COLO? j£ VE in?o?mACiiE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O A £>-,R-, MJE D V O D E Leto XIV. JUNIJ 1985 -J ^ U St. 6 (153) F- Z -S mm 1*1 . JAHT PROGRAM Konec lanskega leta je v Colorju zaživela ideja, da bi na trgu nastopili s premazi za jahte. O tem se je sicer govorilo že prej, vendar ideje nikakor niso našle neke trdne podlage. Za začetek smo se odločili, da bi izdelovali premaze za dva sistema, in sicer sistem premazov za lesene čolne in sistem za plastične čolne. Jaht program se sestoji iz barve, za katere v tovarni že obstajajo recepture, bodisi pri ladijskih barvah — na tem področju imamo že dolgoletne izkušnje, bo- Čl diši pri barvah za industrijo kot so npr. Bukoliti. Za ta dva sistema smo se odločili, ker vemo, da je večina jaht še iz lesa, v novejšem času pa iz steklenih vlaken, ki so ojačana s plastičnimi materiali. Naš izdelek, ki služi v ta namen je po-liesterska smola Colpoly, dočim je v ladjedelnicah jeklena pločevina še vedno glavni gradbeni material. V januarju smo pristopili k operativnemu izvajanju nalog. Prodaja je na podlagi podatkov, ki jih je dobila s predstavništva Reka, posredovala naročilo v proizvodnjo, na podlagi tega je bila izdelana materialna bilanca, sledilo je naročilo surovin in embalaže. Tu pa se je začelo zatikati. Odločili smo se za litografijo, kar je pa povzročilo zaradi priprav tekstov in primernih dimenzij embalaže časovni odmik, tako, da nam je proizvajalec lahko dobavil embalažo šele aprila. Nemalo časa je bilo potrebno za pripravo in izdelavo etiket. Program smo sproti dopolnjevali in se je prvoten razširil od enajst postavk na petindvajset postavk. Posledica tega (Nadaljevanje na 2. strani) Naloge članov v kadrovskih pripravah na kongrese ZK (Nadaljevanje s 1. strani) je, da še do danes trgu nismo ponudili celotnega asortimana, ki ga sicer predlagamo. Na podlagi letošnjih izkušenj računamo, da bomo v naslednje leto zakorakali bolj pripravljeni, predvsem pa to, da bomo premaze pravočasno ponudili. Lahko rečemo, da smo potrebe po premazih za plastične čolne dokaj dobro ocenili, program bo treba edino še dopolniti z Bukoliti v niansah. Premazov za lesene čolne smo izdelali preveč glede na to, da smo zakasnili z izdelavo. Po izjavah kupcev, predvsem pa trgovskih organizacij, bi se morali pojaviti na trgu že v prvi polovici marca, tako pa nas je prehitel Hempels, ki je naš konkurent na tem področju. Da bi kupce seznanili z našim novim programom, smo se na letošnjem sejmu Alpe-Adria predstavili z jaht programom, seznanjali kupce z namenom uporabe posameznih artiklov in načinom dela. Zanimanje kupcev je bilo zelo veliko, celo dosti večje, kot smo pričakovali. 10. aprila smo se tudi pojavili z reklamo na televiziji, toda žal takrat nismo imeli izdelane še nobene barve iz jaht programa. Zaradi tega je bilo precej negodovanja, češ imate reklamo, barve pa ne. Pojavili smo se tudi na sejmu navtike, ki je bil v maju na Reki. Imamo tudi posterje za jaht program vendar brez tulcev in tako jih lahko izročamo le osebno. Prve količine barv so začele prihajati iz proizvodnje tik pred prvim majem in kupci, ki so hoteli barvati z našimi barvami za prvomajske praznike so nas morali obiskati kar v tovarni. Za lesene čolne je bila večina barv izdelanih v maju. Sedaj pa smo naleteli na težave pri trgovcih, ki nam zatrjujejo, da smo se s premazi za lesene čolne pojavili prepozno. Računamo pa, da bomo zaloge, ki jih je ca. 35.000 litrov le odprodali. Se na večje težave smo naleteli pri trgovcih