St. 239.
V Ljubljani, petek dne 18. oktobra 1918.
Leto II.
NAPREJ
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak rinn popoldne.
Cr«dnIitT* Ib B|>r«Tnttt»o * Ljubljani, Franči&kaunk* ulic* itev. 6, L nadtO.
Učiteljska tiakarna.
Rmrointna: po poSti t dostavljanjem na dom ra celo leto K 42 —. za pol leta K 21—, ta četrt let* K 10-50, m mesec K 3'50. Za Neuičijo celo leto K *6, »a oatalo tujino in Ameriko K 54.
Interail: Knostopca petit vrstica 30 ▼; pogojen proator KI'—; ra7,frlasi in potiana Tr«tica po 60 ▼; večkratne objave po dogovoru primeren popuat
Reklamacije ta u»i ■<> poštnine proale.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Cesarjev manifest narodom.
Mojim zvestim avstrijskim narodom!
Odkar sem zasedel prestol, stremim neomajno za tem, da bi vsem Svojim narodom priboril zaželjeni mir ter narodom Avstrije kazal poti, po katerih bi brez zaprek in sporov blagovito razvili moč svoje narodnosti in jo mogli uspešno uporabljati za svojo duševno in gospodarsko blaginjo.
Strašna borba svetovne vojne jc doslej ovirala mirovno delo. Junaštvo in zvestoba, požrtvovalno prenašanje nadlog in stisk, vse to je v tem hudem času zmagoslavno branilo domovino. Težke vojne žrtve so nam morale zagotoviti častni mir. na čigar pragu, z božjo pomočjo, stojimo danes.
Sedaj se je treba nemudoma lotiti obnovitve domovine na njenih prirodnih in zategadelj najzanesljivejših temeljih. Želje avstrijskih narodov je treba pri tem skrbno spraviti v sklad in jih izpolniti.
Odločen sem, to delo ob svobodnem sodelovanju Svojih narodov izvesti v duhu onih načel, ki so jih zvezni vladarji v svoji mirovni ponudbi sprejeli za svoje.
Avstrija naj,postane po volji svojih narodov zvezna država, v kateri tvori vsako narodno pleme na ozemlju, kjer je naseljeno, svojo lastno državnost.
V združitev poljskih ozemelj avstrijskih z nezavisno poljsko državo se s tem nikakor ne Poseza.
Tržaško mesto s svojim okolišem dobi po želji svojega prebivalstva posebno stanje.
Ta nova uredba, ki se nikakor ne dotika celovitosti dežel ogrske svete krone, naj vsaki narodni posamezni državi zajamči njeno samostojnost. Uspešno pa bo tudi ščitila skupne koristi in jih uveljavljala povsod ondi, kjer je skupnost zivljenska potreba posameznih dtžav-nosti. Zlasti bo treba združitve vseli moči, da se no pravičnosti in primernosti uspešno rešijo velike naloge, ki izvirajo iz vojnih posledic.
Dokler ta preosnova ne bo zakonito izvedena, ostanejo sedanje naprave za varstvo splošnih koristi neizpremenjo veljavne. Moji yladi je naročeno, da nemudoma pripravi vsa e,ela za obnovitev Avstrije.
Do narodov, na katerih samoodločbi bo (!snovana nova država, se obračam s pozivom, "aJ Pri velikem delu sodelujejo z narodnimi sveti, kj naj — sestavljeni iz državnih poslan-CGv vsakega naroda — uveljavljajo koristi na-
t rodov med seboj kakor tudi v občevanju z Mojo vlado.
Tako naj naša domovina, utrjena po slogi narodov, ki jih oklepa, kot zveza svobodnih narodov izide iz vojnih viharjev.
Vsemogočni naj blagoslovi naš trud, da bo veliko mirovno delo, ki ga gradimo, na srečo vsem Mojim narodom.
Na Dunaju, dne 16. oktobra 1918.
K a r 1, s. r.
H u s s a r e k, s. r.
Cesarsko povelje armadi in mornarici.
Ustrezajoč željam vseh avstrijskih narodov bodo zedinjeni v narodnostnih državah in združeni v zvezno državo. Kakor bodo na ta način na eni strani odstranjene ovire, ki so obstajale v sožitju narodov, tako naj bo na drugi strani neovirano odprta prosta pot skupnemu delu v blagor lastnega naroda in domovine.
V tem velepomembnem trenotku se obračam na armado in mornarico. V vaših vrstah sta zvestoba in edinost neločljivo združevali vse narode med seboj in z Menoj.
Neomejno je moje zaupanje, da bo duh zvestobe in sloge, ki se je že od nekdaj izkazal in tudi sedaj, nepremakljivo obstojal dalje. Tega hočemo ohraniti, on naj bo novim avstrijskim državam najdragocenejša dedščina, vam in Meni v korist in prid. V to pomozi Bog!
Schonbrunn, 17. oktobra 1918.
K a r 1, s. r.
Pred proklamacijo.
Wilson bo odgovoril, če še ni, tudi Avstro-ogrski. Da odgovarja predsednik Zedinjenih držav tako pozno, mora imeti svoje vzroke. Kakšni so pa ti vzroki, to nam skoro ni mogoče uganiti in jih najbrže pove Wilson sam tudi v svojem odgovoru. Avstroogrska ni kot političen faktor v tej vojni imela glavne vloge, zato je mogoče, da se je hotel Wilson, preden odgovarja, natančno informirati o razmerah in vlogi monarhije, ki jo ima doma in*v zunanji evropski politiki. Mogoče je pa tudi, da je hotel Wil-son najprej odgovarjati Nemčiji zato, da omaja zvezništvo med Nemčijo in Avstroogrsko. Imamo pa v Avstroogrski še neko posebnost, zlasti v Avstriji, namreč, da se med vso vojno vladajoči krogi niso prav nič ozirali ne na parlament, ne na narode, pač pa so vladali dolgo
časa popolnoma absolutistično, tako da o -ustavi, oziroma o ustavnih ukrepih sploh ne more biti govora.
Preden pa govorimo o nameravani pro-klamaciji, je nujno, da se ozremo nekoliko nazaj v zgodovino monarhije. Prvo pomembno gibanje pri nas na Slovenskem se je zbudilo šele za časa Francozov, ki so zasedli velik del slovenskih dežel in ustanovili Ilirijo. Politično gibanje slovensko je šele takrat pognalo prve kalice, ki jih je pa potem, ko so Francozi zapustili te pokrajine, zopet zamoril avstrijski absolutizem. Do leta 1848. ni bilo potem pri nas več samostojnejšega gibanja. Nekoliko ži-vahneje je bilo sicer gibanje na kulturnem polju in tudi ideja Ilirizma se je takrat jela zopet poudarjati. Politično pa so ostali Slovenci še vedno skoro docela pasivni. In ko je prihajala ustava, so bili naši politični krogi še skoro docela brez upliva. V parlament so si priborili nekaj mandatov, toda tam niso nastopali z uspehom niti tedaj ne, kadar so še precej energično zahtevali narodne pravice. Eno pa je bilo: z ustavo se je pričelo politično življenje na Slovenskem. Jugoslovanski poslanci so pa pod vplivom razmer in pod vplivom tedanjih voditeljev, zlasti Bleiweisa, izbrali geslo »Vse za vero, dom, cesarja«. Vsa njihova politika je bila kupčijska; za manjše koncesije so bili leta in leta vladna stranka, zanesljiva opora vsake vlade in so se zadovoljevali z drobtinicami, ki so odpadale z mize avstrijske birokracije. Vse, kar je vlada hotela, so voti-rali, če se jim je godila krivica, so prenašali to potrpežljivo, kakor Abrahamovo jagnje. Enako kakor so ravnali Jugoslovani, so ravnali tudi Cehi skoro dosledno, Poljaki in Ru-sini z malo izjemami. Šele v novejšem času, ko se je jelo politično življenje razcepljati v razne ostro si nasprotujoče stranke, se je začel del radikalnejših političnih snieri postavljati odločno na stališče nekake opozicije proti vladi in odločno zahtevati najprej zgodovinske pravice in pozneje tudi narodnostne.
