Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Stev. Oln 1*-» Štev. 19. V Ljubljani, dne 9. mala 1929. Leto XII. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Narofnlni u tnzemstvo: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 3G Din; za ln*» lemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Dla, celoletno 48 Dii. Amerika leta« I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice t Ljnsl|anl, it 10.711. Naša nova povest Sedaj je delo na polju v polnem razmahu in zato bo le malo časa preostajalo za čitaaie. toda preljubljeno «Domovino» bo gotovo ysak njen čitatelj se vedno utegnil prebrati. Da bo zanimanje za «Domovino» še večje, smo začeli z današnjo številko priobčevati še drugo povest. «Mi!i dom». ki jo je spisal čitateljem in čitateljicam že znani pisatelj Gustav Strniša. Lepa povest bo ugajala vsern. «Višnjegorski ianičar«. ki smo ga začeii priobčevat. že s prejšnjo številko, zelo ugaja. kaKor sklepamo iz pisem, k; smo jih prejeli od naših naročnikov. Naš! bralci in bralke so torej zadovoljni z nami. Sedaj bi ca bilo še ootrebno, da bi bili tudi mi zadovoljni z vsemi našimi naročniki in naročnicami. Žal, jih je še vedno nekaj, ki ne poravnalo svojih obveznosti napram listu ter ne plačajo zaostale naročnine. Te zamudnike, ki ne kažejo hvaležnosti naši prizadevnosti, pozivamo, da takoj, ko prečitajo ta poziv, sedejo za mizo. napišejo dolžni znesek na položnico ter greda na pošto. Naši prijatelji in prijateljice naj tudi ne ooiab-Ijajo ob primernih prilikah opozarjati svoje znance, ki še niso naši naročniki, na «Domo-vino» in njene lepe povesti, Obenem posojajte takim znancem naš list, katerega si bodo gotovo naročili čim ga bodo prebrali. Zlasti posojajte zadnjo «Dotno-vino», v kateri je pričetek povesti «Višnje-gorski janičar». Kdor hoče imeti vso po\ est, naj hiti z naročbo. ker bo sicer zmanjkalo te številke. Isto velja za našo novo povest i «Mili dom». V prosvetljenosti fe narodova bodočnost Odkar pri ras počiva politika z vsemi svojimi nelep'mi strankarskimi boji, so sposobne sile krenile na pot prosvetnega in gospodarskega dela. V Sloveniji se odlikujejo pri delu za ljudsko prosveto zlasti organizacije, ki so včlanjene v ljubljanski in mariborski Zvezi kulturnih društev. 1 aj je že storila Zveza kulturnih društev v Ljubljani, odnosno v njei včlanjena društva, smo ooisali v zadnji številki. Ogromnost tega dela je do-trdil tudi nedeljski zbor Zveze. Prirejanje predavanj in iger. knjižnice, tamburaški in pevski zbori, vse to so sredstva za prosvet-ljenje ljudstva. Pozabiti pa ne smemo, da tudi časopisje vrši veliko nalogo na prosvetnem polju: »Domovina* se lahko pohvali, da ie.stcrila v tem pogledu več kakor katerikoli časopis. Zato »a ni všeč onim nazadnjaškim elementom, ki hočejo imeti liuastvo v temi, da ga lahko vrtijo po svoje. Mi se za to ne bomo brigali, nego si bomo naprej prizadevali, da čim Orehu in kostanju preti iztrebljenje Koliko je bilo orjaških košatih orehov sirom Slovenije pred vojno! Ne le, da smo krili vso domačo potrebo, tudi izvozili smo letno lepe mno"-žine tega žlahtnega sadu. Danes je na svetovnem trgu stalno povpraševanje po orehih in nam kažejo vedne napete cene, da produkcija ne krije potrebe. V zadnjih letih so pričeli zato v Kaliforniji v velikem obsegu z gojenjem orehov in so dosegli že drugo mesto s 220.000 stoti, dočim pridela Češkoslovaška 250.000 stotov in prednjači takol vsemu svetu. Pri nas se je v času ugodne prodaje med svetovno vojno, ko je šel ves orehov les za puškina kopita, brezobzirno posekalo vse boljše drevje in je ostalo le nekaj slabih in mladih dreves, slabotnih prič nekdanje razsežnosti tega žlahtnega drevja. Dočim se posveča sajenju drugih sadnih vrst vsa pažnja, je ostal oreh pastorek naših sadjarjev. To pa po krivici, saj je oreh od vseh sadnih vrst edino drevo, ki nam da poleg goste sence, izbornega sadu in mnogo listja tudi žlahten les, ki se prav dobro proda. Treba bo pričeti pridneje zasajati razne špalirje v zavestnih legah z dobrimi i orehi. Nikakor pa ne smemo zapasti pri tem isti uspešneje širimo prosveto med narod ter mu , • pečkastem sadju, pomagamo z gospodarskim poukom iz me- F ' J govih stisk. Naš narod, če hoče živeti in uspevati, mora biti visoko prosvetljen in gospodarsko napreden. Tudi v zdravstvenem oziru ne sme ko smo privlekli od bog ve kod razne vrste, da bi se okoristili z njihovo žlahtostjo, pri tem pa smo pozabili, da je vsaka rastlina odvisna od gotovih talnih in podnebnih pogojev, ki določajo vi pretežni meri uspeh in neuspeh. Povsod se še zaostajati za prosvetljenimi narodi, kar ie po-1 dobi žlahtnih orehov z debelim plodom tanke lu sebno važno, kajti hirajoče, zdravstveno nemarjeno ljudstvo ne more imeti bodočnosti Splošna prosveta. gospodarstvo in zdravstvo so naloge naših društev ir našega časopisja. A.vo bodo imela društva do\olj sposobnih ljudi, ki bodo s oravo vnemo delali na teh poljih, in ako se bodo časopisi iskreno, brez zavratnih namenov, lotili feh naiog. ščine, ki so se že prilagodili našim razmeram in laže prenesejo mraz. Treba jih je samo poiskati in potom izbiranja (selekcije) vzgojiti v rodno in žlahtno domačo vrsto, nikar pa ne poskušati z novimi vrstami, vsaj v velikem obsegu ne. Prav tak revež, če še ne večji kakor oreh jo žlahtni kostanj. Neusmiljeno poje nad njim sekira že 15 let, tako da so orjaki kostanji le še redka uspeh ne more izostati in Slovenci, čeprav prikazen, in še to le v nepristopnih legah. Sicer smo maloštevilni, bomo imeli ;epo bodočnost. Kmetijske ustanove in sence nekdanjega strankarstva Zadnjič je pisala «Domovina» o zadrugah in njihovih neuspehih zaradi nekdanjega strankarstva. Ce hočemo, da bodo zadruge res uspevale, tedaj je treba izločiti vsako senco politike. Do tega pa kljub razpustu strank še nismo prišli. To smo imeli priliko opazovati zadnji čas na deželi. Gre za Kmetijsko družbo, torej za strogo kmetijsko gospodarsko ustanovo, in baš okrog te izrecno gospodarske ustanove še strašijo strankarske sence iz preteklega časa ter žele dobiti Kmetijsko družbo v roke. Na delu so največ osebe, ki so v to najmanj poklicane in ki bi morame vplivati pomirjevalno na duhove. Ni čudno, če je temu ali onemu uvidevnemu kmetskemu možu zavrela kri, da je tem gospodom povedal v obraz nekaj bridkih resnic. res požene po navadi iz štora šop novih šib, toda le malo jih učaka drugo ali tretje leto. Kjer so bili prej senčnati kostanjevi gozdovi, so danes prazne goljave. Lep zgled bi dale razne mestne občine, če bi pričele zasajati ob javnih cestah orehe in žlahtne kostanje, s čimer bi se počasi izpodrinili malo-Res je, da se v časopisih ne poziva na tako vredni divji kostanji. Tako bi prišli tudi drugi delo, zato pa se vrši vabljenje s pismi. V Kmetij- sadjarji in posestniki do dobrih sajencev. sko družbo so vabili, silili in tudi kar tako vpiso-! vali gotove ljudi, samo da bi gotova skupina za-gospodarila čez to tako važno kmetijsko ustanovo. Vpisovali so celo take svoje ljudi,ki niti ne vedo za to družbo, ker je ta zanje brez pomena. Mali posestnik, ki se predvsem peča z obrtjo, nima smisla za to ustanovo, ki zaradi takih članov tudi ne bo napredovala. Vpisovati neinteresirane ljudi v tako ustanovo, je gospodarski greh, ki je vse obsodbe vreden. Sedaj smo v času resnega dela in zato naj prenehajo strašiti tudi sence strankarstva, saj nam je strankarstvo preteklega časa povzročilo že dovolj gospodarske škode. Politični pregled Ker so praznovali naši južni bratje pravoslavno veliko no2, je bil minuli teden poteke! v znamenju mirovanja. V glavnem so se vršila v ministrstvih oosve-tovanja o pripravah za nove zakone. Tako ie sedaj na dnevnem redu razprava o novem osnovnošolskem zakonu. Pri tem ie bilo največ govora o tem. ali nai se verouK izloči iz učnega programa in prepusti kot strogo ver- ska zadeva posameznim cerkvam ali nai ostane še v bodoče obvezen predmet za vse osnovne šole kakor do sedaj. Po temeljitih razgovorih so se odločili merodajni krogi, da ne bodo ukinili verouka kot obvezni učni predmet na osnovnih šolah, pač pa bo ministrstvo prosvete odslej odobravalo lične knjige za verouk. Živahne razprave se vrše tudi okoli zakonskega načrta za novi obrtni red. Zakon bo izdelan in uveljavljen najbrž že meseca maja in bo slonel na načelu svobodne obrti. Izvedeno bo načelo dvojne usposobljenosti. to ie tako za pomočnike kakor za mojstre. Učna doba bo dve- ali triletna. Po dveh letih bo mogel pomočnik napraviti mojstrski Izpit in s tem pridobiti dokaz sposobnosti za samostojnega obrtnika. Veliko pozornost in zanimanje ie vzbudil med slovenskim ljudstvom tudi nedeljski Zbor zastopnikov Zveze kulturnih društev. ki so podali bilanco lanskega dela in smernice za delo v bližnii bodočnosti. O velikem delu zveze smo že pisali, navajamo pa še neka; številk: V Zvezi kulturnih društev za ;;ub-ljansko oblast ie danes organiziranih 237 društev s skoro 70.000 člani, ki so priredila lansko leto 648 predavanj s približno 33.000 obiskovalci. Poleg tega je bilo prirejenih okoli 700 ljudskih predstav, ki iih je obiskalo 75.000 oseb. Te številke kažejo, kako veliko je bilo delo naših prosvetnih pionirjev, ki delajo za razširjenje prosvete med narodom ter pospešujeoj naobrazbo najširših ljudskih slojev. Zaradi ustabenja razmer v naši državi, kjer so morali prenehati brezplodni politični prepiri, ie