v notranjosti, predvsem v Srbiji, ki premazov ne poznajo in jih ne naročajo, bojijo se, da bi jim ostali na zalogi, obresti na zaloge pa so zelo visoke. Do danes je bilo izdelanih skupaj 79.000 litrov premazov za jahte in od tega prodano 34.000 litrov. Viki Ažman COLOR 2 Kadrovska politika v ZK in odgovornost komunistov za uresničevanje načel kadrovske politike v družbi je ena najpomembnejših nalog v boju za družbeni napredek, za izhod iz sedanjih ekonomskih težav za uveljavljanje socialističnega samoupravljanja, za demokracijo družbenih odnosov, za uveljavitev tistih družbenih sil in posameznikov, ki lahko k tem ciljem največ prispevajo. Javna razprava o osnutku sklepov 13. seje CK ZKJ je izostrila bistvena načela demokratizacije kadrovske politike, ki smo jih dolžni izoblikovati v programu predkongresnih priprav in dosledno uresničevati v praksi. Pri evidentiranju in predlaganju kandidatov za prevzem odgovornih dolžnosti v OO ZK je treba poleg upoštevanja določil družbenega dogovora o kadrovski politiki izhajati iz določil statuta ZKS in ZKJ. Pri tem je potrebno upoštevati predvsem naslednja načela in merila: — delovne rezultate in moralne lastnosti ter na tej podlagi z delom dokazani uspehi in stopnja u-gleda, spoštovanja in zaupanja med delavci in občani; — prispevek, pripravljenost in o-predeljenost v boju za socialistični samoupravni razvoj in nenehno potrjevanje tega načela pri konkretnem delu; — ustvarjalno razvijanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu in poglabljanje odločujočega vpliva delavskega razreda v družbi; — prispevek k uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije; — aktivno zavzemanje in idejnopolitično usposabljanje in marksistično izobraževanje komunistov kot pogoj za uspešno odpravljanje slabosti v ZKS; — sposobnost delovati demokratično ter uveljavljati kolektivno delo, vodenje in odgovornost ob naj-večji individualni odgovornosti. V skladu z zgoraj navedenimi načeli in merili smo evidentirali v vodstvo OO ZK DO »Color« DSSS za obdobje 1986—1988 naslednje naše člane: sekretar: Kovačec Miroslav; namestnik sekretarja: Fabiani Saša; sekretariat: Barle Mija, Bačnik Oto, Aleksič Jolanda, Koželj Vid, Brešan Slavka; evidentičar: Korinšek Cirila; ref. za kadrovanje: Senčar Janina ; ref. za izobraževanje: Pevec Rihard; blagajnik: More Judita. Zavedamo se, da bo imelo novo vodstvo, ki naj bi svoje dolžnosti prevzelo v začetku leta 1986, kakor tudi vsi komunisti v DSSS težko nalogo izpolniti zastavljene si cilje in prispevati v boju za krepitev socialističnega samoupravljanja in takšen položaj delovnega človeka v družbi, ki temelji na rezultatih dela in utrjevanju njegovega samoupravnega položaja. B. S. V bližnjih Mavčičah graditev hidroelektrarne dobro napreduje... Kje bomo letos letovali? V prejšnji številki glasila smo objaviti fotografijo počitniškega naselja v Miholjaščici na Cresu med gradnjo. Številni med nami so bili kar prestrašeni ob pogledu na skalnato pobočje pod počitniškimi hišami. Da vas potolažimo, tokrat objavljamo posnetek prelepe plaže ter dograjene počitniške hišice, pripravljene za letovanje. Proste počitniške enote Obveščamo delavce, da je za letovanje na razpolago še nekaj prostih počitniških enot, in sicer: — hišice v Pelegrinu od 6. 9. do 13. 9., — prikolice na Pagu od 3. 9. dalje, — prikolice v Sireni (Novi-grad) od 1. 7. do 11. 7., — prikolice v Maredi (No-vigrad) od 11. 8. dalje, — prikolice v Slatini (Cres) od 9. 7. do 19. 7., od 29. 7. do 9.8. in od 29. 