lA - ISOLA
CENA 70 SIT
POŠTNINA PLAČANA PRI 7
29.
februar
1996
(Mef) Ko so angleški delavci v času industrijske revolucije razbijali stroje v prepričanju, da so ti krivi njihovih težav, seveda niso niti slutili, da se bo ta njihova jeza sprevrgla v pravo gibanje in ideologijo, ki se bo nekaj več kot dve stoletji kasneje ponovila v majhni državici na robu nove politične tvorbe imenovane Evropa.
Njihova jeza je po ideologu gibanja dobila ime (Ludizem), predstavljala pa je simbolični in konkretni upor proti napredku, ki je bil sicer lep, a je ukinjal delovna mesta in spravljal mnoge delavske družine v revščino. Ali je mogoče, da je torkovo nočno razbijanje gostinskega lokala v Arrigoniju oblika ludizma s katerim se izolska mladina bori proti napredku, ki bi ga v tem primeru lahko imenovali turizem, marina ali kaj podobnega?
Zagotovo je predvsem to, da verjetno nihče od tam prisotnih rednih obiskovalcev lokala v najstarejšem izolskem parku ni nikoli slišal za ludizem, zato teza o načrtovanju akcije zagotovo ne vzdrži. Zelo možno pa je, da je do dejanja prišlo zaradi splošnega položaja mladih v naši družbi in Izoli še posebej.
Treba je namreč vedeti, da smo jim odrezali še zadnjo vejo na katero so lahko sedli in da zdaj dejansko nimajo kam. Nj' jih je zapustila pokroviteljica, skrbnica in organizatorica ZSMS, ki je odhitela strankarskim zmagam in poslovnim uspehom naproti, potem so se zaprla vrata mladinskega kluba v Arrigoniju, ogradili smo plaže, zapovedali mir in tišino po 22. uri, vzeli voljo še zadnjim volonterjem, ki so se trudili z mlado generaciji in zdaj je kar je. Policaji bodo naredili zapisnik, buldožer bo dokončal rušenje, čez dober mesec bo k morju potegnjena asfaltna cesta in še ena zgodba mlade izolske generacije bo končana.
Seveda nobena od strank ne bo dala uradne izjave ob tem dogodku, ker to pač ni argument s katerim bi pridobili volivce, saj je lepše in predvsem manj konkretno govoriti o usodi krajevnih skupnosti, marini, italijanski osnovni šoli, zdravstvenem domu in podobnem. Tako bo vse do trenutka, ko se bo razvedelo o ustanavljanju kakšne fašistoidne stranke, ki bo okoli sebe zbrala torkove ludiste in njim podobne. In verjemite, ne bo jih malo, saj smo vsi skupaj pozabili na nekaj generacij mladih Izolanov brez perspektiv, brez upanja, brez vrednot in brez dogodkov.
Torkovo rušenje Arca, lokala v parku Arrigoni v katerem je nastalo kar nekaj Izolanov, ki zdaj odločajo o Izoli, je bil dogodek. Dekle na fotografiji je le zato, da prispevku dodamo vsaj nekaj lepega.
SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, IZOUV
foto ORLANDO
jap* vslhltuov Fotooptlko RIO !
Ljubljanska 24, Izola Jel.: 066/61-403Jax.:066/67-044
PTT's NOT DEAD je Vaša rubrika spoštovani bralci, v njej objavljamo vaša pisma, odgovore, mnenja, reakcije in še kaj v zvezi z dogajanjem v vaši hiši, krajevni skupnosti, občini, državi in na svetu. Še najprej pa tiste, ki so v zvezi z zapisi v mandraču. Upoštevajte omejitev: 40 vrstic Rokopisov ne vračamo, prispevkov v tej rubriki ne honoriramo. \
POSLANCU V PODPORO
Delegati-člani izvršilnih odborov območnih in občinskih organizacij DeSUS ter predstavniki ZDU Kopra, DU Pirana, Kozine, Postojne, Pivke in Ilirske Bistrice zbrani na razširjeni seji regijskega odboa DeSUS Južno-Primorskih občin v Hrpeljah-Kozini dne 24.2.1996 dajemo naslednje SPOROČILO JAVNOSTI
Demokratična stranka upokojencev Slovenije je neodvisna, samostojna, ideološko neobremenjena politična stranka. Dosledno spoštuje določila svojega statuta, programa in sklepe,ki so bili sprejeti na prvem kongresu v Mariboru 29.9.1994 in izrednem kongresu aprila 1995 v Ljubljani (gradivo je objavljeno v KNJIŽICI I.KONGRES). Nekatere politične stranke in posamezniki zlonamerno prikazujejo DeSUS drugačno kot v resnici je, z namenom, da bi razvrednotili naša dejanska prizadevanja za zaščito pravic upokojencev in invalidov.
V časopisih smo prebirali javna vprašanja naslovljena poslancu Ivanu Sisingerju, ki so bila objavljena v pismih bralcev, odgovore na ta vprašanja, komentarje novinarjev v zvezi z glasovanjem v DZ ob noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter o predhodnem dogovarjanju strank vladne koalicije o teh spremembah.
Na podlagi pojasnil, ki jih je na seji podal predsednik DeSUS Jože Glo-bačnik, podpredsednik ZDU Slovenije Ivan Jenko, dokaznega gradiva, dejstev in lastnega prepričanja, prisotni enotno ugotavljamo, da se je poslanec Ivo Sisinger v državnem zboru in delovnih telesih tega zbora vedno vztrajno in požrtvovalno vsestransko zavzemal za koristi in interese vseh slovenskih upokojencev, invalidov,udeležencev NOB ter žrtev vojne. To dokazujejo njegovi številni amandmaji, ki jih je vložil v parlamentu, njegove razprave na sejah delovnih teles DZ in sejah DZ. Po sprejetju zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju je vložil predlog za njegovo spremembo in 5.2.1996 predlog za presojo ustavnosti.
Ni torej razlogov za nezaupanje. Jasno nam je, da njegov vzdržani glas na seji 2.2.1996, tudi, če bi bil oddan proti, ne bi imel nobenega vpliva na odločitev DZ. To nam je v stranki povzročilo določene težave, s tem pa je nekatere omahljivce, ki ne poznajo programa in ciljev stranke postavilo v dvom. S tem je tudi omogočil nasprotnikom naše stranke in upokojenskih pravic ter interesov, da lahko obrekujejo našega poslanca, širijo neresnico in omalovažujejo DeSUS. Zavedamo se, da to delajo namenoma, da bi upokojence, ki niso poučeni o dejanskih razmerah, pridobili za lastne koristi in, da bi na prihodnjih volitvah oddali glasove njihovim strankam. Upamo, da jim to ne bo uspelo.
Izid glasovanja v DZ ob noveli o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in predhodna dogovarjanja strank vladne koalicije o teh spremembah kažejo, da so politične stranke razpravo o spremembah pokojninskega zakona izkoristile tudi zato, da so na plečih upokojencev poravnale svoje medsebojne račune. Tri vladne stranke (LDS, SKD in ZLSD) so s podpisom dogovora o drugačnem usklajevanju pokojnin, neglede na različne razlage njegove vsebine, omogočile, da je vlada z realnimi možnostmi za uspeh v DZ, uveljavila svoje predloge za spremembe pokojninskega zakona, vključno s predlogom o usklajevanju brez poračunov. V DeSUS ponovno izražamo svoje nestrinjanje z omenjeno nedemokratično metodo odločanja stmnkarskih liderjev o nas, brez nas.
Razpravo o spremembah pokojninskega zakona so izkoristile tudi nekatere stranke slovenske pomladi. Kot opozicijske stranke, so v DZ pričakovano glasovale proti vladnim predlogom, to je za upokojence. Svojo ceno pri volilcih-upokojencih so si hotele dvigniti z vloženimi, za upokojence vabljivimi amandmaji. Izkušnje v delu stranke nam ponujajo spoznanje, da vladne stranke doslej nikoli niso bile naši zavezniki, z opozicijskimi strankami pa lahko računamo le, dokler so v opoziciji. Od tod naše prepričanje, da se lahko zanašamo le na moč sedanje in bodoče lastne politične organiziranosti.
Prepričani smo, da bo to večina upokojencev spoznala, da brez lastnih poslancev v bodočem DZ, ne bo mogoče obdržati pravic upokojencev, ki izhajajo iz minulega vloženega dela.
Predsednik: Jože Sedmak
O (che) BALA
Ko smo se na referendumu odločili za samostojno Slovenijo sem bil prepričan, da bomo na volitvah volili in izvolili le take ljudi, ki bodo kot poslanci neglede na pripadnost stranki konstruktivno sodelovali pri razvoju naše celotne mlade države. Vedel sem, da tako kot v drugih državah bo tudi v našem poslanskem zboru precej hude krvi, precej vročih nasprotovanj v predlogih in obravnavanjih; toda vedno le v stavbi ki je vsemu temu namenjena.