začelo dobivati inozemstvo v našo državo vedno večje zaupanje. Kot Dosebno razveseljiv znak tega zauDanja smemo smatrati pogodbe o prihodu francoskega kapitala v našo državo. Tako ie bilo v radnjih 14 dneh sklenjeno dvoje pogodb, ki bosta omogočili desettisočem našega naroda stalno delo in dober zaslužek. Prva pogodba se nanaša na prevzem do sedaj italijanskega podjetja karbida »Sufid« v Dalmaciji, ki je prišlo sedaj v francoske in domače roke. Na podlagi sklenjene pogodbe ie zagotovljeno našim ljudem-delo v tem podjetju in se bedo morali Italijani, ki so doslej v tem podjetju služili namesto naših ljudi, umakniti tem. Nič manj važna ni drusja pogodba, sklenjena med našo državo in francosko družbo Batignol, ki bo stavila na razpolago 300 milijonov dinarjev za izsuševanje donavskega močvirja med Pančevom in Beogradom. Dela za izsuševanje se bodo pričela še v teku tega meseca in bodo trajala približno tri leta Z izsuševanjem tega močvirja bo država pi ihranila samo pri gradbi pančev-skega mostu in železnice Beograd—Pančevo 86 milijonov dinarjev. Razen tega ?e bo pridobilo 30.000 oralov plodne zemlje v vrednosti piibližno 250 milijonov dinarjev. Prvomajski praznik je bil letos v inozemstvu večinoma zelo vroč. Komunisti so namreč letos po raznih evropskih državah uorizorili proti-vladne demonstracije. Nekatere vlade so pravočasno onemogočile komunistom njihove nakane ter z odločnim nastopom ohranile red v zemlji, v orvi vrsti naša država in pa Francija. Mnogo slabše se je odrezala Nemčija, kjer so danes komunisti gotovo najmočnejša in najbolje organizirana komunistična stranka v zapadni Evropi. Tu so uprizorili komunisti velike demonstrativne obhode, ki so se izpremenili v Berlinu v pravcato krvavo vstajo. Navzlic odločnemu nastopu be:linske policije se ni posrečilo komu-nističruh nemirov v kali zadušiti. Po berlinskih ulicah so se bile med komunisti in policijo prave bi':ke, v katerih so na obeh straneh uporabljali najmodernejše orodje. V teh bojih je bilo ubitih 25 oseb, okoli 200 iih je bilo težko in 800 lahko ranjenih. Zaradi teh nemirov se je končno odločila nemška vlada odločno nastopiti proti komunistom ter je že odredila razpust njihovih bojnih organizacij. Pri naših sosedih v Avstriji so oo dolgih pogajanjih končno rešili vladno krizo in z velikimi težavami sestavili novo vlado. Zvezno kanclerstvo je prevzel dr. Streeru-witz, podkanclersko mesto pa Slovencem dobro znani bivši koroški deželni srlavar Vin-cenc Schumy (bivši slovenski potovalni učitelj Vincenc Šumi, ki je študiral svoje dni na kmetijski šoli na Grmu). Kako bo vozila nova avstrijska vlada, ki jo podpirajo krščanski socialisti in landbundovci, še ni jasno. BUKOVICA PRI ŠKOFJI LOKI. Naše prostovoljno gasilno društvo bo imelo v nedeljo 16. junija ob 10. blagoslovitev brizgalne Gasilnega doma, združeno z vrtno veselico. Sosedna društva se prosijo, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev. MARIBOR. V mesecu juniju bomo dobili v Mariboru avtomatični telefonski promet, ki bo zelo olajšal telefonske razgovore. — Istočasno bo zgotovljen letalski prostor za mednarodni promet z letali. — Na Križevo zvečer bo slavila naša Glasbena Matica svojo lOletnico z velikim koncertom v dvorani cUniona*. Obenem bo dobila lepo društveno zastavo. HUM PRI ORMOŽU. Tukaj je nenadoma umrla pri svoji hčerki županji na obisku gospa Mari a Toričeva, žena uglednega kmetovalca iz Obreza pri Središču. Obče priljubljena pokojnioa je trpela na srčni hibi, ki jo je tako nepričakovano pobrala. Pokoj njeni duši, prizadetim iskreno sožalje! DOBRENJE PRI SPODNJI SV. KUNGOTI. V Mariboru sta se v frančiškanski cerkvi v nedeljo poročila g. Franc Laufer, kmet v Dobrenju pri Spodnji Sv. Kungoti, in gdč. Elizabeta Friševa, posestnikova hči v Krčevinah, roiena v Žerkoveih. Bog daj srečo in blagoslov! IVANJKOVCI. Tukajšno prostovoljno gasilno društvo bo praznovalo na praznik sv. Petra in Favla, 29. junija, svojo 201etnico, katero bo proslavilo z javno prireditvijo ter tombolo. Okoliška društva se že danes Mulja vski: Višnjegorski janičar Zgodovinska povest. (Dalje.) «Nikogar izmed meščanov, pač pa turškega poveljnika, katerega je moj sin ranil*, je odvrnil starec čemerno. «Ostal bo moj jetnik, dokler ne ozdravi, potem ga bom zamenjal za naše ljudi. Ker je še nezavesten, so ga morali prinesti. Mogoče ga želite videti?« «Da, kajti še nikdar nisem videla Turka od blizu. Grem dol!« odvrne Helena živahne in skoči proti vratom. »Spremiti vas hočem!« odvrne vitez Zigismund. Helena ga ne sliši. Kakor srna odskaklja po hodniku in dol po stopnicah. Ko ie dospela na dvorišče, je bila nosilnica z ianičarjem že tam. Hlapci so jo postavili na tla in mahoma je bilo vse grajsko osebje zbrano okoli ranjenega age. Toda ko služabniki zapazijo gospo Višnjegorsko, se naglo razkrope. le par hlapcev ostane pri nosilnici. Helena se naglo približa in radovedno pogleda v lepi bledi obraz mladega age. Zdajci se Helena zdrzne, njene oči strastno vzplamtijo. Neko čudno čustvo ji prešine telo. Srce ji ie začelo utripati s podvojeno močjo in močno je zardela. Njene oči se ne morejo odtrgati od obraza nezavestnega ianičarja. Zdajci se ji izvije vzdih iz ust. Čutila je mlada žena, da bo postal lepi Turek usodepolen za njo. Tedaj se je približal nosilnici mladi Višnjegorski. velik, lep in junaški. Ponosno je po- zdravil svojo mačeho. Gospa Helena se je obrnila k njemu ter rekla hlastno: «Gospod, ta Turek ne sme priti v ječo. Zelo ie ranjen, zato naj dobi sobo in postelj, kakor se spodobi. Prepovem vam grdo ravnati s tem ubogim mladeničem.« Friderik skomigne z rameni in odvrne mrzlo: «V ječo ta Osman ne bo prišel, dokler ne okreva, a v posebno udobnost in luksus tudi ne.» «Bomo videli!« zakliče Helena strastno: «Prosim, dovolite mi, da vzamem ranjenega Turka v svojo oskrbo. Dovolite, da mu ob-vežem rane. da ga lečim in skrbim zanj, dokler ne okreva!« Vitez Zigismund namrši obrvi in reče nejevoljno: «To vendar ni delo za vas, gospa. Žena viteza Višnjegorskega naj bi stregla in lečila rane ujetemu Turčinu? To bi vendar bilo v sramoto vam in meni.« «Storite mi uslugo, gospod moj. Prepustite tega Turka mojim rokam!« je prosila lepa žena ter tako prisrčno pogledala viteza Zigismunda, da se ji starec ni mogel več ustavljati. «Naj bo torej«, je rekel slednjič. »Vzemite janičarja v svoje varstvo ter skrbite, da kmalu okreva. Dečko se zdaj ne bo mogel pritoževati.« «Mladenič se mi smili, zato sem se toliko zavzela zanj. A še neki drug namen imam,* odvrne gospa Helena in hrabro laže dalje: «Sklenila sem namreč, da moram iz tega Tur-čina napraviti dobrega kristjana.« Stari vitez se nasmeje in vzklikne: »Težko se vam to posreči, gospa, kajti mohame- danci so vražje trdoglavi. Prej bi železo izpremenil v sir, kakor Turčina odvrnil od korana. Poskusite! Želim vam, da bi imeli mnogo uspeha. Toda varujte se. da vi ne postanete Turkinja, kajti naš aga je lep dečko.» Gospa Helena se je naredila, kakor da ni slišala zadnjih besed. Obrnila se je proti hlapcem in velela glasno: «Odnesite Turka v mojo spalnico ter ga položite na mojo postelj!« Friderik se je glasno zasmejal, krepko pljunil in odšel. Vitez Zigismund je zardel od jeze in kriknil: «Gospa, kaj mislite? Turku vendar ne boste prepustili svoje spalnice.« Helena ga je prezirljivo pogledala in skomignila z rameni. Stari Višnjegorski je zaklel in odšel. Podal se je v svojo sobo, si velel prinesti vina ter jel piti, a srce se mu je krčilo v kruti bolesti. «Sramota, grozna siamota. Celo prekletemu Turku je dovolila vstop v svojo spalnico, kamor on sam, njen mož, ni smel nikdar stopiti.« Tisti dan gospe Helene ni bilo več videti. Hlapci so si šepetali, da umiva in obvezuje janičarjeve rane. Nobene dekle ni poklicala, vse je odpravila sama. Smeha in zabavljanja ni bil one konca ne kraja. Večerjala sta mladi in stari Višnjegorski sama. Helene ni bilo. čeprav' jo je šla služabnica klicat. Molče sta jedla oče in sin, šele proti koncu je izprego-voril Friderik s porogljivim naglasom: »Čudim se, kako da je postala tvoja gospa soproga nenadoma tako usmiljena in blaga, da se celo za pasjeglavca tako briga. Prepustila mu je svojo postelj, mu lastnoročno slekla obleko in ga spravila pod odejo, mu sama iz' naprošajo, da tc upoštevajo ter na ta dan ničesar ne priredijo. Kmetijski pouk VNOVCEVANJE VINA, MLEKA IN JAJC. Mleko, vino in jajca so najvažnejši naši pridelki, kajti po tem, kako jih spravimo v denar, se najbolj ravnajo naši dohodki. Iz Slovenije se proda in izvozi vsako leto na milijone jajc. Ta trgovina je živahna in blago gre lahko in dobro izpod rok. Zato skrbe naši jajčni trgovci in trgovske zadruge, tako da za enkrat ni nobene stle, poprijeti se te trgovine s svojimi močmi. Drugače pa je z mlekom in vinom. Mleko ima danes po deželi ne le nizko ceno, ampak ga tudi težko prodamo. Mnogo imamo še krajev, kjer ni nobene urejene in organizirane kupčije. Dejstvo je, da bi naši živinorejci po takih krajih lahko imeli dosti več dohodkov od mleka, ako bi se skupno lotili oddaje. Končno je dobro urejena mlekarska zadruga vendar le tisto podjetje, v kateri je zazreti zboljšanje sedanjega položaja. Seveda je treba, da imajo te zadruge v trgovskem in tehničnem pogledu spretno vodstvo in da se s svojimi pridelki in izdelki pri-lagode potrebam in zahtevam današnjega trga. Danes imamo že lepe zglede