacijskim oblastem gotovo ni bilo po godu. Ko so mu 29. septembra 1942 italijanski karabinjerji pri rutinski kontroli našli ilegalni Radio-vestnik OF, so to izkoristili in ga dva dni kasneje brez sodnega postopka ustrelili v zloglasni ljubljanski Gramozni jami. Zgodbo o Hinku Smre-karju je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Hinko Smrekar je talent za risanje in slikanje kazal že v gimnazijskih letih, vendar se je s to vrsto umetnosti začel aktivneje ukvarjati na Dunaju, kjer je s prijatelji ustanovil društvo Vesna. Proučevali so ostanke domače ljudske umetnosti in ornamentike, kmečko umetno obrt in druge motive. V dunajskem času se je seznanil tudi z Ivanom Cankarjem in v naslednjih letih likovno opremil vrsto njegovih del. Likovno je opremljal tudi številna literarna dela drugih avtorjev in vrsto slovenskih revij. Po prvi svetovni vojni se je Smrekar izoblikoval v izrazitega karikaturista in satirika. Sprva je sodeloval pri šaljivem listu Kurent (1918-19), nato še v številnih drugih dnevnikih in tednikih. Poskusil je izdajati tudi lastni šaljivi list Pikapok, vendar pri tem ni imel velikega uspeha. Smrekar je upodobil vrsto slovenskih umetnikov, znanstvenikov, politikov in drugih. Tudi sebi ni prizana- šal, kar je dokazal v zbirki lastnih karikatur, ki jih je izdal leta 1926. Veliko časa je posvetil tudi družbeni satiri in sprotnemu komentiranju političnih dogodkov tako doma kot na tujem, zato njegova kritika še danes velja za realističen dokument tedanjih razmer. Smrekar se je v zgodovino zapisal tudi kot ilustrator. Prvo njegovo samostojno delo so bile risbe za Literarno pra-tiko (1914), znamenite pa so tudi ilustracije v Levstikovem Martinu Krpanu (1917). Leta 1919 je izšlo delo Hinko Smrekar - črno vojnik, v katerem je na satiričen način in z veliko mero humorja popisoval svoje lastne prigode v letih 1915-16. Smrekar je med obema svetovnima vojnama narisal ilustracije še za vrsto drugih del, med njimi tudi za povest Frana Milčinskega z naslovom Ptički brez gnezda, s katerimi je tudi kot ilustrator dokazal svoje toplo socialno čustvovanje. Obvladoval je tudi druge tehnike slikanja. Bil je mojster perorisbe s tušem. Izkazal se je kot dober grafik, saj ga njegove jedkanice in akvatinte uvrščajo med najboljše grafike v dobi, ko je bila ta kot zvrst na Slovenskem šele v povojih. Tuji mu niso bili niti lesorezi. Z roko barvani lesorezi Sedem naglavnih grehov (1927), s katerimi je pokazal najbolj pogoste človeške napake in slabosti, so za to najboljši dokaz. Hinko Smrekar je bil naš najizrazitejši satirik in karikaturist ter ilustrator in ga tudi še danes uvrščamo med začetnike slovenske grafične umetnosti. Po njem se od leta 1993 imenuje tudi nagrada za ilustratorske dosežke. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Trga celjskih knezov. Foto: MARKO MAZEJ Režiser, igralec in pevec Miha Alujevič in skupina Kolektiv 69 sta v soboto zvečer napolnila dvorano Plesnega foruma Celje in požela izjemno navdušenje obiskovalcev. Glasbeno-gledališki večer je mineval ob prijetnih melodijah iz muzikalov, ob džez skladbah, šansonih in večno popularnih slovenskih popevkah. Obiskovalci so Alujevi-ča nagradili s stoječimi ovacijami in številnimi komplimenti. Ä)VEC Nekoč Altenburg, danes ~ Vrbovec, ker naj bi nekoč stal sredi vrbove gmajne. Grad Vrbovec, ki stoji v Nazarjah, na sotočju Drete in Savinje, je nastal v prvi polovici 12. stoletja, današnjo obliko pa dobil okoli leta 1480. Oglejski patriarh, Vovbržani, Celjski grofje, Habsburžani, ljubljanska škofija - vsi našteti so predstavljali lastnike gradu Vrbovec, ki je bil med 2. svetovno vojno požgan. Mogočni grad Vrbovec, ki danes sodi med najlepše slovenske gradove, so popolnoma obnovili v letih od 1988 do 1992. Grajske sobane gradu Vrbovec so danes sedež številnih podjetij, gostilne in tudi edinega tovrstnega muzeja pri nas -muzeja gozdarstva in lesarstva. Dediščina gozdarstva in lesarstva Zgornje Savinjske doline je v njihovi muzejski zbirki podrobno razložena. Od olcerjev, furmanov, Žagarjev do splavarjev... v muzejski zbirki so prostor našle zgodbe vseh tistih, ki jim je les predstavljal edini zaslužek. Vzhičeni nad informacijo, da so ob spravilu lesa hitela debla v dolino s hitrostjo od 80 do kar 120 km/h, se nato podajte v prostore grajske restavracije. Gostišče Grad Vrbovec svoje grajske sobane skriva v kletnih prostorih. Od ostalih ponudnikov hrane se loči po svojevrstnih srednjeveških pojedinah. Odete v srednjeveško tuniko, kamor si lahko brišete tudi umazane prste, vas bodo posadili za grajsko mizo. V soju sveč boste uživali v gobovi juhi v krušni skodelici, pečeni krači ali pečenem piščancu, kuhanem neolupljenem krompirju, korenju, čebuli in kruhu. Vino boste srkali iz glinenih kozarcev. Naj dodamo le še to, da je tudi obnašanje za srednjeveško mizo lahko primerno 11. stoletju. Dovoljeno je torej vse, kar bi dandanes označili za grozljivo pomanjkljive manire. Grajska pojedina v gradu Vrbovec je seveda namenjena izključno tistim, ki si upajo in drznejo potopiti se v čas temačnega srednjega veka. v ustih, podobno vas bo navdušil divji prašič ali srna z brusnicami. Za prilogo priporočajo domače sirove štruklje in, kar velja še posebej omeniti, hruško, kuhano v ingverju, ter v rdečem vinu kuhano slivo. Sicer pa se lahko v Gostišču Grad Vrbovec okrepčate tudi z dopoldanskimi malicami, med katerimi prav gotov vsak popotnik najde nekaj slastnega zase. In če sanjate o romantični poroki v grajskem stolpu, naj dodamo le še to, da se sanje v gradu Vrbovec lahko uresničijo. Okrogla poročna dvorana se nahaja v grajskem stolpu. Sobana s pogledom na sotočje Drete in Savinje sprejme do 80 oseb. Gostišče v svoje sobane sprejme okrog 110 gostov. Ambient pa lahko, ne da bi ob tem pretiravali, označimo kot edinstveni. Visoko obokani stropi, majhne niše, kovana ograja, naravno pridušena svetloba, ki jo prepuščajo vitraži, in v živo skalo vklesana jedilnica. Kot nalašč za uživanje ob domačem savinjskem želodcu, kraškem pršutu, domačem mladem siru ... Med jedrni vsekakor velja izpostaviti divjačino, po kateri se prav tako odlikujejo. Dušeni gams v omaki z jurčki se bo stopil GOSTIŠČE GRAD VRBOVEC NAZARJE Savinjska cesta4 3331 Nazarje Tel.: 03 58 32 800 E-mail: info@gostiscegradvrbovec.com GosV.