URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 12	Ljubljana, petek 9. aprila 1982____________________Cena 40 dinarjev	Leto XXXIX
663.
Na podlagi pooblastila iz 3. člena zakona o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 33-1609/80) je Zakono-dajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 30. marca 1982 določila prečiščeno besedilo zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks.
Prečiščeno besedilo zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks obsega zakon o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 7-74/72) in zakone o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 42-330/72, 3-6/73, 3-30/74. 13-90/74, 39-466/74, 29-1449/75, 5-181/76,	15-652/76, 31-1396/76,
4-200/78, 30-1699/78, 38-1602/79, 33-1609/80, 23-1265/81 in 39-1736/81), v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati.
St. 422-10/82
Ljubljana, dne 30. marca 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Zakonodajno-pravne komisije
Milan Gaspari 1, r.
ZAKON
o	uvedbi iii stopnjah republiških davkov in taks (prečiščeno besedilo)
1.	člen
SR Slovenija uvaja naslednje republiške davke in takse:
1.	republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela	/	i
2.	republiški davek iz osebnega dohodka delavcev
3.	davek na dediščine in darila
4.	davek od skupnega dohodka občanov
5.	posebni republiški davek od prometa proizvodov
6.	davek po zakonu o obdavčitvi tujih oseb
7.	republiške upravne takse
8.	sodne takse
SR Sloveniji pripada tudi davek, ki se odmeri v posebnem postopku za odmero davka od nenapovedanega dohodka.
2.	člen
Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela se plačuje po stopnjah, ki jih določa poseben zakon.
3.	člen
.Republiški davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 1 “/o. Obveznost plačevanja tega davka velja do 31. decembra 1982.
Republiški davek iz osebnega dohodka delavcev na prejemke iz 1 in 3. točke drugega odstavka 37. člena zakona o davkih občanov se plačuje po stopnji 24,19 0/o, na prejemke iz 2. in 4. točke pa po stopnji 18,33 "/o.
4.	člen
Vrednost premičnega premoženja, od katerega se v smislu drugega odstavka 122. člena zakona o davkih občanov ne plačuje davek na dediščine in darila, se določi v višini 50.000 din.
Republiški davek na dediščine in darila se plačuje po naslednjih stopnjah:
nad	Od vrednosti dinarjev do	Sor. razm., ki ustreza prvemu dednemu redu ! (zakonec in otroci ter zet, snaha in pastorki)	Sor. razm., ki ustreza drugemu dednemu redu (starši, bratje, sestre in nj. potomci)	Sor. razm., ki ustreza tretjemu dednemu redu (dedi, babice)	Vsi drugi
	300.000	2	4	7	10
300.000	600.000	2,5	5	8	12
600.000	900.000	3	6	9	14
900.000	1,200.000	3,5	7	10	16
1,200.000	1,500.000	4	8	11	18
1,500.000	1,800.000	4,5	9	12	20
1,800.000	2,400.000	5	10	13	22
2,400.000	3,000.000	5,5	11	14	24
nad 3,000.000		6	12	15	25
Zavezanci, ki dobijo v dar nepremično premoženje, Pa z darovalcem niso v sorodstvenem razmerju do vključno tretjega dednega reda, ne glede na določbo Prejšnjega odstavka, plačujejo reijubliški davek na dediščine, in darila na način in po stopnjah, predpisanih za plačevanje davka na promet nepremičnin.
5.	člen
Davek od dobička tujih oseb, doseženega z vlaganjem sredstev v domačo organizacijo za skupno poslovanje, davek od dobička tujih oseb, doseženega z investicijskimi deli in davek od dohodka tujih oseb, doseženega s prevozom potnikov in blaga, se plačuje
po stopnjah, ki so določene v zakonu o obdavčitvi tujih oseb.
6.	člen
Od nenapovedanega dohodka, ugotovljenega v posebnem postopku za odmero davka od nenapovedanega dohodka, se plačuje davek po stopnji 95 %.
7.	člen
Za odmero davka iz skupnega dohodka občanov se neobdavčljivi del dohodka jz prvega odstavka 150. člena zakona o davkih občanov določi v znesku 330.000 din, znesek za vzdrževanega družinskega člana iz 156. člena navedenega zakona pa v višini 61.000 din oziroma 91.500 din, če zavezanec vzdržuje otroka motenega v telesnem ali duševnem razvoju. Ta. določba se uporablja že pri odmeri davka za leto 1981.