zadružnega dela, ki nas morajo navdajati z najboljšimi upi. Najslabše stojimo danes z našim vinom, tako da postaja kriza že obupna. Kar se je do sedaj pri vinu na polju zadružništva ukrenilo, vse je j spodletelo. Imeli smo že vinske zadruge po raz-j nih krajih naše dežele, pa so vse zaspale. Vzlic, temu smatramo zadruge še zmeraj kot glavno pomoč. Njih oživotvorjenje je pa tako težko v naših razmerah, da človek sam ne ve, kako bi se jih lotfl. Gre namreč za proizvajalne zadruge, ki skupujejo grozdje in ne vina. Ako bi bila naša zasebna vinska trgovina tako razvita, da bi lahko pokupila, kar je dobrega pridelka in ga plačala po primerni ceni, potem ne bi potrebovali zadrug, ali danes smo na skupno vnovčevanje vina tako navezani kakor pri mleku. Težave so pa tukaj dosti večje, kajti treba je zavednega članstva, medsebojnega zaupanja, bolj enotnih nasadov, ugodnih posebnih prilik, tehnično izvežbanih moči, trgovskega vodstva itd., itd. V vseh teh pogledih so pa velike razlike med našimi in nemškimi vinogradniki. Pri nas manjka medsebojnega zaupanja, enotnih teženj in enotnega duha. Preveč smo razcepljeni. Navsezadnje bo treba pa vendarle premagati vse te težkoče, če si bomo hoteli pomagati. Na ta izhod smo toliko bolj navezani, čim bolj pritiska vnanja konkurenca. Težko je izpremeniti vse dosedanje naše vinsko gospodarstvo in nastopiti nova pota, toda sila kola lomi! Z vinskimi sejmi ne pridemo na zeleno vejo. Naših vinogradov tudi ne moremo opustiti, s pridelkom pa moramo v denar, in sicer za ceno, ki naj odgovarja našim stroškom. To se bo dalo doseči le z enotnim in prvovrstnim pri-1 delkom, ki ga dosežemo s skupnim kletarstvom in dobro urejeno vinsko kupčijo! OJAČENJE TRAVNIŠTVA. Na malem posestvu je treba sploh ojačenja (intenziviranja) ene in druge gospodarske panoge. Treba je. da na teh zemljiščih, ki jih imamo, dosežemo večje in boljše pridelke in da si na ta način pomagamo do večjih uspehov. Ce hočemo pri naši živinoreji več doseči, moramo dvigniti predvsem pridelek krme. Naši travniki so nujno potrebni bolj skrbnega obdelovanja. Ob zadostnem delu bi se dalo dobiti z naših travnikov vsaj za tretjino več krme. Ce smo pridelali na hektaru do sedaj po 30 stotov sena in otave, bi se dal ta pridelek dvigniti na 45 stotov ali pa še bolj. Kaj to pomeni za zboljšanje naše živinoreje in njenih dohodkov, bo vsakemu jasno. Ali pa se zavedamo tudi dalekosežnosti takega uspeha? To je vprašanje! Zdi se. da ne, sicer bi napeli vse sile. da pridemo tudi pri našem travništvu tako daleč. Pri nas imamo mnogo njivskih travnikov, namreč travnikov, ki ležijo med njivami. S takimi travniki kaže menjavati, da pridemo do boljših košenj. Navadno so ti travniki opešani in ple-velni. Zato jih kaže preorati in za nekaj let obdelati za njive, da zemljo zopet zrahljamo, vgno-jimo in očistimo od plevela. Nato pa te njive zopet zasejemo. Še prej je pa kak drug kos njive ob-sejati s travo in deteljo, da ne pridemo prvo leto ob košnjo. Tako menjavanje travništva z njivami nam zagotavlja v pripravnih legah vse boljše pridelke na krmi in zato tudi boljše uspehe pri živinoreji. S takih menjalnih travnikov dobimo lahko še enkrat tako bogate pridelke kakor prej. Zato jih imajo ponekod redno uvrščene v kolobar, slično kakor na primer lucerno. Takega ojačenja travništva smo pri nas na našem malem posestvu še bolj potrebni kakor drugod, če hočemo z našo živinorejo naprej. Danes ni več težava spreminjati njive v travnike. Danes dobimo potrebna travna in deteljna semena v kupčiji in že čez leto dni imamo lahko najlepši travnik tam, kjer je rastel lansko leto krompir ali kaka druga dobro pognojena okopa-vina. Lotimo se takega menjalnega travništva in prihodnjost nas bo učila, da smo prav storili. Potrebno mešanico za tako setev je treba seveda pogoditi, ker so trave v svojih zahtevah različnih lastnosti in ni vseeno, kakšne trave in v kakem medsebojnem razmerju jih sejemo. Tedenski tržni pregled ZlTO. Razpoloženje na žitnih tržiščin mirno. Mestoma so cene ce.o popustile. Na liubljansk' blagovni borzi so ponujali (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo: pšenico, baško, po 287.50 Jo 290 Din; moko «0» po 410 do 415 Din; t u i š £ i c o, baško, po 305 do 307.50 Din. ŽIVINA. Cene pri nas nespremenjene; na Duniju pa so malo popustile Izvoz živine iz Jugoslavije £ druge države, zlasti v Avstrijo, je neznaten. HMELJ. Na inozemskih tržiščih dosega jugoslo-slovenski hmelj cene 0 do 17 Din za kilogram. JAJCA. V zadnjem času so se ce-ii? nekoliko okrepile. Pri nas se giblje nakupna cena med 0.95 do I Din za komad. Cene tujemu denarju Na zagrebški txrzi se je dobilo \ valutah : 1 dolar za 56.25 do 56.45 Din; v devizah: 1 dolar za 56.68 do 56.88 Din; 100 francoskih frankov za 221.44 Jo 223.44 Din; ž 100 italijanskih lir za 297.02 do 'M.02 Din; mila rane ter jih obvezala. Ko si ležal ti ranjen, je ni bilo niti blizu. Morda se je zaljubila v lepega ago ter jo bo potem, ko mu zakrpa ranjeno kožo. popihala z njim tja do! v globoko Turčijo, kjer bo postala njegova žena in mu rodila par lepih sinov, ki bodo, ko dorasejo. gotovo prišli obiskat mene in tebe.« «Molči!» je zarjul stari Višnjegorski in tako silno udaril s pestjo po mizi. da so poskočili vrči in krožniki. «Rečem pa,» je nadaljeval s hripavim glasom, «ako bi se Helena zaljubila v tega Turka in zbežala z njim. grem takoj za njo četudi v zadnji kotiček Azije ter jo zakoljem na tistem mestu, kjer jo najdem. Tako Krista in krvi njegove!« III. poglavje. V spalnici gospe Helene. Danilo se je. V spalnici go^pe Višnje-gorske ie bil prižgan velik svečnik. Na mehki postelji z baldahinom ie ležal mladi lepi aga. še vedno v nezavesti. Rane njegove so bile skrbno izmite in obvezane. Ob postelji sedi v naslanjaču gospa Helena, si s polno, do ramen golo roko podpira svojo krasno glavo ter nepremično zre v obraz mladega Turka. Kako krasen je ta mladec še zdaj. ko je bled in brez zavesti, kako lep mora biti šele, kadar nima zaprtih oči, ko hodi in se smeje. Bog ve. kakšne so njegove oči. gotovo take, katerih pogled seže ženski v dno srca. Hrepeneče je čakala, kdaj bo odprl oči. Kdo ve, ali se bo mogla sporazumeti z njim. Govorila je hrvaško in tudi nekoliko madžarsko, morda jo bo Turek razumet V njej se je izvršil čuden preobrat. Hipoma je začutila, da ljubi tega janičarskega vodjo z vsem ognjem svojega mladega srca, a starega svojega soproga da sovraži in za-t.ičuje. Položila je roko na svoje erudi, na divje utripajoče srce ter šepnila: «Tiho, tiho. srce, umiri se! Nihče ne sme zvedeti za tvojo tajnost!« Tedaj je aga rahlo zastokal in zmaknil z roko. \ stala je ter se sklonila čezenj. Popravila mu je odejo in mu obrisala potni obraz. Hipoma jo je zgrabila neka sla. Sklonila se ;e čisto k njegovi glavi ter ga strastno po-l ubria na ustnice. «Ljubim te. čeprav si pogan!« je šepnila. «Drag si mi postal takoj, ko sem te videla. S teboj zbežim na Turško in ostanem v tvojem haremu. Lepa sem, gotovo me boš ljubil * Sedla je nazaj v naslanjač ter se zagledali rekam v kot. Mahoma je začela govoriti ?a-njavo: «Že neštetokrat sem slišala govoril, da ljubezen vzplamti v stotinki sekunde — da ljubezen, ki hipoma zagori, nikdar več ne ugasne. A tega nisem verjela do včeraj, ko sem uzrla obraz tega mladca.« Zunaj se čujejo koraki. Vstopila je služab • n:ca, noseča zajtrk. Ker je bila l ična, se gospa Helena ni branila jedi. Naglo je použila jed in siiižabnica je odnesla posodo. Kmalu nato ie prijel mladi Višnjegorski. Premotril je ago in zopet odšel, ne da bi izpregovoril s svojo mačeho. Ko so se vrata zaprla za njim, se ie gospa Helena oddahnila. Minilo ie več časa. Zunaj je nastal že velik dan. Helena se je dvignila ter ugasnila sveče na lestencu. Ko se je vrnila k p^Mji. je opazila, da se mladi aga zaveda. Začel ie urneie sopsti in bledi obraz mu je jel polagoma rdeti. Zdajci se je zganil in odprl oči, začel ie gledati okoli sebe. dokler se niso njegove plava oči srečale s črnimi očmi Helene. Mlada žena je zardela tako zelo, da se ie zdelo, kakor bi ji vsa kri šinila v glavo. Nehote je povesila oči in stala ob postelji vsa zmedena. Aga jo je motril z občudujočim pogledom in njegove oči so se čudno iskrile. Hotel se ie dvigniti. Vzpel se je na komolce, a tedaj ga je zabolela rana na prsih. Zavrtelo se mu je v glavi. Kriknil je bolestno ter omahnil na stran. Padel bi bil na tla. da ga ni Helena prestregla s svojimi rokami. Ljubeznivo ga je objela in rahio položila nazaj na blazine. «Bodite mirni, prijatelj!« je rekla Piisrčno v madžarskem jeziku. «Gibanje vam lahko povzroči krvavenje ran. Ali vas zelo boli? Me razumete?« Aga je prikimal in nato rekel s slabim glasom v najčistejši madžarščini: «Kaj se je zgodilo z menoj? Ne morem se spomniti. Vidim, da nisem v domači kuli. Čutim, da sem ranjen, obvezan. Kje se nahajam? Kdo si ti. devojka? Kje ie moj oče?« > Helena se nasmehne in odgovori z mehkim glasom: «Gospod. vi niste sedaj v domačem kraju. Ali se ne spominjate, da ste odšli na vojno v deželo kristjanov?« Turek je zaprl oči. Gotovo je zb'ral misli. «Alah!» je vzkliknil zdajci. «Sedai se spominjam. Zaostal sem za glavno četo. Boril sem se pred veliko kulo. Tam me je ranil 100 avstrijskih šilingov za 797,o2 do 80C62 Din; 100 madžarskih pengov za 990.12 do 993.12 Din. Sejmi 12. maia: Zagorje ob Savi, Koprivnik, Vi lika Loka pri Temenici, Lemberg, Planina (Štajersko), Slovenj-gradec, Teharje. 