-*.    190   x-
Zadnji cvet.
Ko mi nekdaj jesenska slana            Od juga lahni dih prispejc,
poslednjo ro&o zamori,                       dreves vrhovi zašumf,
srce povpraicvaio bode:                     v objemu družijo se vcjc —
Kje neki cvet se ie dobif                  o davnih dnevih govori . . .
Kje neki pai srce bi nailo                Kakbr da svet v slovo poljublja,
jesenske lase U cvetov,                      tako prihaja noini hlad,
da s njimi si ovenla grobe              za soteo solza se izgublja —
prckrasnik pmnltutatiskik dnov?,..     minila lcpa je pomlad! —
In kadar mlado jutro vstant, ves svet bo v beli prt odet . . . O, z Bogom, />isanc poljane, o, z Bogom, vrta zadnji cvet! —
Bogomila