Slovenci so bili do pred vojne vedno v vladnem taboru. To je bila takorekoč zgodovinska pravica naših parlamentarcev.
Ce torej pregledamo razvoj našega političnega pokreta v Avstroogrski, se torej ne smemo prav nič čuditi, če prihajajo dunajski birokrati do takih zaključkov, kakor jih nameravajo objaviti v proklamaciji. Mi sami smo bili taki, mi sami smo jih tako vzgojili in prav radi verujemo, da je Hussarek razočaran, če ponudi narodom nemškoavstrijsko državo, če-
LISTEK.
Življenja sita.
Slika u velikomestnega življenja.
Meglen jesenski večer. Zahajajoče solnce mežika skozi sive obake. Moje okno jo odprt0 jn hladan ve-čem, zrak pohaja v sobo. oiedam do, „a hi5ni vrt, pregledujem pusto obnebje m prisluškujem kako vrabci ^mostno čvrče v grmovju. Dnevno delo ie opravljeno. s nm s počasnim kretorn od pjsalne mizC- prjžgCm cisareto, vzamem plašč, klobuk in palico ter 1 em v jraj ob bližnji reki. Čudno razpoloženje me "•»vdaja; mešanica melanholije in utrujenosti počiva v '•lojih sklepih, spremljevalci intenzivnega stanovskega
.iv^^ne zaloge drv tik ob reki nudijo jeseni prikup-(V.vi cp°lo. V gaju in <>b obrežju .se vzdigujejo m
k raii»i
Posamezno raztresena drevesa, ki
grmi-dajejo po-
kor. l "cpo>>isliiv kras- 0paz°vanje to večerne lepote ^ l,Kam preko na tleli ležečih vej. Vlažnost v zraku ■'znanja bližajočo se pozno jesen.
. Zavijem se zaradi hladu v svoj površnik in se vra-'',n- Cesta je prazna ljudi. Stopim na državni most in ■'enkrat švigne proti ograji senca. Nehote postojini in
se zagledam v tmino. Kaj je to? Skozi meglo spoznam sedaj natančno obrise ženskega bitja.
Veter piska ob ograji in železnih obokih, ki se vrste tja kakor v neskončnost. Ciljem pahljanje ogrinjalke, katere robovi se dotikajo ograje. In že pograbim neznano prikazen, ki jc splezala na opirajo. Pod nama preži reka.
»Za božjo voljo, — kaj hočete?«
»Pustite me! Komu kaj mari?« ie vzdihnila iu se poizkusila iztrgati mojim rokam.
»Pustite me«, so govorile njene ustnice. »Pustite me, nimam tu ničesar iskati!«
Kljub njenemu trdovratnemu otepavanju sem jo vlekel do bližnje svetilke. Ob svitu pojemajoče trni sem dognal, da utegne deklica pripadati boljšemu sloju. Silil sem. da grem ž njo. Globok vzdihljaj se izvije iz njenih prsi in meni se poraja želja, da odideva iz tega zanjo usodnega kraja. Počasi gre z menoj. Greva preko mostu. Na vprašanje, kaj jo je gnalo k temu sklepu, strese nemo odklanjajo glavo. Z nežnim prigovarjanjem ponovim vprašanje. Njeno telo se prične krčevito tresti in popolnoma v resignaciji pove polagoma: »Pomanjkanje!«
V pretrganih odstavkih mi pripoveduje zgodovino njenega trpljenja, »divini sama s štirimi mlajšimi sestrami in brati. Moja mati je mrtva že tri leta. Najstarejši brat jc padel v Italiji -- in moj oče ■ ie v ječi. Pomanjkanje ga je privedlo do poneverbe. Kakor bi opraviče-
vala dejanje, ie pristavila: »Da bi izboljšal usodo svoje družine, je segel po tujem denarju!«
Molčala je. Pozval sem jo. naj nadaljuje s pripovedovanjem. S solzami v očeh mi je narisala vso svojo bol: »Danes zjutraj sem bila pri preiskovalnem sodniku, da bi olajšala mojemu očetu gorje. Zadnje vinarje, ki sem si jih s težavo prislužila z ročnimi deli. sem dala, da bi lažje prenašal žalostni položaj. Kaj trpi za nas«.
Zopet je prestala. »Sedaj je izčrpan moj zadnji pomožni vir. Mojc male sestrice so lačne in vpijejo za kruhom. Jaz jim ne morem ničesar dati. Odpovedali so mi službo in sedaj tavam brez cilja okolo. Kam naj grem?« —
»In ali v resnici nimate nikogar, na katerega bi se mogli obrniti?«
»Ne«.
»Ali ste poizkusili že pri občini?«
»Dobila nisem povoljnega odgovora z opazko, da ie dovolj dela, da so lahko preživim«.
Bil sem potrt zaradi usode te uboge deklice. V moji notranjosti sem zadel na točko, ki je dvigala težko obtožbo proti vsem obstoječim družabnim napravam. Se nikdar nisem občuti! pomanjkanja svojega sočloveka tako, kakor v tem trenutku. Morda sta vplivali tudi osebnost dekletova iu njeno odkritosrčno pripovedovanje, da sem se čutil poklicanega, ji pomagati po možnosti. Iskal
ško, ilirsko, rusinsko, česar vendar nismo prej nikdar odločno zahtevali, marveč veseli smo bili, da nam je bila vsaka vlada prijazna!, če nam je bila pravična ali krivična, to nas ni bogve kako vznemirjalo, a sedaj se upiramo.
Seveda je neprevidno, nepraktično in neumestno, če hočejo sedaj, ko narodi stavijo zahteve, ki so bili do njih upravičeni pred sto leti ali tudi že prej, dekretirati nepopolno obliko avtonomij, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega, kakor majhno premaknitev deželnih mej. To vendar ni potrebno. Narodi ne potrebujejo novih kurnikov, narodi potrebujejo svobodno združitev, da se bodo mogli svobodno razvijati politično in gospodarsko ter demokratično urediti svoje socialne razmere. Za to je pa potreba nekaj več, kakor otesana Ilirija, okleščena Češka ali izolirana Ukrajina. Za svoboden razvoj narodov je potrebna svobodna združitev narodov, ki hočejo in morejo skupno živeti, ki jih druži interes skupnega razvoja in skupnega gospodarskega področja. To uganko razrešiti ne bi bilo težko, toda gospodje ministri in vladajoča kapitalistična družba se tega boji, ker se boji razvoja svojih lastnih sosedov, s katerimi živi pod eno streho.
Wilsonov odgovor Nemčiji.
»Arbeiter-Zeitung« piše:
Predsednik Wilsou je odgovoril na nemško noto. Njegov odgovor dokazuje, da nasprotujejo miru še prav težke ovire. Predsednik VVilson zahteva pogoje, katerih izpolnitev za Nemčijo ni lahka.