13. maja: Gradac (konji in blago), Rajhcnburg, Poljčane, Velenje. 14. maja: Rakičan. 16. maja: Studenec pri Krškem, Moravče, Kočevska Reka, Srednja vas, Krka, Lukovec, Gornja Sušica, Vojnik, Pilštajn, Turniščc, Donja Dubrava, Račka, Kaniža. 18. nuja: Tržič. Kratke vesti = Organizacija IX. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani od 30. maja do 9. junija 1929. Po informacijah, ki smo jih dobili od uprave Ljubljanskega velesejma, obeta biti letošnja prireditev velesejma prvovrstna. Zadovoljiti če sigurno vse, razstavljalce in kupce. Odrejeni termin je po mišljenju vseh zelo posrečen. Uprava vele-eejma je izdelala poseben načrt razvrstitve, ki obsega: A. Mednarodni vzorčni velesejem, ki je razdeljen v naslednje skupine: 1. Strojna industrija. 2. Kmetijski stroji in orodje. 8. Kovinska industrija. 4. Avtomobili, motorji, bicikli, vozovi. 5. Elektrotehnika, fotografija, optika. 6. Radio. 7. Lesna industrija, pohištvo, pletarstvo. 8. Usnje in konfekcija, kožuhovinarstvo. 9. Tekstilna industrija in konfekcija, klobučarsbo. 10. Papir, grafika, pisarniške potrebščine, 11. Galanterija, igrače. 12, Umetnostna obrt, fina mehanika. 16. Stavbena industrija. 17. Industrija živil. 18. Reklama. 19. Praktične novost:. 20. Razno. 21. Kemična industrija in kozmetika. B. Posebna razstava pohištva. C. Strojni oddelek, posebno bogat na kmetijskih strojih. D. Higienska razstava za letošnji velesejem, preurejena in izpopolnjena. E. Avtomobilska razstava. F. Razstava meščanskih šol Slovenije. G. Radijska razstava. H. Razstava zajcev in perutnine. T. Skupine; belgijska, braziljska, italijanska s proizvodi, ki konvenirajo za import v našo državo. Uprava velesejma dela na to, da bo ob priliki letošnjega velesejma nudila svojim razstavljalcem in poset-nikom ugodno presenečenje. = Poročilo Hmeljarskega društva za Slcvenijo za leto 1928. Iz poročila o delovanju Hmeljarskega društva za Slovenijo v preteklem letu posnemamo naslednje: Društvo je imelo 1100 rednih članov, ki so skupaj vplačali 18.020 Din članarine, in sicer potom poverjeništev, ki jih je bilo 43. Kakovost lanskega hmelja je bila nekoliko slabša od kakovosti drugih let, vendar je bila barva kobul prav lepo zelena in zlatozelena. Množina vsega pridelka se ceni na 25.000 do 28.000 starih stotov, pridelek na hektar pa povprečno na 8 stotov. Glede škodljivcev je omeniti hmeljsko stenico, ki se je junija meseca prikazala skoro na vseh nasadih Savinjske doline ter je povzročila precejšnjo škodo. V prav redkih nasadih poznega hmelja se je pomladi pokazala tudi peronospora, ki pa zaradi ugodnega vremena ni mnogo škodovala. Predprodajo hmelja, rakrano vnaši hmeljski kupčiji, upajo Čehoslovaki odpraviti na ta način, da se organizirani hmeljarji s častno besedo zavežejo, da svojega pridelka v bodoče ne bodo vnaprej prodajali. Ker bi bilo to sredstvo pri nas težko izvedljivo, so se poverjeniki društva odločili, opozoriti hmeljarje na občutno škodo, ki jo povzročajo predprodaje. Glede uki-njenja tranzitnih skladišč v Žalcu se je društveno vodstvo brzojavno obrnilo na kmetijsko ministrove ter na naše poslaništvo v Pragi. Vprašanje še ni končnoveljavno urejeno. Kakor znano, so morali arJ hmeljski obiralci plačati za vožnjo po železnici v naše kraje polno voznino, ker prometno ministrstvo ni ugodilo pravočasna vloženi piošnji H ne-ljarskega društva. Hmeljarsk i čruštvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1880., bo prihodnje leto sliviio 501etnico svojega obstoja. — Kmetijski stroji bodo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 9. junija v veliki izbiri postavljeni na ogled. Večina strojev bo obratovala, da se vidi njihovo delovanje. Med stroji bo več novih izumov, ki bodo tu prvič razstavljeni. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! DOMAČE NOVOSTI * Kraljev prihod v Zagreb. Po vesti iz Zagreba bo odpotoval kralj 13. t. m. v Zagreb, kjer bo ostal nekaj časa. * Desetletnica osvob polovice gol, pokrit s plastmi skalovja, ki strmo pada v nižino. Tudi Strma ne zaostaja mnogo za svojo sosedo. Obe gori se združu-!eta v ozkem sedlu. Znani sta do svojih plazovih, ki pomladi večkrat pridero v dolino. Po teh hribih plezajo marsikatero noč tih v tapci, ki poznajo vsako kozjo steze na gori .n njegovo truplo. Revež se je najbrže v navalu živčne razburjenosti zatekel k alkoholu in našel nepričakovano smrt v dravskih valovih, ni pa izključena tudi nesreča. * Avtobus zgorel. Na poti med Zgornjo Sv. Kun-joto in Mariborom se je v soboto zjutraj pri potniškem avtobusu g. Rudolfa Smoniga vžgala os in avto je bil kmalu ves v plamenih. K sreči so pošto 'e pravočasno rešili in tudi potnikom se ni zgodilo nič hudega. Avto je pcstal popolnoma neraben in ima lastnik občutno škodo. Katastrofa je nastala zaradi pomanjkljivo namazane osi. * Huda nesreča. V tvomiei za dušik ? Rn^ah se Je ponesrečil v soboto med delom ključavničar Ludovik Hape. Bil je zaposlen pri postavljanju neke nove peči. Pri tem je padel naj velik kos železa in mu zlomil ključnico. Tvorniški zdravnik mu je nudil prvo pomol, na kar so ga izročili v domačo nego. * Samomor. V sosoto se je obesil v Tibcvljah uoo-fcojeni rudar Alojz Umek v svoji drvari:!« i. Našla ga Je njegova žena. Nesrečnik je visel tako, da je bilo truplo skoro popolnoma na tleh. Vsaka pomoč je bita zaman. * Obup zaradi odpusta Iz službe. Delavec dr-. žavnih železnic Josip Janžekovič iz Studencev,! mizar po poklicu, je bil pred mesecem odpuščen Iz službe, kar ga je močno potrlo. Ker pa so ga mučile vrhutega še razne druge neprelike, se je te dni odločil, da gre prostovoljno v smrt. Odšel je v studeniški gozd, kjer si je zadrgnil jermen okrog vratu in se obesil na neko drevo. Baš tedaj pa je prišel mimo gostilničar Schrei iz Studencev. Presenečen nad nenavadnim prizorom, je skočil takoj z obupancu in mu še pravočasno snel jermen z vratu. Toda Janžekovič nikakor ni bil zadovoljen, da je bil moten v preseljevanju na drugi svet, in je svojemu rešitelju v zahvalo izjavil, da vse skupaj ne pomaga nič, ker hoče za vsako ceno v smrt. Gostilničar Schrei je takoj spoznal položaj in odhitel na orožniško postajo v Studence povedat, kaj je pravkar doživel. To priliko je obupni Janžekovič porabil, da poskusi drugič izvršiti svoj načrt. Ko je prišla orožniška patrulja takoj po obvestilu na kraj dogodka, je našla Janžekoviča zopet visečega, to pot na traku od spodnjič hlač. Orožniška patrulja je trak takoj prerezala in odvedla obupanca domov. * Žalostna smrt krojaškega mojstra. Te dni popoldne je prišel v celjsko mestno kopališče 741etni krojaški mojster Jakob Trobiš in najel kadno po-pel. Blagajničarki je še dejal, da se koplje zadnjič, ker se bo odpeljal v nekaj dneh k svoji hčerki v Zagreb. In res je bila to zadnja njegova kopel. Odšel je v kabino in se začel kopati. Čez eno uro je odšla upraviteljica kopališča pogledat v kabino, zakaj Trobiša ni ven Ko pa je vide'a obleko še vedno ležati na mizi, obenem pa je slišala šumenje vode, je bila prepričana, da se Trobiš še koplje. Uro pozneje ji je pa stvar postala sumljiva, ker je bil Trobiš že dve uri v kopeli. Poklicala je kopališkega strojnika, ki je našel Trobiša v kadi mrtvega. Mrtvec je ležal po strani in imel glavo pod vodo. Trobiša je med kopanjem zadela srčna kap. * Hudla nesreča žagarskega delavca. Na žagi v Mošeniku pri Savi je bil zaposlen 331etni Alojzij Peršin. Ko je skladal hrastove deske, se je prevrnila skladovnica. Peršin, ki je vojni invalid, ni mogel urno odskočiti in deske so ga podsule. Ko so dvignili ponesrečenega Peršina, je krvavel iz obeh nog. K poškodovancu so poklicali iz Litije zdravnika, ki je ugotovil, da ima delavec obe nogi zlomljeni. Peršina so odvedli v ljubljansko bolnico. * Požar v Slovenski Bistrici. Dne 3. t. m. popoldne je nastal v gospodarskem poslopju tukajšnjega gostilničarja Frangeša nenadoma požar, ki se je jel naglo širiti na sosedna poslopja, na postranski del hiše gdč. Oračove ter na ledenico gostilničarja Neuhoida. Združenim naporom domačega gasilnega društva ter vojaštva, ki je bilo takoj na mestu nesreče, pa se je posrečilo požar lokalizirati. * Razburljivi prizori na Savinji. Te dni proti večeru je naglo drčala skupina splavov na precej narasli Savinji mimo Laškega. Eden izmed njih je trčil v Šmarjeti ob ostanke tamošnjega mostu in se razbil. Enega izmed obeh splavarjev je voda odnesla naprej ter se mu je posrečilo priti na suho pod gostilno «Pri lipi«. drugi pa se je ujel za še stoječi mostni steber, ob katerega ga je les pritisnil z vso silo tako, da je visel tar" v obupnem položaju in glasno klical na pomoč. Prihiteli domačini so ga z veliko težavo z vrvmi spravili iz vode. * Katastofalen požar v Glinku na Dolenjskem Te dni je nastal v Glinku v Mirnski dolini p^žar v skednju 281etnega posestnika Antona Vavtarja baš v času. ko je imel ta svatbo. Čim so svatje slišali, da stopajo varno čez hrib kakor po ravni poti. Včasih skušajo prenesti blago; virugič vlečejo po zložnih ovinkih živino. k: ima gobce ovite s cunjami in dobro ore\ ezare. da se ne Izda Tihotapcem se nevarni izlet večkrat posreči. Mnogokrat jih pa zasačijo obmejni stražniki, vršeči tod svojo težavno službo. Pazniki odvzamejo tihotapcem blago, jim za-rubijo živino in jih odvedejo pred sodišče. Če se pa tihotapci postavijo v bran. se