Vojkovo nabrežje 4/a | 6000 Koper/Capodistria | tel. +386 5 66 30 800, fax +386 5 66 30 808 | e-pošta info.zzvkp@zzv-kp.si | www.zzv-kp.si
KOLEDAR
dogodkovI
4. september, SVETOVNI DAN CEREBRALNE PARALIZE
8. september, MEDNARODNI DAN FIZIoTERAPEVToV
10.	september, SVETOVNI DAN preprečevanja SAMOMORA
11.	september, SVETOVNI DAN prve pomoči
14.	september, SLOVENSKI DAN INKONTINENCE
15.	september, SVETOVNI DAN ozaveščanja o LIMFOMU
16.	september, SVETOVNI DAN ohranjanja OZONSKE PLASTI
16.-22. september, EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI
21. september, SVETOVNI DAN alzheimerjeve BOLEZNI
MEDNARODNI DAN GLUHIH
28. september, SVETOVNI DAN PRAVICE VEDETI
a T E M A M E S E C A a A K T U A L N O
EDETI
^ Pentlja v barvi žada je simbol za boj proti Hepatitisu B in raku najetrih.
t
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG:
V septembrski številki pod rubriko »Zdrav življenjski slog« predstavljamo osmega od enajstih priporočil proti raku (evropski kodeks): Cepite se proti hepatitisu B!
HEPATITIS B , Boris Kopilovic
A
e ¡etra.
OMOGOČIMO GLUHIM IN NAGLUŠNIM NORMALNO
ŽIVLJENJE, dr. Božidar Opara 21

Hepatitis B je virusna nalezljiva bolezen, ki prizadene jetra. /Način okužbe: ^ Najpogostejši način okužbe je nezaščiten spolni odnos z okuženo osebo. Pogost je prenos med narkomani zaradi souporabe okuženih igel. Na isti način se ta virus širi tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes, akupunkturi ali obrezovanju. ^ Okužena mati lahko prenese virus hepatitisa B (v nadaljevanju tudi VHB) na otroka pred, med ali po porodu. ^ Pri nenamernih poškodbah z iglami ali drugimi ostrimi predmeti, če so onesnaženi s krvjo okužene osebe (zdravstveno osebje; stik z odvrženimi iglami; osebe, ki uporabljajo skupne britvice, zobne ščetke ...). ^ Prenos VHB s krvjo in krvnimi pripravki, ki je bil včasih pogost, je danes v razvitem svetu zelo redek zaradi obveznega testiranja krvi krvodajalcev. /Klinična slika: ^ Okužba z VHB se lahko pokaže kot akutni hepatitis (akutno vnetje jeter), kronični hepatitis, ciroza ali rak jeter, kar so vse lahko vzroki za smrt.
Inkubacijska doba pri akutnem vnetju jeter je od 4 do 28 tednov. Približno teden do dva pred izbruhom bolezni ima lahko bolnik slabši tek, je utrujen, toži zaradi slabosti, ima glavobol in povišano telesno temperaturo. Lahko ima drisko ali je zaprt. Urin je lahko temen, blato pa svetlo obarvano. Nekatere srbi koža. Približno 10 % bolnikov in več kot 80 % pred ali med porodom okuženih novorojenčkov ter mlajših otrok postane kroničnih nosilcev virusa hepatitisa B.
Velikokrat pa virus ne povzroči akutnega vnetja in okužba dolga leta ali celo do konca življenja poteka brez zdravstvenih težav. Zato se večina okuženih ne zaveda, da so nosilci in s tem možni prenašalci virusa na druge. Stik in okužbo v tem primeru pokaže le naključna laboratorijska preiskava (npr. pri krvodajalski akciji, v času nosečnosti ...).
/Preprečevanje okužbe: ^ Varno in učinkovito cepljenje proti hepatitisu B je za določene skupine prebivalstva obvezno, čeprav ga priporočamo tudi vsem ostalim. Cepljenje izvajamo tudi v ZZV Koper. ^ Pred spolnim prenosom okužbe varuje tudi kondom. ^ Uporaba svojega pribora za osebno higieno (pribor za britje, zobna ščetka, brisače, perilo ...) in jedilnega pribora. ^ Novorojenčke mater, ki so nosilke VH B, je takoj po porodu potrebno cepiti. ^ Izogibanje stiku s telesnimi tekočinami drugih ljudi. ^ Uporaba sterilnih igel, brizg in drugih ostrih predmetov.