Ententa se čuti danes znatno močnejša, kakor so nemške čete. Dan na dan potiska nemške čete na zahodu nazaj. In čeprav nemške četo obnavljajo vedno iz-nova v svojih novih postojankah odpor, tedaj vendar le ni tak potek vojne brez nevarnosti. Entento navdaja nada, da se ji vendar še nekoč posreči, kar je doslej odporna sila nemških čet preprečila:	predreti nemško
fronto, večje nemške vojske okoliti, življenjsko silo nemške vojske zlomiti. Zato entento 110 veseli posebno, da bi sedaj, ko je položaj vojuih operacij zanjo ugoden, prenehala z njimi. Boji se, da bi premirje Nemčiji omogočilo, svojo vojsko, četudi na novih, na državnih mejah ležečih črtah, zopet urediti, izpopolniti tehniško oborožehje, da potem, če bi bila mirovna pogajanja neuspešna. Zopet prične bojevanje ob ugodfiejih pogojih. Zato izjavlja NVilson, da smatra premirje za mogoče le ob pogojih, ki zagotavljajo ententi ohranitev sedanje vojaške premoči. Kaj s tem meni VVilson je nejasno; skoro gotovo pa misli na izročitev nemškega vojnega materiala. Ce je to mnenje pravo, potem je to trda zahteva. Zakaj, če moi a Nemčija izročiti del svojega orožja, mora sprejeti na mirovnem kongresu pogoje, ki jih VVilson diktira. Kljub temu menimo, da bo morala Nemčija sprejeti tudi te pogoje. Kakor namreč stvari stoje, je nadaljevanje boja ob sedanjih okoliščinah večja nevarnost kot sprejem teh pogojev za premirje. Zakaj, če Nemčija s sprejemom teh pogojev doseže mirovna pogajanja, more na to računati, da tudi ententa ne bo mogla, iznova pričeti vojno; zakaj, če že prično obravnavati o miru, tudi vlade entente ne bodo mogle več, svoje narode in vojske zaradi kakršnihkoli imperialističnih vojnih ciljev zopet navdušiti za bo jevanje. Nemškemu narodu pa kaže trdota teh pogojev, kakšen zločin se je izvršil nad njim. Ce bi se bila Nemčija pred nekaj meseci, ob bistveno ugodnejšem vojaškem položaju, odločila za sprejem VVilsonovih točk. bi ji ne bil nihče mogel staviti takih pogojev.
Mnogo manj važne so druge vojaške zahteve Wil-sonove: ustavitev vojne s podmorskimi čolni in opusti-
jm po svojih žepih. Skoro neprijetno mi je bilo, da lorem popravljati krivico svojih soljudi le z nekaterimi ronami. Branila se je, vzeti denar. Šele na moje opeto-ano prigovarjanje je spravila denar. Prosil sem za njen aslov, da bi se mogel še nadalje pobrigati zanjo. Obo-ivljaje mi ga je vendar povedala.
Stopila sva na obljudene ceste. Najina pota so se lo-
la. — Posloviva se.
Par dni po tem pretresujočem trenutku sem čital v isopisu: »Dvajsetletno Marijo 11 so danes zaprli zaidi sleparstev. Ze večkrat kaznovani individij si je nala s pretvezo izmišljene družinske nesreče izzvabiti iznim osebam denar. Izdaten vir dohodkov ji je donašal
1 novodobni trik. V nočni tmini se je postavila ob grajo državnega mostu in kakor hitro je videla, da ride kak boljše opravljen gospod mimo, ga je nepriča-ovano morila z dozdevno uprizorjeno komedijo, kakor a bi hotela skočiti v samomorilnem namenu v valove jroče reke. Znala je s solzami in vzdihljaji prepojenim ripovedovanjem svoje bede izvabiti vsakokratnemu re-lcu življenja precejšnje denarne zneske. Slučaj pa je atel, da je zadela pri svoji komediji dvakrat na ravno-sto žrtev. Pretkano sleparico so zaprli in izročili po-;jjj. Zločinska kronika velikomestia je bogatejša v no-ih pojavih izsiljevalcev«.
Gledal sem začudeno na časopis in bridko spoznanje ie je obdajalo. Tudi jaz sem bil žrtev »življenja sitih«.
tev »evakuiranja« izpraznjenih mest. Kar se tiče ostalih Wilsonovih zahtev, da naj se Nemčija otrese vsakršne vojaške oblasti, ki bi utegnila sama odločati o vojni in miru, pa ta zahteva nikakor ni trda; zakaj, ta izpolnitev te zalito-* odgovarja potrebam in željam nemškega naroda samega. Druga vprašanja pa so seveda, ali bodo še vedno prav mogočne protidemokratične plasti Nemčije hotele sprejeti te pogoje, in če bo nemško ljudstvo dopuščalo, da se izjalovi mir ob odporu teh plasti.
Odgovor NVilsonov ni izboljšal upanje na mir. Stvar nemške demokracije bo torej, da poskrbi za to, da bo odgovor Nemčije kljub vsem tem oviram ugladil pot miru.
Glede na Avstro-Ogrsko imamo ob uri le VVilsonovo naznanilo, da bo monarhiji odgovoril direktno.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 17. oktobra. Uradno se razglaša: V Srbiji so sovražne čete napredovale do zapdne Morave. Napade zapadno Kruševca smo zavrnili. V Albaniji boji zadnjih straž severno Tirane. V ozemlju Sedmih občin so bili zavrjeni sunki italijanskih poizvedovalnih oddelkov.
Boji na zapadni fronti.
Berlin, 17. oktobra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta:	Na	bojišču smo umaknili svojo
fronto na črto vzhodno Thourout-Coolscamp-IngelrtUin-ster zadaj za Lyso. Po najmočnejšem ognju na izpraznjeno ozemlje se je sovražnik približal našim novim postojankam. Ob obeh straneh Coolscampa pa jih ie napadel z močnimi silami, pri Thouroutu in Ingelrniinstru v delnih sunkih. Tudi Proti fronti Lyse pri Kortryku in Meuinu je silovito napadal. Sovražnik je bil povsod zavrnjen. Proti naši novi fronti med Lille in Douai je sledil sovražnik včeraj na črto Capinghen-Allenncs les Ma-rais-Caroin-Oignes. Na odseku Selle je vdrl nasprotnik v naše črte pri Haussyu. Kolesarski bataljoni so vrgli sovražnika nazai v protisunku in so zopet zavzeli staro postojanko. Angleška artiljerija še obstreljuje mesto De-nain. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Na fronti Oise od časa do časa artiljerijski boj. Ponovljeni napadi Francozov severno Oriugnya so bili zavrnjeni. Ob Aisni in Aire so se izjalovili močni francoski napadi pred našimi novimi črtami zahodno Grandpre. — Armadna skupina generala Gallvvitza: Vzhodno Aire so bili zavrnjeni ameriški napadi, kojih glavni sunek je bil naperjen proti Champigneullu in Landresu. Oba kraja smo obdržali, višina ie ostala v sovražnikovih rokah. Tudi na vzhodnem bregu Moze so se izjalovli ponovni napadi sovražnika.	,
Jugovzhodno bojišče: Pred našo novo fronto med Jagodino in Nišem je dosegel sovražnik zapadno Moravo, Krušcvac in Aleksinac. Delni napadi, ki jih je izvajal s te črte, so bili zavrnjeni.