8. dalje, — stanovanje v Crikvenici od 1. 7.—11. 7. in 1. 9. dalje. Prijavite se lahko v tajništvu kadrovskosplošnega sektorja, tel. 221. Odgovor na odprto pismo Colorjevemu Janezku (C. I. marec 1985) Smučarsko prvenstvo naše delovne organizacije je med vsemi športnimi manifestacijami prav gotovo že leta najštevilnejše. Začelo se je pred petnajstimi leti s skromno udeležbo desetih navdušencev in treh deklet. Nato se ga je iz leta v leto udeleževalo več delavcev — smučarjev čemur je v veliki meri pripomogel vsakoletni začetno-nadaljevalni tečaj na Voglu. Prav zato je bila terminsko izbrana druga polovica februarja kot najugodnejša, saj je to čas po počitnicah in tečaju, kondicije je bilo dovolj, smučarsko znanje pa obnovljeno ali na novo pridobljeno. Hkrati z udeležbo je rasla tudi konkurenca, uvesti je bilo treba starostne kategorije, preiti z ročnega na elektronsko merjenje časov, tudi tereni vsem »asom« niso ustrezali. Zato so odgovorni (predsednik sekcije in nekaj strokovnih sodelavcev) vsako leto sproti i-skali najugodnejše mesto in termin za tekme v VSL in teku (po letu 1979). Po nekajkrat smo lomili kole na Voglu, Starem vrhu, Martuljku, Soriški planini in na domačih terenih (Čeren), da bi našli za večino najustreznejšo rešitev. Ko smo uvedli še tek in kombinacijo, so bila tekmovanja v enem dnevu (Martuljek, Čeren) na soboto. Nekaterim tak način zaradi obilice o-preme ni ustrezal, zato smo prešli na dvodnevne tekme: tek ob petkih popoldne, VSL v soboto. Prav pri VSL pa se je v zadnjem času pojavljalo vse več težav. Prostega termina v februarju ali marcu na Starem vrhu nikakor ni mogoče dobiti. Med FIS, državna, republiška, kategoriza-cijska in meddruštvena nrvenstva se vrivajo sindikalne tekme in razna trim tekmovanja. Kljub prizadevanju nam organizatorji SK Alpetour letos niso mogli zagotoviti proste sobote. Izhod v sili je bil petkov popoldanski VSL in četrtkova tekaška tekma v Bonovcu. Jasno je, da se nekateri s popoldanske izmene tekem niso mogli u-deležiti. Morda bi lahko pravočasno zamenjali delo s sodelavcem, saj je bila informacija o tekmah na o-glasnih deskah že teden dni prej. Vse več je izgovorov, vse bolj se ljudje zapiramo v ozke privatne kroge, vse manj smo pripravljeni nekaj narediti brez plačila, za svoje in drugega veselje. Mogoče je tudi tu vzrok, da se nekateri kljub najrazličnejšim variantam nikoli ne udeležijo tekem. Za PS sekcijo SD COLOR Frane COLOR 3 Lokacija Medvode - stari „Color“ Achema ’85 Tovarna »Color« ima med drugim tudi to posebnost, da je razdeljena kar na tri lokacije. Lokacija Medvode — stari »Color« ima žal svoje ime povsem upravičeno, vsaj kar se tiče zunanjega izgleda. Ob otvoritvi nove tovarne v Preski je bilo načrtovano, naj bi se v naslednjih letih preselil v Presko tudi preostali del tovarne. Toda zaradi različnih vzrokov tega ni bilo mogoče uresničiti. Med tem časom se je v opuščenem delu proizvodnih obratov, v bivši šaržirnici, razvil disperzij skl oddelek. Podatki o rasti proizvodnje tega oddelka so naslednji: leta 1976 — 1400 ton; leta 1977 — 1800 ton, od tega 400 ton Exoterm barve; leta 1978 — 1800 ton, obdržali količino brez Exoterma; leta 1979 — 1900 ton; leta 1980 — 2900 ton, produktivnost večja za 19 °/o; leta 1981 — 3658 ton, od tega izvoz v Bolgarijo 338 ton, v tem letu se je pričela proizvodnja kitov, 318 ton; leta 1982 — 4690 ton, od tega 657 ton kitov; leta 1983 — 5180 ton, od tega 700 ton kitov; leta 1984 — 4727 ton, od tega 747 ton kitov. Asortiman izdelkov se je tudi v