Čitajoč Mandrač pa sem ostal precej razočaran!
" Zlasti se to pozna od takrat, ko je predsednik vlade svoj pragmatizem izpeljal tako daleč, da si je za zaveznike vzel skrajne desničarje kot so razni Poljšaki, Lapi, Verzolaki, Staniči, Erženi in podobno."
Ko smo volili poslance smo se tako na volitvah odločali po svoji "VERI IN POSTAVI " kot bi rekel naa pesnik Prešeren. Na volilnih lističih ni bilo skupinskih priimkov pač pa samo edninsko napisan priimek. Zato sem z gnusom nrebral v Mandraču napisane priimke v množini kar smatram, da je tak način pisanja skrajno žaljivega značaja in postavlja poslanko na izredno nizko raven občevanja z ostalimi poslanci z njenimi kolegi v mandatni dobi do naslednaejih volitev.
Želel bi le, da se poslanka ne bi več podpisovala z VAŠA POSLANKA, ker vem, da jo pač nismo vsi volili saj kako bi sicer tudi ostali poslanci dobili svoj glas. Bolje bi bilo, da bi se podpisovala kot poslanka tistih ki so jo volili.
Pavlovčič Anton
smeiGwp/i
trgovin
*
izvirni slovenski suveinir
eri®
RHwwaraS
waiwwfcWi s«
tram««*
13. seja 05
O PROMETU, PRORAČUNU, VILIŽANU, SLAVNIKU
Trinajsta seja občinskega sveta, ki se bo zgodila v torek 5. marca bo zagotovo zanimiva, saj bodo svetniki obravnavali celo vrsto zares pomembnih točk, ki presegajo zgolj notranje organizacijske zadeve.
Tako jih čaka sprejemanje odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Izola, javna razprava, ki je potekala neznanokje, se je iztekla 21. februarja, že naslednji dan pa so svetniki dobili vprašanja in odgovore nanje, tako da se misterioznost še povečuje.
Svetniki bodo morali razpravljati tudi o svojih "svetniških prihodkih" saj proračun nima dovolj denarja za kritje že sprejetih in dogovorjenih zneskov. Nekatera zmanjšanja plač so se zgodila tudi v občinski upravi. Kaj točno pomeni sanacija proračuna pa bomo izvedeli na seji.
Tudi o vsebini odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč je neznanka, saj novinarji pred sejo ne dobimo gradiv ampak si jih lahko sposodimo pri sekretarju	Sveta,	Borisu
Milenkovskemu..
Zagotovo bo zanimiv tudi predlog odloka o spremembah odloka o dodelitvi vzhodnega zaliva - akvatorija v upravljanje še posebej zato ker se v sosednjih občinah in na ravni države pravkar na veliko govori o sprejetju takšne zakonodaje, ki bi uredila vprašanje obalnega pasu.
Zagotovo bo zanimivo slišati tudi mnenja o problematiki t.i. "slavnikovih zemljišč", saj se stečajni upravitelj, Alfio Kocjančič ne da in vztraja na vključitvi teh zemljišč v stečajno maso oziroma o dogovoru z občino. Občina pa je zadevo predala sodišču.
Kaj se skriva pod točkami o ukinitvi javnega dobra volitve in imenovanja ter vprašanja in pobude svetnikov pa bomo izvedeli na seji.
JAVNA RAZPRAVA
OJ^ROMETUJ^PARKIRANII^^
Ta kratek zapis naj bo nekakšen javni prispevek javni razpravi o urejanju prometa v starem mestnem jedru. Dandanes ne gre več tako kot včasih, ko smo svoje lahko povedali na kakšnem zboru krajanov ampak moramo svoje razmišljanje posredovati kateremu od svetnikov, ki ga potem (če se z njim strinja) uradno poda na seji Sveta. Zato je ta zapis povsem brezvreden, razen če bo morda opogumil katerega od svetnikov, da bo le razmišljal o, očitno usklajenem, odloku.
V Mandraču smo prepričani, da predlagani odlok ne rešuje problemov prometa in parkiranja v mestu, je le nekakšna rešitev v sili, ki bo povzročila cel kup nevšečnosti in težav, tako da ga bo treba zagotovo prav kmalu spreminjati. Predvsem pa pogrešamo razpravo o bistveni dilemi: Ali je pametno natrpati staro mesto z avtomobili ali bi bilo bolje da ga očistimo vse te pločevine?
Takšno dilemo je doslej javno izrazil le sedanji predsednik Sveta, Davorin Adler, vendar je z njo na hitro pogorel. In vendar je prav to temeljno vprašanje, kajti promet v mestu pomeni prometne težave v mestu.
V iskanju kompromisov smo se torej odločili, da bomo napolnili vse ulice in trge in da se bomo oblepili z nalepkami. Kaj se je zgodilo s koprskimi se lahko prepričate vsak dan, saj tamkajšnji pajki, kljub rešitvi kakršna je zdaj izolska, odpeljejo po 70 vozil dnevno. Ali je odlok morda nastal prav s tem namenom? In za konec le še namig: Kaj če bi sprejeli odlok v katerem bi režim različno urejali v turistični sezoni (takrat bi mesto zaprli), izven sezone pa ga prepustili iznajdljivosti domačinov, ki se je doslej izkazala kot najbolj uspešna.
Mef
LESTVICA ZA ODMERO DOHODNINE
Do konca marca bomo morali tudi letos oddati napoved dohodnine in v knjigarnah že lahko kupite obrazce za napoved. Seveda je to čas ko lahko izračunate, kakšno plačilo dohodnine vas čaka v tem letu.
Glede na to, da je z Državnega zavoda za statistiko prišel izračun da je povprečna letna plača znašala 1.343.95200 tolarja je lestvica naslednja:
Če ste zaslužili manj kot 668.131,00 Sit ne boste plačali davka. V vseh drugjh primerih pa ga boste seveda plačali, vendar upoštevajte, da ste večino davka že poravnali z akontacijami, ki jih seveda oaštejte od predvidenega davka, upoštevati pa morate tudi olajšave, ki jih določa zakon. Sicer pa:
Do 1.336.262.... davek 113.582 + 35% nad 668.1 31
Do 2.004.394.............. 347.428	+	37%	nad	1.336.262
Do 2.672.525....	594.637 + 40% nad 2.004.394
Do 4.008.787...	861.889 + 45% nad 2.672.525
Nad 4.008.787	1.463.207 + 50% nad 4.008.787
CENTE^BREZTMREKTORjA^
(Mef) Kadrovski zapleti v izolskem Centru za socialno delo so že nekaj časa zanimiv prigrizek tistih ki so vsaj malo seznanjeni z delovanjem te inštitucije, ki danes skrbi za preživetje kar precejšnjega dela občanov. Skrajšano bi zgodbo o imenovanju direktorja centra lahko predstavili tako-le:
V Centru so razpisali delovno mesto direktorja, saj se sedanji direktorici mandat izteče 1. marca, na razpis pa sta se prijavili dve kandidatki: dosedanja direktorica Bojana Gobbo in uslužbenka centra, socialna delavka Anka Stojič. Glede na to, da postopek imenovanja direktorja poteka tako, da predlog izoblikuje Svet centra v katerem so trije zunanji in dva notranja člana, in glede na to, da odnosi znotraj kolektiva niso dobri, se je pripetilo tako, da danes, na zadnji dan mandata dosedanje direktorice Center še nima direktorja za naslednji mandat. Svet zavoda je namreč sklenil, da ne bo predlagal novega direktorja Centra, pač pa, prav zaradi prej omenjenih odnosov, le vršilca dolžnosti direktorja Centra. Člani Sveta za to funkcijo predlagajo Anko Stojič.
Seveda pa mora predlog Sveta obravnavati in potrditi še ustrezno Ministrstvo (Ministrstvo za delo in družino), ki pa svojega mnenja še ni posredovalo, dosedanja direktorica pa ne želi opravljati teh del do sklepa ministrstva ampak vztraja na tem, da ji je mandat potekel.
Kdo bo vodil Center do sklepa ministrstva se zaenkrat še ne ve, zagotovo pa so k temu zapletu največ prispevali slabi odnosi med nekaterimi strokovnimi delavci, v kolektivu pa imajo trenutno tudi disciplinski postopek proti strokovni delavki iz Posvetovalnice za otroke in starše v Pittonijevi ulici. Seveda vse te dogodke spremljajo še najrazličnejši jezikavi dodatki, ki ne morejo biti stvar resnega novinarskega dela, zagotovo pa takšni odnosi v razmeroma majhnem kolektivu ne prispevajo k še boljšemu razreševanju številnih socialnih problemov v občini.