šce.nprenoe,^ M" Bohorč » DOMAČA KUHMIA, MALICI, HZZE, KOSILA, ALA CA», CITBdWfeSpfiiiwawiana»očg»z»»«q«iafc»i«i>e<>užbt lohoič Maim ip., Dušana Kvtdra 44, 3230 Šentjur pri Celju, TeL: ++386 (0)3 746 14 30, Mobfe; ++386 (0)41 666 726 www.gostisce-bohorc.com JOŽE SADAR *.p. TRG SVOBODE 7 LAŠKO TEE:734-33-30 18 NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK CIJE 19 WifXHWlSk MUZEJ VRBOVEC - Muzej gozdarstva in lesarstva Odpiralni čas: marec-november: Savinjska cesta 4,3331 Nazarje Tel.: 03 8391613, Fax: 03 83916 25 GSM: 040 345 630 E-mail: muzej.vrbovec@siol.net www.muzej-vrbovec.si JURCKI ZA 40SEBE 5 dag moke 2dl terana 0,051 olja - maščobe začimbe, sol, poper sestavine: 60 dag gamsa 10 dag čebule 10 dag slanine 20 dag jurčkov česen postopek: Manjše kose gamsa opečemo na vroči maščobi, da dobijo zlatorjavo barvo. Meso poberemo iz posode in na isti maščobi zlatorumeno prepražimo še čebulo in na kocke narezano slanino. Dodamo sveže narezane jurčke in začimbe (brinove jagode, timijan, baziliko, rožmarin) ter pražimo 10 minut. Po 10 minutah dodamo sesekljan česen, pomokamo ter zalijemo z divjačinsko osnovo (če nimate divjačinske osnove, zalijte z vodo). Solimo, popramo ter dodamo rdeče vino. Kuhamo na malem ognju da se meso zmehča (okoli 30-45 minut). Skrivnost recepta: Ker ima gams svojevrsten in poseben vonj, gaje treba en dan prej pripraviti v kvaši, da se meso dobro uleži in prepoji. S tem boste izboljšali kvaliteto mesa in okus. Priprava kvaše: Mesu, ki je v celem kosu, dodamo narezano jušno zelenjavo, čebulo, celi poper, lovorov list, rožmarin, brinove jagode ter rdeče vino. Pokrijemo s prozorno folijo in pustimo stati čez noč. Naslednji dan uporabimo le meso. Ostalo zavržemo. Zraven priporočamo sirove štruklje. V Gostišču Grad Vrbovec pa vam bomo postregli tudi s slivami v rdečem vinu ter ingver-jevimi hruškami z brusnicami. torek-nedelja: 9.00-17 zaprto ob ponedeljkih december-februar: torek-petek: 8.00-14.00 zaprto ob ponedeljkih in praznikih Tel. Gostilna Emavs: 02/80-50-830 email: info@klet-bistrica.com Klet Bistrica WS) - in Gostilna Emavs Vinarska ul. 3 2310 Slovenska Bistrica Delovni čas: pon.-sob.: 08:00 - 20:00 ned.: 09:00 - 20:00 1 Restavracija Štorman Grad Tabor Starman SPECIAUTETE: • Grajska pojedina* • Svezi potočni raki* •Jedi iz divjačine z domačimi specialitetami* • Bogat izbor velikih svežih rib* • Vrhunske jedi po Vasem izboru* • Dnevno sveže slaščice in tortice* Civilna poroka v prekrasnem grajskem stolpu ali poročno slavje pod milim nebom na grajskem dvorišču obdanem s cvetjem... Gostišče Smogavc Gorenje pri Zrečah 27,3214 Zreče Tel.:+386 (0)3 757 35 50 Fax:+386 (0)3 752 02 00 E-mail: infb@smogavc.com Hotel Smogavc Slomškova 4,3214 Zreče Tel.:+386 (0)3 757 66 00 Fax:+386 (0)3 757 6610 E-mail: hotel@smogavc.com re www.smogavc.com Vabljeni vsak dan v letu od 11. do 23. ure. Kidričeva 20 3310 Žalec Tel: 710 30 90 GSM: 040 610 610 DELOVNI ČAS: Pon - Čet.: 9-22h Pet.-Sob.:9-23h Ned. in VSI prazniki: 12-22h Mantnta is imdiciio s&sk đss^š&f i ION vitaparK PENZION Zdraviliška 22,3270 LAŠKO, telefon 03 573 16 10, internet: www.vitapark.si, email: info@vitapark.si jgr fGostilna FRANCL Zagrad 77,3000 Celje, Tel.: 00386 (0)3 492 64 60 www.storman.si informacije: 03 734 50 40 - Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038 www.gostiscemiran.si St. 7 - 30. januar 2009 m ———--Št. 7 - 27. januar 2009 - Vljtl ZVITOREPKA veterinarska ambulanta in trgovina za mata živali prinesite ta oglas v Zvitorepko za 10% POPUST na vse izdelke Eukanubaö« TRNOVELJSKA CESTA 2, CELJE I 03 490 31 93 I WWW.ZVITOREPKA.SI NOVI TEDNIK Nadzor domačih psov Alergije pri hišnih ljubljenčkih Eden izmed najpogostejših vzrokov obiskov v naši ambulanti so kožna obolenja, med njimi pa je največ alergij. To so tiste spremembe, ki jih lastnik najprej opazi in so zelo moteče, saj prizadenejo zunanjo podobo njegovega štirinožnega prijatelja. Znaki kožnega obolenja so: pordela, srbeča koža, različne rane, kraste po koži, povečano izpadanje dlake, brezd-lačna mesta, nesvetleča dlaka, neprijeten vonj kože, vneta, boleča ušesa, prhljaj ah izrazito mastna koža, različne bulice itd. V toplejših mesecih se pogosto pojavljajo gnojna vnetja kože, ki nastanejo kar čez noč. Živalca si lahko zaradi pika ene bolhe in posledičnega srbeža sama z grizenjem poškoduje kožo, na kateri se nato razmnožijo bakterije ter povzročijo hudo gnojno vnetje kože. Tu gre pogosto za intole-ranco ali alergijo na bolšjo slino. Alergije se lahko pojavijo tudi na hrano, pršice, hišni prah, cvetni prah, tkanine in podobno. Za ugotavljanje, na kaj je žival alergična, se uporabljajo izključevalne diete, kožni alergijski testi in serološki pregledi krvi. Na podlagi tega se lahko izvaja tudi desenzibili-zacija. Znake alergije se sicer lahko na videz zelo uspešno »zdravi« z vrsto zdravil, ki jim pravimo kortizoni. S kortizoni le prikrivamo znake alergij, med tem, ko same alergije ne pozdravimo. Na videz sicer hitro pridemo do rezultatov, a alergija' se vrne takoj, ko kortizone umaknemo. Kortizoni imajo stranske učinke, še posebno ob dolgotrajni uporabi. Na kožo, ki je zaradi alergije vneta, se skoraj vedno naselijo bakterije in/ali glivice. Torej se zdravljenje prične pri teh »sekundareih«, obenem pa zatiramo tudi zunanje parazite, ki so velikokrat krivi za alergije. Tu ima lastnik pomembno vlogo, saj mora živali redno dajati zdravila, sredstva proti parazitom in pogosto izvajati kopanja. Pri alergijah na hrano sledi večmesečna dieta in izključevanje prehranskih dejavnikov. Lastnik ima odgovorno in težko nalogo, saj mora svojemu ljubljenčku dosledno odrekati različne posladke, s katerimi ga je razvajal in se držati stroge diete. To je za marsikoga prevelik izziv, ker se ne more upreti prosečim pogledom svojega štirinožnega prijatelja. Prepričati mora tudi vse ostale družinske člane, da se držijo navodil. Ljudje si pogosto mislimo, da čisto malo klobase, kruha ali drugih posladkov že ne more škodovati, a količina alergena ni pomembna, saj se alergična reakcija lahko pojavi že ob najmanjšemu koščku hrane. Pogost problem je tudi pobiranje različnih »slastnih« prigrizkov (npr. kosti, blata) na sprehodih, kar je resnično težko preprečiti. Alergija je zelo nehvaležno obolenje tako za žival in last- 2 nika, kakor tudi za veterinarja. Alergije se praktično skoraj 5 nikoli ne da ozdraviti, lahko jo bolj ali manj nadziramo in co se izogibamo vzrokom za nastanek alergije (npr. bolšjim m pikom z rednim zatiranjem bolh). Iskanje in odpravlja- O nje vzrokov alergij je zelo dolgotrajno in zahteva sode- g lovanje med lastnikom in veterinarjem. Lastniki morajo u natančno upoštevati priporočila veterinarja, saj lahko že ^ majhna kršitev navodil pokvari večmesečni trud. o VIKTORIJA LONČAR, dr. vet. med. ai www.novitednik.com Ali imate doma ogrado z divjimi živalmi, kot so srne, jeleni in damjaki? Morda poznate koga, ki goji kakšne druge živali (ovce, koze...)? Verjetno pa ste že slišali za incidente, ko so psi morili znotraj ograd. Tovrstnih stvari ne gre prezreti, saj so zelo resne, alarmantne in nevarne, predvsem pa kažejo na hude napake s strani človeka. Da, prav ste prebrali: človek je kriv, da se takšne stvari sploh dogajajo. Je že res, da imajo psi močne nagone (nekatere pasme bolj, druge manj), vendar pa je človek tisti, ki bi jih moral nadzorovati. Seveda je slednje praktično nemogoče brez (pravilne) vzgoje in posvečanja psu. Morda se vaš kuža potepa le kakšno urico na dan, kar se vam zdi popolnoma normalno in nenevarno, vendar se kuža kmalu navadi na to rutino in v tisti urici počne, kar mu pač prija. Po navadi pa ravno v tem kratkem času svobode privre na plan nagon, ki ga prej morda sploh niste opazili oziroma ga kuža sploh ni kazal. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da imate svojega prijatelja vedno na Duje je 3,5-mesečna muca. ji, organizacijo prostovoljcev na področju zaščite živali, aktivno izobraževanje, odprtje trgovine in spletne trgovine, ambulante za prostoživeče mačke, aktivno sodelovanje na področju zakonodaje z ži-valovarstvenega področja in dosledno preganjanje kršiteljev zakonov o zaščiti živali. V prihajajočem tednu bo zaživela tudi naša spletna stran. Na njej boste našli vse informacije v zvezi z zaščito družnih živali, posebej mačk. Informacije y zvezi z sterilizacijami in kastracijami mačk, njihovim zdravjem in prehrano, največji poudarek pa bo na iskanju dobrih domov za naše začasne varovanke, ki so nameščene v začasnem skrbništvu prostovoljcev, kasneje pa tudi mačk iz Zavetišča Mačja hiša. Vsi mucki, ki iščejo dom, so zdravi, cepljeni, sterilizirane oz. kastrirani, veterinarsko pregledani, navajeni bi- MAČJA HIŠA vanja z ljudmi. Iščejo dom kot notranji mucki, posvojitelj se ob posvojitvi zaveže, da bo skrbel za kvalitetno prehrano, notranje bivanje, redno cepljenje ter po potrebi veterinarsko oskrbo. HELENA J.HACIN Vse informacije v zvezi s posvojitvijo mačk ter informacije o sterilizacijah in kastracijah lahko dobite na tel: 031 326-877. Knedl je 6-mesečni mucek. Po kar nekaj tednih premora objavljanja naših varovank v Novem tedniku se iz Društva za pomoč živalim v stiski Slovenije znova oglašamo. Danes bi rada predstavila naš novi projekt Mačja hiša. V sodelovanju društva z Zavetiščem Horjul, nekaj stro- Otti je 4-mesečni mucek. kovnjaki z veterinarskega in živalovarstvenega področja, angleško organizacijo Cat protection ter aktivnimi posamezniki, je z začetkom leta zaživel projekt Mačja hiša. V sklopu tega projekta imamo letos in naslednje leto v načrtu odprtje Zavetišča Mačja hiša na dveh lokacijah v Sloveni- očeh, nikar pa mu ne dovolite, da jo sam mahne na sprehod. Nikoli ne veste, kdaj vam bo kakšno trofejo prinesel pred prag. V zavetišču Zonzani v Jar-movcu pri Dramljah so uradne ure od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro; sprehajanje psov ob sobotah in nedeljah med 15. in 17. uro, na spletnem naslovu www.zonzani.si si lahko ogledate zavetiščne živali, podrobnejše informacije pa dobite na telefonski številki 03/749-06-00. NINA ŠTARKEL Midva sva že rezervirala vsak svojega, vendar jih še vedo ostane šest za vas. Kako nepošteno! Mladički se lahko slikajo na toplem v zavetišču, mene so pa spravili ven, na mraz. Poleg tega so oni v družbi otrok, name pa pazi tečen oskrbnik. (6633) Šiško je 4-mesečni mucek Ne, ne, ni šans! Svoje blazine ti pa že ne dam! Če jo hočeš, moraš vzeti tudi mene. NOVI TEDNIK 21 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČISTILKA (CEUE) ■ M/t ČIŠĆENJE POSLOVNIH PROSTOROV. DOLOČEN CAS, 3 MESECE. 27.1.2009; PANHYGIA ČIŠČENJE IN TRGOVINA D.0.0..ARJA VAS 101. 3301 PETROVCE NATAKARICA V GOSTINSKEM LOKALO - M/t TOČENJE PUAČ. NEDOLOČEN ČAS, 22.2.2009; FRIGO TRANSPORT, TRGOVINA IN GOSTINSTVO PETER PIŠEK S.P,L0PATA 17. 3000 CEUE DELAVEC BREZ POKUCA VEDEŽEVALEC-M/t OEU) NA TELEFONSKI LINIJI-VEDEŽEVANJE, NEDOLOČEN ČAS. 22.2.2009; ESENA KM, TRŽENJE IN STORITVE. D.0.0., K0MP0LE 72.3220 ŠTORE POMOČ PRI ZIDARSKIH IN TESARSKIH DELIH - M/Ž; POMOČ PRI ZIDARSKIH IN TESARSKIH DEUH, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 5.2.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIČ Š.P.. MILČINSKEGA UUCA13.3D0D CEUE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) KROVEC KLEPAR I. - M/Ž; KR0VSK0 KLEPARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS. 15.2.2009; M0SKK KR0VSTV0. KIPARSTVO IN VELETRGOVINA. D.O.O. NOVA CERKEV 127, 3203 NOVA CERKEV VOZNIK VOZNIK - M/l' VOZNIK LAHKEGA TOVORNEGA VOZILA. NEDOLOČEN ČAS. 28.1.2009; K2 TRADE THG0VSK0 IN STORITVENO PODJETJE D.0.0.. CESTA V TRN0VUE10. 3000 CEUE SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNI DELAVEC - M/Ž; PREVZEMI BLAGA. IZDA-JA BLAGA IN K0MISI0NIRANJE ... NEDOLOČEN ČAS. 7.2.2009; LES0PR0D0KT TRGOVSKO IN POSREDNIŠKO PODJETJE 0.0.0..0PEKARNIŠKA CESTA 2.3000 CEUE PLESKAR SLIKOPLESKARSKA DELA - M/Ž; PLESKANJE FASAD IN NOTRANJIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 29.1.2009; M3GRAD GRADBENIŠTVO TRGOVINA STORITVE D.0.0., G0SP0SVETSKA UUCA 3,3000 CEUE SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA 0ELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 19.2.2009; H0US. STORITVE. 0.0.0.. VODNIKOVA UUCA S, 3000 CEUE TESAR KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/t KROVSKA, KLEPARSKA IN TESARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 12.2.2009; "PROFIL" - GRADBENA DEJAVNOST L0VRE K0MUEN S.P.. 0PEKARNIŠKA CESTA 12 F, 3000 CEUE KV TESAR - M/l ZIDARSKA IN TESARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 30.1.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIČ S.P.. MILČINSKEGA 0UCA13.3000 CEUE ZIDAR KV ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA IN TESARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.2.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIČ S.P., MILČINSKEGA UUCA 13,30DD CEUE KLJUČAVNIČAR VZDRŽEVALEDSTROJNI - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV. NAPRAV IN STROJNE OPREME, NEODLOČEN ČAS. 4.2.2009; VAUI, PROIZVODNJA VAUEV IN UUTK0V D.0.0., ŽELEZARSKA CESTA 3.3220 ŠTORE KERAMIK POLAGANJE KERAMIKE - M/Ž; POLAGANJE KERAMIKE DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 1922009; HOUS. STORITVE DJ).0, VODNIKOVA UUCA 6.3000 CEUE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA POMOČNIK MIZARJA - M/t POMOČ PRI RAZREZU IN RO-BUENJU DELOVNIH PLOŠČ, NEDOLOČEN ČAS. 7.2.2009; LESOPRODUKT TRGOVSKO IN POSREDNIŠKO PODJETJE D.0.0.. OPEKARNIŠKA CESTA 2,3000 CEUE SKLADIŠČNIK M/Ž; DELO V SKLADIŠČU. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 31.1.2009; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D.. LAVA 8,3000 CEUE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA SVET0VALEC/KA KAPITALSKIH NALOŽB - M/Ž; SVETOVANJE ZNANIM STRANKAM NA TERENU, DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 22.27009; ZM PR0VIDUS. DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.0.0..