disperzijskem oddelku menjal, število delovnih nalogov pa je okoli 20 na mesec. V zadnjem času se od disperzijskih barv izdeluje največ Hydrocol in Synkolit ter občasno razni Spektroliti. Ostalo izdelavo pa zapolnijo izdelki, kot so Colo-min, Antiromba, Epocink E, AB, razne katranske barve, Epkorili, In-tertufi za domačo in tujo prodajo, masa za zvočno izolacijo itd. Od kitov pa se izdelujejo Unicol kit beli, rdeči, Spachtel kit in Poliester kit. Izdelava disperzijskih barv se je povečala šele zadnja leta, kar je razvidno tudi iz gornjih podatkov. V prid povečevanju proizvodnje teh barv govorijo predvsem domače surovine ter hitra in poceni izdelava. Za nadaljnje povečevanje tovrstne proizvodnje pa bo nujno povečati proizvodni prostor, v prejšnjo polnilnico. Obnoviti bi bilo potrebno tlak v šaržirnici, podobno kot na liniji kitov. Za modernizacijo tega oddelka je bilo izdelanih že nekaj idejnih .projektov, ki jih je izdelal Franc inž. Kamin. Tudi v planu srednjeročnega razvoja tozda Premazi je bila predvidena rekonstrukcija disperzijskega oddelka! Prenova je nujno potrebna, saj bi istočasno pridobili nov proizvodni prostor za nadaljnje večanje proizvodnje, v smislu dolgoročnega planiranja. Z rekonstrukcijo disperzijskega oddelka, zamenjavo strešne kritine, obnovo tovarniškega tlaka in fasad, bi lokacija Medvode — stara tovarna dobila nov videz, kar je želja in potreba vsega »Color j a«. Anton Kern Samoprispevek III Konec maja 1985 je izšel odlok v katerem je objavljen najnižji znesek plačevanja samoprispevka III. Plačevanja samoprispevka so o-proščeni: 1. delovni ljudje in občani, ki imajo čiste osebne dohodke iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih in od pokojnin, ki ne presegajo 18.500 dinarjev mesečno ; 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 94.200 dinarjev na gospodarstvo in so zdravstveno zavarovani, kmetje in združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva. V skladu s prvim odstavkov 11. člena odloka o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane bodo na zahtevo oproščeni samoprispevka tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila osebnega dohodka ter pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 9.250 dinarjev mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. Ta odlok začne veljati od 1. januarja 1985. ACHEMA je že tradicionalno indikator stanja in razvojnih tendenc v kemiji ter vsebinsko zajema naslednja področja: — kemijsko tehniko, — biotehnologijo, — varstvo okolja. Upravičeno lahko trdimo, da je to naj večja razstava kemijske tehnike in spremljajoče industrije. Na letošnji prireditvi je sodelovalo 2760 razstavljalcev iz 30 držav, med njimi žal le eden iz Jugoslavije (KONUS, Slovenske Konjice). V primerjavi z ACHEMO 82 beleži letošnja razstava velik razmah na področju merilne in regulacijske tehnike, biotehnologije ter varstva okolja. Da bi zadostili željam razstavljalcev so razstavne površine povečali za 25 % ali na skoraj 125.000 m2. Na ACHEMI pričakujejo 180.000— 200.000 obiskovalcev iz 80 držav. Srečevali smo mnogo aziatov. Med razstavljale! so vse številnejši Japonci, med obiskovalci pa Kitajci. Prav sodelovanju s Kitajci posvečajo veliko pozornost. Letos naj bi bilo sklenjenih za letno 80 milijard DM kupčij, pri čemer samo na ZR Nemčijo odpade 7,5 milijarde DM. Zanimivo je, da približno enako vsoto namenjajo v ZRN tudi za razvoj in raziskave v kemijski industriji. Področje aparativne analitike še vedno obvladujejo ZDA podprte s svojimi