Eden takšnih so brezdomci ali klošarji, ki so postali aktualna vsebina pogovorov na visoki občinski ravni. V gradivu s katerim so seznanili tudi župana dr. Gasparinija so navedeni možni ukrepi za pomoč brezdomcem oziroma "klošarjem", vendar nobeden od ukrepov v celoti ne razrešuje nastalega položaja.
Dodelitev podpore in odprtje zavetišča po mnenju predlagateljev gradiva, ne zagotavlja ustreznih rešitev, zato predlagajo predvsem individualni pristop k reševanju problemov, zagotavljanje najnujnejšega (streha, hrana, obleka, zdravstvena pomoč), stik z brezdomci v njihovem okolju in načrtovanje individualnih mikroprogramov. Center seveda zmore prvega in zadnjega, za tiste, ki terjajo konkretna finančna sredstva pa zmanjkuje denarja. Nasploh je denar največji problem Centra za socialno delo, vendar o tem takrat, ko bodo naredili red v svojih vrstah.
MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovi«!
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
STANOVANjA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBjEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENjAVA
ANTOLOVIČ ODHAJA IZ MEHANA?
Marino Antolovič direktor izolskega Mehana odhaja v portoroške hotele Morje. Takšna est je prišla v javnost na tiskovni konferenci ob odhodu dosedanjega direktorja hotelov Morje.
Seveda takšen odhod sam po sebi ni vreden posebnih novinarskih zapisov, ker pa gre vendarle za direktorja nekdaj največje izolske tovarne, ki je danes v bistveno težjem položaju kot pred leti, lahko takšen odhod tudi kaj pomeni.
Predstavniki Splošne banke Koper, katere firma Finor je večinski lastnik Mehana, so še pred kratkim zatrjevali, da bodo programe Mehana ohranjali, če bodo donosni. Vodstvo Mehana je v zadnjih letih preizkusilo kar nekaj programov, ntkateri so bili tudi uspešni, vendar je za reševanje takšne dejavnosti zagotovo potrebnega več časa. Pogovor o perspektivah Mehana pripravljamo za naslednji četrtek.
RIBIČI RUŠIJO REKORDE
Ribiči izolskega Delamarisa so v začetku tega tedna imeli izjemen ulov plave ribe, saj so v mednarodnih vodah ulovili kar 20 ton sardel. Z lovišča, ki jebilo 60 milj od Savudrije so ribiči ladij Droga 1 in Droga 2 ulovili kar 14 ton plave ribe, dvojčici Delamaris pa sta dodali še 6 ton.
Glede na to, da se je prodaja konzerv s sardelami povečala za 10 odstotkov v Delamarisu tudi ne omejujejo ulova ampak so ga v celoti vzeli v predelavo. Pričakujejo pa, da se bo ta ugoden trend z odprtjem trgov v bivši Jugoslaviji še nadaljeval, kar bi lahko izolsko ribjo predelovalno industrijo potegnilo iz največjih težav.
Rekorden letošnji ulov je tudi priznanje ribičem, ki odhajajo na lov v oddaljena območja, povrhu vsega pa jih je letos nekajkrat ulovilo tudi zelo slabo vreme.
DA, NE, NE VEM
Akcija se nadaljuje in pisma prihajajo. V naslednji številki Mandrača bomo objavili rezultate - tokrat s številkami in imeni. Tudi nagrado naši drugi izžrebanki pa bo prispeval Boutique NINA iz Ljubljanske ulice.
Če torej želite sodelovati v akciji, potem bo dovolj, da izpolnite anketni vprašalnik in ga pošljete na naš naslov: MANDRAČ, Veliki trg 1, Izola. Naslednje žrebanje bo 14. marca.
DANE NE VEM
(naredite križec v okvirček za katerega glasujete)
DA NE NE VEM
1. Ali ste zadovoljni z Izolo, takšna kot je?	□ □	□
2. Ali menite, da občinska uprava dobro dela?	□ □	□
3. Ali se vam zdi, da lahko odločate o Izoli?	□ □	□
4. Ali bi pristali na združitev Izole z drugo občino?	□ □	□
5. Ali podpirate projekte v povezavi z gradnjo marine?	□ □	□
6. Ali se počutite varne?	□ □	□
7. Ali boste šli na volitve?	□ □	□
Dodatno (na vprašanje ni treba odgovoriti, če ne želite): Naštejte tri osebe ki bi jih volili na naslednjih volitvah
Naštejte tri osebe, ki jim ne bi zaupali javnih funkcij
Moje ime in priimek:
SgJZRfŽ/
(OH) Proti koncu Ponedeljka in na začetku Torka je bil park Arrigoni prizorišče uničenja tamkajšnjega gostinskega lokala "ARCO".
Skupina mladih razposajencev se je lotila najprej kozarcev, nato šip in končno vsega, kar je bilo še možno demolirati. To se je sicer zgodilo, ker je bila stavba naslednji dan predvidena za rušenje, zaradi gradnje marine. Obiskovalci so izkoristili enkratno priložnost in si privoščili žur v slogu	cowboyade
hollywoodske industrije.
Kažin je začel malo pred enajsto uro z nekaj nesrečno razbitimi kozarci, končal pa ob enih, ko ni od lokala ostalo več nič. Hrup je očitno privabil varuhe nočnega miru, ki so baje aktivirali celo obalno	intervencijsko
strukturo, tako da je bilo na koncu več policajev kot gostov. Ob prihodu policije se je večina udeležencev razbežala, nekaj pa so jih strpali v, marico ter odpeljali na zaslišanje. Padlo je tudi nekaj batin, vendar brez hujših posledic.
Ujeti obiskovalci seveda o glavnih razbijačih niso znali povedati nič, kar je policiste vzpodbudilo k oblikovanju možne obsodbe: prikrivanje dejstev pri raziskavi kaznivega dejanja. Toda grožnje niso omehčale nikogar. Po zaslišanju so udeležence postopoma izpustili.
Kdo so bili akterji dogodka vedo povedati vsi: mladina med 18 in 30 let; imena niso pomembna, generacija bo dogodek prevzela kot delo Izolanov in konec komedij.
Kaj je vzrok takšnega ravnanja obiskovalcev odpisanega lokala sploh ni bistveno; morda izbruh odvečne energije, ki jo prepovedi zavirajo, morda svoje vrste protest uperjen proti marini, morda protest, ker lokala ne bo več ali pa izpolnjena tiha želja
mladostniške filozofije...
Vsaka sociološka analiza bi bila napačna. V Izoli se pač "ogni tanto" zgodi kakšna bolj
ekstremna zadeva. Mladina je malo pohitela z rušenjem; uničeni inventar pa je bil s strani obiskovalcev več kot amortiziran, tako da do hujših obsodb ne bi smelo priti. Čez čas se bomo na ta dogodek spominjali: "Se spominjaš zadnjega žura v Arcotu..
.in naši otroci ne bodo mogli verjeti, da je bilo vse to res.
HVALA LEPA, DEČKI
Moram Vas res pohvaliti, da ste v Arrigoniju, oziroma Arcu napravili red. Ne bo več mularija kalila nočnega miru. Sedaj je res konec. Mulci nimajo kam več iti. Red ste pa napravili tako kot je prav. Uporabili ste vse ukrepe, ki jih predvideva in dopušča zakon. Izkazali ste se, in to temeljito.
Prepisujem Vam Izvid Kirurgične ambulante v Izoli z dne 27.02.96 ob 10.47. Tja so me napotili iz zdravstvenega dorna v Izoli, kjer sem bil po enournem čakanju v marici, strpanih nas je bilo več, kot to dovoljuje zakon o prometni varnosti, koliko oseb pa jih ta lahko vozi, je Vam, oz. Vašim nadrejenim, ki so naročili ta poseg, upam zelo dobro znano.
"Kontuzija v področju d. lopatice, oleakronona desno in zunanji strani desne goleni z odrgninami. Kontuzijska značka in močna palo, bolečnost levega hemitoraksa. Rtg. izvid: 1. hemitoraks: ne vidim sigurnih travmatskih sprememb (damo izvid rentgenologu -nimam ga še, dobim ga čez dva dni)
Diagnoza: Contusio hemithoracis sin. omae dex., cubiti dex, cruris dex.
Potrdila, da sem bil pri Vas na obisku, mi pa niste hoteli izdati, ampak ste me odslovili z besedami, ki ne ustrezajo izbranf slovenščini in bontonu.