ŽELEZNIK0VA UUCA 4.2000 MARIBOR SAMOSTOJNI TRŽNIK NA TERENU - M/Ž; SAMOSTOJNO PRIDOBIVANJE NAROČNIKOV. SKLEPANJE POSLOV. SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE. PRIPRAVA VSEBINSKIH PREDLOGOV IPD. DELO JE VEZANO IZKUUČN0 NA TEREN; NEDOLOČEN ČAS. 30.1.2009; MANPOWER Oil; MANPOWER D.0.0., PE CEUE. STANETOVA UUCA H. 300DCEUE OBRATOVNIELEKTRIKAR VZDRŽEVALEC ELEKTRIKAR - M/Ž; NADZIRA, VZDRŽUJE, PDPRAVUA ELEKTRIČNE NAPRAVE, STROJE, OPREMO IN 0PRAVUA DRUGA PODOBNA DELA. NE00L0ČEN ČAS, 4.2.20D9; VAUI, PROIZVODNJA VAUEV IN ULITKOV 0.0.0.. ŽELEZARSKA CESTA 3.3220 ŠTORE ELEKTRIKAR ENERGETIK OBRATOVNI ELEKTRIKAR - M/t NADZIRA. VZDRŽUJE. P0PRAVUA IN IZVAJA DRUGA ELEKTRKARSKA DELA NA STROJIH. OPREMI IN NAPRAVAH. NEDOLOČEN ČAS. 4.2.2009; VAUI. PROIZVODNJA VAUEV IN ULITKOV D.0.0., ŽELEZARSKA CESTA 3.3220 ŠTORE KUHAR POMOČNIK DIETNEGA KUHARJA - M/l' PRIPRAVUANJE IN ČIŠČENJE ŽIVII. SODELOVANJE PRI KUHANJU. ČIŠČENJE DELOVNIH PROSTOROV. POSOD IN DELOVNIH PRIPO-M0ČK0V.... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 28.1.2009; DOM UPA. DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI. D.0.0, LAVA 11,3000 CEUE OIETNI KUHAR - M/Ž; PRIPRAVUANJE ŽIVIL IN KUHANJE JEDI. DIET IN NAPITKOV ZA STAREJŠE DELITEV OBROKOV. SODELOVANJE PRI SESTAVI JEDILNIKOV. SKRB ZA KAKOVOSTNO IN NEOPOREČNO PREHRANO, TRANSPORT 00 RAZDELITVE ... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 28.1.2009: DOM UPA. DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNO-STI.D.0.0.. LAVA 11.3000 CEUE DIETNI KUHAR - M/Ž; PRIPRAVUANJE ŽIVIL IN KUHANJE JEDI. DIET IN NAPITKOV ZA STAREJŠE DELITEV OBROKOV. SODELOVANJE PRI SESTAVI JEDILNIKOV. SKRB ZA KAKOVOSTNO IN NEOPOREČNO PREHRANO, TRANSPORT 00 RAZDELITVE .... NEDOLOČEN ČAS. 28.1.2009; DOM UPA. DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI. D.0.0., LAVA 11.3000 CEUE KUHAR POMOČNIK DIETNEGA KUHARJA - M/Ž; PRIPRAVUANJE IN ČIŠČENJE ŽIVIL. SODELOVANJE PRI KUHANJU. ČIŠČENJE DELOVNIH PROSTOROV. POSOD IN DELOVNIH PRIPOMOČKOV .... NEDOLOČEN ČAS. 28.1.2009; DOM UPA. DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.0.0, LAVA 11.3000 CEUE FRIZER FRIZER/KA - DELOVNO MESTO V CEUU - M/t VSA FRIZERSKA DELA. MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. NUDIMO REDNA IZOBRAŽEVANJA IN MOŽNOST NAPREDOVANJA.,DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.2.2009; FRIZERSKI SALON MITJA MITJATAVČAR S.P.,TOMŠIČEVA UUCA 8.6210 SEŽANA PRODAJALEC PRODAJALKA - M/Ž; PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 28.1.2009; TERAS. STORITVE IN TRGOVINA. D.0.0..UUCA DRAGA KOBALA 11. 2000 MARIBOR ELEKTROTEHNIK MONTER - SERVISER HLADILNIH IN OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; SESTAVLJANJE KOMPONENT HLADILNIH IN OGREVALNIH NAPRAV. SPAJKANJE DELO V DELAVNICI. IZJEMOMA NA TERENU. NEDOLOČEN ČAS. 30.1.2009; MANPOWER D.0.0,' MANPOWER D.0.0, PE CEUE STA NETOVAOUCA 14,3000 CEUE GRADBENI TEHNIK PRIPRAVA DELA. ORGANIZACIJA IN VODENJE - M/Ž; PRIPRAVA DELA - KROVSTVO KLEPARSTVO, NEDOLOČEN ČAS, 15.2.2009; MOSKK KROVSTVO. KLEPARSTVO IN VELETRGOVINA, 0.0.0, NOVA CERKEV 127,3203 NOVA CERKEV TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA - M/Ž; VODJA PRODAJE V TRGOVINI Z REZERVNIMI DEU ZA GOSPODARSKA VOZILA, ORGANIZACIJSKA SPOSOBNOST. KOMUNIKATIVNOST TER SAMOSTOJNOST PRI DELU IN NA PODROČJU PRODAJE V SLOVENIJI IN V TUJINI. ODLOČEN ČAS. G MESECEV. 722009; GOMIK SERVIS. PRODAJA D.0.0. KLEPOVA UUCA 39.2250 PTUJ KOMERCIALIST KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DEL ZA VSA GOSPODARSKA VOZILA (TOVORNA. TOVORNA S PRIKLOPNIKI IN AVTOBUSE) DOSTAVA IN NABAVA MATE-RIALA, ZBIRANJE NAROČIL DOLOČEN ČAS. G MESECEV. 77.2009; GOMIK SERVIS. PRODAJA D.O.O. KLEPOVA UUCA 39.2250 FTUJ TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA V SALONU POHIŠTVA - M/Ž; PRODAJA IN VODENJE SALDNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA V CEUU. NEDOLOČEN ČAS. 4.2.2009; UDO TRGOVSKO PODJETJE Z LESNIMI. TEHNIČNIMI IN PREHRAMBENIMI IZDELKI D.0.0, LESNO RRDO 55.1360 VRHNIKA INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ) VODJA SERVISA - M/Ž; SERVISIRANJE VISOKOKAKOVO-STNE OPREME (POSEBNI SERVISI). VODENJE SKUPINE 3 SERVISERJEV. NAROČANJE REZERVNIH DELOV. SKRB ZA TEHNIČNO DOKOMENTACUO. SKLEPANJE PONUDB. KOMUNICIRANJE S STRANKAMI. PRIDOBIVANJE NOVIH NAROČNIKOV. REŠEVANJE REKLAMACIJ. ORGANIZIRA-UE SEMINARJEV. POROČANJE VODSTVU. NEDOLOČEN ČAS, 30.1.2009; MANPOWER 0.0.0,' MANPOWER D.0.0, PE CEUE STANETOVA UUCA 14.3000 CEUE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAV NOST "KOMERCIALNI REFERENT - M/Ž; SPREJEM NAROČIL KUPCEV, VNOS DOBAVNIC. IZDELAVA FAKTUR ZA OD MAČI IN TUJI TRG. IZDELAVA DEKLARACIJ ZA TUJI TRG. IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA MPE". DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 31.1.2009; TCC TRANSCOMMERCE PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO IN STORITVE D.0.0. CEUE KOSOVELOVA UUCA 16.3000 CEUE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO SAMOSTOJNI FINANČNIK - M/Z; OBVLADOVANJE STROŠKOVNEGA - FINANČNEGA RAČUNOVODSTVA (KDNTRU UNG). SPREMLJANJE ZAKONODAJE POMOČ V RAČUNOVODSTVU (KNJIŽENJE). DELA IN NALOGE S POSEDNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI; NEDOLOČEN ČAS. 30.1.2009; VIVAPEN PROIZVODNJA. TRGOVINA IN PO-SREOOVANJE PISARNIŠKIH POTREBŠČIN D.0.0, GAJI 41,3000 CEUE DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) STROKOVNI VODJA VII - M/t' ORGANIZIRA. VODI. KOORDINIRA IN NADZIRA DELO IZVAJALCEV V ZRAVSTVENI NEGI IN OSKRBI ITD, NEDOLOČEN ČAS. 28.12009; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE OBLAKOVA UUCA 5,3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA POSLOVNE ENOTE V CEUU - M/Ž; VODENJE IN ZASTOPANJE DRUŽBE SKLADNO Z ZAKONOM. STATUTOM IN S POOBLASTILI SKUPŠČINE SKLEPANJE KOMERCIALNIH POGODB. RAZVOJ TER SODELOVANJE S PREDSTAVNIKI ZASTOPNIŠKE MREŽE IN DRUGIMI POSLOVNIMI PARTNERJI, KOORDINIRANJE VEČJIH KOMERCIALNIH AU INVESTICIJSKIH PROJEKTOV. KADROVANJE SODELAVCEV. VODENJE KAORDVSKE EVIDENCE IN EVIDENCE PRISOTNOSTI, PLANIRANJE IN KONTROLA FINANČNEGA POSLOVANJA, IZVAJANJE ORUGIH NALOG V SKU8U Z VELJAVNIMI ZAKONI IN PREDPISI. NEDOLOČEN ČAS. 2812009; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE 0.0.0, LESKOŠKOVA CESTA 9 E1000 UUBUANA UE LAŠKO KROVEC KROVSKO KLEPARSKA OELA - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 6.2.2009; SPLOŠNO KLEPARSTVO MARJAN OMAHNA. S.P, POD K0JZ1C012 B, 3272 RIMSKE TOPUCE STROJNIK STROJNIK GRADBENE MEHANIZACUE - M/Ž; IZKOPI, ZASIPI, OBLAGANJE BREŽIN IN DRUGA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.2.2009; A IN A- VESENJAK GRADBENIŠTVO, KMETUSTVO, TRGOVINA D.0.0, VALVASORJEV TRG 6.3270 LAŠKO PRODAJALEC VOZNIK. PRODAJALEC - M/Ž; RAZVOZ BLAGA STRANKAM Z LAHKIM DOSTAVNIM VOZILOM. POMDČ PRI PRODAJI VTRGDVINIZ ŽIVIU, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 222009; BE-RO TRGOVINA NA DEBELO ELIZABETA BRE-CL S.P.; BE-RO TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO. TRG SVOBODE 4,3270 LAŠKO PRODAJALEC SKLADIŠČNIK - M/Ž; PREVZEM, SKLADIŠČENJE PRODAJA RUGA V AGROTEHNIČNI TRGOVINI. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 28.1.2009; KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO Z.O.O., SEVCE 16 A. 3272 RIMSKE TOPUCE EKONOMSKI TEHNIK "RECEPTOR II - M/Ž; SPREJEM GOSTA, ODJAVA GOSTA IN VODENJE OSEBNE IN ZDRAVILIŠKE DOKUMENTACIJE. EVIDENTIRANJE OPRAVUENIH STORITEV ZA GOSTA (BOLNIKA) IN IZVAJANJE OBRAČUNOV STORITEV ZA INDIVIDUALNE PLAČNIKE, POSREDOVANJE INFORMACU IN INFORMACIJSKEGA MATERIALA GOSTO"; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 31.1.2009; TRERMANA D.D., DRUŽBA DD BREGA POČUTJA. ZDRAVIUŠKA CESTA 4,3270 LAŠKO UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST KOMERCIALIST - M/t PRIPRAVA IN IZVAJANJE OPERATIVNIH PLANOV TRŽNIH AKTIVNOST. DOGOVARJANJE. PREDLAGANJE IN IZVAJANJE VSEBINSKIH IN CENOVNIH POGODBENIH ODNOSOV S POSLOVNIMI PARTNERJE NEDOLOČEN ČAS. 28.1.2009; TRERMANA 0.0, DRUŽBA DO-RREGA POČUTJA. ZDRAVIUŠKA CESTA 4.3270 LAŠKO DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE DODIPLOMSKI. VETERINAR - M/t PREVENTIVA. KURATIVE OSEMENJEVANJE DELA PO ODREDBI VURS-A, DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 7.2.20D9; VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO D.0.0, MARUA GRADEC 36 A. 3270 LAŠKO UE MOZIRJE INŽENIR GOZDARSTVA REVIRNI GOZDAR IV - M/t IZDELUJE GOZDNOGOJITVENE NAČRTE TER SODELUJE PIR IZDELAVI GOZDNOGOSPOD. IN LOVSKOUPRAVUAVSKIH NAČRTOV. IZBIRA DREVJE ZA POSEK IZDAJA LASTNIKOM GOZDOV STROKOVNA NA-VODILA. SPREMUA IZVAJANJE IZDANIH ODLOČB. ITD, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 28.17009: ZGS; OBMOČNA ENOTA NAZARJE SAVINJSKA CESTA 4,3331 NAZARJE UE SLOVENSKE KONJICE DELAVEC BREZ POKUCA POMOČNIK - DELO V ZREČAH - M/t POMOČ PRI PRIPRAVI TOPUH IN HLADNIH 0RR0K0V, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.17009; SODEXO PREHRANA IN STORITVE D.0.0, ŽELEZNA CESTA 16.1000 UUDUANA NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) STRUŽENJE - M/t STRUŽENJE PROIZVODOV. SIGNIRANJE PROIZVODOV. MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA. DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 7.27009; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE D.0.0, STRANICE 55.3206 STRANICE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/t KLJUČAVNIČARSKA OELA. SESTAVA SKLOPOV, VARJENJE. NEDOLOČEN ČAS. 23.27009; TRUNKL STROJEGRADNJA. INŽENIRING. TRGOVINA. STORITVE IN GOSTINSTVO. D.0.0, ZGORNJE LAŽE 1. 3215 LOČE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA PREOBUKOVANJE KOVIN - M/t DELO NA PREOBUKOVAL-NIH STROJIH. DELO NA VF GENERATORJU IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE. MONTAŽA IN DEMONTAŽA UTOPNIH ORODU IN OBREZILNIH ORODU; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 28.1.2009; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE D.0.0, STRANICE 55.3206 STRANICE STROJNI TEHNIK ORODJAR - M/t ORODJAR: IZDELAVA UTOPNIH. PREBI JALNIH. OBREZILNIH. KALIBRIRNIH IN OSTAUH ORODU ..„ DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 2.2.2009; MAROVT PROL ZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O, STRANICE 55,3206 STRANICE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIAUST - M/t PRIDOBIVANJE IN OBDELAVA NAHOČIL PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, SKLEPANJE POSLOV, UREJANJE POSTOPKOV PRODAJE. LOGISTIKE, OBUKOVANJE POSLOVNIH RAZMERU. TRŽNE KOMU-NIKACUE DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 28.1.2009: KOPLAST EKSTRUZUA IN KONFEKCIJA. D.0.0, SLOVEN-SKE KONJICE TOVARNIŠKA CESTA 2. 3210 SLOVENSKE KONJICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČ - M/t TEHNIČNO VODENJE DEL NA OBJEKTIH, NEODLOČEN ČAS. 29.17009; KONGRAD GRADBENO. OBRTNO. INSTALACUSKO IN PROIZVODNO PODJETJE 0.0, TOVARNIŠKA CESTA 3.3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PBI CELJu" ZIDAR ZIDAR - M/t ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 177.2009; GMS MEDVED. STORITVENO PODJETJE D.0.0, DOLGA GORA 15. 3232 PONIKVA KMETOVALEC VOZNIK TRAKTORJA - M/t OPRAVUA KMEIUSKA DEU S TRAKTORJEM, NE00L0ČEN ČAS. 7.2.2009; MEJA KME-TUSKO PODJETJE ŠENTJUR. O.D, CESTA LEONA DOBRU TINŠKA 3.3230 ŠENTJUR SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VOZNIK TRAKTORJA - M/Ž; OPRAVUA KMETUSKA DEU 5 TRAKTORJEM. NEDOLOČEN ČAS, 777009; MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR. D.O.. CESTA LEONA DORRD TINŠKA 3.3230 ŠENTJUR EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIAUST ZA PODROČJE GRADBENIŠTVA - M/t PRIDOBIVA DELO NA PODROČJU SLOVENUE: SPREMUA JAVNE RAZPISE. PRIPRAVUA DOKUMENTACIJO IN SE JAVUA NA POVPRAŠEVANJA. SESTAVUA PONUDBE ZA IZVAJANJE DEL NA PODROČJU SANACUE OBJEKTOV, VRTANJA IN REZANJA BETONA NA VEČJIH GRADBIŠČIH, CESTAH IN VINDUSTRUSKIH OBJEKTIH. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 29.1.2009; GMS MEDVED. STORITVENO PODJETJE 0.0.0, DOLGA GORA 15.3232 PONIKVA STROJNI TEHNIK UPRAVULEC CNC STROJEV - M/t PRIPRAVUANJE CNC STROJEV IN OBDELOVANCA. PROGRAMIRANJE IN TESTIRANJE DELOVNEGA PROGRAMA. KONTROLA OBDELOVANCA Z MERILNIM ORODJEM IN KOREKCIJA NASTAVITEV, IZVAJANJE RAZREZA. BRUŠENJA PO TEHNOLOŠKEM POSTOPKU: DOLOČEN ČAS, 1 MESEC. 28.1.2009; TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV. D.0.0, PLANINA PRI SEVNICI 41 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIAUST DRUŽINSKE AU ŠOLSKE MEDICINE AU PEDIATER AU ZDRAVNIK Z UCENCO ZA DELO V DRUŽINSKI AU ŠOLSKI AMBULANTI - M/t ZDRAVNIK V AMBULANTI DBUŽINSKE MEDICINE IN DELO V NMP IN DEŽURNO SLUŽBO. NEDOLOČEN ČAS. 9J7009: ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK BREZ SPEC1AUZACUE Z LICENCO - M/t ZOBOZDRAVNIK V AMBULANTI ZP PLANINA PRI SEVNICI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 6.37009: ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH* OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACUE - M/t DELO Z TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, DELO NA TERENU. NEDOLOČEN ČAS. 522009; KIT-AK. GRADNJE D.0.0, STRANJE 23 B. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAM AVTOELEKTRIKAR AVTOELEKTRIČAR - M/t POPRAVILA TOVORNIH VOZIL DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 31.17009: MAB TRAN-SPORT. PREVOZNE STORITVE D.0.0, KIDRIČEVA UUCA 52 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC PRODAJA ZAVES - M/t PRODAJA METRSKEGA BLAGA. ZAVES IN OTROŠKIH OBLAČIL TER SVETOVANJE DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 62.2009; TTZA, PROIZVODNJA OBLAČIL 0.0.0, PREŠERNOVA ULICA 28,3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR NATAKAR - M/t STREŽBA HRANE IN PUAČ. DOLDČEN ČAS, 12 MESECEV. 8.27009; GOSTILNA MAU RAJ. JERGOVANA GOBEC. S.P.. CELJSKA CESTA 43.3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR - M/t STREŽRA PUAČ. NEDOLOČEN ČAS. 31.17009; BAR PALMA CVETKA LUPŠE S.P.. BISTRICA OB S0TU4A. 3256 BISTRICA OB SOTU KUHAR KUHAR - M/t KUHANJE MAUC, KOSIL IN JEOI PO NAROČILU TER PEKA PIZZ. NEDOLOČEN ČAS. 29.17009; ELKOSTROJ IN GOSTINSTVO ZDENKO MAJCENIČ S.P.. CESTE 15.3252 ROGATEC KUHAR - M/t SAMOSTOJNO KUHANJE. NEODLOČEN ČAS, 2.2.2009: QUALITA, TRGOVINA IN STORITVE. D.0.0, ŠLANDROVA ULICA 26.3250 ROGAŠKA SUTINA GRADBENI DELOVODJA DELOVODJA NA GRADBIŠČU - M/t RAZPOREJANJE IN ORGANIZACIJA DEU NA GRADBIŠČU. NABAVA MATERIALA. VODENJE GRADRENIH EVIDENC. NEDOLOČEN ČAS. 2.2.2009: KITAK, GRADNJE D.O.O, STRANJE 23 B. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA NK OEUVEC - M/t MONTAŽA. PO PDTREDI MALO VARJENJA - DELO NA NIZOZEMSKEM, 00L0ČEN ČAS. 9 MESECEV. 28.1.2009: VEMITA, STORITVE IN TRGOVINA. D.0.0, ŠALEŠKA CESTA 19.3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRODAJALEC V TOMAS SPORTU - DELOVNO MESTO V VELENJU - M/t STROKOVNO SVETOVANJE KUPCEM SKRD ZA UREJEN DELOVNI PROSTOR. REGALE PRU DAJNE POLICE, NAPOLNJENE POUCE _ NEDOLOČEN ČAS. 28.1.2009; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.0.0, DUNAJSKA CESTA 21.1000 UUBUANA SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA ADMINISTRATOR - BLAGAJNIK - M/t VSA POTREBNA ADMINISTRATIVNA DEU V TRGOVINI (KNJIŽENJE PREJEMNIK USTOV, ANALIZE PRODAJE...) DELO NA BU-GAJNI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE 29.1.2009: JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE. D.0.0. UŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE1 B. 3241 PODPLAT POSLOVODJA TEHNIČNEGA ODDELKA - M/t NABAVA. PREVZEMI, SKLADIŠČENJE, VODENJE CELOTNEGA TEHNIČNEGA ODDELKA TER VODENJE ANAUZ PRODAJE. POSPEŠEVANJE PRODAJE SKRB ZA RACIONALNO ZALOGO BLAGA, VODENJE ZAPOSLENIH NA TEM ODDELKU -.NEDOLOČEN ČAS, 29.17009; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE D.0.0. UŠE 1/B. PODPUT, LAŠE 1 0.3241 PODPLAT SVETOVALEC/KA KAPITALSKIH NALOŽB - M/t SVETOVA-NJE ZNANIM STRANKAM NA TERENU. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2222009; ZM PROVIOUS. DRUŽRA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.0.0, ŽELEZNIKOVA UUCA 4.2000 MARIBOR STROJNIK GRADBENE MEHANIZACUE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACUE - M/t VOŽNJA UPBAVUANJE IN BELO Z BAZNIMI GRADBENIMI STROJI: (BAGER. BULDOŽER. VAUAR, FINIŠER). DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 30.1.2009: PUP PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA. O.D, KOROŠKA CESTA 40 A. 3320 VELENJE ELEKTROMONTER ELEKTROMONTER - M/t ELEKTRO MONTAŽA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 1922009: ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV. D.0.0, PREŠERNOVA CESTA 9 R. 3320 VELENJE MESAR MESAR - PRODAJALEC - M/t PRODAJA. NABAVA. PRE VZEM SKLADIŠČENJE MESA. MESNIH IZDELKOV TER OSTALEGA TRGOVSKEGA BUGA, SKRB ZA ČISTOČO IN HIGIENO ODDELKA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 22.2.2009: JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE 0.0.0. UŠE 1/B, PODPUT. UŠE 1 B. 3241 PODPUT KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/t KUUČAVNIČAR. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 19.2.2009; ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV. D.O.O, PREŠERNOVA CESTA 9B, 3320 VELENJE AVTOMEHANIK KONTROLOR NA TEHNIČNIH PBEGLEDIH - M/t TEHNIČNI PREGLEDNIK - KONTROLOR NA TEHNIČNIH PREGLEDIH VOZIL NEDOLOČEN ČAS, 28.1.2009; A. M. MIKUVC TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0, NIZKA 21. 3332 REČICA OB SAVINJI PRODAJALEC PB00AJA1EC TEHNIČNE STROKE - M/t PRODAJA. NABAVA. PBEVZEM. SKLADIŠČENJE. SPOZNAVANJE TEHNIČNEGA BLAGA. RAZVOZ. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE- 29.17009; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE 0.0.0. UŠE 1/B. PODPLAT. LAŠE 1 B. 3241 PODPUT FRIZER FRIZER - M/t OPRAVUANJE VSEH FRIZERSKIH DEL DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 31.1.2009: FRIZERSKI STU DID BOOM. VANJA DOBNIK S.P, ŠALEŠKA CESTA 19 A, 3320 VELENJE FRIZER - M/t DELO V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 30.1.2009; FRIZERSKI SALON ŠPICA. ALENKA ZALURERŠEK S.P.. KOROŠKA CESTA 17, 3325 ŠOŠTANJ KUHAR KUHAR - M/t SODELOVANJE PRI PRIPRAVI IN PRIPRAVA JEDI V KUHINJI PODJETJA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 822009: REDNAK PROIZVODNJA IN TRGOVINA. D.0.0, FLORJAN 37. ŠOŠTANJ. FLORJAN 37.3325 ŠOŠTANJ KUHAR - M/t KUHANJE MAUC. KOSIL A U CARTE NEDOLOČEN ČAS. 29.17009; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE- HOTEU ŠTORMAN. RIMSKA CESTA 10.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA SODELAVEC NA PODROČJU INFORMATIKE - M/t NAČRTOVANJE OZ. MODELIRANJE RAZVOJ. PROGRAMIRA NJE NADGRAJEVANJE TESTIRANJE. ODPHAVUANJE NAPAK V PROGRAMSKI REŠITVI IN NJENIH INSTALACIJAH DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.27009: TELAPO-US. PODJETJE ZA RAZVOJ NAPREDNIH REŠITEV. O.OJI, PREŠERNOVA CESTA 10.3320 VELENJE DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) DIPL INI EL TEH. - AVTOMAT1ZACUA - M/t' PROJEKTIRANJE IND. AVTOMATIKE DOLOČEN ČAS. 3 MESECE 19.2.2009: ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV. D.0.0, PREŠERNOVA CESTA 9 B. 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/t STREŽBA HRANE IN PUAČ. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 7.2.2009; PIVNICA METKA JERNEJ KU HAR S.P, VEUKA PIREŠICA 36 B. 3310 ŽALEC DELAVEC BREZ POKUCA KROVEC - M/t POMOŽNA DEU PRI OBNOVI STREH IN OSTREŠU. DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 12.2.2009; TE- SARJI TESARSTVO. KROVSTVO, STAVBNO KLEPARSTVO, ZAKLJUČNA DEU V GRADBENIŠTVU, TRGOVINA D.O.O, P0ND0R7A, 33D4TAB0R KROVEC KROVEC - Mi/t KROVSKA DEU, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 12.2.2009: PLOHL KROVSKA DEU. STORITVE IN TRGOVINA D.0.0, LOČICA OB SAVINJI 561.3313 POLZELA TESAR TESAR - M/t TESARSKA DEU. NEDOLOČEN ČAS. 28.17009: GRADIKDM GRADBENO PODJETJE 0.0.0, UUCA IVANKE URANJEK 1,3310 ŽALEC ZIDAR ZIDAR - M/t ZIDARSKA DEU NEDOLOČEN ČAS. 28.17009; GRADIKDM GRADBENO PODJETJE 0.0.0, UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA V0ZIU - M/t PREVOZ IN RAZVOZ TOVORA PO GRADBIŠČIH. NEDOLOČEN ČAS. 28.1.2009; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.0.0, UUCA IVANKE URANJEK 1.3310ŽALEC GRADBENI DELAVEC GRADBENI OEUVEC - M/t ENOSTAVNA DEU V SKUPINI. NEDOLOČEN ČAS. 28.1.2009; GRADIKOM GRADBENO POD JETJE D.0.0, ULICA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC UPRAVUALEC LAHKE GRADBENE MEHANIZACUE STROJNIK LAHKE GRADBENE MEHANIZACUE - M/t LAŽJA VZDRŽEVALNA OEU NEDOLOČEN ČAS. 28.1.2009; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.0.0, UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC STROJNIK GRADBENE MEHANIZACUE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACUE - M/Ž; IZKOPI. ZASIPI. NAKUDANJE NA ODPRTEM TERENU. NEDOLOČEN ČAS. 28.17009; GRADIKOM GRADRENO PODJETJE D.0.0, UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/t STREŽBA HRANE IN PUAČE DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 822009; ZLATI TAORUS PROIZVODNJA IN STORITVE D.0.0, LEVEČ 40.3301 PETROVČE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA URADNIK ZA ZAVAROVALNIŠTVO - M/t POMOČ PRI SKLEPANJU ZAVAROVANJ, ADMINISTRATIVNA DEU, NEDOLOČEN ČAS, 8.2.2009; SKLEPANJE ZAVAROVANJ. ALMA MATJAŽ RASLE S.P.. KAMENČE 7. 