izdelki iz Silicijeve doline. Pač pa so hitreje spoznali prednosti povezave stroja z računalnikom. Procesna analitika pridobiva na pomenu. Z 40 % ima spektroskopija največji tržni delež. Na drugi strani velja kromatografija za najvažnejšo analitsko metodo mešanic. Dokazovanje ekstremno majhnih koncentracij različnih substanc velja za merilo kvalitete. Vpliv računalnika v analitiki je ogromen, tako praktično ni več aparatur brez vgrajenega mikroprocesorja. Prireditev je poleg številnih Jugoslovanov obiskala tudi ekipa iz Colorja. Seveda bodo vtisi dokaj različni, vsi bomo še dolgo pod vtisom ogromne predstave. Mogoče žal samo to. Za vse drugo bi se na obisk velerazstave morali bolje pripraviti že doma. Jože Kepic Zaščitno premazno in konzervirno sredstvo za les. COLOR4 Žagar I. 14. občinsko tekmovanje ekip prve pomoči Prva pomoč ni le dejanje človeške solidarnosti, temveč moralna dolžnost človeka do človeka. Namen dajanja prve pomoči je, da poškodovanec ali bolnik čimprej in v kar najboljšem stanju pride do strokovne medicinske pomoči oziroma zdravljenja. Hitri in predvsem pravilni ukrepi so torej odločujoči členi v verigi zdravljenja ponesrečenca oziroma bolnika. V širokem sistemu LO in DS so v okviru CZ organizirane tudi enote RK, -ki so bolj ali manj usposobljene za nudenje prve medicinske pomoči. Vsako leto poteka v občini Ljubljana-Šiška tekmovanje teh enot. Letos je bilo že 14. tekmovanje, katerega se je udeležila tudi ekipa iz DO »Color«. Tekmovanje je bilo organizirano 8. 6.1985, in sicer v prostorih OŠ Valentina Vodnika v Šiški. Čas pred tekmovanjem in pa tudi med tekmovanjem drugih ekip smo izkoristile za pogovore z vodji ekip oziroma udeleženkami tekmovanja, z zanimanjem smo spremljale tudi dogajanje na tekmovalnem prostoru. V večini DO, ki so se tekmovanja udeležile, so udeleženkam tekmovanja omogočili temeljito pripravo. Naša ekipa »pa je tako dobro usposobljena«, da nam zadostujeta le dve uri obnove znanja! Obratna zdravnica, dr. Premelčeva, ki nam je predavala, se je sicer zelo potrudila, vendar pa v tako kratkem času ni mogoče doseči takega znanja, ki bi lahko konkuriralo bolj pripravljenim amaterskim ekipam, kaj šele medicinskim sestram, ki so na tekmovanju »odnesle« prvo mesto. Naša ekipa je oskrbela dve poškodbi, in sicer: odprto rano trebuha in zlom hrbtenice. Ko smo kasneje svoje delo analizirale, smo prišle do zaključka, da smo obe poškodbi dobro oskrbele. Na tekmovanju nas moti strogost uporabe vseh medicinskih pripomočkov, ne upoštevajo oziroma celo grajajo pa našo iznajdljivost, kadar tega materiala ni na razpolago. In ga tudi ni bilo! Vsi pa vemo, da se v konkretnem primeru nudenja prve medicinske pomoči največkrat znajdemo brez ustreznih medicinskih pripomočkov in smo odvisni od improvizacije. Na tekmovanju je sodelovalo 29 ekip, naša je »zasedla« 19. mesto. Končno pa se ne učimo za tekmovanje. Cilj vsake članice prve medicinske pomoči je, da se usposobimo v taki meri, da bomo v nujnih primerih hitro in seveda pravilno ukrepale. Da bomo pa dosegle tako raven znanja oziroma usposobljenosti, kar je tudi naša želja, ni odvisno le od nas, temveč tudi od odgovornih delavcev v DO »Co- lor«. Udeleženke tekmovanja Obnova sanitarij Nad prostori naše kuhinje družbene prehrane imajo v stavbi na Seškovi ulici 4 naši delavci nekaj stanovanjskih enot. Ta stanovanja so predelana iz nekdanjih spalnic, v katerih so bivali tečajniki tedanje gasilske šole, ki so imeli skupne sanitarne prostore. Vsi sedanji stanovalci so