često vname boj in ta ali oni obleži težko ranjen, ali pa tudi mrtev. Nekaj sličnega se ie pripetilo bivšemu starešini. V boju s tihotapci je dobil težko rano in je le polagoma okreval. Ker je bil že starejši človek, je prosil, da so ga prestavili v mesto, a nadomestili so ga z našim novim znancem mladim uradnikom Jožo Mrakom. II. Stari Jaka Jeran je sam doma v svoji hribovski koči. Komai siišno se pogovarja s seboj, hodi okoli hi?e. krmi svoji kozi, s* praska po svoji resasti glavi in postaja pred kočo. Zarja se ie razlila čez gore in pozlatila ckolico. Planjava tone v valovih blestečih rož, ki snejo na vse strani. Skoro navpične stene Skale odbijaio žarečo sinjavo kakor brušena iskreča se zrcala. Starec pesedi pred hišo in se zamakne v lepoto zemlje, katero je že tolikokrat opazoval s jvoje višave. Starec skloni glavo, ki zasiie v posledniem žaru toneče zarje kakor sveinikeva glava v ognjeni sinjavi. Od nekod ie prinesel veter glas večernega zvona. Zar.ia se je skrila na obzorju. Preko hriba se je sklonila ogromna senca, ki je nočasi objela vso dolino . Po stezi je orihiteia Anka !n obstala pred zamišljenim starcem: «Očka, pojdiva v hišo, mrači se že!» «Pa pojdiva, da se oblečeva in vrneva na kresovanje. Na tebe serr: misiil, skrbi me, kaj bo s teboj, če umrem. Pripravnega človeka manjka, da bi te poročil in odvedel s seboj v dolino. Zdiava si, mlada in močna, treba je. da se poročiš. Tu ne boš mogla sama ostati, kaj boš počela tu brez mene — ženska v samoti ?» «Ne bom ostala tukaj, oče, Tomaž se večkrat oglasi. Ne vem, če ga imam rada: o tem nisem še razmišljala, ampak doter fant je! Kaj mislite, oče?« «Ni napačen fant. trma gorenjska. Ampak svoje mnenje imam o kentrabantarjih in ni mi všeč. da se fant peča s tihotapstvom. Kmet naj bo. kakor je bil niegov oče! Ne morem pomagati nihče pri nas ne obsoja tihotapcev, jaz jih ca obsojam: kaiti njihovo delo se mi ne dozdeva pošteno, sicer bi ne imeli opravka z možmi postave. Daimo kraliu, kar je njegovega. a Bogu, kar je božjega!« Starec je umolknil. Pokril je glavo s polhovko in oblekel volneno jopo. Odšla sta nad kočo na Steno, kjer ie vsako leto gorel kres. Že podnevi ie starec privlekel s pomočjo Anke nekaj debelejših drv. Nekateri bližnji dolinci, mladi fantje so prihiteli že prejšnje dni in nanosili visoko grmado. gori, so planili izza miz in hoteli na dvorišče gasit. Kmalu se je vnel Vavtarjev kozolec in nato Še hiša. Ognjeni utrinki so planili tudi v hišo Ane Novakove, njeno gospodarsko poslopje in kozolec. S tan pa požar ni zaključil svojega razdiralnega dela. Žrtve ognja so postali še naslednji posestniki: Jožef Oolob (hiša, hlev, skedenj, čebelnjak, svinjaki), Franc in Jožet Kur nt (hiša, kozolec, hiev, šupa, svinjak), Marija Brajerjeva (hiša, hlev, svinjak, kozolec). Pogorelo je skupno 19 objektov do tal z vsemi pridelki in orodjem tei deloma z živino. Gasilci iz Mirne, potem iz Mokronoga, Sevnice, Št. Ruperta in Sela so delali z vstmi močmi in posrečilo se jim je obvarovati vsaj dvt niši v vasi, ki ju požar še ni dosegel. Strašno prizadeti vaščani so nujno potrebni pomoči. * Smrtna nesreča vojaka. Na ovinku med Tavčarjevo gostilno in črnuškim mostom bliža Ljubljane se je ubil vojak Ivan Furek, ki se je skupno s svojim tovarišem Franom Potočnikom iz Kamnika vozil na motornem kolesu. Na ostrem ovinku je zaradi prehitre vožnje motor spodneslo in oba vojaka sta padla. Pri padcu je priletel Furek naravnost na glavo in kmalu izdihnil Potočnika, ki si je zlomil levo nogo, so prepeljali v bolnico. * Pogojnega odpusta kazni, ki ga po starih predpisih kaznenci iz Slovenije in Dalmacije niso poznali, so po novem zakonu o izvrševanju kazni postali sedaj deležni tudi naši obsojenci. Na predlog komisije, ki je imela te dni sejo pri ministrstvu pravde, je bil dovoljen pogojni odpust kazni prvikrat tudi 20 kaznencem mariborske kaznilnice, ki so bili obsojeni od prečanskih sodišč, ker so prestali dve tretjini, odnosno polovico kazni ter so se v kaznilnici lepo vedli. Večina jih je iz Slovenije, ostali iz Dalmacije. Na pogojnem odpustu morajo živeti v kraju, katerega jim je določilo ministrstvo, tako dolgo, kolikor bi sicer trajala njihova kaz njegovi smrti klical v grad: «Jaka, moj stari, dobri Šimen mi je svetoval. naj vzamem tebe po njegovi smrti. Ali si zadovoljen? Plačan boš bolje kakor drugje godilo re ti ne bo ,;labo.» Mrt^e. sive oči suHiatega sklonienega gospoda so se ozrle vprašaje vame in takoj sem pristal. Način mojega življenja se ie spremenil Moj gospodar sameva v svoiih dvoranah prebira dan na dan kmige in roti duhove. Večkrat me kliče ob polnoči, da mu skuham čaj. On pa ?edi za črno pregrnjeno mizo in kliče rajnke. Vse svoje drage ie zgubil, zdai hoče najti z njimi zvezo. Zjutraj me kliče čemeren in oslabljen. Nobena stvar mu ni všeč. vse mu ie zoperno. Ko se nekoliko umiri, začne vzdihovati na glas: «Ni jih! ne morem jih naiti in vendar sem že vse poskusil. Vsa čarovnija je laž, ali ;e pa laž živlienje samo ki zaslepi človeka, da ne more naiti zveze z osebami onega sveta!« ln tako se čestr ponavlja Starec postaja vedno boli čudaški in zakrknjen sam vase. Sivec ne more več strpeti v svojem zapuščenem gradu. Svojo mrko dvorano zapušča po dnevi, često tudi ponoči, in tava po hosti in polju. Mene jemlje s seboj ir mi razlaga nerazumljive stvari, smeje se in preklinja. Toda, ko ponavlja svoie romanje po polju ir gričih, postaja polagoma mirnejši, dokler se ne urr.iji popolnoma. Počasi se naseli uda-nost v njegovo razbičano dušo. V dobro mater naravo se zaljubi, ves postaja zamaknjen v njen čar in skuša tudi mene tesneje zveza.' s tajnostmi prirode. Neko noč jame iokati kakor otrok. Vsa bolečina, ki jo ie nosil leta in leta v sebi, ie privrela iz njega. Obvladala ea ie milina, obje! me ;e kakor svoieara na;dražiega priia-telja in razkril svoje življenje meni preprostemu kmetu. Odsiei sva hodila večkrat skupaj po poljani v objemu božje rarave, ki vse združuje vn ie tako spojila tudi mene neukega z njim učenjakom, da sva enako čutila in postala vezana drug na drugega. Ko sva tavala skupai v mesečini in solncu opazovaia prihuijene sence ali pa migljajoče -žarke. prisluškovala ukaniu so^e. ali petiu slavca in šepetanju valujočih drevesnih vrhov, j,v a vedno bolj spoznavala silnega duha bo< žanske prirode. Vse, kar mi je pripovedoval, mi ie postajalo vedno jasneje, a tudi on se ie čudil mojemu prpovedovaniu. Čudil se ie govorici neukega, ki je bila jasna in lepa. šepetal mi io ie duh zemlje z glasovi, katere sem slutil m č-it;. vedno jasneje v svojem svcu. Ko sva posedala na vzvišenem parobku pod košato lipo, mi ie razlagal ponoči ozvezdje nad seboj. Poslušal sem ga. polagoma razumeval in jel pojmovati smisel njegovili 1 esed. Niegov duh ie pa našel v naravi bla-ženstvo ir se v nji približal Njemu, ki ie Oče nas vseh. Kako se je starček veselil cvetk, katere ;e pričel doma gojiti: bil ie videti kakor dete ves srečen. V modrih spominčicah je zrl modre oči svoie umrie hčerke, v gorečem mahu sočne ustnice svoie liubliene žene, katere ni mogel pozabiti, čeprav mu ie umrla žc davno. Vedno jasneje se 'e poraial v niem duh narave. Trdil ie. da ga sluti v sebi. da se mj vedno bolj razodeva, da se z njim zrašča in staplja v eno. > Potem je odšel. V popolno samoto «e ie preselil v zapuščeno kočo sredi cozda. Zve>t ?em mu ostal, šel sem z niim. Vedel sem. da sluti svoio smrt. da beži pred njo. a ubežati (1 ni mogel. V mojem naročju je umrl s (Dalje prih.) iz Peker, se je, ko sta ga tovariša izpustila, ko-1 je izzvalo stiskanje njegovega vratu, kakor je maj dvignil s tal, se naslonil na bližnjo hruško in ugotovila komisija, ki je obducirala truplo. Zase onesvestil. Priskočila je njegova 201etna sestra' deva se bo obravnavala še pred sodiščem. Elzabeta, ga dvignila in odnesla domov. Brat * Najvažnejša, četudi ne najaovejša \est je, da pa ji je med potjo v naročju umrl. Lešnik pa ni se perilo namoči čez noč v raztopin 2ENSKE HVALE, bil samo slab, nego je imel tudi golšo, kar je bil nato pa se izpere s SCtilCTovIm te:pentioovim glavni vzrok, da je podlegel poškodbam, ki jih milom. Varujte se ponaredb! Spor v glavnem odboru Kmetijske družbe Zaradi odklonitve sprejema v množicah prijavljenih članov iz bivše Kranjske / * Zopet požig v kranjskem okraju. Te dni je nastal ogenj na posestvu Antona Cofa, po domače Brojana, ki se nahaja na koncu vasi Dor-farjev proti Crngrobu. Neki sosed, ki je šel ponoči mimo, je zapazil, da se poleg Cofovega gospodarskega poslopja svetlika. Spočetka je mislil, da hodi kdo z lučjo, kmalu pa se je močno zasvetilo. Takoj je začel klicati na pomoč. Alarmirani so bili domači in vsa vas. Najprej so domači skušali rešiti, kar se je dalo. Pri tem je dobil domači sin težke opekline. K požaru so prihitela gasilna društva iz Žabnice, Virmaše-Sv. Duha, Bitn.ia, Stražišča in Kranja. Gasilna dela so bila znatno otežkočena, ker je bilo treba položiti v dolžino nad 500 metrov cevi, da so zajemali vodo iz potoka Suhe. Gasilcem se je posrečilo ogenj lokalizirati, tako da je zgorelo le gospodarsko poslopje, dočim so ostale stanovanske hiše nepoškodovane. Ugotovilo se je, da je ogenj nastal na prostoru, kjer je imel Cof shranjena drva in butare. Gotovo je, da je ogenj nekdo podtaknil. Zanimivo je, da se je baš prejšnji dan vršil pogreb posestnika Antona Cofa. Orožništvo je