Kljub temu, da ljudje s posebnimi potrebami še zdaleč niso zadovoljni s svojim položajem v družbi, je treba priznati, da je človeštvo v zadnjih letih naredilo velike korake v smeri urejanja njihovega položaja v družbi in izboljšanja njihovih možnosti. Naj omenim le nekaj ključnih mednarodnih dokumentov, ki to urejajo. To sta nedvomno »Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov« (OZN 1993) ter »Konvencija o pravicah invalidov« (OZN 2006). Oba dokumenta postavljata pred podpisnike zelo smele zahteve za akcije, ki bi osebam s posebnimi potrebami omogočile učinkovito participacijo in kvalitetno življenje v družbi. Vendar od tu do realnosti so poti zapletene, začenši že pri sami definiciji. V Sloveniji smo zelo nesrečno prevedli že uradni mednarodni termin persons with disabilities (osebe z motnjami - nezmožnostmi) v termin »invalidi« (nesposobne osebe). Tako že v startu kažemo, da ne razumemo bistva nove paradigme, po kateri imajo te osebe tudi mnoge sposobnosti oziroma zmožnosti. A te bodo lahko uresničili le, če jim bomo prilagodili pogoje okolja in jim nudili ustrezno pomoč.
Povejmo nekaj stvari o skupini, a ne invalidov, temveč oseb s posebnimi potrebami, ki imajo okvaro sluha in posledično še veliko drugih težav. Uradni slovenski naziv za to skupino je »gluhi in naglušni«, saj je znotraj tega izraza povedano vse.
Vsi gluhi in naglušni se danes vključujejo v različne oblike vzgoje in izobraževanja od povsem integriranih do bolj ali manj segregiranih. Vsi se naučijo govoriti. Nekateri se nauče uporabljati oralni govor (z odčitavanjem govora z ust), nekateri pa se naučijo in uporabljajo le znakovni jezik. A ker vsi »govorijo«, čeprav na različne načine, danes več kot utemeljeno zavračamo stari naziv - gluhonemi, kar bi danes pomenilo popolnoma nešolanega gluhega človeka, ki se ni naučil ne oralnega ne znakovnega jezika, govora.
Za gluhoto in naglušnost radi rečemo, da je to težka oblika motenosti - oviranosti. Zakaj? Zato ker jim gluhota izrazito otežuje vzpostavljanje stika z okoljem. Gluhi so zato mnogo bolj osamljeni kot ostale osebe s posebnimi potrebami. Ker ne slišijo zvokov, so tudi sicer lahko ogroženi, če ne zaznavajo nevarnosti. Gluhota, ki je v močni povezavi z mišljenjem, je velika ovira tudi pri šolanju. Zato nas ne čudi, če so gluhi v povprečju mnogo manj izobraženi kot ostali. Čeprav bi si tako kot vsi drugi želeli kontakta z okoljem, se tega na nek način bojijo, saj nikoli ne vedo, če bodo druge razumeli oziroma če bodo drugi razumeli njih. Seveda bi se večina gluhih in naglušnih (pri tem mislim težje naglušnih) lahko sporazumela z ljudmi, ki obvladajo znakovni jezik - kretnje. A večina
Depresija med starejšimi
Naslovnica brošure Depresija med starejšimi.
Izdajatelj: IVZ, 2012
ljudi tega ne obvlada. V Sloveniji imajo gluhi pravico do uporabe Prepoznavanje posameznikove stiske zaradi depresije vodi v znakovnega jezika zakonsko urejeno, a kaj jim to pomaga, če ve- učinkovito zdravjenje. In ravno pri tem koraku se, kadar gre za
čina ljudi tega ne obvlada. Gluhi pa se tako kot ostali vključujejo	°sebo; pog°sto.	,težave...............................................
v najrazličnejše socialne situacije: na ulici, v uradu, v trgovini, pri Poleg že omenjenega zmotnega razmišljanja, da je depresija naravni del zdravniku, na delovnem mestu, v kakršnikoli družbi; vedno nasta- poznega starostnega obdobja in ne bolezen, ki jo je potrebno zdraviti, so ne problem, kako bi lahko gluhi komunicirali s slišečimi.	najpomembnejše ovire še: ^ pogosto izražanje depresije skozi telesne
Res je, kar radi rečemo, da je kretnja (znakovni jezik) materni simptome (npr. kronična bolečina) - to lahko vodi v napačno sklepanje, jezik gluhih. A ta omogoča komuniciranje več ali manj le med da gre za kakšno telesno bolezen; ^ prekrivanje s simptomi demence samimi gluhimi. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z gluhimi, so v za- - težave s spominom in pozornostjo so npr. simptomi, ki se pojavljajo dnjem stoletju močno spreminjali svoja prepričanja o tem, kako pri obeh boleznih; ^ stigma povezana z depresijo - posameznik si ne naj se gluhe uči. Ali v njihovem maternem jeziku, s kretnjami ali prizna, da se sooča z depresijo ali pa ga je sram poiskati pomoč. jih za vsako ceno učiti odčitavanja govora z ust in govoriti, da bi
Kateri pa so najpogostejši simptomi oz. znaki, ki nam pomagajo
jim tako poboljšali možnosti za socialno vključevanje.