uporabljali eno stranišče v prvem nadstropju in eno na podstrešju. Nihče od njih tudi ni imel kopalnice. V lanskem letu smo pričeli z obnovo sanitarnih prostorov v prvem nadstropju z željo, da dobi vsaka stanovanjska enota svoje stranišče s tušem, umivalnikom in možnostjo priključka za pralni stroj. Ta dela smo v lanskem letu tudi izvedli in predali stanovalcem v uporabo tri kopalnice. Letos pa smo pričeli z obnovo sanitarij še na podstrešju stavbe. Vsa gradbeno-obrtniška dela je prevzelo gradbeno podjetje »Gradbinec«. Na NOV SODELAVEC Ivo Kržišnik: »Dela bo dovolj...« Pred dnevi je prevzel delovno mesto vodja kadrovsko splošne službe Ivo Kržišnik, 35-letni diplomirani pravnik iz Škofje Loke. Doslej je bil sekretar sekretariata za občo upravo in proračun Skupščine občine Škofja Loka, še prej pa je delal v Inštalacijah Škofja Loka. »Usmerjen sem v gospodarstvo, čeprav sem celih šest let delal na občini in dodobra spoznal to sfero. Prav preveč nisem bil zadovoljen, zato sem se odločil, da delo nadaljujem v Color ju. Čeprav sem komaj začel, lahko ugotovim, da je delo precej podobno. V firmi je precej problemov, tako, da mi dolgčas ne bo. Spoznavam sodelavce in oni mene ...« Novemu sodelavcu želimo veliko delovnih uspehov! hodniku podstrešja, kjer bosta na novo izdelani dve kopalnici s straniščema in predsobo, so morali najprej zaradi dotrajanosti stropne konstrukcije odstraniti ves obstoječi leseni pod in med nosilne lesene grede vstaviti še nekaj jeklenih profilov. Na te nosilce bodo zabetonirali betonsko ploščo, na katero bodo lahko zidali pregradne stene. Istočasno bodo obnovili toplotno izolacijo in lesen pod v obeh sosednjih prostorih praznega stanovanja. Izvajalec del se je že obvezal, da bo dela zaključil do konca julija, tako, da bo stanovanje vseljivo prve dni avgusta. S tem bomo pridobili eno kompletno stanovanjsko enoto, ki bo po zaključku del na razpolago za dodelitev enemu naših delavcev, ki bo izpolnjeval pogoje objavljenega razpisa. A. M. Zobozdravstvena ambulanta Aero, Color, Donit Dobro je vedeti... Zobozdravstvena služba dela s polno paro. Delo teče organizirano, vendar se pojavljajo določene težave, katere pa bo mogoče s skupnimi močmi popraviti in odpraviti. 1. Po Zakonu o zdravstvu je treba plačati participacijo, in sicer znaša trenutno: din za zalivko 100 za polno kovinsko prevleko 675 za druge prevleke 865 za nazidek 486 za člen 485 za cementiran j e stare prevleke in za demontažo 100 za totalno protezo 1.390 za parcialno protezo 1.740 za reparaturo proteze 190 Pri prevleki pacient plača: kovi- no, participacijo in Colorstat (86 din). Za iso-past zalivke pa pacient poleg participacije plača še 150 din za material. Ob vplačilu pacient prejme potrdilo, kar je dokaz, da je pacient participacijo plačal (le-to je napisano v dvojniku) in pacient naj potrdilo tudi vzame. 2. Čakalna doba se je zaradi številnega obiska — ogromno delo je predvsem v zobotehnični službi — podaljšala in za protetiko velja rok november. 3. Tudi z ustno higieno so včasih težave (reparatura naj bo očiščena), tudi v alkoholiziranem stanju se ne hodi v zobozdravstveno ambulanto. Zobozdravstvena ambulanta bo v času od 5. 7. do 23. 