Berlin, 17. oktobra zvečer. Med Le Cateaujein in Oiso je sovražnik na 85 kilometrov široki fronti znova napadel, hoteč predreti našo fronto. Napad se mu ni posrečil. Na Flanderskent, ob Airi in Mozi krajevni boji.
Angleška ofenziva v Sirili.
London, 17. oktobra. Uradno se poroča: Angleške čete so zasedle Tripolis in Homs v Siriji.
Politični pregled.
— Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič je priobči! v »Novicah« naslednjo izjavo, ki dokazuje, da je v zvezi s politiko sedanje vlade avstrijske: »Zvest svojemu 30. maja 1917 danemu podpisu stojim neomajno na istem principijelnem stališču kakor poslanci jugoslovanskega kluba in bom srečen, če se kolikor mogoče hitro neomejeno uresničijo vsi ideali v zmislu majniške deklaracije. Tega stališča nisem nikdar opustil, ampak sein vedno lojalno delal za njegovo udejstvitev in sem mirno prenašal vse napačne sodbe o svojem držanju. Sem za to, da se takoj konstituira jugoslovanska država in da se takoj upostavi ljudski volji odgovarjajoča narodna vlada, kateri bom rad izročil vse svoje dosedanje posle. V Švici sem se mudil zgolj po nalogu deželnega odbora, da izvedem njegove formelne sklepe v gospodarskem interesu kranjske dežele. Vse drugo so prazne kombinacijo brez podlage. — Dr. Ivan Šušteršič.
— Ustanovitev narodnih držav v Avstriji. Z Dunaja sc brzojavno poroča, da stojimo neposredno ored raz-glašenjem cesarske proklamacije, ki odreja priprave za ustanovitev narodnih držav in narodnih vlad v Avstriji in da je ta ustanovtev že sklenjena. Rroklamacija bo vsebovala poziv, naj se sestanejo narodni zbori avstrijskih narodov. Ti zbori imajo nalogo, da izvršijo volitev narodnih vlad. Proklamacija pomeni torej preustroj Avstrije v »zvezo narodnih držav«.
— Slovanska manifestacija v Krakovu. Rred svojim odhodom v Varšavo so poljski voditelji imeli skupno posvetovanje s Cehi in Jugoslovani. Poljaki so zastopnike omenjenih slovanskih narodov povabili v Krakov na
skupno manifestacijo.	,
— Avstro-ogrskl vojni troski. V delegacijah je skupni finančni minister predložil proračunski provizorlj za čas od 1. julija do 31. decembra 1918 in računski sklep skupnih troškov in doltodkov zadnjih štirih let. Vojni
troški so izkazani pod posebnim naslovom. Vojni troski
znašajo do konca meseca julija tekočega leta 61 milijard kron.
Zemun so izpraznuje. Iz Osjeka poročajo, da so začelo oblast: že izpraznjevati Zemun civilnega prebivalstva. Iz Belgrada so odšle družine pripadnikov centralnih držav.
Za integriteto Ogrske. Iz Budimpešte sc brzolav-no poroča: V imenu desidentov stranke oseminštiridc-setmkov bo grof Apponyi v jutrišnji seji poslanske zbornice predložil to-le resolucijo: Poslanska zbornica izjavlja: 1. Ogrska želi čim prej pravičen mir z narodi, ki so z njo v vojni ter hoče na ta način pripomoči k trajnemu miru med narodi. Zato odobrava Ogrska mirovni predlog zunanjega ministra Zedinjenih držav ter sprejema kot podlago sklepa miru v predlogu zunanjega ministra označene 1W. ozirom« mirovne funkcije predsednika Zedinjenih držav. 2. Zbornica smatra samo tak mir za pravičen in trajen, ki ne stori škodo tisočletni, na zgodovinskem razvoju temelječi teritorijalni nedotakljivosti in državni enotnosti Ogrske ter zagotavlja v tem okviru svobodni razvoj vseh v deželi živečih narodov. To stališče ogrskega naroda soglaša z izjavami predsednika Zedinjenih držav, ki smo jih prejeli kot podlago miru.
3.	Zbornica zahteva, da bodi Ogrska pri mirovnih pogajanjih zastopana od odposlancev s samostojnim delokrogom. 4. Zbornica zahteva brez prilagoditve členov L,
2.	in 3. iz leta 1723. popolno državno neodvisnost Ogrske napram Avstriji s samostojno gospodarsko ureditvijo, s samostojno armado in zunanjim zastopstvom ter naroča vladi, da naj predloži tozadevne zakonske na-či te. 5. Zbornica zahteva, da pride v vseh institucijah ljudska vlada do veljave in da se uvede splošna, enaka in tajna volilna pravica.
— Frankovci za samostojno hrvatsko državo. Ro-slanci Frankove stranke so predložili predsedniku hr-vatskega sabora naslednji predlog:	Rred 1300 leti je ustanovil hrvatski narod svojo državo ter si pridobil s tem pravico suverene samoodločbe. S to svojo pravico ie vstopil hrvatski narod v zvezo habsburške monarhije. V mirovni ponudbi, stavljeni predsedniku Wilsonu, se je habsburška monarhija oficielno postavila na stališče svobode in enakopravnosti svojih narodov ter jim priznala pravico samoodločbe. V tem trenutku je priznano, da je prenehala nadvlada naroda nad narodom in hrvatskemu narodu je odprta pot, da sam odloči o svoji usodi. Ker pomeni hrvatsko-madžarska nagodba iz leta 1868. nadvlado tujega madžarskega naroda nad hrvatskim narodom in ker tvori ta nagodba oviro za združitev vseh hrvatskih dežel v svobodni suvereni hrvatski državi, smatrajo podpisani poslanci stranke prava, ki so se vedno borili za odstranitev nagodbe, kateri niso piiznavali nobene zakonite veljave, za potrebno, da izjavi sabor kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, da nagodbe ne priznava za veljavno za hrvatski narod ter da s tem istočasno odpravlja oviro za združitev vsega hrvatskega naroda in na drugi strani omogoči, da zastopa hrvatski narod na mirovni konferenci samostojno svojo državo in svoje interese. Interpelanti prosijo zato, da naj sc predsedstvo sabora pozove, da skliče sejo z dnevnim redom: Sistiranje ogrsko-hrvatske na-godbe člena 1. iz leta 1868. i„ proklamiranje svobodnega samostojnega hrvatskega naroda. Sledi 12 podpisov stranke prava.
— Avstro-Ogrska opusti vojaško upravo na Poljskem. Uradno se poroča: Avstro-ogrska monarhija je pripravljena opustiti vojaško upravo na Poljskem ter upravo izročiti poljski vladi, kakor hitro bo leta pripravljena za to. Avstro-ogrska monarhija stori vse, da olajša poljski vladi obnovo državne organizacije, ter ji, če zahteva, da na razpolago sedaj še na Poljskem mankajoča siedstva in uredbe. Nasprotno pa ivričakuje avstro-ogrska monarhija, da ji dežela iz svojega prebitka živil in siroviu pomaga proti primerni kompenzaciji. Sedanje vojaške rekvizicije bi se ustavile in bi sc državno gospodarjenje s temi stvarmi prepustilo poljskim organizacijam, ki bi se ustvarile.