uvedlo preiskavo. Škodo cenijo nad 40.000 Din, zavarovalnina pa znaša 30.000 Din. * Samomor ali zločin. Prejšnji četrtek je prišla na Sveto Goro sodna komisija iz Litije, ki je izvršila obdukcijo Osolnikovega trupla, ki so ga našli obešenega pod njegovim kozolcem. Zaradi nagle smrti brezniškega posestnika Osolnika so nastale med ljudmi razne govorice, med njimi tudi ta. da Osolnik morda ni šel prostovoljno v smrt. Obdukcja je ugotovila vsekakor zanimive podrobnosti. Značilno za razne domneve je dejstvo, da so našli pokojnika visečega na zelo debeli vrvi, ki služi za spenjanje voz. Taka debela vrv se ne da lahko zadrgniti na tako kratkem kosu, kakor jo zavzema del vrvi, ki se ovije okrog vratu. Položaj trupla je bil tudi zelo čuden, i Nesrečnik se je nahajal pod kozolcem prav v kotu, z obrazom pa je bil obrnjen proti latam. Truplo je viselo tako nizko, da se je opiralo na noge. Zdravniški izvid pa je ugotovil še neko drugo zanimivost. Po pregledu vratu so ugotovili, da ni bilo na njem nikakih podplutb in tudi ne znakov odrgnenja. V mrtvečevem želodcu je bilo najti sumljive znake, ki dado misliti, da je užil pokojni Osolnik pred svojo smrtjo kako strupeno tekočino. Del želodca je bil ožgan in spremenjen, kakor je to običajno po zavžitem strupu. Komisija se je odločila, da pošlje Osolnikov drob in njegovo želodčno vsebino v preiskavo ljubljanskemu kemičnemu institutu. »Nekdo, ki se je hotel Osolnika znebiti, mu je podtaknil strupeno pijačo. Moža je napadla slabost. Da pa zakrije neznanec za seboj sled, je privlekel na pol mrtvega moža pod skedenj in ga tam obesil.« Take domneve se čujejo zdaj med okoliškimi ljudmi. Seveda ni izključeno, da je vse to le domneva. Upajmo, da bo preiskava dognala pravi vzrok Osolnikove smrti. * Pretep na žegnanju. Na Selah pri Višnji gori so imeli predzadnjo nedeljo žegnanje. Domači in okoliški fantje so se popoldne zbrali v gostilni na vasi, kamor - privedli s seboj tudi dekleta. V gostilni se je razvilo žegnansko razpoloženje. Oglasila se je seveda tudi harmonika in pari so se pričeli vrteti v plesu. Slednjič pa, ko so se ga fantje nalezli čez mero. je prišlo zaradi nekega dekleta do prepira. Najbolj se je ujezil posestnikov sin Albin A., ki je v jezi pograbil na dvorišču vago od voza in udaril z vso silo po glavi nasprotnika, 201etnega posestnikovega sina Antona Kastelica. Z udarcem ga je takoj podrl na tla, kjer je Kastelic obležal ves v krvi. Ranjenca so tovariši odnesli nemudoma domov, kamor je kmalu prispel tudi poklicani zdravnik. Vročekrvnega Albina pa so orožniki aretirali. * Otroci zadavili tovariša. Te dni so se v Pekrah pri Mariboru na travniku ob pGtoku igrali otroci. Najstarejši med njimi jc imel 17 let. Igrali so se volka. Med igro pa so se sprli in tudi dejansko spoprijeli. Šala pa je prešla meje, ko sta 12- in 151etna dečka vrgla 171etnega Ivana Lešnika na tla in ga pričela daviti. Maščevalnost nerazsodnih otrok je imela strašne posledice. Slabotni, slabo razviti Ivan Lešnik, sin železničarja Dne 14. t. m. se je vršila v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani seja glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo. Med drugim je bila na dnevnem redu tudi točka o sprejemu novih članov, prijavljenih od poslednje seje glavnega odbora. Pri tej točki je predsednik g. Ivan Sancin podal daljše poročilo. Prečital je tudi okrožnico, ki je bila meseca februarja od neke Jugoslovanske kmetske zveze s podpisom g. Sušnika poslana zaupnikom bivše SLS. V tej okrožnici je med drugim rečeno: »Ker v novi situaciji vse politično delo počiva, moramo vse svoje moči osredotočiti v naših stanovskih organizacijah in korporacijah. Dokler nimamo kmetske zbornice, na kar v danem položaju tli mogoče misliti, ostane kot edina kmetska stanovska korporacija Kmetijska družba. Da pa bo ta družba res mogla deiati v korist kmetskega stanu, moramo iz nje izriniti vsako politiko in družbo iztrgati iz rok dosedanje uprave. To pa bo mogoče izvršiti še letos na občnem zboru, ko se bo na novo volilo predsedstvo. Ker pa predsedniki volijo sami delegati iz bivše Kranjske, zavisi torej od nas Kranjcev, če bo zgoraj omenjeni cilj dosežen ali nc. Treba bo trdega dela, ker bodo gotovo tudi ni-sprotniki napeli vse svoje moči, di obdržijo to važni postojanko. Toda uspeh nam je zagotovljen, če storijo vsi svojo dolžnost tako, kakor so to sijajno pokazali leta 1924., ko je tudi šlo za Kmetijsko d užbo. Zaupniki in pristaši naše Kmečke zveze! Treba nam je pridobiti vsaj 30 novih zanesljivih delegatov, pa imamo večino!* Zatem se obrača okrožnica na naslovljcnce ter podaja med drugim naslednja navodila: »Onim, ki na noben način ne bi mogli plačati ud nine, naj priskočijo na pomoč naši denarni zavod'. Za kmečko čast in korist ;re, zato pa naj tudi naši zavodi nekaj žrtvujejo V skrajnem siučaju pa prosimo, da nam sporočite nemudoma imena onih, ki ne bi mogli utrpeli 20 Din, da skušamo pri premožnejših pristaših zanje dobiti članarino.« Predsednik je. ne glede na drugo momente, ugotovil, da je okrožnica izšla od organizacije, ki zakonito sploh ne obstoja in da je okrožnica v nasprotju z duhom in navodili, ki jih je proglasil Nj. Vel. kralj s svojim manifestom od 6. januarja. Posledice te okrožnice so se kmalu pokazale: Kratko pred zaključnim terminom 31. marca t. 1. so pričele deževati pnjave in vplačila deloma od podružnic, deloma od župnih uradov, občin, zasebnikov in tudi nečlanov na Kmetijsko družbo v Ljubljani. Podružnice, ki so prej štele skozi leta po 3 do 4 člane in se njihovo delovanje ni dalo nikakor poživeti, so preko noči prijavile po 100 in več članov. Za nekatere člane so bile vplačane članarine po dvakrat. Mnog' so bili priglašeni brez vednosti. Pri tem pa so voditelji te akcije t?ko izračunali število priglašen.'.t članov, da bi bilo ravno zadosti za ono število den gatov, ki so potrebni, da se izvrši »program« čudne okrožnice. Pri večini teh prijav se da ugotoviti, da niso izvršene iz interesa na delovanj« Kmetijsk" družbe. Tako so povzročitelji te akcije na mnogih krajih pač priglasili po 100 in več članov centrali Kme tijske družbe ter zanje plačali tisočake, h domači podružnici Kmetijske družbe (kjer je treba plačati le 5 Din članarine) jih niso prijavili. Jasno je torej, da tako organizirano priglaševanje članov zasleduje povsem druge namene kakor okrepiti Kmetijsko družbo in poživeti delo njenih podružnic. Predsednik je izjavil, da prepušča glavnemu odboru odločitev, kako postopati v tej zadevi, O predsednikovem poročilu se je razvila živahno debata. Skupina dr. Milavca je zagovarjala okrožnico ter vztrajala na tem, da se morajo vs! prijavljeni člani sprejeti. Večina odbora je zastopala naziranje, da odklanja v Kmetijski družbi, ki naj služi slovenskemu kmetovalcu kot takemu, slehrni vpliv, pa naj ptihaja od katerekoli strani. Družba sloni na piostovoljnem članstvu in zanimanju kmečkega prebivalstva za njene cilje. Ker izkazuje gibanje članstva na bivšem Štajer« skem in Koroškem normalno stan;e, je predlagala, da se prijave iz bivše Štajerske in Koroške sprejmeio, sprejem prijavljenih novih članov iz bivše Kranjske pa naj se zavrne iz razlogov, iznešenih v debati. Predlog dr. Milavčeve skupine je bil odklonjen PREDMETI. Bakreni predmeti se dajo prav lahko čistiti, Tiha in krasna junijeva noč je bila, ko je France korakal med njivami in travniki, kjer je Ko sem bil zadnjič pri njemu, mi je dejal: «No,'bilo že seno v kopicah, proti gruntarju Blažonu,toda često'čistimoTapačm Uporabljamo Tone, prav veseli me, da si me tudi ti obiskal! ki je bil na drugem koncu vasi. !čistj, R. vsebujejo žvepleno kislino, ki kovino Veš, prav rad berem «Domovino» in tvoje pove-j Tako je prišel do znanega okenca. Nalahno kmahj ^ Tak(> tajajo predmeti sčasoma stice mi tudi ugajajo, ker jih pišeš tako po do- je potrkal trikrat in potiho klical ime svojega dnQ • j na robovih pa ostaja od 5iščenja z ___^ Y . T. - J: " __ i: l. „ ... . „ M ,.: 1. r. .' •-» rl n M A ^ t rt si r\ lr 1 rtrn I .... . mače. Tudi jaz ti bom marsikaj povedal, danes te dekleta nepravimi sredstvi nastali «žveplenakisli baker«, ne pustim od sebe.» Skoro vso noč sva kramljala-! Koliko sta govorila mlada človeka! Zalka je oča zastrUpljenja. To je zlasti nevarno 1/ 1*1 ___•___•____i • ___• • _____J„1 .'n In h ^o«rtrtl.i Hrt t /-v nr>rt PilnA noi irvnnp 1 . V Koliko zanimivosti mi je povedal. Pokazal mi je povedala Francetu, da jo oče silijo, naj vzame tudi zbirko svojih rud in drugih znamenitosti. I starega vdovca Korena. Cvetoči mesec maj je zopet prišel, a ti ga več j «Ali ga boš vzela in se polakomnila njego-ne vidiš in ne uživaš. Le na tvojem grobu bodo vega grunta?« rasle cvetice, ki ti jih bodo oskrbovali tvoja žena, hčerka in sinček. Spominjali se te bomo vedno, saj si bil kremenit naprednjak, dober Jugosloven znova zvestobo, in poštenjak. Počivaj mirno v domači zemlji! «Nikdar! Rajši grem od doma!» France je bil potolažen in obljubila sta si Kdor zna, pa zna pri bakrenih posodah (kotličkih in drugih), v katerih kaj kuhamo ali shranjamo jedila. Zato je najbolje uporabljati za čiščenje bakrenih posod in predmetov tako zvano ^dunajsko apno» (Wiener Kalk), ki ga dobimo v drogerijah. To apno je posebno fino in mehko in pri čiščenju ne zapušča nikakih prask. Naredimo zmes iz tega Ko se je vračal France proti domu, je že iz mafo vode ali olja. S to zmesjo namažem0 dalje videl nekoga, ki je hodil okoli vaškega ene ^ jn ^^ zdrgnemo z ^^ krpo. zidanega znamenja. .... , Ta način čiščenja pa ni baš posebno primeren Prav previdno kakor na straži se je bližal za izrezljane predmete, ker se rečena zmes težko Prlgodba iz vojnega časa. Fran?e zn™enj" 111 izza gost^a * njih odstrani, marveč je le za bolj gladke ba- Nbcne bukuce niso tko Itpe 1°™ o?