Vznemirjeni M&džari. V ogrski zbornici so se vršili dne 5. septembra bttriii prizori. Ko je vstopil ministrski predsednik grof Tisza, mu je zaklicail poslaiiec 3ust: Odstopite! Vsa opozicija j« ta klic poiiavljala, Nastal je velik hrup in ropot, ki je trajal pnecej časa. Prvi je govoril grof Tisza. Rumunija je zaCe-« la, vojsko, ne da bi stavila prej kake zahteve ali izrazila željo, da se hoče pogajati. Rumnnska vlada in kralj so do zadnjega zatrjevali nepristi\uio_i in s lem prevarili vse naše diplomnfične, vojaške in političue činitelje. Ker pa je delala Rumunija vojaške priprave, smo tudi mi pričeli ž njimi, foda v sredi dela je nas Rumunija napadla. VojaSke naprave za našo varnost se najdaljujejo, (Velik ropot in klici na leviči: Honved s.e nii pokliče domov!) Ministrski predsednik je ko_č::i svoj govor raed velikim odobravanjem desnice in l.rupnim ropotom levice, Grof A|:>ponyi je izvajal, da je v sejdanjem Casu dolgo molčal. Toda dogodki zadnjega časa so pokazalli, da one osebe, ki so danes na krmilu, ne sir.ejo vnaprej brez nadzorstva izvrševati svoje skoro n€ome,jen8 mofii. Verjame, da so bili odločilni činitelii od Rumunije prevarjeni. Toda to jih ne opravfcuje, _a bi ne videli vnaprej, kako se bodo stvari razvile, in d,a bi v varnost dežele ne ukrenili vse^a, kar je potrebno Naj se zberejo sedaj vse sile, da se izgubJjena zemlja zopet pridobi. Naj se naredi konec ne|X)trobnim oprostitvam. Stari Ijudje naj delajo doma, mladi pa na fronto. (Pritrjevanje v celi zbornici.) Grof Andrassy izvaja, da ne smemo mirovati dokler s« naff Rumunijo ne maSCujemo, Toda mi mo- ramo imeti jamstm.^da bovodstvo bolj^e. 3^o6e _e natan«no,-« baviti z \x*dstvoi_ zuaanj« politike, a sr_m nas rnora biti, da «mo sq dali prevaritL 2« skozi 2 leti ]e vsakdo ; riCakoval Tunumski napad. Ako se ?e ii!i_-a zuna-ija politika kljcb temu dala jrrevanli, je fcila |«ič strašno hihkomiselna, Grof Karolyi je napadel našega bvrkareštanskep;a poslamkii grofa Cernina, ker se ]e dal prevariti. Toda-napake, ki a® se naredilo v zunanji politiki, so v dvojni mori tndi Tisziie na^ake. Vedelo se je, _ako se Rumunija prlpravlja, vsled »ega bi s« ne smeli dafi prevnriti. Ogrske čete so se v vojski vedno pošiljale na najnevarnejše toCke, sedaj jih je treba j.:oklicuti v domovino. •Poslanec Rakovsky napada ministrskega predsednika, ker se je izkazalo., cla je popolnoma nepouČ-fjn. Vsaj tako doilgo bi moralo biti mogočft braniti meje, da bi 100.000 Sedmogradčanov, ki so morali bežati. ne stali t>r-pd nami kot beraCi. V zunanii ,)Olitiki so se zakrivile najvef-je napake. Ministrski predsednik ,;e dokraal, da je jiopolnoma nezmožen. Grof Tisza še enkrat odsrovarja^ da odgovorni činitelii niso zaupali Rumuniji, toda trenotek,v ko bo i.as R-umunija na.padla^ je bil negotov. ¦Ko so govorili še nekateri poslanci, se je odrediln iajna seja. SOgrska zbornica se bo še tudi ncsledn'p dni Irnvila 2 rumunsko zadevo, kajti po&Lanci so"-vložili več interpelarij, tako n. pr. poslanec Huszar: Kako bo vlada poVHcaia one uradnik« na odpovor, ki so zamudib' in v \krivili, da je prebivalstvo 14 okfrajev vsled bega mornlo zapustiti ne samo lastno ognjišče in rodno zemljo, ampak tudi zaloge žita, živin« in vrednostne predmete.