Povem pa to, lepo nas je biti več, s kapo na glavi proti enemu brez kape in ostale bojne opreme. Da se vidi kdo smo mi. Nam ven ne pustijo, tudi brade nam ne pustijo rasti. Brke pa lahko. Saj sta jih Imela že pokojna A.H. in j.V.S. (omenjam začetnice, saj dokler ne bosta obsojena, nista kriva. Njihovih posnemalcev pa ne manjka). Hvala za prijazen poduk in Vam sporočam, da če bom še kdaj kaj videl, kar bi moral kot zaveden občan, po zakonu prijaviti, tega ne bom storil, saj za to nimam ustreznega naloga, saj bom imel več prič, da me tam ni bilo.
Gumijaste rokavice si bom pa omislil.
Hello Bobby in z odličnim spoštovanjem Eden izmed prisotnih burne noči v Arrigoniju.
40 LET LOVCEV
Učenec 2.a razreda Danijel Savkovič je takole opisal svoje doživetje:
LOVSKA CRUŽiNA. .
/<& ujcm^oO 2.0' «"'. i. l.’r rùxzwlri' ocifvav'/*- nw	r.	.
^cjmv /j"-./?' rX'XkX-' .. JÉJtZV'i&b' /JWÀÀrjr. j ■ ZCt/jdaJL.	//'	Xcr/'iv?'	 j.
MjOcv	.	ifmyj' //ma' njimi" .
(I G
Kozyxò/vsjyv rjoft/i/,	yyKxfcvj
;	t:r\J _/*č D.-'C&k'''
I	. %/?vuy rTiOsrr'S V- -{VO'VwOa. ■	s	‘
i <civ aV /Tli/	//TM/ }J.4rfidù txmiczy
/'A'vjcy,	Xj/r	XoXX/x {VJ/SWJ (rrJxulUx/	I
i tf'rwùO'	/>rl/	fxib&ti'' i Àa'	j
j'.'O'jìL.s Auxnjcy ,‘Xcz/ J/TK/ rrdJboJjuKS	,	!
sJo.' Jjj .rr li/xo' wX+ìv	ry>J
y^jpJXyy ./in- ktyjXLv /clyuszÀ/rxs XXfi/jtÀdù s/rw-.
I	hlixt	/i/y &/ ihpfyb fiO 'Xjìl/
\ lowty (ima* -im/dL ìt\iifc. ;?>v f.oa<v-j r70'^/ tv Ww /jfM'
: li/IV ’/$&/cty\\w //r n\om/ A0s ;
/•/ìtjVKJ/nfo />«(/ , £y rflWJ&r'J' //m<v Ai-' j AKAÌM' /oéjpW'/1*' % fidi#.
bw.itl lAVVfiOVX 5 A
		...takole pa so jo
	konča	
Salon za nego telesa Izola, Smrekarjeva 12
Vam nudi več vrst masaž, ki na neboleč, zdrav in prijeten način pomagajo pri odpravljanju:
- odvečne teže (hujšanje brez lakote)
-nadležnega celulitisa -napetosti in slabega počutja Nudimo pa še:
- aromaterapijo
- masažo obraza z osvežilnimi maskami -protibolečinske terapije -depiladjo in pedikuro
Ne zanemarite svojega zdravja in zunanjega videza .poskrbite za svojo lepoto in dobro počutje. Pričakujemo Vas v salonu tfjtmS v Izoli, Smrekarjeva 12, Tel.:64-131
PDenuS
V nedeljo, 3. marca, bo imela lovska družina Izola letno skupščino, kjer bo tekla beseda o problematiki gojitve divjadi, preprečavnju škode na poljskih kulturah, o ukrepih za preprečavanje gozdne in mestne stekline ter o drugih zadevah, ki so pomembne za delo društva. Da bo razprava čimbolj strokovna bo na skupščino vabljenih več
strokovnih delavcev iz različnih organov in ustanov.
Upamo, da bo med njimi tudi kdo iz osnovne šole, katere učenci v skladu z učnim programom obiskujejo lovski dom ter tam v družbi lovcev preživijo nekaj prijetnih učnih ur. Da so otroci z veseljem v družbi lovcev in da je za njihovo vzgojo to koristno, nam pričajo krajši spisi, ki nastajajo izpod njihovih peres.
Člani Lovske družine Izola želimo, da bi bilo tudi v prihodnje sodelovanje z vsemi, ki to želijo zgledno kot doslej. V letošnjem letu praznuje lovska družina 40 letnico ustanovitve, kar nedvomno priča obogatih izkušnjah, ki so si jih lovci pridobili s področja ohranjanja narave in gojitve divjadi.
Z. K.
Kristina Mi
istrlvena
V slabem mesecu dni sta izšli kar dve knjigi izolske avtorice Kristine Menih, ki skupaj z Renato Srebot piše in izdaja knjige, ki naj služijo mladim in njihovim staršem ter pedagogom pri spoznavanju sveta in sebe v njem.
Knjiga z naslovom: Igrajmo se ekologijo približa otroku svet narave in zdravega življenja z njo, Potovanje v tišino pa je namenjeno sproščanju otrok.
PIRAN
PIRANO
KOPER
CAPODISTRIA
BOMO ODKRILI IZOLO?
Vsake toliko se pri nas zgodi, da nekdo ugotovi, kako bi morali poenotiti vso našo neprometno signalizacijo. Simptomatično je, da to vedno ugotovijo oblikovalci, ki imajo navadno od tega tudi največ koristi (avtorstvo), saj je euforije enotnosti kmalu konec. Samo poglejmo si napisne table ob obalni cesti in takoj nam bo jasno, da je anarhija popolna. Žal predvsem estetska.
V portoroškem Protouru so pred dnevi predstavili enotne table za predstavitev obalnih mest, ki jih je izdelal oblikovalec Anton Kump. Njihova uporaba pa je seveda odvisna od tega kdaj bo sprejeta ustrezna zakonodaja o neprometni signalizaciji.
DVOJČICI KRISTINE MENIH
IZOLA ZASTOPA SLOVENIjO
Lastniki ene najbolj znanih računalniških enciklopedij ENCARTA so v izdaji za leto 1996 seveda najprej preverili, kaj v tej izdaji piše zanimivega o Sloveniji.
Žal vsebina prispevka o Sloveniji ni bistveno drugačna od tiste iz leta 1995, zato pa hrani zanimivost za Izolane in tiste, ki imajo radi naše mesto.
V slikovnem delu je namreč Slovenija predstavljena le z zastavo, Triglavom in fotografijo enega slovenskega mesta. Avtorji knjige so to vlogo namenili prav Izoli. In tako se lastnikom Encarte 96 ob pogledu na Slovenijo odpre čudovit pogled na Izolo, kar enciklopediji da še posebno vrednost.
Morda pa prav zato lahko kupite ENCARTO 96 v Craffitu za vsega 5.890 tolarjev ?
Population
e
The population of Slovenia at the 1991 census was 1,962,606. Slovenes, a Slavic ethnic group, constitute about 88 percent of thè republic's population. Slovenes speak Slovenian, thè republic's officiai language (see Slovenian Language). Unlike other Slavic cultures, Slovenes have been heavily influenced by German and Austrian cultures for nearly a millennium. Despite more than 70 years of affiliation with Yugoslavia, Slovene culture exhibits many similarities to Germanie cultures. Slovenian is written in the Latin alphabet—unlike Serbian and many other Slavic languages, which are written in the Cyriliic alphabet—and has many dialeets. In addition, most people in Slovenia are Roman Catholic. Ethnic Serbs (about 2 percent), Croats (about 3 percent), and various other ethnic groups (about 7 percent) constitute the remainder of Slovenia's population. In addition, in the early 1990s Slovenia was home to some 60,000 refugees from the war in Bosnia and Herzegovina (s&e Bosnian-Croatian-Serbian War).
Almost half of all Slovenes live in urban areas, particularty in the cities of Ljubljana (population, 1991, 321,057), Maribor (150,616), and Kranj (72,299), the republic's three largest cities. The remainder live in rural areas throughout the republic, many in alpine villages, where skiing is one of the most popular forms of recreation. In the cities Slovenes enjoy concerts, operas, and art galleries.
The Slovene govemment requires that all children receive eight years of primary education and four years of secondary education. Almost all Slovenes over the age of ten can read and write, and, although not obligatory by law, most students receive postsecondary or higher levels of education. There are
Za vsak slučaj (smo) ste pusta fotografirali tako, da imamo dokaze, da je strašil tudi letos.
Razveseljivo je, da ste se natečaju Mandrača in Artfota odzvali v velikem številu.
Mešana komisija je imela kar precej dela, na koncu pa se je odločila, da prvo nagrado prejme fotografija št. 1, avtorja Schergelja, drugo nagrado prejme fotografija "dobre vile", avtorja Tokače.