— Nadomestna volitev v Berlinu 1. Pri nadomestni volitvi umrlega državnozborskega poslanca Ivana Kam-pfa v Berlinu, prvi okraj, je bilo oddanih 4764 glasov. Od teh jih je dobil tajni justični svetnik Kempncr (napredna stranka) 2294 in mestni svetovalec Hugou Hei-mann (socialni demokrat) 1720 glasov. Potrebna je ožja volitev med Kempuerjev in Hehnannom, ki se vrši 29. t. m.
Sodrug Elsner na svobodi. Bivši glavni urednik »Vonviirtsa«, pisatelj Kurt Eisner. ki je sedaj neodvisni socialist in ki je nastopil meseca januarja v Monakovziu kot stavkin agitator ter sedet od tega časa dalje v Preiskovalnem zaporu, je bil pravkar odpuščen iz zapora-Sodrug Eisner bo nastopil kot državnozborski kandidat neodvisnih socialnih demokratov v nadomestnih volitvah, ki se vrše dne 17. novembra, za volilna okraji* Vollmar in Monakovo.
” Proti vojnim hujskačem v Nemčiji. Na zborovanj*1 bavarske socialne demokracije je bila sprejeta nasledni1* resolucija: Bavarski strankarski shod zahteva od državnega zbora, naj se skliče in izvoli državno sodišče, d*1 dožene in kaznuje krivce, ki so preprečili prejšnje mirov ne akcije in so odgovorni za nesrečen izid vojne. zil
strašna bremena in žrtve, ki jih moramo prenašati med vojno in jih bomo morali prenašati po vojni. Preiskava se ne sme ustaviti proti nobeni osebi, če stoji še tako visoko.
— Stavka v Berlinu. V Berlinu je izbruhnila stavka inunicijskih delavcev. Delavci so prišli v notranjo mesto ter manifestirali za mir in proti obsednemu stanju. Prišlo je do spopadov s policijo, ki je v velikem številu nastopila proti demonstrantom.
Srbski kralj Peter odstopi. Srbski listi, ki izhajajo v Franciji, javljajo, da bo srbski kraljevič Aleksander v kratkem izdal manifest na srbski narod, v katerem bo naznanil, da bo isti dan, ko Srbi zopet vkorakajo v Belgrad, bolehni kralj Peter odstopil in prestolonaslednik prevzel vlado po želji srbskega naroda.
— Franclja in Finska. »Agencc Havas« poroča, da je irancoska vlada prekinila diplomatičtie odnošaje s Finsko, ker so Finci izvolili za kralja princa Hessenske-vca, svaka nemškega cesarja. V lielsingtorsu ostane samo en zastopnik francoske vlade, ki naj varuje interese francoskih državljanov.
Dnevne vesti.
Obrtno-nadaljevalno šole v Ljubljani bodo zaprte zaradi razširjene španske bolezni do 10. novembra.
— Kljuke bodo pustili. Svoj čas jc vlada naznanila, da bodo vse kovinaste durine kljuke zaplenjene. Sedaj pa poročajo, da opuste to namero.
Ustanovitev društva »Naše srce« prepovedana.
Po zgledu »Češkega srca« se je nameravalo tudi pri nas ustanoviti dobrodelno društvo »Naše srce«, čigar namen naj bi bil, obvarovati predvsem naše otroke pred lakoto. Deželna vlada pa je sedaj sporočila, da ustanovitev tega društva ne dovoljuje in utemeljuje to svojo prepoved z raznimi smešnimi razlogi. Eden teh razlogov le na primer, da deželna vlada srbohrvatskega jezika no smatra za »uraduj jezik« kranjske dežele in da bi zaradi tega »postala nadzorovalna pravica iluzorična«. — Pripominjamo: Včeraj je izšel cesarjev manifest na podlagi samoodločbe.
Pevsko društvo »Slavec«. V soboto, dne 19. t. m. •L družinski večer (Volaričev večer) ob 8. uri v društvenih prostorih v »Narodnem domu«, za člane pevskega zbora in po njih vpeljane goste.
— Španska bolezen v Trstu zahteva na dan 100 mrličev. Mestni fizikat pa ne daje o tem nikakega uradnega poročila.
— Vsa družina umrla. V Kopru je umrl za špansko boleznijo dne 14. t. m. postajenačelnik Perič, v isti noči sta umrla tudi njegova žena Albina in desetletni sin Albin, sin Josip je umrl pet dni prej.
— Umrl je sodrug Bernik Martin. Iz Labinja v Istri Poročajo, da je umrl tam dolgoletni član podružnice Unije rudarjev, sodrug Martin Bernik, doma iz Št. Pavla v Savinjski dolini. Pogreb je bil dne 8. t. m. Izprevoda se ie udeležila organizacija z zastavo. Vzrok smrti je l)>lo pomanjkanje živeža, ki posebno penzioniste tukaj hudo tare.
— Narodni davek, (iospod Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar v Celju, je daroval Narodnemu svetu kot narodni davek 50 kron.
j. ' Odpust delavcev iz Škodovih tovarn.
Kakor smo že poročali, so dela v Škodovih to-varfiah znatno skrčili. Pripominjamo še, da odpuste zato v kratkem do 15.000 delavcev in to-varen, to je skoro polovica vseh delavcev.
— Vrednost krone se viša. V Švici se je dvignila vredtiost krone od 35 na 40 vin.
{jn " Dunajski časnikarji protestirajo proti omejitvi Cvnlh časnikov. Na Dunaju se je vršila 14. t. m. konfe-a delegatov organizacije dunajskega časopisja, in je dne eSt'ra*a pro*' Ponovni omejitvi časopisnega papirja -	' n'kom. Konferenca je izjavila, da jc v interesu dr-
in	se v ^nch, k° sc odločuje usoda narodov
'zav, omogoči časopisju, da v zadostni meri poučuje "'formira prebivalstvo o svetovnopolitičnih dogod-1'• ki se neprestano menjajo. Le vestno in točno slikati razmer utegtie nuditi zanesljive garancijo za oijrani-nih ^Vnega reda in miru. Nameravana omejitev dnev-t udi le Taimleb,‘ komai,) dopuščaia, da se registrirajo
dice, ki zaradi	b,ez komeiltarja- Za pos'e-
odgovornost.	Čf°P,S)e	"“f"
a	a	le	ta sklep soglasno sprejela.
d, „7 prna,50ra ""'r*- h Švice poročajo listi. u vlada v Crm gori strašna Hknt-i Črno-|prci se obračajo do republike, ym\ preskrbi "• ker hi morali sicer pomreti gladu
uvedPi„Ukraiina d0bi n0V ?enar* ^ Ukrajini vah • 110ve vrste	Enota se bo imeno-
. ‘d gnvenj in bo stala 50 kopejk. Izdelajo novi enar v Nemčiji.
Dnevnik neodvisnih socialistov. Iz Ber-
lin
demokro«ajo’ ^ uftan?ve neodvisni socialni —-^ratje tam lasten dnevnik.
Gospodarstvo.
?a • Voino-kredItni zavod za lužno vojno okrožlc, ki
19 ustanovilo c. kr. finančno ministrstvo sporazumno
s c. kr. pravosodnim ministrstvom z naredbo od dne 16. grudna 1917, drž. zak. št. 307, ima nalog in namen, da že sedaj, prodno bo še urejeno vprašanje o odškodninah za po vojni povzročene škode, daje fizičnim in pravnim osebam, ki so utrpele v južnem ožjem vojnem ozemlju vsled vojnih dogodkov kako škodo na posestvu, obratu ali poklicu, v obliki posojil pod čim najugodnejšimi pogoji potrebna denarna sredstva za zopetno zgradbo in vzpostavitev po vojnih dogodkih porušenih ali poškodovanih iiiš, obratov, obrtnih, podjetij itd.