7. zaradi dopustov zaprta. COLOR 5 Color v sliki in besedi Lepa fasada je kot obleka človeka. Proizvodni in skladiščni prostori pa te blagodejnosti niso bili deležni niti ob nastanku V naši sejni sobi so organizirani številni seminarji za domače in tuje goste. Ko udeleženci hodijo mimo naše kurilnice, ne morejo imeti vtisa, da smo moderna tovarna z računalniškim sistemom obdelave podatkov. Tekst: Anton Kern COLOR 6 Vsak dober gospodar skrbi za dobro streho. V starem »Colorju« pa strehe puščajo, rešitev je v zamenjavi kritine Nujnost obnove je prisotna na vsakem koraku. Nekaj lepotnih posegov in stari »Color« bi se izognil vzdevku »Agijev« hlev ilili:! - r i Za jubilejno obletnico iščemo pomnike »Colorjeve« zgodovine. Vse to lahko povedo ostanki fasad, ki so priče neštetih sprememb namembnosti objektov Tehnični pregled objektov za investicijo Razširitev proizvodnje poliesterskih smol Kar nekaj časa je že od tega, od kar je bil v TOZD Smole opravljen tehnični pregled nekaterih novozgrajenih, dograjenih in rekonstruiranih objektov, zato je prav, da o tem tudi spregovorimo. Vsaka investicija potrebuje svoj čas, ki sega od svojih prvih idejnih zametkov, pa do izvedbe. Posebno veliko časa pa potrebujejo tehnološko zahtevnejše investicije, saj le-te sprožijo nravi plaz večjih in manjših spremljajočih investicij. Prav takšno investicijo so pred kratkim zaključili v TOZD Smole. Prvi idejni osnutki za projekt »Razširitev proizvodnje poliesterskih smol« segajo že v leto 1980, ko so na domačem in tujem tržišču vedno bolj naraščale potrebe po nenasičenih in nasičenih poliestrih. Glede na dejstvo, da bi omogočili nemoteno oskrbo druge TOZD — Premazi z re-promaterialom in glede na to, da je Color pomemben dobavitelj repro-materiala v proizvodnem programu uporabnikom barv in lakov ter za izdelavo poliesterskih laminatov na domačem in tujem tržišču, je bila ideja o razširitvi proizvodnje poliestrskih smol resnično nujno potrebna. Ko je bil investicijski program dokončno izdelan v začetku leta 1982, se je pričelo kolo izvajanja investicije dejansko vrteti: izdelava lokacijske dokumentacije, zbiranje -mnenj in soglasij raznih institucij, pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja ob istočasnem zagotavljanju finančnih sredstev. Od oktobra 1982, ko je bilo izdano gradbeno dovoljenje, do aprila 1985, ko je bilo vse pripravljeno za tehnični pregled, je minilo dve leti in pol, toda tudi narejeno je bilo veliko: — postavljena je bila sedma reaktorska linija, — rekonstruirana je bila kotlovnica, — dograjen je bil prizidek — visoki aneks k hali za proizvodnjo poliesterskih smol, — zgrajeno je bilo skladišče za šipke surovine. Nova sedma reaktorska linija s 17 m3 reaktorjem je namenjena za sintezo alkidnih in nenasičenih poliesterskih smol; možno pa je na njej sintetizirati tudi druge sintetične smole. Ker je bila v prvotni kotlovnici tehnologija ogrevanja že zastarela, je bilo potrebno preiti na enoten sistem ogrevanja s centralnim vodenjem. Zaradi tega smo odstranili kotle za ogrevanje z diphilom in namestili nove Thermopac kotle za ogrevanje s termalnim oljem ter tako preuredili celotni sistem ogrevanja in hlajenja. V visokem aneksu je komandna soba za centralno vodenje tehnološkega procesa proizvodnje smol. V tem prostoru je predvideno tudi mesto za procesni računalnik, ki bo vodil celotni tehnološki proces v sedmem reaktorju. V visokem aneksu z dodatnim stopniščem (ki so ga inšpekcijske službe zaradi varnosti posebej zahtevale), so tudi naslednji prostori: kontrolni laboratorij, pisarne, garderobe, sanitarije. Energetski objekt je gradbeno dokončan in je s kineto povezan z proizvodnimi obrati. Kompresorska postaja, ki se nahaja v tem objektu že oskrbuje proizvodne obrate s komprimiranim zrakom. Ostali prostori, ki so namenjeni za namestitev elektroagregata, pilotsko