prepoznati, da gre za depresijo? ^ Upad zanimanja ali veselja do
Novejše spoznanje je jasno: gluhi in naglušni imajo pravico
aktivnosti, brezvoljnost; ^ depresivno razpoloženje (lahko tudi
do svojega maternega jezika - znakovnega jezika. A pri vzgoji in
jokavost); ^ pomembna izguba ali pridobivanje teže; ^ motnje
izobraževanju naj se vsakega gluhega in naglušnega skuša na-
spanja (nespečnost ali povečana potreba po spanju); ^ nemir
učiti tudi odčitavanja govora z ust in govoriti. Ni problem, če ta
ali upočasnjenost; ^ utrujenost ali upad energije; ^ občutki
govor glasovno, slovnično in melodično ni tak kot pri ostalih. S
ničvrednosti, krivde; ^ težave s koncentracijo ali razmišljanjem; tem se želi doseči večje možnosti za komunikacijo in s tem za ak- v, .... . ^ ..
^ razmišljanje o smrti ali o samomoru.
tivno socialno in poklicno življenje gluhih. Ce smo lahko ob tem
navdušeni, moramo vedeti, da tudi tisti gluhi (predvsem gluhi), Zagotovo smo se že vsi kdaj srečali s katerim od naštetih simptomov,
ki se naučijo odčitavanja govora z ust in govoriti, razumejo le od a to še ne pomeni, da smo se nujno soočali tudi z depresijo. Na priso-
približno 20 do 80 odstotkov normalnega govora.	tnost depresije je potrebno pomisliti: ^ kadar je prisotnih več zna-
7........'............i,.........7",.......".'"".'"T...........77 7..........v.,.........,.............. kov (za osebe, ki se z depresijo soočajo v starosti, je še posebej znači-
Ker ni mogoče pričakovati, da bi se vsi ljudje naučili znakovnega
len prvi - brezvoljnost), ^ kadar so ti stalno prisotni dlje časa (vsaj 2
jezika, se skušajmo pri sporazumevanju z gluhimi držati nekaterih
. .	v .	. . ■ i ^ ... tedna) in ^ kadar pomembno ovirajo posameznika pri vsakodnev-
nasvetov: ^ ne bojmo se srečati in vzpostaviti kontakta z gluhim;
nem življenju (pri skrbi zase ali za druge, delu, drugih aktivnostih). ^ v pogovoru bodimo vedno obrnjeni proti gluhemu sogovorcu; .....................................................................................................................
^ naj nas ne moti nenavadna barva glasu in agramatičnost jezika; Kadar pri sebi ali pri drugih pomislimo na možnost, da gre za
^ ko mi govorimo, govorimo počasi, ne preglasno in ne pretiho depresijo, je pomembno, da poiščemo strokovno pomoč.
ter bolj jasno odpirajmo usta; ^ v nobenem primeru, če nas gluhi .....................................................................................................................
Prvi, ki nam lahko pomaga, je že naš izbrani osebni zdravnik. On je
sogovornik ne bo takoj razumel, ne začnemo govoriti preveč naglas,
tisti, ki bo na podlagi pregleda in pogovora z nami lahko ugotovil,
saj gluhim to ne pomaga. Pomaga jim le razločno in bolj počasno
. . ,,	, ., ... ,	, . ., ,. ali gre res za depresijo. On je tudi tisti, ki bo lahko predpisal zdravlje-
govorjenje; ^ govorimo v kratkih stavkih. In ne nazadnje: nikoli se
nje ali pa napotil naprej k psihiatru ali k drugim oblikam pomoči. ne bojmo začeti pogovora z gluhim. Gluhi bodo tega zelo veseli. Ker .....................................................................................................................
nas ne slišijo, radi rečemo, da potem besede zapišimo. Ce imamo pri Poznamo več oblik zdravljenja depresije, ki so odvisne od resnosti
roki papir in svinčnik, se lahko tudi z gluhim vse pogovorimo.	oz. globine bolezni, želja posameznika in objektivnih možnosti -
.................................................................................................................... dostopnosti določenih načinov zdravljenja v danem okolju.