Škoda, ki pride tu v poštev, je morala nastati ali neposredno vsled sovražnih dejanj, n. pr. obstreljevanja, razstreljevanja, zračnega napada itd., — sli Pa posredno, n. pr. vsled nasilne izpraznitve (evakuacije), navala sovražnika (invazije), omejitve prometnih razmer itd.
V delokrog tega zavoda spadajo samo dežele, ki so bile ali ki so še v ožjem vojnem okrožju, t. j. Dalmacija, Istra, Trst z okolico, Goriško-Oradiščanska, Kranjska, Koroška in južna Tirolska.
Ta zavod daje v smislu pravil posojila:
1. kreditnim zavodom v svrho izpolnovanja njih obveznostij;
2. občinam in občinskim zavodom v svrho vzdrževanja njih tekočega gospodarstva, obnove in nadaljevanja njih podjetij in obratov, ter v svrho poprave v ta namen potrebnih stavb;
3. kmetovalcem, trgovcem, obrtnikom, industrijcem in podjetjem za tujski promet v svrho vzdrževanja in nadaljevanja njih obratov, kakor tudi v svrho poprave za ta namen potrebnih stavb;
4. hišnim posestnikom za zopetno zgradbo in popravo njih stanovanjskih in drugih poslopij;
5. pripadnikom prostih poklicov (odvetnikom, notarjem, zdravnikom, civilnim inženerjem) za nabavo za poklic potrebne oprave, za zopetno izvrševanje poklica neobhodno potrebnega dela hišne in osebne oprave:
.6. okrajnim bolniškim blagajnam za vzdrževanje njih tekočega gospodarenja;
7. distributivnim in produktivnim zadrugam za zopetni pričetek in nadaljevanje njih obratovanja, kaitor tudi za zopetno zgradbo njih poslopij; zlasti takim produktivnim zadrugam, ki se ustanovijo šele med vojsko ali v začetku mirovnega časa v svrho nabave surovin in orodja za zopetno zgradbo ali potrebščin za kmetijstvo;
8. kmetovalcem ali zakupnikom kmetskih zemljišč za posetev neobdelanih zemljišč (predujmi za setev);
9. zdraviliščnim komisijam in od dotične dežele priznanim zvezam za pospeševanje tujskega prometa za zopetni pričetek in vzdrževanje njih poslovanja ter za izvršitev poprav, ki so za tujski promet neobhodno potrebne.
Obrestovanje teh posojil so določa z ozirom na potrebnost in razmere prosilca v raznih stopnjah, od ‘h% nad eskontno mero avstro-ogrske banke kot najvišje pa doli po 4% ozir. 3% do popolne brezobrestnosti.
Za varnost posojila je zastaviti posestvo, terjatve, vrednostne papirje itd. ali dati menice, plačila zmožne poroke itd.
Ako prosilec ne more nobene teli varnosti nuditi, prevzame zanj v ozira vrednih razmerah država sama jamstvo za izpadek, ne kar se posebno opozarja.
Rok za plačilo posojila zamore se v smislu pravil podaljšati do 20. leta po sklepu miru z Italijo.
Prošnje za posojilo je vložiti na vojno kreditni zavod za južno vojno okrožje, in sicer pri njega krajevno pristojnih tajništvih, pismeno ali ustmeno. V prošnjah je navesti: a) visokost škode in kako je nastala, b) visokost zaželjenega posojila, c) za kaj se namerava posojilo porabiti, d) premoženjske razmere, e) kakošno varnost se za posojilo nudi, in f) kako se namerava posojilo vrniti.
Prošnjam je priložiti: potrdilo okraju, glavarstva o škodi, posestne liste, zemljeknjižne izvlečke, zavarovalne police itd.
Natančnejša pojasnila raje ravnateljstvo tega zavoda v Celovcu, Villacherstr. 6, ali njega tajništva, ki so za posamezne prizadete dežele, in sicer: za Goriško-(iradiščansko v Gorici, Via Semiuario 5, — za Trst z okolico in Istro skupaj v Trstu, Via del Campanile 13, —. za Kranjsko v Ljubljani, Poljanska cesta št. 2, — za Koroško pri ravnateljstvu v Celovcu, Villacherstr. 6, — za Dalmacijo v Dubrovniku, in za Tirolsko v Boznu, Silberg. 5.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 17. oktobra. • Zunanji odsek avstrijske delegacije je danes nadaljeval svoja posvetovanja.
Delegat dr. Korošec je podal naslednjo izjavo: Češki in jugoslovanski člani zunanjega odseka avstrijske delegacije izjavljajo, sklicaje se na svoj protest, ki ga vsebujejo na plenarni | seji vložene interpelacije, da vztrajajo neomajno na stališču, da se moreta rešiti češkoslovaško in jugoslovansko vprašanje kot mednarodna vprašanja zadovoljivo le na splošnem mirovnem kongresu. Z ozirom na to nespremenljivo stališče kakor tudi vpoštevajoč mne-
nje, da je pred objavo Wilsonove note na avstroogrsko mirovno ponudbo vsako ^razpravljanje o predlogih, nahajajočih se v cesarskem manifestu, brez praktične vrednosti, odklanjamo vsako tozadevno diskuzijo kot nepotrebno.
Delegat dr. Vassiljko je kritiziral politiko grofa Buriana in izjavil, da mora priti urad zunanjega ministrstva v druge roke.
Zunanji minister grof Burian je omenil i\ Vassiljkovim opazkam o Bulgariji, da sta Avstroogrska in Nemčija dobro poznali politični položaj in vojaške razmere v Bulgariji. Kot glavni vzrok za polom bulgarske armade je treba smatrati politično agitacijo, ki so jo raznesli v armado predvsem lastni politični krogi, in dalje tudi agitacija entente ter boljše-viški vplivi. Bulgarski dogodki so bili neodvrn-ljivi.
Delegat sodrug Pittoni se je obračal proti načrtu ministrskega predsednika, ki hoče rešiti narodno vprašanje pod varstvom ogrske integritete. Govornik kritizira govor zunanjega ministra in svari pred optimističnimi konkluzijami iz 14 točk Wilsonovega programa. Ko je govoril o splošnih zahtevah italijanskih socialnih demokratov glede tržaškega prebivalstva in italijanskih krajev Istre ter Trienta, je sodrug Pittoni zahteval, da mora odločati o teh ozemljih in njih usodi tudi prebivalstvo. Trst naj ostane samostojen pod varstvom zveze narodov; zagotoviti se mu mora resnično demokratično ustavo. Izključno ali pretežno italijanska ozemlja Istre ali Furlanskega naj se priključijo Trstu.
Zadnje vesti.
Cesarjev manifest narodom.
Dunaj, 17. oktobra. O cesarjevem manifestu se v parlamentu živahno razpravlja. Tudi v nemških krogih si nič ne prikrivajo, da bo izvršitev načrta spričo odpora Cehov in Jugoslovanov naletela na velike težkoče. Najtežja ovira načrtu je priznanje integritete ogrske države; vendar se v parlamentarnih krogih izraža upanje, da so se tudi Madažri v štiriletni vojni že kaj naučili in da se spričo resnega položaja odločijo za koncesije. Ministrski predsednik baron Hussarek bo v torkovi seji poslanske zbornice podal obširno izjavo o cesarjevem maniiestu.