Drevored 1 .maja 4a	^
6310 Izola tel/fax 066 / 67 050
MAMPKAC
Največ dela je imela komisija pri tretji nagradi, nazadnje pa se je odločila, da podeli dve tretji nagradi in sicer avtorjema Božiču in Mraku (št. 3/a in 3/b). Objavljamo pa še dve iz ožjega izbora avtorjev Kadiča in Černeke.
Prva nagrada je fotoaparat, druga so tri zgoščenke
The best of..., oba tretje nagrajenca pa bosta prejela okvir za sliko.
mTdNjjOHando^randej^^_^^
^r:j^moKBa|e^ìtlo Se^ i IjWHj ^tSìrazq l e d n ical^tmTOTlanda [ pri ho d n I i c:YKana'|^[E^JEP^
SUEŠKI PREKOP
Sueški prekop je umetno izkopana plovna pot na ozemlju Egipta; med luko Port Said v Sredozemlju in luko Suez v Rdečem morju. Z izkopom prekopa se Evropa po morju močno približa Indiji ter ostalim delom južne Azije.
Po Napoleonovi invaziji na Egipt, postane področje pomembna strateška točka in klasičen primer diplomatskih intrig. V 19. stol. pripada Turčiji, ki ji takrat že pojemajo moči. Da bi preprečili vpliv Rusije, se Francozi in Britanci postavijo na stran Turčije, kar privede do Krimske vojne. Francija in Britanija (edini državi, ki sta sposobni financirati izgradnjo) se kasneje razideta, zaradi kolonialnih interesov v smeri Indije. Britanci poskušajo Francozom onemogočiti pridobitev koncesije in gradnjo. Toda Francozi sredi 19,stol. prekop vseeno zgradijo.
Ko pa Francija 1.1871 doživi katastrofo in bankrot v vojni z Nemčijo, Britanci to izkoristijo ter si zagotovijo dominacijo v coni prekopa. L.1882 zasedejo Egipt in prekop postane pomembna točka v strateškem sistemu: Britanija - Gibraltar - Malta - Ciper -Suez - Aden - Indija - Singapore - Hong Kong - Shanghài. Širok pas ob prekopu oddvojijo kot "British Canal Zone" z friočno vojsko. Območje držijo v posesti vse do 1.1956, ko qa definitivno dobi Egipt.
Prvi poskusi gradnje prekopa segajo v daljno preteklost. Stari Egipčani baje že okrog I. 2000 pr.naš.št. zgradijo kanal, ki z nekaj prekinitvami veže rokav Nilove delte z Rdečim morjem. Kasneje ga občasno uporabljajo v rimskem ter zgodnje arabskem obdobju. Interes za gradnjo pojača v Evropi šele v 17. in 18. stol. Konkretnejše mere pa povzamejo med Napoleonovim bivanjem v Egiptu, ko Lepere preučuje možnosti, vendar nasprotuje direktnemu spajanju dveh morij, zaradi višinske" razlike. M.A.Linant de Bellefonds 1.1853 dokaže, da je*razlika minimalna ter s tem odstrani glavno tehnično oviro.
Prvo družbo "Societe d' Etudes pour le Canal de Suez” ustanovijo? že 1.1846, vendar brez uspehov. Ferdinand de Lesseps I.1854 pridobi prvo koncesijo za izvedbo projekta ter ustanovi družbo "Compagnie Universale du Canai Maritime de Suez’’,; Dve'leti kasneje izdajo dokument, s katerim so regulirana vsa mednarodnopravna vprašanja; lastništvo in status družbe.
Pred podpisom druge koncesije, Lesseps 1.1855 ustanovi mednarodno strokovno komisijo, ki na terenu odredi traso.
Z deli začnejo 1.1859, vendar jih zavrejo nepredvidljive težave. Pod britanskim pritiskom Turčija prepove nadaljevanje del, Egipt zahteva vrnitev zemljišča in vzporedno se upre delovna sila (1863). Krizo reši investicija kapitala Francije kot države (1864), ki uvede mehanizacijo, kar pospeši tempo dela.
17.NOV.1869 ga uradno odprejo za promet, s prehodom francoske cesarske jahte “Aigle". Kasneje prekop razširijo ter poglobijo in južno od El Qantere zgradijo 11 km dolg vzporedni kanal. Promet poteka lažje tudiftarÉi W> k® dolgega paralelnega kanala v luki Port Said in kanala El Kabrit; južno od Velikega slanega jezera.
Sueški prekop preplujejo vsak dan trije konvoji (dva na Jug in eden na Sever; letno pribl. 22000 ladij z 250 milijonov
ton vkrcanega tovora). Za prehod ladjarji plačujejo pristojbino. Danes prekop meri v dolžino 162,5 km, v širino 300 - 359 m, širina med boami je 180 m, max. dovoljen vgrez je 16 m. 29.OKT.1888 je na konferenci v Istambulu šest evropskih velesil sklenilo konvencijo, ki določa prost prehod vsem ladjam; v času miru in vojn. Konvencije se držijo v vseh vojnah, razen v 2. svet. vojni, ko ga Britanci samovoljno zaprejo za sile osi. L.1904 Francija prizna položaj Britancev v Egiptu. L.1919 z Versaillskim mirom dodelijo območje prekopa Britancem. L.1922 Britanci razglasijo konec protektorata nad Egiptom, vendar prekop obdržijo. 26.AUG.1936 se z egiptovsko - britanskim sporazumom dogovorijo, da območje prekopa nadzorujeta obe vojski, dokler se egiptovska ne ojača. Po 2. svet. vojni Egipt odločno zahteva vrnitev področja. To doseže s sporazumom 19.OKT.1954, toda Britanci dobijo pravico poslati vojsko na področje prekopa v obdobju naslednjih sedmih let, če bi bila napadena ena od članic obrambne pogodbe Arabske lige ali Turčija. Britanci ostanejo na področju le kot civilno - tehnično osebje za vzdrževanje baze. 26.JUL.1956 Egipt razglasi nacionalizacijo družb prekopa. 31 .OKT.1956 Britanci napadejo Egipt, ta pa razveljavi pogodbo iz 1.1954.
Po umiku Britancev, ostanejo problemi z Izraelom. Egipt ne dovoli prehoda izraelskih ladij in vseh ladij, ki plujejo v ali iz Izraela. Posledica sporov je zaprtje prekopa za ves promet od 03.NOV.1956 do 10.APR.1957 ter od 06.JUN.1967 do 05.JUN.1975. 04.SEP.1975 Egipt in Izrael skleneta Ženevski mirovni sporazum o Sinaju in Sueškem prekopu. Egipt dovoli prehod nevojaškim ladjam, ki vozijo v ali iz Izraela. 26.MAR.1979 v Washingtonu državi podpišeta dogovor o miru, ki jamči pravico prehoda vsem izraelskim ladjam (tudi vojaškim) ter vsem tovorom, ki so namenjeni v ali iz Izraela in prepoveduje diskriminiranje izraelskih ter drugih državljanov, ki potujejo v ali iz Izraeia. Končno pride dan, ko postane največji gradbeni projekt 19. stol. odprt za ladje vseh zastav.in potnike vseh dežel. Sueški prekop velja tudi danes za eno najpomembnejših strateških in pomorsko ekonomskih točk na svetu.
NOGOMET
Izola : Mag Korotan 1:1 (0:0)
Izolskim nogometšem lahko čestitamo	za
osvojeno točko, še bolj kot za točko pa jih lahko pohvalimo za pogumno in zares borbeno	igro.
Gostje so se prikazali v sila povprečni igri in od Izolanov niso bili	dosti
boljši. V prvem polčasu so sicer začeli agresivno ter imeli pobudo na	svoji
strani, vendar zadetka niso dosegli. Še	več
Izolani so se dvakrat znašli v ugodnem položaju pred Koželjevimi vrati, pa sta strah pred golom in neizkušenost opravili svoje. Prvi zadetek je dosegel nekoč Izolan Nikčevič šele 61. minuti. Po izključitvi Damjana Gregoriča 7 minut pred koncem pa je kazalo, da bo zmaga šla na Prevalje. Tri minute pred koncem pa šok na stadionu. Po kombinaciji
z Žlogarjem je Mamilovič rezultat izenačil. Korošci so do konca tekme, ki jo je sodnik neupravičeno podaljšal, silovito napadali, izolska obramba pa je vzdržala.
Točka je resnično zaslužena, v zraku pa je visela tudi zmaga, saj bi lahko \ prvem polčasu Izolanom dosodili tudi enajstmetrovko. Prvič, ko je bil zrušen Macolič, drugič pa	ko so	Korošci	nevarno	situacijo
pred svojimi vrati	rešili	kar	z	roko.	V	uvodnem
srečanju drugega dela so nas mladi Izolani lepo presenetili, za ponovitev presenečenja drugi teden proti Rudarju pa ni prav dosti možnosti.