3314 BRA-SLOVČE KUHAR KUHAR - PICOPEK - M/t KUHANJE MAUC. KOSIL A U CARTE. PEČENJE PIC, NEDOLOČEN ČAS. 29.17009; ANTON ZVONE ŠTOBMAN S.P. - GOSTILNE - HOTEU ŠTORMAN. RIMSKA CESTA 10.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI KUHAR - PICOPEK - M/t SAMOSTOJNA PRIPRAVA MAUC. PIC IN JEDI PO NAROČILU. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 8.2.2009: ZUT1 TAUBUS PROIZVODNJA IN STDBITVE D.0.0.. LEVEČ 40,3301 PETROVČE KOHAR - M/t SAMOSTOJNO KUHANJE MAUC. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 7.2.2009; PIVNICA METKA JERNEJ KU HAR S.P., VEUKA PIREŠICA 36 B, 3310 ŽALEC PRODAJALEC PRODAJALEC V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI - M/t DELO NA BLAGAJNI, ZLAGANJE BUGA NA POUCE, STREŽRA STRANK V DELIKATESI, SKRB ZA ČISTOČO. DELO JE V BRASLOVČAH: NEDOLOČEN ČAS. 4.2.2009: PAUER TRGOVSKO PODJETJE D.0.0, BRASLOVČE BRASLOVČE 26. 3314 BRASLOVČE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK. SERVISER - M/t IZVAJANJE SERVISNIH DEL IZ PROGRAMA DELODAJALCA. PREJEM OBVESTIL O VGRADNJI. GARANCIJSKIH POPRAVIUH IN ZAMENJAVI. DIAGNOST1CIRANJE NASTAVLJANJE, VZDRŽEVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK NA DEUH IN SKLOPIH TER CELOTNEM SISTEMU. POPRAVIUV IN IZVEN GARANCU-SKEGA ROKA. VODENJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA REZERVNIH DELOV. ODČASNO OPRAVUANJE DEL PRI MONTAŽI, IPD. NEDOLOČEN ČAS. 31.1.2009; MATJAl MONTAŽA, ZASTOPANJE IN POSREDOVANJE D.O.D, PETROVČE 115 B. 3301 PETROVČE GRADBENI TEHNIK GRADBENI DELOVODJA - M/t VODENJE SKDPINE NA GRADBIŠČU. RAZPOREJANJE DELOVNE SILE NEDOLU ČEN ČAS. 28.17009; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE Dm. UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC OBRAČUN GRADBENIH DE - M/t KOMPLETNI OBRA ČUN OBJEKTA. BRANJE PROJEKTOV. NEDOLOČEN ČAS. 28.17009; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.0.0, UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC EKONOMSKI TEHNIK ADMINISTRATIVNA DEU - M/t PISARNIŠKA DEU DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 30.1.2009; KROIS IN SINOVI. ZASTOPSTVA. TRGOVINA IN SERVIS. DM, ARJA VAS 102,3301 PETROVČE INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA - M/t VOĐENJE IN IZVAJANJE DEL GRADBIŠČA, NEDOLOČEN ČAS, 28.1.2009; GRADIKOM GRADDENO PODJETJE D.0.0, UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC PROJEKTANT SODEUVEC - M/t IZOEUVA PROJEKTNE DOKUMENTÄRE ČISTILNIH NAPRAV IN KANALIZACIJ. NEDOLOČEN ČAS. 31.17009; HAS1AUER PROJEKTIRANJE IN SVETOVANJE. D.0.0. GRIŽE ZARUKOV1CA 87. ZABUKOV1CA 87.3302 GRIŽE INŽENIR GRADBENIŠTVA PROJEKTANT- M/t PROJEKTIRANJE ČISTILNIH NAPRAV IN KANAUZACU. NEDOLOČEN ČAS, 31.17009; HASUU ER PROJEKTIRANJE IN SVETOVANJE. D.O.O. GRIŽE, ZABUKOVICA 87.3302 GRIŽE GRADBENI INŽ. AU GRADBENI TEHNIK S STROKOVNIM IZPITOM ZA ODGOVORNEGA VODJA DEL V SKLADU Z ZAKONOM O GRADITVI OBJEKTOV AU ENAKOVREDNIM PREDPISDM, ČLANSTVO V INŽENIRSKI ZBORNICI V RS - M/t NADZOR IN VODENJE GRADBIŠČ. VODENJE GRADBENIH DNEVNIKOV IN KNJIG OBRAČUNSKIH IZ-MER. NEDOLDČEN ČAS. 31.1.2009; PREVOZI IN SPLOŠNA GRADBENA DEU EMIL GROBELNIK S.P, PEBNOV017 A. 3310 ŽALEC Št. 7 - 27. Januar 2009 m m III NOVI TEDNIK iM)wotednik Obvestilo naročnikom Novega tednika! Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celie - 'j'; aiB« 5 c-»: jsg cjf» SffSif ' ztf^zji - S Izkoristili Izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. Neizkoriščene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto! [z|p|o] ZPO Celje, Dečkova cesta 1, 3000 Celje objavlja javni razpis za oddajo poslovnega prostora Casablanca v najem. Razpis je objavljen na spletnih straneh ZPO Celje www.zpo.si, v rubriki »aktualno«. Ponudbe interesentov morajo biti poslane priporočeno po pošti na naslov ZPO Celje, Dečkova cesta 1, 3000 Celje, z oznako »PRIJAVA NA RAZPIS Casablanca - NE ODPIRAJ!« najkasneje do 19. 2. 2009. IJ VOZILA PRODAM ODLIČNO ohranjen osebni ovto Citroen ax prodom. Telefon 5484-288. 369 KUPIM KAKRŠNO koli osebno vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 361-304. es MulMMI PRODAM TRAKTOR Imt 560, s kabino, registriran, kompresor, servo volan, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 325 PRODAM SUHA DRVA, cena 50,00 eur/m, 041634940 Franc Camloh s.p., Laško VAKUUMSKO črpalko, malo rabljeno, za servisiranje hladilnih sistemov, manometre in manjšo varilno garnituro, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 372-378. L 26 TRAKTOR Imt 567, letnik 1984, prodom. Telefon 041 706-975. 349 TRAKTOR Univerzo! 640 dtc, leto izdelave december 2006, prvi lastnik, vreden ogleda, prodam. Telefon 041 981-908. 363 KUPIM RABLJENO stružnico za kovino kupim. Telefon 041 97M68. 323 POSEST KUPIM ZIDANICO ali vikend, lahko zapuščen, lokacija Celjeokolica do 25 km, plačilo gotovina približno 50.000 EUR, vpisan v ZK, ni agencija, kupim. Telefon 031 400-673. 6134 NAJAMEM HIŠO v okolici Vojnika ali Ljubečne najamem. Redna najemnina. Telefon 041 843-904. 239 H,fflfflj PRODAM DV0S08N0 stanovanje (pritličje), v centru Šentjurja, prodamo. Telefon 070 848-207. Š20 CEUE, Nušičeva. Enosobno stanovanje, 3. etaža, dvigalo, 43 m2, prodam za 61.000 EUR. Telefon 041 251-002.329 ODDAM PRENOVLJENO stanovanje, 94 m2, Ljubljon-ska 6, Celje, 1. nadstropje, oddam. Telefon 041 971-824. 248 GARSONJERO v Novi vasi, Pod gabri 1,33 m2, oddam v najem. Telefon 5808-128. 348 DVOSOBNO stanovanje v Celju, Nova vas, oddam v najem. Telefon 041 208-862. 367 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! ITAKOJŠNJE IZPLAČILO! Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev.! PREVERITE! PE MARIBOR. Partizanska 5 tel: 08 200 16 20. 040 633 332 PE CELJE. Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30, 040 633 334 I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.l Dunajska 22, 1000 Ljubljana | PRODAM KUHINJO, elemente, štedilnik, 2 + 2, pralni stroj, sušilni stroj, hladilnik, zamrzovalno omaro, skrinjo, postelje + jogi, prodam. Telefon 040 869-481. n ODDAM OMARO in regal za dnevno sobo, v sivi kombinaciji, oddam. Telefon (03) 5488-133,040959-980. 366 PRODAM PRODAM DIAT0NIČN0 harmoniko Rutar, durih C, F, Be, prodam, ru. Telefon 041 372-378. L 26 * ********************** C V iSfPU: fci'lL;* * im ■cAi7n vrnn v r \ ' J ! >l!i h m) i 4 W-J Ü fc IZBIRAMO PRVI NARODNOZABAVNI ANSAMBEL S POMOČJO POSLUŠALCEV IN BRALCEV WWW.radiocelje.com radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz ^Prodajate (ne)premičnino? i, da Je Vaš oglas bolj viden? Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir! MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm) > O JS « Oš £ "S T5 ** s 7,1 •. M A J|FS prilogo TV-OKNO! jl Vsak petek 48 barvnih strani televiiijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik podpis: za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika MOŠKI, star 55 let, dobro situiran, želi spoznati resno žensko, staro do 52 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro RESNAZVEZA. Sie ŽELIM spoznati mamico, vdovo ali ločenko za sprehode ali skupno življenje. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro JAZ IN TI. 316317 MOŠKI, 53/175/72, nealkoholik, želim po tej poti spoznati žensko za resno zvezo. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro BLIŽA SE POMLAD. 337 Ženitna posredovalnica za vse osamljene >7-26-319. 031 505-495 Leopold Orešnik s p, Prebold Brezplačna posredovanja za ženske do 46 let. Posredovalnica 03 57-26-319, 031 836-378 Leopold Orešnik s.p.. Prebold Kontakt: 041-625-913 ali 041-322-889 A6M NEMEC d.0.0. ZAPOSLI - natakarja -vodjo gostinskega objekta ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame in babice DANICE POKORNY iz Vegove ulice 14 v Celju (26.12.1924-12.1.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje in darovano cvetje. Zahvala tudi kolektivu Pošte 3102 Celje za nesebično pomoč in gospodu patru Marjanu za opravljen cerkveni obred. Sin Sašo z družino 335 Srce je dalo vse, kar je imelo. Vse, kar nam je ostalo, je spomin na trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Svečke, ki ti jih bomo prižigali, so trenutki, ki jih bomo preživeli s teboj. ZAHVALA ob izgubi drage žene, mame, babice in prababice MARIJE LEŠER z Lopate 50 (17.1.1924 - 8.1.2009) V takšnem trenutku ni dovolj beseda HVALA. Veliko ti pomenijo ljudje, ki sočustvujejo s tabo, ti pomagajo tako ali drugače. Zato se iskreno zahvaljujemo hematološkemu oddelku bolnišnice Celje, dr. Vuč-koviču in dr. Nataliji Koren za vso skrb in pomoč pri zdravljenju v času njene bolezni, tekstilni tovarni Ju-teks Žalec in PGD Lopata za darovano cvetje. Hvala družini Senica, ge. Zinki Krajne in Barbari Novak za vso podporo in pomoč. Hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovane sveče, vsem, ki ste izrazili ustno ali pisno sožalje. Hvala g. župniku Srečku Hrenu iz župnišča Nova vas za lepe misli in pogrebni . obred, Marini Srebočan za neizmerno čustven govor ter pogrebni službi Veking za svetovanje in organizacijo pogreba. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: mož Franci, hčerke Slavica, Marinka in Cvetka z družinami, brat Franci, vnuki in pravnuki 315 IŠČEM delo: čiščenje stanovanj, stanovanjskih hiš, likanje. Sem zanesljiva, natančna, poštena. Telefon 041 857-309. 344 AGM NEMEC d.0.0. ZAPOSLI -gradbenega delavca (tesar, zidar) -gradbenega inženirja MEDICINSKA sestra, 46 let, prijetne zunanjosti, vitka, želi prijatelja do 61 let. Telefon 041 248-647, Agencija Alan. 347 I Kontakt: 041 -625-913 ali 041-322-889 KOMISION, trgovina na drobno z rabljenim blagom. Prodajamo: usnjene in krznene jakne, otroško opremo, glasbene stolpe, televizorje, DVD-je, videorekorderje, male gospodinjske aparate itd. Sprejemamo v komisijsko prodajo. Euro-Mild, Dragan Milenkovič, s. p., p. e. Cankarjeva 2, Celje, telefon 04141S412. n GMT D.0;0. TRGOVINA AVTOPLUS. GAJI 36, 3000 CEUE zaposli - SKLADIŠČNIKA - PRODAJALCA Vloge pisno na naš naslov! Podjetja z novim letom sprejme urejene in ambiciozne osebe za dalo v marketingu. Možnost redne zaposlitve. Informacije od 800 do 14.30 Jakoma d.oji. Mariborska c. 44.3000 Celje. Tel: 03 425-61-50. 32-letna mamica, poštena, doma med Celjem in Šentjurjem, želi prijatelja. Telefon 041 248-647, Agencija Alan. 347 ZAPOSLITEV IZDELAVA nizkoenergetskih masivnih lesenih hiš po naročilu. Miroslav Marguč, s. p., Kajuhova ulica 6, 3210 Slovenske Konjice, telefon 040 615-066. n ZALOGOVN1K, 1.0001, s solarnim izmenjevalcem, s kompletno izolacijo in dostavo. Uroš Premik, s. p., Migojnice 4 a, Griže, telefon 041 628-666. ž 12 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. 0. 0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 370 ■v radiocelje *Ä» 951 ,5-' 100-3 ,0-' "HI AGM NEMEC d.o.o. ZAPOSLI - strojnika gradbene mehanizacije - voznika kamiona - mehanika tovornih vozil in gradbene mehanizacije Kontakt 041-625-913 Št. 7 - 27. Januar 2009 m - Z^tKl/WwlV-frf ti_Z g^tm^wttv-frf t L Po 70 letih spet skupaj Jubileji so vedno priložnost za obujanje spominov in organizacijo takšnih ali drugačnih praznovanj. Že lep čas je v navadi, da se srečujejo tudi nekdanji sošolci, pred kratkim pa so jubilej obeležili nekdanji učenci preboldske šole, ki so v šolske klopi sedli pred 70 leti. Srečanje je organizirala Marija Ana Petek. Od 41 učencev, ki so leta 1938 tvorili dva razreda »šentpavelske« oziroma preboldske šole, se je srečanja udeležilo 19 nekdanjih sošolcev. Večina jih živi v občini Prebold ah drugih krajih Savinjske doline, tako da se srečujejo tudi ob drugih priložnostih. Tako kot običajno tudi na tem srečanju ni manjkalo obujanja spominov na čas, ko so osvajali znanje in si začrtali poklicno pot. Razšli so se z odločitvijo in obljubo, da se prihodnje leto spet srečajo, saj biološka ura vse bolj hitro bije in je zato vredno izkoristiti čas, ki jim je še na voljo. DN Za spomin še skupinska slika nekdanjih sošolcev Polzelanka Slovenka leta Foto: SHERPA Zakonca Rukav med ponovno zaobljubo Od peciva do križank in pesmi Pred kratkim sta zlati jubilej oziroma zlato poroko praznovala tudi zakonca Rukav iz Prebolda. Civilni obred sta opravila preboldski župan Vinko Debelak in mati-čarka Darja Felicijan. Cerkveni obred so pripravili v župnijski cerkvi sv. Pavla v Preboldu, kjer je zlato poročno mašo bral domači župnik Damjan Ratajc. Franc se je rodil leta 1931 v kraju Dobrovce na Dravskem polju v družini s šestimi otroki. Mladost je preživel na manjši kmetiji s sestro in z dvema bratoma. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, po končanem šolanju in zaposlitvi pa je v Mariboru spoznal ženo Marijo. Ta se je rodila leta 1936 v kraju Drakovci pri Mali Nedelji v družini s petimi otroki. Po poroki sta ostala v Mariboru, kjer se je na poti v službo Franc ponesrečil in se po daljši rehabilitaciji invalidsko upokojil. Leta 1973 se je družina preselila v Tabor v Savinjsko dolino, kasneje pa v Prebold. Kot starša sta poskrbela za varno in prijetno družinsko gnezdo za svoje štiri otroke, Marico, Braneta, Janeza in Marijo, ki so si ustvarili svoje družine v Savinjski dolini. Njuno jesen življenja poleg sinov in hčera razveseljuje tudi sedem vnukov. Zakonca se vsakič veselita srečanja z otroki in vnuki in takrat skoraj obvezno Marija kaj dobrega speče. Franc rad bere, rešuje križanke, piše kroniko, verze in pesmi in si tako zapolnjuje jesen življenja. DN Med odmevnejšimi prireditvami, na katerih izbirajo različne osebnosti leta, je akcija revije Jana, ki izbira Slovenko leta. V četrtek so ta laskavi naslov podelili pesnici, pisateljici, novinarki, urednici in pedagoginji Neži Maurer, rojeni v Podvinu pri Polzeli, ki je na svoj rojstni kraj ohranila izjemno lepe spomine. 78-let-na Maurerjeva, ki jo poznamo predvsem kot pesnico, zdaj živi v Kranju, pogosto pa gostuje na različnih prireditvah v Savinjski dolini. US, foto: TT Slovenka leta Neža Maurer