Optimizem cesarja Karla.
Berlin, 17. oktobra. Dunajski zastopnik »Berliner Tagblatta« brzojavlja: Kakor sem iz dvornih krogov izvedel, temelji optimizem, s katerim cesar Karel presoja položaj, na gotovih vesteh, ki so došle kroni iz Washing-tona in iz Anglije. Glasom teh vesti zavzema predsednik VVilson blagohotno stališče naprain ideji federalizacije avstrijskih narodov. Tudi Angleija zastopa baje enako stališče, ker bi sicer nastala nevarnost, da se avstrijske nemške pokrajine združijo z Nemčijo.
VVilsonov odgovor Avstriji.
Dunaj, 17. oktobra. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da je VVilsonov odgovor na avstroogrsko noto že dospel in da ga vnanji minister grof Burian objavi na prihodnji seji delegacij. VVilsonov odgovor vsebuje baje obširno razlago narodnostnega vprašanja v monarhiji in je sestavljen tako, da se na tej podlagi lahko prično pogajanja za mir med monarhijo in Ameriko. Odgovor obsega konkretne predloge za preustroj monarhije.
Jugoslovansko vprašanje so mora rešiti na mirovni konferenci.
Dunaj, 17. oktobra. Prezidij Jugoslovanskega kluba in Češkega svaza sta se danes sestala na skupno posvetovanje. Razpravljalo se je o političnem položaju z ozirom na cesarjev manifest in z ozirom na pričakovano VVilsonovo noto. Soglasno sc je povdarjalo, da jugoslovansko in češkoslovaško vprašanje je mednarodno vprašanje, ki se zamore rešiti le na mirovni konferenci.
Sainoodločevaiijo narodov.
Dunaj, 17. oktobra. Rumunski poslanci avstrijske poslanske zbornice so se konstituirali danes kot narodni zbor, kateremu je na čelu poslanec dr. Isopescul-Grecul. Šestim avstrijskim poslancem se menda pridruži še pet rumunskih poslancev ogrskega parlamenta. Rumuni zahtevajo, naj sc rumunski del Bukovine združi z rumun-skimi deli Sedmograške in Banata v samostojno rumun-sko državo. Skupina rumunskih poslancev bo vložila v poslanski zbornici tozadeven nujni predlog. V zvezi s tem predlogom bo zbornica razpravljala o narodnostnih razmerah na Ogrskem.
Avstrijski Nemci xa združenje z Nemčijo.
Praga. 17. oktobra. Nemški Narodni svet za Češko je izdal oklic, v katerem pravi: Narodni svet pričakuje takojšnji sestanek narodne skupščine in se izjavlja za združenje nemških pokrajin Avstrije z Nemčijo. Tudi »Volkstag« v Opnvi zahteva združenje z Nemčijo.
Ukrajinska konstituanta.
Praga, 17. oktobra. Na seji ukrajinskega Narodnega sveta za Galicijo se bo 19. oktobra v Lvovu proglasila Ukrajinska konstituanta. Obenem se proglasi združenje vsega ukrajinskega ozemlja v vzhodni Galiciji, v Bukovini in na Ogrskem.
Konferenca nemških poslancev.
Dunaj, 17. oktobra. Zastopniki vseli nemških parlamentarnih strank so sklenili, da se za prihodnji pondeljek skliče plenarno po-* svetovanje vseh nemških poslancev. Posvetovanje se vrši v dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora.
Asquith o vojni in miru.
London, 16. oktobra. V nekem londonskem nacionalnem klubu je podal Ascjuith naslednjo izjavo:	Sovražni	odpor	je zlomljen.
Cilji, za katere smo prevzeli na svoja ramena najtežje žrtve naše zgodovine, bomo dosegli, ako se jim nalašč ali brez pomisleka ne odrečemo. Ker je poslušala Anglija klic svoje vesti ob začetku tc vojne, je rešila svet. Ako bi bila stala ob strani, bi utegnila Nemčija trajno ogrožati politična in trgovinska ozemlja v celi Evropi in na celem svetu. Glede nemške mirovne ponudbe je dejal Asquith: Oba Wilsonova odgovora Nemčiji sta v duhu in po vsebini to, kar je zahteval trenutek: Bila sta kratka in točna, ter sta zadela v živo. Nista pustila nobenega izhoda dialektičnim in retoričnim frazam. Z ozirom na zadnjo noto, ki je Wilson ni poslal Avstroogrski, ampak Nemčiji, je poudarjal As-quitli pomen in pravičnost njenih pogojev in izjavil, da je nemogoče, pogajati se s sovražnikom, ki je potopil »Leinstro«, uničil francoska in flanderska mesta in vasi ter uprav barbarsko ravnal z ujetniki. Asquith je končal: Mo-laino dobiti zagotovilo, da vlada, ki nas poživlja, da se z njo pogajamo, ni stari pruski militarizem v demokratični maski. To je ono veliko vprašanje. In odgovor na to more dati le Nemčija.
Važna posvetovanja v Berlinu.
Berlin, 17. oktobra. Posvetovanja o odgovoru, ki ga Nemčija poda predsedniku Wilsonu, sc nadaljujejo ob navzočnosti zastopnikov vrhovnega armadnega poveljstva. Položaj je skrajno težak in resen. Doslej ni gotovo le to, da Nemčija novih \Vilsonovih zahtev ne bo gladko odklonila in da bo odgovor omogočal, da se pogajanja za mir nadaljujejo. Posvetovanje se danes še ni končalo. Razun Ludendorffa se nahaja v Berlinu tudi admiral Scheer. Državni zbor se skliče najbrže šele prihodnja teden.
Demonstracije v Berlinu.
Berlin, 17. oktobra. V popoldanskih urah se je /.brala v okolici »Zverinjaka« ogromna množica, kakih 150.000 oseb, ki se je pomikala proti parlamentu. Policija je skušala množico potisniti proti Brandenburškim vratom. Množica, večinoma pristaši neodvisne socialno demokratične stranke, so krenili ob cesti »Pod lipami« ob neprestanih manifestacijah za mir pred rusko poslaništvo, kjer je prišlo do živahnih demonstracij. Policija, ki ni mogla razpršiti množice, je rabila orožje. Večje število oseb je bilo ranjenih, mnogo aretovanih.
Amnestija v ruski Poljski.
Lublin, 15. oktobra. V zadnjem času so pomilostile avstrijske vojaške oblasti nad sto oseb, ki so bile obsojene zaradi izjav proti
brestovskemu miru.
Letošnji Božič mirovni praznik.
K od a n j, 17. oktobra. »Daily Telegraph« javlja iz Ne\vyorka:	V'	Zedinjenih državah splošno prevladuje
mnenje, da bo letošnji Božič mirovni praznik. Vsi politični krogi so trdno prepričani, da bo nemški mirovni korak dosegel uspeh in da Amerika skušala doseči sporazuinljenje s centralnimi državami, ker je tudi večina ameriškega prebivalstva proti nadaljnjemu prelivanju krvi.
Nova nemška nota.
Berlin, 16. oktobra. Danes so se posvetovali vojni kabinet in vojaške oblasti ves dan
o novi nemški noti na \Vilsona. Posvetovanja se utegnejo še jutri nadaljevati. Odgovor bo po ves tem, kar se čuje, sicer energičen, toda stvarno popustljiv.