**®' o^fl"" fant/aRk,°l krene predmete, predvsem za posode. - - " , *meta blazona- ™avijeno je .me. ciazon maio ^ baRrene predmete> ki jih imamo v hiši za .l^'0,0.!"."?;! P°„ T^VreCe m l0tlCe tCr m\ okras, je pa priporočljivo drugačno čistilo, in si- kokr je urlavbarski pos... Meseca junija leta 1918. je France Snica od Porival skozi lino na obok ... cer tako zvano «angleško rdečilo» (Englisch-Rot), bivšega 17. p. p. dobil tritedenski dopust. SI zadovoljen je bil France m si Je mishl:^. tudHahko dobimo v drogeriji. Pomešati ga kakim veseljem je hitel fant domov! Vse pre-J«Aha, sedaj si se pa ujel, Blazon; ti skrivaš sla- treba tudj .sto,{ako z ma,o počasi ga je vozil vlak iz goratih Tirol, kjer se ™no in druga jedila pred rekvizicijo. Sedaj te g temj g.^.,. ge da bakef ze]o i(yhTQ oč5.. je s tisočimi drugimi tovariši tudi on boril proti imam v pesteh.« ^ ^_____ ^ _,_,„., uJstiti, dobi lepo svetel blesk in se tucK pri čiščenju Italijanom nepretrgoma celo leto, preden je dobil tako zaželjeni dopust. Peljal se je skupaj z več tovariši. Kdo bi za meril mladim fantom, če so si malo privoščili Fant je odšel proti domu in sklenil, da bo obiskal takoj drugo jutro Blažona. * tistega izvrstnega tirolskega vina. Veselo so je oglasil France nič ne poškoduje. Bakrena posoda, na kateri se pojavlja zeleha rja (zeleni volk) pa je zelo nevarna za kuho, ker Pred helvom je Blažon klepal koso, ko se je ta rja strupena. Zato je treba posodo pred prepevali: Nbene bukuce niso tko lepe, kokr je urlaubarski pos ... Prav tako jim je prišla od srca tudi: Ko fantič iz vojske dam pride, o ja, pride, že dekle na pragu stoji... Popoldne drugega dne so se urlavbarji pri- uporabo vselej dobro pregledati. Predvsem pa ne Očka, slučajno sem vas ponoči videl, kaj smemo devati v bakreno posodo kislih ali mast-ste delali pri znamenju. Prav ste imeli, ko stejnih jedil, kakor tudi takih ne, ki sčasoma skisajo, skrivali razne dobrote pred rekvizicijo. Ta pre- kakor mleko, pivo itd. Že veliko oseb se je zakleta gospoda vam hoče res vse požreti. Prav strupilo, ki so uživale mleko iz bakrenih posod. ste imeli! Molčal bom, toda vaša Zalka mora , biti moja, sicer vas ovadim...» Fant je premagal Blažona, dobil je še podaljšani dopust in v Podgriču so imeli svatbo. Vzela sta se France in Zalka. Vsi vaščani so se Zaščita proti zastrupljenju z bakrom je kositer, zato izdelujejo dandanes le tako bakreno kuhinjsko posodo, ki je znotraj pocinjena. V takih posodah lahko brez skrbi kuhamo vsako jed. Ker je po naših kmečkih hišah še vedno dosti peljali v belo Ljubljano, ki je bila tiste čase j čudili, da je tako nanagloma prišlo do svatbe in bakrene posode v rabi, predvsem kotlov, pripo-žalostna kakor mlada vdova. Ločili so se in se. da je Blažon dal svojo hčer na bajto. | ročamo vsaki gospodinji, ki ima tako posodo, naj razkropili vsak na svoj kraj. Svatje niso razumeli Blažona, ki je večkrat j0 da znotraj pociniti. Tako je izključena vsaka V Domžalah je France izstopil in hitel proti povedal na svatbi: «Kdor zna, pa zna! In Fran t 'domači vasi. Prav proti večeru je dospel v Podgrič. Svojo mater je dobil na mali njivi, kjer je osipavala krompir. To sta se razveselila drug drugega, mati in sin, pa koliko sta si imela povedati! «Mama, kaj pa je pri Blažonu novega Materi ni bilo nič kaj lahko pri srcu, ko mu je odgovorila: «Eh, kaj naj bo novega! Vse po starem je, saj poznaš dobro ošabnega Blažona. On je bogat in bahat. Pusti v miru tisto njegovo hčer Zalko! Kaj siliš z glavo skozi zid!» Sinu ni bil po volji ta odgovor. ce res zna!» Dolgotrajna vojna je še tisto leto minila in France se je srečno povrnil domov. Blažon živi še sedaj in je večinoma pri Zalki in Francetu, kjer pestuje male vnuke. Prav zadovoljni so vsi in Blažonu ni prav nič žal, da je njegova hči na bajti. «Da, da, bogastvo še ni vse, temveč zado-voljnost in pridnost delata srečne ljudi v zakonu!« reče včasih Blažon. France pa se zasmeji: «Vidite, rekvizija je pa Vas le omehčala. Tudi strah je dober .včasih.« Anton Stražar, nesrcca. Za kuhinjo Špinača. Otrebi špinačo, jo operi in jo daj kuhati v slan krop. Kuhano odceni na sito, jo polij z mrzlo vodo, ožmi in nato drobno sesekljaj. V kozi napravi iz žlice masti in dveh žlic moke svetlo prežganje z malo čebule, na kar stresi nanj sesekljano špinačo, premešaj in zalij z juho ali vodo. Ko je pol ure vrelo, dodaj ščep popra in par žlic smetane ali mleka. Ko je špinača dobro prevrela, jo daj na mizo. Omeleta s špinačo. V loncu raztepi pet jajc, malo osoli in popopraj. V plitvi ponvi razgrej za oreh masti in vlij na vročo mast par žlic raz-tepenih jajc, da se razlijejo po ponvi. Ko so se zakrknili, odstavi ponev, na sredino omelete deni eno žlico pripravljene špinače in hitro zavij z lopatico, kakor kadar delaš palačinke, na kar položi omeleto na razgret krožnik. Tako ponavljaj, dokler ne porabiš vseh razteoenih jajc. Iz petero jajc dobiš štiri take omelete. Ko si omelete spekla, jih daj na mizo. To je zelo pripravna jed za večerjo, če se mudi in če je ostala špinača od kosila. Samo moraš tedaj špinačo preje prekuhati vsaj četrt ure. Nadevane žemlje. Obribane žemlje zreži na tanke rezine, primi s prsti po dve vkup in pomoči v sveže mleko, na kar pomaži s kakšno mezgo (marmelado) eno rezino, drugo pa nanjo pritisni, na kar ju povaljaj v stepenem jajcu in drobtitiah in ocvri na masti. Na mizo jih daj s sladkorjem potresene. Čevapčiči (balkanska mesna jed). Pol kile govejega ali pa četrt kile govejega in četrt kile svinjskega mesa prav drobno sesekljaj ali faširaj v stroju, zraven sesekljaj še dva stroka česna, osoli in popopraj in vse skupaj dobro zmešaj. Nato naredi za prst dolge in za prst debele klo-basice. V kozi razbeli dve žlici masti in pokladaj te klobasice na razbeljeno mast. Potem jih obračaj, da se na vseh straneh dobro zapečejo. Ko so pečene, jih vzemi iz masti in pokladaj v vročo skledo, kamor jim prilij samo malo masti, ostalo mast pa lahko porabiš za kake prikuhe. Zraven lahko daš na mizo pražen krompir ali riž ali pa makarone, poleti še solato, pozimi pa kislo zelje ali pa kislo repo. Čokoladni hlebčki. Iz štirih beljakov stolci trd sneg. nato prideni 14 dek stolčenega sladkorja, pomešanega z vanilijo, 12 dek zribane čokolade in 10 dek moke. Vse to nalahko zmešaj v stol-čeni sneg. Pekačo (pleh) pomaži z voskom in z žlico pokladaj nanjo majhne hlebčke. Nato jih peci v bolj vroči pečici, tako da se bolj sušijo kot pa pečejo. Pečene hlebčke zloži na krožnik in tako imaš dobro pecivo k čaju. Praktični nasveti Da se svetiljka-petrolejka ne bo kadila, položi novi stenj za nekaj časa v jesih, na kar ga dobro posuši, preden ga deneš v svetiljko. Sploh pa je treba stenj vedno očistiti od saj, ki se naberejo na robu. preden prižgeš svetiljko. Zatemnele šipe na oknih se dado lepo svetlo očistiti, ako prideneš vodi, s katero jih umivaš, malo jesiha. Bolhe na zelenjadi preženemo, ako potresemo grede s kostno moko in polijemo z vodo. Bolhe, ki objedajo rastline, bodo potem hitro zginile, rastline se pa spet popravile. Čreslo je zelo priporočljivo za drevesnice. To je čreslo, ki ga usnjarji več ne rabijo in navadno mečejo stran. Zlasti mlado nasajeno drevesnico je treba posuti s takim čreslom proti koncu maja, najbolje po močnem deževju, in sicer za dobro ped na debelo. V tako nasuti drevesnici ne more rasti plevel, zemlja pa ostane pod čreslom rahla in toliko vlažna, da ne more škodovati drevesnici tudi največja suša. Cepljenci uspevajo izvrstno, nardijo hitro močne in dolge poganjke, korenine se pa tudi jako čvrsto razrastejo. Zdrav ali bolan ' redno treba dobro milo. Slaba mila so naredila ie mnogo škode. Kot res dobrim milom zdravja ia lepote in v najvišjih krogih se daje preduost Peller jevim Kisa-m i lom. io to: Iilijino, rumeoiasovo, gli-ceriuovo, boraksovo, katrauovo, ter milo za britje. Ta vsebujejo dobro delajoče sestavine. Za poizkus & komadov Elsa-mila po izbiri pošilja za vua prej poslanih 62 Din franko lekarnar Feller Stubica Donfa, Elsatrg 350. Hrvatska. Za pranje glave: Elsa-Shampoon 3 Din 30. O zraku, zračenju in o dihanju Kakor za življenje sploh, tako je tudi za naše zdravje eden glavnih činiteljev zrak. Našo zemljo obdaja krog in krog zrak, ki sestoji iz štirih delov dušika in enega dela kisika. Poleg tega je v zraku vedno nekaj vodene pare in ogljikove kisline. Kisik je plinasto telo in najvažnejša sestavina zraka. Ko dihamo, prehaja kisik v kri, povzroča presnavljanje v telesu in s tem sploh šele omogo-čuje življenje. Dušik pri dihanju nima posebnega pomena. Tudi vodni hlapovi, ki se nahajajo v zraku, so za dihanje potrebni. V čisto suhem zraku bi človek ne mogel živeti. Voda vzdržuje dihala vlažna. Ogljikove kisline je v zraku tri do pet tiso-čink. Nastaja pri gorenju in razkrajanju. Človek kakor tudi živali izdihavajo* ogljikovo kislino/ rastline pa jo vdihavajo, ker jim je za življenje neobhodno potrebna. Zrak z naštetimi sestavinami je čist zrak. j