ROKOMET - Same zmage
Delmar : Prule 26:22 (12:11)
Izolani so sicer zmagali, vendar spet so se pokazali v slabi luči. Brezvoljnost, neodgovornost, predvesm pa podcenjujoč odnos do nasprotnika niso ravno vrline, ki sodijo v klub s prvoligaškimi ambicijami. Sicer pa je važno zmagovati in to Delmarju na nek način uspeva, do play offa pa se da še marsikaj postoriti. Tokrat gre pohvaliti ob standardno dobrih Mičoviču in Ipši tudi Joleta, ki je dosegel kar osem zadetkov, k zmagi pa je prispeval nekaj dobrih obramb zmeraj boljši Božič.
Marina Izola:Mllnotest 30:22 (16:9)
Izola: Škopelja, Hodžič 3, Stubelj, Kovljenič 3, Radojkovič 3, Veselič, Lakošeljac 8, Šmitran 1, Bubanj 6, Ciganovič 5, Pajovič 1, Matahlija Po šestih "suhih" letih so izolske rokometašice
ponovno premagale igralke	ajdovskega
Mlinotesta, ki so še lani igrale pomembno vlogo v prvoligaškem prvenstvu, zdaj pa so po kvaliteti igre nedvomno slabše od izolske ekipe. Ta je v soboto igrala zares navdahnjeno	in
organizirano, še posebej v obrambi, kjer je ponovno blestela vratarka S kopel j a. V napadu se je končno razigrala	Patricija
Lakošeljac in tako dokazala, da njen poziv v reprezentančne vrste ni bil naključen in da je zdaj prišel čas njenega ponovnega dokazovanja. Ajdovke so bile zrele tudi za višji poraz, vendar je že ta zmaga vnesla nekaj miru v izolsko moštvo, tako kot prispevek anonimnega sponzorja, ki je prispeval denar za pokritje najnujnejših obveznosti	kluba.
Finančni položaj je Še vedno zelo slab, vendar v vodstvu rešujejo kar se rešiti da. Žal jim domača banka ni priskočila na pomoč s kreditom za pokritje stroškov do konca prvenstva, čeprav imajo zagotovilo sponzorja, da bodo tudi to poletje imeli dohodek za vračilo kredita. Do konca prvenstva, ki se bo nadaljevalo čez 3 tedne, bodo Izolanke odigralevše pet tekem (Krim, Burja, Branik - v gosteh, Piran, Žalec -doma) v katerih načrtujejo 6 točk za zanesljivo uvrstitev med prvih 9 moštev lige.
PRIHAJATA REPREZENTANCI Za velikonočne praznike prihajata v Izolo mladinski reprezentanci Slovenije in Italije. Igralke se bodo v Izoli pripravljale od 7. do 10. marca, 9. in 10. 3. pa bosta odigrali tudi dve prijateljski tekmi. V predtekmi nedeljske tekme se bosta pomerili kadetski vrsti Mandrača in reprezentance Italije.
ODBOJKA
Simonov zaliv Izola : Črnuče 3:0 (6,4,3)
Izolski odbojkarj so se z nasprotnikom iz Črnuč dobesedno poigrali. Tekma jim je služila kot ne preveč naporen trening pred končnico v kateri se bo odločalo o napredovanju v l.A ligo. Žal so Izolani redni del prvenstva zaključili na drugem mestu, tekmo z Žirovnico na kateri ni bilo prisotnih sodnikov so izgubili za zeleno mizo s 3:0. Tako štartajo v končnico šestih najboljših brez točk, vendar varovanci Pavljuka računajo da bodo z dobro igro le dosegli cilj - uvrstitev v l.ligo. Seveda pa bo prav lepo, če bomo Izolane spodbujali tudi s tribun in končno enkrat napolnili balkon dvorane v Livadah.
r»jwmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
ZMAGA S TOČKO
v Mercatore in\v:u vso /n
q#tni R/e0^
S	^	^
^U-lS^O
^NOV
Mašilo
KONKURENCA
ZAVOD ZA ŠPORT IZOLA
nedelja, 18.2.1996 župnije sv. Mavra v
Slišati ste, da. je bdo rečeno' ‘Oto /a oko m zof zn zob'. Jaz pa vam pravim: ne upirajte sc hudobnežu, ampat če le. kdo udari po desnem tiču, mu no.«nv( še (evo. Če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti ohCeto, mu pusti še pCašc.. Če te kdo prosi, mu daj in če se. hoče od tebe kaj sposodili, mu nepptaJi hrbta.
(Mt 5. .<S 4 J)
Morskošportni ribolovni klub Menola je imel letni občni zbor na katerem so za predsednika ponovno izvolili Lada Štruklja, izvolili pa so tudi nekaj novih članov upravnega odbora.
Delo v lanskem letu je bilo zelo uspešno, klub je dobil prostore, imeli so nekaj reprezentantov in tudi število članov se nenehno povečuje. Za letos pa imajo v načrtu izvedbo številnih tekmovanj in sodelovanje pri večjih turističnih prireditvah.
V razpravo je prišlo delovno gradivo z naslovom Zavod za šport Izola, ki ga je pripravila uprava za družbene dejavnosti Občine Izola (Žlogar s sodelavci) in ga ponudila v razpravo športnim društvom ter Športni zvezi občine Izola.
Na razširjeni seji predsedstva Športne zveze so gradivo ocenili kot dobro in podprli idejo o ustanovitvi Zavoda za šport, ki naj bi prispeval k izboljšanju položaja športa v občini.
Iz delovnega gradiva povzemamo, da bo javni Zavod, katerega ustanovitelj bo seveda občina, skrbel za javni interes na področju športa, oblikoval politiko v športu, skrbel za trženje v športu in upravljal z nekaterimi športnimi objekti. Ustanovitev zavoda, ki naj bi imel enega zaposlenega delavca, ne bo posegala v pristojnosti Zveze telesno kulturnih društev ampak bo le nadgrajevala njeno funkcijo.
Seveda je zdaj na vrsti priprava osnutka, ki ga bodo v razpravo prejeli člani občinskega sveta.
Mandrač ima v Izoli konkurenco čeprav bolj navidezno kot zares.
Vsak teden namreč izhaja majhen bilten z naslovom Svetilnik, ki ga za vernike župnije sv. Mavra izdaja Župnijski urad Izola. Odgovorni	urednik
Svetilnika je župnik Andrej Sedej, ki glasilo tudi sam računalniško oblikuje.
Glasilo prinaša koristne informacije za vernike in tiste Izolane, ki jih dogajanje v zvezi z župnijo sv. Mavra zanima.
JADRANJE
BOJ ZA OLIMPIJSKE NORME
Potem ko je posadka Čopi Margon v razredu 470 izpolnila norme ki jih je za
TT3S^ Han ram?" [juyuky pušuvii
slovenski olimpijski komite se za izpolnitev le teh potegujeta še dva izolska jadralca: Vesna Dekleva v razredu Evropa in Samo Potokar v razredu Laser.
Vesna Dekleva je v pripravah na kvalifikacijsko regato ki bo v začetku aprila v španski Murcii imela treninge v francoskem Hieresu in Pulju zdaj pa se že odpravlja na regato v Genovo.
Samo potokar bo moral svojo vozovnico najprej iskati na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki njegove priprave na to tekmovanje pa potekajo že nekaj časa pod pokroviteljstvom trenerja iz Škotske.
Glede na dosedanji razvoj dogodkov bomo Izolani, kot kaže, letos spet dobili svojega olimpijca.
Seveda pa bo vse odvisno od tega, koga bo olimpijskemu komiteju predlagala jadralna zveza Slovenije, ki se bo na svoji skupščini sestala že 8. marca v Kopru.
Sicer pa se v JK Burja intenzivno pripravljajo na letošnji Spring cup ki naj bi v Izolo za velikonočne praznike privabil več kot 150 jadralcev iz več dežel.
Slovenija MENOLA JE SEJALA
OD MRTVIH MASK K ŽIVIM DUŠAM
Teden pred nami je zaznamo van s pustnim veseljem in norčavostjo - pa tudi z resnostjo posta in spokornostjo pepelnice.
Ne gre za preprosto nizanje vzroka in posledice v stilu moralnih in drugačnih "mačkov '.
V življenju si zaslužimo oboje: pravo veselje in odgovorno resnobo.
Ob pustu je nerodno le to, da svojo prešernost skrivamo z.a masko. Ali veselje res ni del nas?
Postno posipanje s pepelom tudi odkriva del naše notranjosti. Usmerja nas k listi notranji drži, kjer nas želja po spreobr-nenju nagovarja k obračunu naše odgovornosti.