Amerika proti cesarju Viljemu.
London, 17. oktobra. »Daily Ne\vs« poročajo iz \Vashingtona: Ameriška diplomacija bo postavila Nemčijo pred alternativo, da izbira med cesarjem in pa med mirom.
Francoski socialisti za mir.
Bern, 17. oktobra. Zveza francoskih delavcev pripravlja veliko izjavo proti nameri, da bi postopanje en-tente hotelo preprečiti mir po načelih Wilsonovih, izraženih v znanih njegovih štirinajstih točkah.
Novopečeni kralj.
Dunaj, 17. oktobra. Glasom vesti nekega stokholmskega lista zapuščajo nemške čete Finsko. Splošni položaj na Finskem je zelo negotov in zdi se, da hesenski princ »še ni« odpotoval v Helsingfors. — Kakor vse kaže, bo ostal novi kralj doma in se pošteno hranil.
Shodi.
Jesenice. Društveni shod spl. prav. društva se bo
vršil v Kranjski gori dne 20. oktobra t. 1. ob dveh popoldne v gostilni pri »Jurcu« z dnevnim redom: Prehrana in plača železničarjev. Razno. Poroča sodrug Kopač.
Umetnost in književnost.
»Svet« jo poleg »Protekcije« in »Gospoda poslanca« ter »Pot okoli sveta« najboljša komedija prvega in najuglednejšega srbskega pisatelja in dramatika Br. Nu-šiča. »Svet« ie repertoarna igra vseh jugoslovanskih odrov, ker je pisatelj humorist, bivši dramaturg in ravnatelj srbskih gledališč, je ustvaril ž njim idejno simpatično, tehnično vzorno igro z izbornimi vlogami. Vse nastopajoče osebe so zajete iz srbskega malomestja, ki je po svojem duševnem obzorju skladno s slovenskim. »Svet« je velezabaven, a obenem tudi podučen, kar gotovo ni napaka. Na našem odru sc igra »Svet« zdaj že drugo sezono.
Narodno gledališče v Ljubljani. Snoči je bila na odru občinstvu tako priljubljena »Laterna«. Imeli smo lep užitek ob poezije, humorja in simbola polni igri. Igralci so igrali svoje vloge z resničnim razumevanjem; imeli smo na odru v lepi kombinaciji tri najboljše med dobrimi: Nučiča, Marjanovičevo in Šaričevo. Ponovno se obračamo do občinstva, da naj bo med predstavo mirnejše in naj ne moti iger preveč z neumestnimi izbruhi svoje vzhičenosti.
Iz gledališke pisarne. »Late r n a«. Jirasekova gledališka igra je izzvala vsesplošno zanimanje in redno polno gledališče je živ dokaz, kako se je občinstvu priljubila ta igra, ki je nam Slovencem po svoji vsebini tako blizu. Vsled živahnega povpraševanja po njej, se je vodstvo odločilo, ponoviti jo še enkrat in sicer i z v e n a bone m c n t a v soboto zvečer. S tein naj bi bila dana prilika vsem. ki igre šc niso videli, da prežive večer tople pravljičnosti, prevete za množico danes tako aktualnih idej. — Obenem opozarjamo p. n. občinstvo, da se v nedeljo zvečer ponovi Finžgarjev' narodni igrokaz »Divji lovec«. Ta predstava je namenjena posebno za ljubitelje Narodnega gledališča po deželi, katerim bo gotovo ta dan možno priti v gledališče.
Gledališko društvo na Jesenicah naznanja, da ie bilo primorano radi obolelosti nekaterih članov igtalskega zbora delovanje za nedoločen čas prekiniti. Za 19. iti 20. t. m. nameravani predstavi torej odpadeta. Kdaj se de-lovanje zopet začne, se bo objavilo v časopisih.
»Kurent.« Izšla je 5. številka »Kurenta«, slovenskega humorističnega polmesečnika. Naslovna slika predstavlja obnovitev gledališča v Ljubljani in sploh se zdi, kot da je ta številka namenjena gledališču. V list je nanizanih precej komičnih opazk in »vicov« pa tudi satiričnih črtic o gledališču. Številka ima prav čedno vsebino in se strogo razlikuje od različnih »vic-blatov« in drugih senzacijskih cunj. Priporočamo ga v zabavo in razvedrilo.
Aprovizacija.
Meso na zelene izkaznice B štev. 1001 do konca.
Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v soboto, dne 19. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie tale red: popoldne od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1000, od pol 3. do 3. štev. 1001 do 1800, od 3. do pol 4. štev. 1801 do 2000, od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca. Kilogram stane 2 K 80 vin.
Oddaja inozemskega mesa. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v soboto, dne 19. t. m. in v pondeljek, dne 21. t. m. od pol 7. do 9. ure v cerkvi sv .Jožefa.
Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v soboto, dne 19. t. m. popoldne strankam z zeleno izkaznico »B« od štev. 550 do 650. Vsaka oseba, dobi četrt kilograma; kilogram stane 8 kron.
Aprovizacija južno železnice. Oddajalo sc bo tu 18. in 19. t. m. petrolej, in sicer samo za občino Moste. S seboj je prinesti mesno karto in knjigo._
Razno.
* O. ti moja Avstrija! Pod tem naslovom piše »Ar-beiterzeitung«: Minister nam piše: Danes dopoldne sem šel v gostilno zajtrkovat. Pozabil sem prebrati razobe-šeni jedilni list in ko sem bil že notri, sem bil v oblasti natakarja, ki mi je priporočil telečji golaš s krompirjem. Ko sem zahteval račun, je znašal ta 17 K 20 vin. Pozneje sem pogledal na jedilni list in opazil, da sem napravil še dobro kupčijo. Pečena klobasa z ženfom ie veljala namreč 15 kron in porcija solate C kron. To bi bil še dražji zajtrk. To avstrijsko vlado naj vendar vrag vzame!!
* Kako bogati smo sedaj. Veliko ljudi sedaj niti ne ve, kako bogati, da nosijo na sebi tisoče. N. pr.: Če imaš srajco (enako K 60 do K 400), ovratnik in kravato (enako K 10), potem obleko (enako K 1500), če imaš klobuk (enako K 60) in potem pa si izračunaj še vse pohištvo.
* Nova ves — Babelsberg. Blizu Berlina se nahaja vas, ki se še danes imenuje uradno Nowa \ves. To krajevno ime spominja na nekdanje češke kolonije v berlinski okolici. Berlinske Vsenemce to slovansko ime strašno zbada, vsled tega so sklenili, da ga prekrste v Babelsberg — in Nemčija bo rešena!______________
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e j a n.
________Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani._
Išče se
dobre raznašalke
za raznašati „NAPREJ“ in „ArbeiterwilIe“ v mestu, Udmatu in v Zeleni jami. — Zaslužek dober. Nastop takoj.
Stalne krepke delavce
zzz tudi močne delavke
sprejme
špedicijska tvrdka BALKAN,
Dunajska cesta 33. Plača po dogovoru.
/#	m.
Kavarna „(JNI0f1E"
trst
Velika zbirka političnih In leposlovnih revij In časnikov v vseh jezikih. Shajališče sodrugov vseh narodov.
» obrestuje hranilne vloge po čistih ^ 1	0	brez odbitka rentnega davka.	
Rezervni zaklad nad K 1,000.000.	4	o ■	— Ustanovljena 1. 1881.