Glasnik SED 19 (1979) 2
47
krivdi redakcije skrajšan in z napakami, kar je avtor pozneje ostro kritiziral (SE 18—19/1966).
Na področje etnološke kartografije je posegel Vilko Novak, ko je sestavil slovenske vprašalnlce za Etnološki atlas Jugoslavije (Poskusna vprašalnica 1963, Vprašalnica I 1963, II 1965, III 1966, IV 1967). Sodelovat Je pri izdaji osmih poskusnih kart In dolgo let organiziral delo v Sloveniji. Bil je član komisije za etnološki atlas Jugoslavije in njen poverjenik za Slovenijo od 1962 do 1975.
Obsežen del razprav profesorja Vilka Novaka je namenjen analizi posameznih raziskovalcev na etnološkem področju In krajšim zgodovinskim pregledom, kar je nedvomno pomemben prispevek k poznavanju stroke, dokler nimamo celovitega prikaza razvoja etnologije pri nas. Obširno je pisal o prekmurskih rojakih: Jožefu Košiču (Razprave IV, SAZU, razred za filološke in literarne vede, 1958), Avgustu Pavlu (Razprave VII, SAZU, razred za filološke in literarne vede, 1970); začetnikih etnologije: Antonu Tomažu Linhartu (Traditiones 2/1973), Balthasarju Hacquetu (Traditiones 3/1974), Emilu Korytku (Traditiones 1/1972); o poznejših raziskovalcih: Matiji Murku (SE 14/1961), Francetu Kotniku (SE 5/1952), Janezu Trdini (Mengeški zbornik II); raziskovalcih na neevropskih območjih Frideriku Baragi in Francu Pircu (Anthropos 65/1970, uvod v Baragovo knjigo Zgodovina, značaj, nravi in šege severnoameriških Indijancev, Celje 1970).
Med zgodovinskimi pregledi je potrebno omeniti prikaze slovenske etnologije med 1920 in 1960 (Zeischrift fur slavische Pfilologle, Berlin 30/1962), raziskovanja slovenskega ljudskega pesništva od 1920 do 1959 (Zeitschrift fur slavische Pfitologie, Berlin 29/1960), etnologije na univerzi (Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, 1969), Delež Slovanov v raziskovanju slovenske ljudske kulture (SR 19/1971), Madžarski spisi o ljudskem življenju v Prekmurju (Traditiones 4/1977).
Celotno delo profesorja Vilka Novaka obsega okoli 150 važnejših bibliografskih enot s področja etnologije, okoli 40 enot s področja slovstvene in kulturne zgodovine ter jezikoslovja in okoli 200 krajših člankov, ocen in prevodov, ki so bili objav-Ueni v številnih periodičnih publikacijah in dnevnem časopisju.
Vse to delo profesorja Vilka Novaka je bilo vrsto let tesno povezano z vzgojo etnoloških kadrov na fakulteti. Pri njem je diplomirala večina sedanjih etnologov, bil je mentor petim doktorjem znanosti
dvema magistrama, vodil je podiplomski študij na etnologiji, kjer je do zdaj končalo Študij pet kandidatov.
S svojo široko razgledanostjo je veliko dal vsakomur, kdor je bil s srcem pri stroki. Bil je kritičen
nedelavnosti in površnosti, a dopuščal In cenil le delo vsakogar, tudi če je imel drugačen pogled na predmet in usmeritev stroke.
Rast vsake stroke temelji na vsem pozitivnem, kar je bilo v njej narejenega v preteklosti in delo Profesorja Vilka Novaka predstavlja v slovenski etnologiji prav gotovo zelo pomemben delež. Vsi študentje in sodelavci, ki cenimo njegovo delo, mu želimo ob jubileju vse najboljše.
Duša Krnel-Umek
80 let
akademika dr. Dušana Nedeljkoviča
večkratnega predsednika "Saveza udruženja folklorista Jugoslavije" in dolgoletnega predsednika "Udruženja folklorista Srbije" so slavili v Beogradu 11. maja 1979 v klubskih prostorih "Srpske akademije nauka i umetnosti".
Poleg velikega števila članov srbskega društva so prišli tudi zastopniki vseh drugih republiških društev, strokovnih ustanov in ugledni strokovnjaki s področja etnološke stroke. Po uvodnem pozdravu Milice llijin, ki je bila kot zvezna tajnica vrsto let ožja sodelavka slavijenca in je zdaj vodila proslavo, je spregovoril o detu prof. Nedeljkoviča dr. Slobodan Zečevič. Na kratko je orisal njegovo življenjsko pot in izčrpno prikazal njegove zasluge za jugoslovansko etnologijo, ki je le eno od območij, za katera se slavljenec zanima od mladosti. Podčrtal je njegova prizadevanja za uveljavitev naše stroke v javnosti, doma in na tujem. Ne samo, da je dr. Nedeljkovič napisal vrsto obsežnih razprav in sodeloval na kongresih z načelnimi referati, vedno je skrbel, da bi bila naša etnologija v skladu s potrebami časa, da bi Idejno in metodološko ne zaostajala, marveč vselej spremljala sočasna dogajanja. Njegova posebna skrb pa velja zveznemu glasilu "Narodno stvaralaštvo — folklor", ki mu je urednik od začetka, tj. skoraj 20 let, in bi ga brez njega zagotovo ne imeli več.
Za dr. Zečevičem so se priglasili k besedi še nekateri drugi udeleženci proslave in z raznih vidikov orisali, koliko dolguje jugoslovanska folklor istika jubilantu. Nazadnje so mu čestitali tudi zastopniki republiških društev, želeč mu še naprej trdno zdravje, duševno svežino ter moč za uresničitev začrtanih nalog in želja. Slavljenec se je zahvalil v daljšem govoru, ki je izzvenel v nekakšen delovni program in v upanje, da se mu še ne bo treba tako kmalu umakniti z območja stroke, ki mu je pri srcu.
Po uradnem delu so beograjske kolegice poskrbele za skromen prigrizek, prav tolikšen, da je nastalo- sproščeno razpoloženje in se je proslava spremenila v prijetno družabno srečanje predstavnikov različnih vej stroke, različnih generacij in z različnih koncev Jugoslavije, ki pa so vsi delavci na istem strokovnem polju.
Ko zaključujemo to poročilo, izrekamo slavljencu še enkrat svoje želje, da bi mu bila bodoča leta lepa in tako plodna kot so bila minula.
ZK
Letos je praznoval svojo 60-letnico dr. Milko Matičetov, višji znanstveni svetnik Inštituta za slovensko narodopisje prt SAZU. Uredništvo Glasnika SED mu čestita k jubileju in mu želi še veliko kraševske trdoživosti!