Vsaka ovira oziroma motnja ni samodoločljiva. Je vedno re- .....................................................................................................................
zultat interakcij med posameznikom in ljudmi - okoljem. In če	Pri zmerni in hudi obliki depresije lahko zdravnik ali psihiater predpiše
želimo olajšati in omogočiti aktivno in enakovredno življenje	zdravljenje z antidepresivi. To so zdravila, ki jih dobimo na recept, obi-
gluhim in naglušnim, se ne bojmo kontakta z njimi. Z našo pri-	čajno zelo pomagajo pri izboljšanju počutja in ne povzročajo odvisnosti.
pravljenostjo in odprtostjo bomo zanje naredili več kot vse kon-	Pri tem pa se je potrebno zavedati, da: ^ prvi predpisani antidepresiv
vencije in razna regulativa.	ni nujno že pravi (najbolj ustrezen za nas), ^ se učinek zdravila začne
v	kazati šele po 2, 3 tednih rednega jemanja, ^ se lahko pojavijo neže-
D^JS E NN O Z D R ,A"V J E	leni učinki, ki pa se s trajanjem zdravljenja običajno zmanjšujejo, ^ je
p°trebn° vzdrževalno zdravljenje (tudi p° izboljšanjU stanja je potrebno
DEPRESIJA MED S IAREJ SIIVII zdravila jemati toliko časa, kot je predpisano).
., . „ „	Drugo obliko zdravljenja pa predstavlja psihoterapija, ki jo izvaja psi-mag. Alenka Tancic Gram
hoterapevt (pomembno je, da je za to ustrezno izobražen). Izkazalo se
O depresiji se v zadnjem obdobju govori veliko več kot prej in po-	je, da je pri zmerni stopnji depresije ta način lahko enako učinkovit kot
stala je prepoznana kot pomemben problem posameznika in	zdravljenje z zdravili. Vendar je pri tem dobro vedeti, da: psihotera-
družbe. A kadar se pojem depresije pojavlja v kontekstu starejšega	pija zahteva aktivno sodelovanje posameznika; je pri hudi depresiji
starostnega obdobja, sejo še vedno prevečkrat doživlja kot nekaj obi-	potrebno psihoterapijo kombinirati z antidepresivi; so pri zdravljenju
čajnega - kot sestavni del staranja. Takšno napačno prepričanje je ob	depresije lahko uspešne različne vrste psihoterapij; je večina psiho-
dejstvu, da depresija pomembno poslabša kakovost posameznikove-	terapij v Sloveniji za zdaj samoplačniških.
ga življenja, še posebej škodljivo.To namreč ovira pravočasno odkriva- T........777.....7 7........•■■•■•■■•■■•■■•■■•■••■•■■•■■......''""v"""""''.....""".....
Depresija je torej bolezen, ki jo lahko tudi v starosti učinkovito zdravimo, zato nje in s tem tudi zdravljenje depresije. Zato je pomembno, da se vsi za- .	. . .	...»
je zelo pomembno, da jo pravočasno prepoznamo in poiščemo pomoč.
vedamo, da je depresija v kateremkoli starostnem obdobju bolezen, ki
Nekaj dodatnih informacij se nahaja v zlozenki: Depresija med starejšimi,
tja ne spada in ki jo je z ustrezno obravnavo mogoče premagati.
.................................................................................................................... ki je dostopna na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper in na spletni strani
Prvi korak pri premagovanju depresije oz. spoprijemanju z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (www.ivz.si).
njo je zagotovo njeno odkrivanje. Šele pravilno in pravočasno .....................................................................................................................
Novice Zdravje za vse so brezplačen mesečnik, dostopen na spletni strani ZZV Koper: http://www.zzv-kp.si/strokovni-nasveti-in-priporocila mesecna-publikacija-zdravje-za-vse/ zdravje-za-vse | Prav tako so novice dostopne v vseh informativnih točkah zdravstvenih domov in bolnišnic v zdravstveni regiji Koper. | Izdajatelj: Zavod za zdravstveno varstvo Koper, Vojkovo nabrežje 4a, 6000 Koper | Odgovorna oseba: Milan Krek | Glavna in odgovorna urednica: Manica Remec | Sodelavci: Liljana Petruša, Živa Žerjal, Ines Kvaternik | Oblikovanje koncepta: Slavica V. Okorn | Oblikovanje in priprava: SkupinaOpusDesign® | Lektoriranje: Martina Jelušič | Naklada: 1200 izvodov