napravo in napravo za CO2 pa bodo tehnološko povezani in opremljeni v krajšem času. Skladišče za sipke materiale je zrcalna slika obstoječega skladišča in služi za skladiščenje na paletah za naslednje: arhidrida ftalne kisline, anhidrida maleinske kisline, pentaeritrita in drugih sipkih surovin. Posebno ograjen prostor v tem objektu nudi možnost skladiščenja dospele investicijske opreme, preden je le-ta montirana. S tem skladiščem smo pridobili okrog 220 m2 bruto skladišče površine. Glavne projekte so izdelali: — Gradbinec — Kranj za gradbene in instalacije vode, — Prva Iskra, Barič — kompletna tehnološka oprema za sedmo reaktorsko linijo in kotlovnico ter tehnološke elektroinstalacije, — IMP — projekti za komprimi-rani zrak. Vsi projekti, ki so se nanašali na tehnološke rešitve so bili verificirani s strani RHB (firma iz BDR, ki s Prvo Iskro poslovno tehnično sodeluje pri gradnji reaktorskih linij). Investicijo »Razširitev proizvodnje poliestrskih smol so v glavnem izvajali naslednji: — gradbena dela: SGP Gradbinec, Kranj, TOZD GO Ljubljana s proizvajalci: IMKO, Ljubljna, Gradbinec, TOZD SKO, Kram Termika, Ljubljana, Aluminij, Komen, KOGP, Kranj, Gradbinec, TOZD BZO, Jesenice, Instalacije Škofja Loka, Izo-lirka Ljubljana ter IMP TOZD Ogrevanje — Vodovod, Ljubljana; — dobava in montaža tehnološke opreme: Prva Iskra, Barič s svojim proizvajalcem Teleoptik, Zemun; — elektroinstalacijska dela: Elek-tromontaža, Ljubljana; — tehnološke instalacije: IMP Ljubljana ter — gradbeni nadzor: IBE, Elektro-projekt, Ljubljana. Tehnični pregled je potekal po ustaljenem redu. Proizvodnjo so v TOZD Smole ta dan ustavili, tako da si je komisija lahko nemoteno vse ogledala. Seveda so bili proizvodni obrati očiščeni, kolikor se je pač dalo očistiti. Zapisnik komisije je bil dolg. Potrebno bo odpraviti določene pomanjkljivosti, ki pa ne bodo bistveno vplivale na začetek poskusnega obratovanja, ki je dogovorjen za 17. junij 1985. V času poskusnega obratovanja bomo odpravili še preostale pomanjkljivosti, ki so jih inšpektorji ugotovili. S 7. reaktorsko linijo v DO Color pridobivamo zmogljivosti z nazivno vrednostjo 16 m3/dan, kar pomeni 6.400 ton na leto različnih sintetičnih smol. Ta zmogljivost se bo povečala še za okrog 25 % z u-vedbo četrte izmene v TOZD Smole. Tatjana Gauš, dipl. ing. Planinski izleti 1985 22.—23. junija: Krnica—Kriška stena—Križ —Vrata Vodi: Jože 13, —14. julija: Jezersko—Kočna—Grintovec Skuta—Kamniška Bistrica Vodi: Frane 28. junija—7. julija: Durmitor Vodi: Zoran 17,—22. julija Mt. Blanc Vodi: Jože 14. —15. septembra: Rateške Ponče Vodi: Janez 6. oktobra: Bohor—Lisca Vodi: Anica (Andrej) 28.—29. novembra: Pohorje Vodi: Jože Klek (po dogovoru jeseni) Vodi: Zoran Plan.-smuč. sekcija SD COLOR COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA Žreb je odločil COLORJEVE INFORMACIJE številka 6 (153), leto 14., junij 1985. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. julija 1985. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! NAGRADNA KRIŽANKA Za nagradno križanko iz prejšnje številke Colorjevih informacij smo prejeli 29 rešitev. Tokrat smo javno žrebanje izvedli v finančnem sektorju. Komisija v sestavi Slavka Novak, Anka Erman in Jelka Sušnik je za dobitnico prve nagrade 500 din izžrebala Anico Časni, drugo nagrado 300 din prejme Nevenka Plešec, tretjo nagrado 200 din pa Jana Pajk. Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu glasila! Čestitamo! Vili Šinko pripravlja disolver mešalo za novo šaržo ...