Morda pa bo za marikoga pust in post podobna neobre-menjujoča zadeva. Ne bo namreč dovolil, da se dotakne dušo.___________________________
KULTURNI DOM
IZOLA
CASA
01
CULTURA
ISOLA
februar 96
GALERIJA ALGA
Do 13. marca je na ogled razstava slik Barbare CIZMEK Nine. Ciklus slik nosi naslov HIŠE. Galerija je odprta od torka do sobote, od 10.30 do 14.00 in od
17.00	do 19.00
V četrtek, 14. marca vas ob 19. uri vabimo na otvoritev razstave ORTC SONČEK (Center zveze društev za cerebralno paralizo) iz Božičev. Predstavlja se delavnica barvanja svile.
PMREMTVE — ________________________________
PROGRAMI ZA ODRASLE
Matična knjižnica Izola in Kulturno društvo Korte vabita v četrtek, 7. marca, ob 19. uri, v Kulturni dom Izola, na SREČANJE Z ŽENSKIMI USTVARJALKAMI IZ IZOLE.
Predstavile se nam bodo: Elen Barut Slavec, Nada Dellore, Jelka Morato-Vatovec in mag. Milica Trebše- àtolfa. Razgovor z ustvarjalkami bo vodila novinarka Nataša Benčič. Sponzor prireditve je Cvetličarna Orhideja iz Izole..
V petek, 8. marca vas ob 20, uri vabimo v klubski prostor Kulturnega doma Izola na KABARE VEČER, ki smo ga poimenovali TE VRAŽJE ŽENSKE
Ponujamo vam zabavo ob premierni uprizoritvi skupine STEPS iz Izole. Burlesko JAZ Tl ON ali ONA so pod režijskim vodstvom Zvonke RADOJEVIČ pripravili: Mojca Fatur, Adrijana in Veljko Otočan, Petra Rupnik, Primož Grešak, Simon Pribac, Luka Mahne, Sabina Stupar, Tjaša Nežič, Lada Tancer, Boštjan Pišlar, Boris Beštjak in Ksenija Jambrošič
Za glasbeni užitek bo poskrbela skupina Roberta Vatovca, ogledali si boste lahko razstavo fotografij Orlanda Hrandka, prisluhnili pesmim, degustirali izdelke Saladie iz Izole in se zabavali v prijetni družbi.
Vzemite si čas za sprostitev in zabavo, rezervirajte si prostor v našem Kabare klubu.
POKLIČITE 61 513 in rezervirajte si vstopnico !
ŽUR DO JUTRANJIH UR !!!
V petek, 15. marca, se bo ob 20.30, v restavraciji Simonov zaliv Izola pričel ciganski večer, na katerem bo nastopila trenutno najboljša slovenska skupina ŠUKAR Odlični glasbeniki nam bodo predstavili svojo novo CD ploščo "AMARO DIVE" (Naš dan) in nas s svojim temperamentom in čutnostjo popolnoma prevzeli. Repertoar skupine obsega tradicionalne ciganske pesmi z vseh področij Evrope, prirejene za tamburaški kvintet. Skupina Šukar je v sodelovanju z znanimi slovenskimi glasbeniki: Vlado Kreslin, Jani Kovačič, Anja Rupel...posnela že dve kaseti: "CIGANI LJUBIJO PESMI" in "O RAVBARJIH, CIGOJNARJIH". Poskrbeli smo tudi za kulinarično ponudbo, ki bo dala prireditvi svojevrsten značaj. .
Pokličite nas! Telefonska številka je 61 51 3.
V petek, 22. marca, bo ob 20. uri, v Kulturnem domu Izola vsakoletna glasbena prireditev PRIMORSKA POJE.
V četrtek, 28. marca vas ob 18. uri vabimo v Kulturni dom Izola na premiero gledališke predstave VIDEO KLUB, ki so jo pripravili igralci Gledališke šole Izola pod mentorskim vodstvom Zvonke Radojevič.
V petek, 29. marca vas ponovno vabimo v restavracijo Simonov zaliv, kjer se bo ob 20. uri pričel zanimiv družabni večer. Ogledali si boste modno revijo, na kateri se nam bodo predstavila dekleta, ki so opravile Tečaj za manekenke.
Plesalci Plesne šole Izola se bodo pomerili v plesnem tekmovanju in se potegovali za naziv Plesni par 96.
Vsi pa boste lahko sodelovali v družabnih igrah in zaplesali ob živi glasbi. Za dobro voljo in sproščen smeh bodo poskrbeli igralci skupine STEPS iz Izole, ki vas bodo zabavali s prizori iz burleske Jaz ti on ali ona.
Predprodaja vstopnic: vsak dan na sedežu ZKO Izola, med
8.00	in 15.00
V soboto, 9 marca vas od 10.30 do 11.15 pričakuje CICI KLUB. Prisluhnili boste pravljici o Zvezdici zaspanki. Vstopnina: 300 Sit oziroma članska izkaznica ZKO Izola.
V soboto, 16. marca ne zamudite Cici kluba. Od 10.30 do 11.15 . Spoznali boste zgodbo o Obutem mačku. Vstopnina 300 sit oziroma članska izkaznica.
V soboto, 16. marca bo ob 16. uri v Kulturnem domu Izola lutkovna predstava KLJUKEC IN PAVLIHA. Nasmejali se boste ob dogodivščinah "pametnega" Kljukca in "spretnega" Pavlihe. Vstopnina: 400 Sit oziroma članska izkaznica ZKO Izola.
V soboto, 23. marca bo med 10.30 in 11.15 odprt CICI KLUB. Zabavali se boste ob pravljici KAKO SE JE ŽABA UČILA PETI. Vstopnina:300 Sit oziroma članska izkaznica ZKO Izola.
V soboto, 30. marca bo od 10.30 do 11.15 v odprt CICI KLUB. Tokrat boste prisluhnili Pravljici o... Vstopnina: 300 Sit oziroma članska izkaznica.
V soboto, 30. marca vas ob 16. uri vabimo v Kulturni dom Izola na premiero gledališke predstave MALI STRAH BAV BAV. Predstavila se vam bo mlajša skupina Gledališke šole Izola. Vstopnina 400 sit.
Sola kreativnosti______________________________
TEČAJI
TEČAJ KLAVIRJA
na vašem domu, za otroke in odrasle TEČAJ SLIKANJA NA SVILO
- 20 urni tečaj
SEMINACI
UMETNOST CIBA
Dvodnevni plesni seminar (8. in 9. marec) je namenjen plesalcem in igralcem, vodila pa ga bo Uršula Teržan, profesorica giba na AGRFT. Informacije in vpis na sedežu ZKO Izola, Bazoviška 4 ali po tel. 61 51 3.
I talij anske genzije
STE SE ŽIVI ?
Tako kot že nekajkrat bodo morali tudi letos prejemniki italijanskih pokojnin dobiti potrdilo, da so še pri življenju. V preteklosti se je že zgodilo, da jim je za pridobitev potrdil zmanjkalo časa. tokrat pa je Tržaška kreditna banka, ki ima na skrbi to področje, vsem prejemnikom italijanske pokojnine že poslala obvestilo, naj si pravočasno pridobijo omenjeno potrdilo. Zadnji rok za dostavo potrdila je sicer 15. september, vendar bo kar prav, da potdilo priskrbite pravočasno, saj se ve, da bo poletje kmalu tu, potem pridejo počitnice in še kaj. Potrdilo seveda lahko dobite v ustrezni občinski službi (po novem v upravni enoti), iskalec potrdila pa mora biti osebno prisoten. Potrdilo lahko dobijo tudi pooblaščene osebe, vendar morajo pooblastilo potrditi pri notarju.
TUDI ŠPANSKE PENZIJE?
Zelo zanimiva informacija prihaja iz glavnega mesta naše nekdanje skupne države. Tam so namreč ugotovili, da podobne pravice kot slovenskim prejemnikom italijanskih pokojnin pripadajo tudi udeležencem španske državljanske vojne. Slišati je, da obstaja celo možnost pridobitve španskega državljanstva, o pravicah do španske pokojnine pa menda ni več nobenega dvoma.
POKRAJINA V RAZREŠEVANJU NASPROTIJ MED VARSTVOM OKOLJA, RABO PROSTORA IN RAZVOJEM
Vabimo Vas na omizje, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Izoli
v ponedeljek, 4. marca 1996 ob 16.30 uri
Omizje bo vodila poslanka DZ Breda Pečan. Gostje bodo tokrat:
* IVO Pìry, svetovalec vlade v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj
* Jani Zore, svetovalec vlade v ZDRUZENA USTA
Ministrstvu za okolje in prostor
* Slavko Mezek, višji svetovalec v Uradu RS za prostorsko planiranje
* Andrej Cokrt, pomočnik direktorja Službe vlade RS za reformo lokalne samouprave
VABLjENI
<2P
Krajevna skupnost Livade
vabi krajane na TRADICIONALNI OSMOMARČEVSKI IZLET
Na izlet bomo odšli v soboto 9. marca 1996.