Zrak v prostorih, kjer diha mnogo ljudi, dalje po I prašnih cestah, delavnicah, rudnikih in tako dalje teh sestavin nima več v ugodnem razmerju in so mu vrhu tega primešane snovi, ki so zdravju škodljive. Najčistejši zrak je po nevihti. Zlasti ugodno ! pa vpliva zrak v gozdu, ki mu je primešan ozon. ki ni nič drugega kakor ojačen kisik. Ta deluje na telo močneje, uničuje bolezenske kali in druge škodljive snovi, ki se gibljejo v zraku. Zraka se ti ni treba nikdar bati. Zdravniki trdijo, da je zrak edino sredstvo, ki ugodno vpli-, va pri vseh boleznih. Zato naj velja kot prvo in osnovno pravilo vedno in povsod: Zaprte prostore zrači zadostno in pogosto! Kaj ti pomaga, če se držiš vseh zdravstvenih navodil, če pa ne paziš, da bi vdihaval le dober zrak? V zaprtih prostorih se kisik vedno bolj redči z ogljikovo kislino. Tak zrak pa telesu ne prija več; zato ie treba prostor prezračiti. Kdor trajno vdihava tako pokvarjen zrak, se polagoma zastruplja. Jetika, skrofuloza, bledica, rahitika so bolezni, ki imajo izvor v pokvarjenem zraku. | Sobe moramo zračiti poleti in pozimi. Če je mraz, zadostujejo za to dve tri minute, če zra-I čiš tako, da odpreš okna in vrata, da nastane 'prepih. Če odpreš le okno, se soba ne more do-, volj prezračiti, če bi pa imel okno predolgo od-1 I prto, bi se soba preveč shladila. I Samo ob sebi se razume, da velja to tudi za j bolnike, če pustiš bolnike v neprezračenem prostoru, mu jemlješ glavni pogoj zdravja: dober; zrak. Brez tega pa ne ozdraviš, če zmečeš tudi tisočake za zdravnika. | človek mora neprestano dihati, sicer se zaduši. Vsakdo ve, kako hitro človek utone. Zakaj? Pod vodo ne dobi zraka in se v par minutah zaduši. Ni pa vseeno, kako človek diha. Zdravniki trdijo, da je napačno dihanje krivo mnogih nadlog. Z dihanjem dovajamo našemu telesu kisik, obenem pa odvajamo ogljikovo kislino. Poleg tega dihanje razširja in krči trebušno votlino in pospešuje hitrejši tok krvi. Krepko in globoko dihanje razširi pri mladih ljudeh prsni koš, krepi pljuča in srce in razvija telo v lepo postavo. Kdor dela naporno, nehote pravilno diha. Zato so taki ljudje zdravi. Nepravilno dihajo ljudje s poklicem, pri katerem morajo mirno sedeti. Za te ljudi je velike važnosti, da vedo, kako se pravilno diha. Pri pravilnem dihanju razširimo kolikor mogoče prsni koš, na kar napolnimo pljuča s čim večjo množino zraka, ki ga nato po možnosti vsega izdihnemo. Da pa lahko na ta način pravilno dihamo, mora biti naša obleka taka, da se prsi in trebuh brez ovire lahko gibljejo. Glavni pogoj za pravilno dihanje je, da se trebuh neovirano dviga. Trebuha torej ne smemo pritiskati ne z obleko, ne z jermenom. Dihati moramo čim več skozi nos, da prihaja zrak v telo skozi gosto razmreženo nosno votlino. Tu se zrak segreva, postaja vlažen in se očisti od zraku primešanega prahu, ki ostane na mokri sluznici. V čistem in ne presuhem zraku s prmerno toploto je seveda vseeno, kako dihamo. X Katastrofalen potres v Turkmeniji. Iz Turk- menije poročajo, da je predzadnjo sredo silen potres uničil kraja Ašabad in Hermat v bližini perzijske meje. V Ašabadu je potres porušil nad sto hiš v Her-metu pa je skero vsa naselbina v razvalinah Potresna katastrofa je zahtevala nad 500 človeških žrtev, število ranjencev pa ie seveda še znatno večje. Beda prebivalstva je nepopisna. Na tisoče ljudi je brez strehe in tudi brez hrane X Nov aparat za brezžične oddajo slik. V Berlinu so preizkusili nov aparat, k: omogoča istočasno brezžično oddajatiie živih slik :n pr govorov. Poizkusi so uspeli izvrstno, vendar se bo novi apa.-at težko uveljavil, ker je predrag. X Črne koze v Londonu. V LonJonu so zadnje dni ugotovili 17 novih primerov črnih koz. Število vseh bolnikov, ki jih zdravijo v londonsKih bolt."cah. znaša sedaj 245. Nekatere bolnike, ki so preboleli bolezen, so že oddali v domačo oskrbo. Smrtni primeri so sicer bolj redki, a ne prenehajo. Francozi, ki se t oje, da bi se bolezen zanesla iz Anglije v njihovo deželo po zraku, so izdali odredbo, da se mora vsak potnik, ki se pripelje iz Anglije čez Rokavski preliv z aeropla-nom, izkazati s spričevalom, da je bil cepljen zoper koze. X Svetlolasi ljudje izumirajo. Na Angleškem pravijo, da so na podlagi statističnih poda kov dnevi svetlolasih ljudi šteti. Neki učenjak išče 'zroke za to trditev v glavnem v prehrani. Pravi, da je lahka hrana, kakor zelenjava, sad'e, jajca in podobno, primerna za temnolase ljudi, svetlolasi pa bi morali jesti težjo hrano, da bi ne izgubljali telesne sile. Posebno jim priporoča race. Ker pa so dobre race 'Irage, jim služijo lahko tudi goveje meso, sir, orehi. Opozarja še na okol-nost, da ljudje svetlih las, ki so v glavnem tip prebivalstva severnih krajev, potrebujejo izdatno hrano zaradi nižje temperature. X Zanimiv nebesni pojav. V treptowski zvezdami pri Berlinu so opazovali te dni velikanski meteor, ki je tekel preko sozve-cia Dvojčkov v strmi krivulji proti zapadu. Utrinek je kazal obliko ogromne ognjene krogle, ki je žarela v modrikasti iti^i. Cim bolj se je približeval zemlji, tem razločneje je biio videti, kako se iz njegove srede drobijo manjši žareči kosi. Pojavu je bilo mogoče slediti tudi s prostim očesom. X Smrtna nesreča vnukinje bivšega sultana. V Nizzi je postala žttev nezgode 16letna turška princesa Hamida, vnukinja bivšega turškega sultana Atdula Ha-mida. Dekle je stanovalo v vili svojih staršev in je odšlo zjutraj v kopalnico. Ker je ni bile dolgo nazaj, so silotna odprli vrata, da vidijo, kaj je i njo. Očividcem se je nudil grozen prizor: princcsa Hamida je ležala mrtva v kopalni kadi. Zastrupil? se je s plinom, k; je uhajal iz peči za segrevanje vode. Pokojnica je bila hči Fuada beja in pnncsse Refije. X Požrešnost in lenoba uničujeta lepoto. Angleški zdravnik Williams priporoča, naj tisti, ki hoče ostati lep in dolgo mlad, zmerno živi, posebno kar se tiče hrane. Nič ne vpliva tako kvar. o ni telo kakor nezmernost v jedi in pijači. Ce pa se drž'mo načela, da moramo biti zmerni v jedi, si je treba zapomniti še to, da uživanje mesa nikoli ne pospešuje telesne lepote. Namesto mesa priporoča zdravnik kruh, sir in svežo zelenjavo. Tudi lenoba ie neprijatelj lepote nadaljuje VVilliams. Kdor stremi po lepoti in čilosti, naj torej ne polega po blazinah. Rajši naj hodi, in sicer vsak dali vsaj 5 km peš. Oibanje na svežem zraku pospešuje zdravje. X Vojna kobilicam. Francoska cfclastva v Severni Afriki so otvorila energično vojno proti rojem kobilic, ki so v zadnjih časih uničili že nad 100.000 hektarje* polja v francoskih kolonijah. Oblastva so pripravila 800 ognjemetov, 1800 brizgalk za kisline, 500.000 litrov kislin in 370 kg drugih kemikalij. Vst to jih stane več kakor 12 milijonov frankov, zato pa upajo, da bo nekaj zaleglo. X Tatvina draguljev velike vrednosti V enem najodličnejšib hotelov v Londonu ie bilo te dni ženi bolandskega milijonarja Jurgensa ukradenih več dragocenih bTiljantov, nakitov iz platine, biserov in prstanov. Čeprav le bila policija že dve uri po izvršeni tatvini obveSčena, doslej še ni mogla priti na sled tatovom. Zakonska dvojica Jurgensova je že par tednov stanovala v tem hotelu. Imela sta štiri sche v prvem nadstropju. Svoje dragulje je imela gospa Jurgensova v majhni škatli na toaletni mizici. Tatvino je prva opazila ■jena sobarica. Policija sodi, da je tatvino izvršil tat. ki le stanoval v istem hotelu in ki jc bil dobro poučen o tem, kdaj je gospa Jurgensova odhajala hotela in kdaj se je vračala. X Bogat berač zgorel. V nekem Timskem predmestju je nastal požar v mali koči, v kateri je sta-■oval star berač. Oasl.cem se je kmalu posrečilo zadušiti ogenj, vendar pa starčka niso mogli rešiti. Njegovo truplo so rta?H med podrtinaml koče. Tam »o pa odkrili tudi železno skrinjo, kf je bila le malo poškodovana od požara. Ko so jo odprli, so dobili v ■jej vrednostne papirje in denar v vrednosti 83.000 lir. X Strašen vihar v Severni Ameriki. V južnUi 'državah Severne Amerike je divjal tc dni strašen ciklon, ki je napravil v mnogih krajih veliko škodo. V mestu Rioloo jt vihar porušil šolo, v kateri je bilo 300 Otrok. Mrtvi sta dve učiteljici in 19 otrok, 7 otrok }e smrtno nevarno ranjenih, več kakor 100 pa lažje ali težje ranjenih. Več otrok je vihar odnesel nad 30 metrov daleč. Porušena so tudi mnoga druga poslopja. V mestu Embrockville sta ubiti 2 osebi in 5 ranjenih, S hiš pa je porušenih. V Woodville je vihar podrl šolo In cerkev. V Morgantownu je bilo težko ranjenih 15, lahko ranjenih £0 oseb in 40 hiš porušenih. Zaradi ciklona se je v mehiškem zalivu potopilo več ladij. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Prijetna kazen. Neki gospod je imel čedno mlado služkinjo. Nekoč se je služkinja pri pospravljanju sobe epodtaknila. cTvoja nerodnost zasluži kazen,> jo je gospodar ljubeznjivo pograjal ter jo strastno poljubil. Dekle je sramežljivo zbežalo iz sobe, kmalu pa je zopet potrkalo na vrata. cAnica, kaj bi pa rada?> jo je vprašal prijazno. <0 nič, gospod, samo povedat sem prišla, da eem se v veži spotaknila.* Zaljubljen plesalec. cKadar plešem z vami, gospodična, se mi zdi, da bivam nekje daleč — na povsem drugačnem svetu.* <0, ta svet pa ni tako oddaljen, ker mi vedno stopate na nogo.* Odtisi prstov. Občinski redar je javil županu, da mu je ušel potepuh, katerega bi moral prsdvesti. «Ali ste ga legitimirali?* je vprašal župan.