Prijave in rezervacije sprejemajo v KS Livade, Veluščkova 8.
MANDRAČ je tednik KS občine Izola
Naslov: Veliki trg 1,66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139
Predsednik časopisnega sveta:
Glavni in odg. urednik: Drago Misiej
Uredništvo: D. Misiej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Feriuga, Orlando H. (fotoreporter), Aljoša Šumenjak - pripravnik,
Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 70 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFI'T LINE, doo Izola, 61-139
ŽR: 51430 - 603 - 32431 Tisk: Birograflka BORI, Izola
Dan žena v Izoli
Ženska sekcija Izola "Gracjela Gobbo" organizira praznovanje
8.marca - mednarodnega praznika žensk
z družabnim srečanjem,
ki bo v četrtek 8. marca v hotelu Riviera (gostinska šola). Pričakujemo, da bo dvorana premajhna, kot je bila vsakič ob 8. marcu. Zato je možno vnaprej rezervirati prostor z nakupom bona (1.100 SIT), ki ga je možno dobiti v trafiki za lekarno v Izoli.
Ob osrednjem govoru, kulturnem programu, srečelovu in zabavi se bomo spomnili dogodkov, ki so na nek način povezani z življenjem v naši občini.
Za ples in zabavo bodo skrbeli Primorski fantje
Materi!
Mati, ti si studcpec življenja, ki s teboj se začije, ki pikdar ne usaljne.
Šele na starost usarne, in njati zenjlja te vase sprejnje.
Darilo za 8. marec vsem ženam v Izoli od Vide Rožnik
Matična knjižnica Izola v sodelovanju s Kulturnim društvom Korte
vabi v četrtek, 7. marca 1996 ob 19. uri v Kulturni dom Izola na srečanje z ženskimi ustvarjalkami: - Nado Dellore, - jelko Morato - Vatovec - mag. Milico Trebše - Štolfa Razgovor z ustvarjalkami bo vodila novinarka Nataša Benčič. Sodeluje Glasbena Šola Izola Sponzor Cvetličarna Orhideja, Izola.	__________
KAKO OBVLADATI TEŽAVE SREDNJIH LET ?
(nervozo, visok pritisk, glavobol, osteoporozo, srčno-žilna obolenja)
SAMO ENA JE PRAVA POT! Ne z zdravili, temv zdravim načinom življenja !
Telesno aktivne ženske so v menopavzi 70% manj ogrožene od neaktivnih!
In zato KAM?
V Vital (Izola Jagodje, Osojna 8, tel.: 62-025)
Ponudba: - telovadba,
- sauna,
- naravna vitaminska dopolnila MayWay Nova ponudba: - kozmetika,
- depilacija,
- pedikura,
- aromaterapija,
- limfna dranaža in masaža (ročno in z aparati) Prednosti telovadbe v Vitalu:
- majhne skupine (do 7 oseb)
- možnosti za družabnost
BOUTIQUE MM)
I7ÒLA. LJUBLJANSKA 40, W066 6l 225
NEVERJETNI CENI
- pleteni kompleti s krilom ali hlačami
- puloverji in majice
- unikatne svilene bluze
- jakne
- krila in hlače
- plašči in pelerine
že od 6.000 SIT že od 2.500 SIT že od 5.999 SIT že od 4.200 SIT že od 3.400 SIT že od 15.400 SIT
CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALO«
'/////m
Revolucija, ki se je zgodila, je minila hitro, kot vse revolucije. Začoda, krvi je bilo malo, bilo pa je hudih besed, še več ogorčenja, kasneje obžalovanja. Izolskega "spomenika" ni več. Podrli so ga sinovi tistih, ki so ga postavili. Kot v pravi revoluciji.
Kri na Šaredu
Na Šaredu je prišlo do dvakratnega pokola živali (koze, ovce, zajci). Pes - storilec je pokol opravil brez soglasja lastnika, na lastno pest.
Pohištvo smrdi
Kupec je preko posrednika nabavil italijansko pohištvo. Pa so se sprli, kupcu ni šel v nos odnos prodajalca. Zadeva se rešuje preko inšpekcijskih služb, policije in sodišča. Ministrstvo za zunanje zadeve še ni vpleteno.
Preveč kave škodi
V stanovanju v Izoli je razneslo kafetjero. Nastala je manjša materialna škoda, preživeli pa so vsi, brez kave.
Objestno razbijanje
V Arco baru je prišlo do objestnega razbijanja lokala in inventarja. Razlogi še niso točno znani, podrbnejša uradna verzija dogodka pa sledi v naslednji številki.
V minulem tednu so zagoreli 3 dimniki in 4 travniki, nastala je le manjša škoda. Zgodile so se tudi tri prometne nesreče z manjšo materialno škodo ter ena s pobegom - ubežnik je že odkrit.
NOVOST ZA PODJETNIKE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
Od 1. Februarja lahko vse formalnosti glede kreditiranja vaših kupcev z ugodnejšo obrestno mero uredite v poslovni enoti, kjer imate odprt žiro račun.
Možnosti sodelovanja:
UGODNEJŠA POSOJILA KUPCEM NA OSNOVI VEZAVE SREDSTEV
Znižanje obrestne mere za posojila kupcem lahko dosežete z vezavo sredstev pri banki. V Splošni banki Koper bomo na osnovi vezanih sredstev odobrili posojila po ugodnejših pogojih, ki bodo odvisni od razmerja med depozitom in posojilom ter obrestno mero za depozit. UGODNEJŠA POSOJILA KUPCEM NA OSNOVI POKRIVANJA RAZLIKE V OBRESTNI MERI
V tem primeru ni treba vezati sredstev, temveč se razlika v obrestni meri pokriva tako, da si banka odtegne provizijo zaradi znižanja obrestne mere. Podjetniku - prodajalcu bomo torej nakazovali znesek odobrenega posojila, zmanjšan za provizijo. /
UGODNEJŠA POSOJILA KUPCEM NA OSNOVI BONITETE VARČEVALCA
Način sodelovanja je podoben prejšnjemu, saj si tudi tukaj v banki zadržimo provizijo zaradi znižanja obrestne mere. Pri določanju višine obrestne mere za posojilo pa bomo upoštevali tudi boniteto posojilojemalca.
UGODNEJŠA POSOJILA NA OSNOVI DIFERENCIRANEGA POKRIVANJA OBRESTNIH MER
V tem primeru se kot prodajalec lahko odločite, da različnim kupcem nudite posojilo po različnih obrestrjih merah.
splošna banka koper
ustanovitev aktivov mladih gasilcev na obeh osnovnih šolah. Njihov mentor naj bi bil Edo Krbavčič, za praktični del pa bo skrbel Branko Maver.
Zborovali so tudi gasilci iz Kort, ki imajo tudi svojo enoto na MAliji. Skupaj je 12 operativnih članov v starosti od 18 - 35 let, starejša pa so gasilska vozila, ki so v lasti društva, saj uporabljajo "dajca" starega 25 let in kombi vozilo, ki je staro 18 let.
Lani so imeli eni in drugi osem akcij na katerih so pomagali poklicnim gasilcem iz Kopra, opravili pa so tudi veliko akcij varovanja ob različnih prireditvah.
Fotografiji:
Gasilska vaja na nekdanjem nogometnem igrišču pri gostinski šoli ( levo )
Gasilska slika gasilcev iz prejšnjih časov ( zgoraj )
GASILO IIMAfO)
TtlLO'
Gasilstvo ima v Izoli dolgo tradicijo, Gasilsko društvo pa bo prav letos praznovalo 70 - letnico delovanja za katerega lahko rečemo, da je bilo zelo uspešno. Tako so ocenili tudi na letošnjem občnem zboru društva, kjer so se dogovorili, da boproslava ob letošnjem Prazniku pomladi, to je zadnji vikend v maju. Pričakujejo, da se bo praznovanja ob 70-letnici udeležilo kakšnih 500 - 600 gasilcev iz cele Slovenije. Seveda bodo pripravili pohod skozi Izolo, pokazali pa bodo tudi nekatere gasilske spretnosti. Gasilsko društvo Izola ima danes 40 operativnih članov, to so tisti, ki jih lahko v vsakem trenutku pokličejo v akcijo.
Sicer pa je članov društva veliko več. Prav zdaj se pripravljajo na