Republiški davek iz skupnega dohodka občanov se plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce zneša letna osnova dinarev od	■	do		Znaša i •/«	davek	
	20.000	- 8		
20.000	30.000	1.600 + 10	nad	20.000
30.000	40.000	2.600 + 12	nad	30.000
40.000	50.000	\ 3 800 + 15	nad	40.000
50.000	60.000	5.300 + 18.	nad	50.000
60.000	80.000	7.100 + 21	nad	60.000
80.000	100.000	lliSOO + 27	nad	80.000
100.000	150.000	16.700 + 40	nad	100.000
150.000	200.000	36.700 + 55	nad	150.000
200.000	500.000	64.200 + 70	nad	200.000
500.000		274.200 + 75	nad	500.000
8.	člen
Osnova za davek iz skupnega dohodka občanov, ugotovljena po določbah 155. člena zakona o davkih občanov, se zmanjša za vrednost daril v naravi, ki imajo kulturno, zgodovinsko oziroma nacionalno obeležje, katere je zavezanec poklonil družbeni pravni osebi.
9.	člen
Posebni republiški prometni davek se plačuje po stopnjah, ki so določene v posebnem republiškem zakonu.
■ 10. člen
Dohodki iz 3. in 7. točke prvega odstavka in do-dohodki iz drugega odstavka 1. člena tega zakona se v celoti odstopijo občinam, dohodki iz 4. točke pa v višini 50 »/o.
Republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, ki so ga vplačale pogodbene organizacije združenega dela. se v celoti odstopa občinam, na katerih območju je sedež pogodbene organizacije združenega dela.
Od dohodkov republike, ki jih občanom odmerjajo in pobirajo za davčne zadeve pristojni občinski upravni organi, odstopa republika občini 10 °/o za napredek organizacije in za delo teh organov. Odstopljena sredstva se prenesejo v korist občine, preden se dohodki odvedejo v korist republike oziroma v ustrezen sklad. Ta določba se ne nanaša na dohodke, ki se po prvem odstavku tega člena odstopajo občinam.
11.	člen
Dohodki od republiških upravnih taks se odstopijo tisti občini, na območju katere so bile taksne vrednotnice prodane oziroma plačane takse.
Če se republiška upravna taksa plača v gotovini, jo organ pri katerem je bila plačana,. nakaže občini, na katere območju je sedež organa oziroma organizacije.
12.	člen •
Republika odstopa občinam dohodke od sodnih taks, ki se dosežejo s prodajo taksnih vrednotnic enotne izdaje; in dohodke od sodnih taks, ki jih je treba v gotovini plačati pri temeljnih sodiščih.
Dohodki od sodnih taks iz prejšnjega odstavka se zbirajo pri centrali Službe družbenega knjigovodstva in delijo med občine v takšnem razmerju, v kakršnem posamezne občine financirajo temeljna sodišča in temeljna javna tožilstva.
664.
Na podlagi 335. člena in 1. alinee 345. člena ustave Socialistične republike Slovenijo, 1. aljnce prvega razdelka 71. člena, prvega odstavka 72. člena in 256. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je, Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1882 sprejela
STALIŠČA
za spremembo in dopolnjevanje planskih aktov v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985
I
Na osnovi ocenjenih možnosti in pogojev razvoja Skupščina SR Slovenije s temi stališči opredeljuje izhodišča in usmeritve za dopolnjevanje in spreminjanj,c planskih aktov v SR Sloveniji skladno z načelom konti-.nuire.nega planiranja.
Spremembe nekaterih ključnih pogojev gospo--darjenja in razvoja v Jugoslaviji v prvem letu srednjeročnega obdobja so spremenile osnove planov, pred-vseji glede ekonomskih odnosov s tujino in olofiko-vanja razpoložljivih -roiisi.-v^ Izraziteje so seTSokažale tudi neusklajenosti planskih usmeritev in nalog povsod tam, kjer so bili plani preveč izraz želja, ali niso dosledno upoštevali skupno dogovorjenih usmeritev oziroma ni bilo zadostnega dogovarjanja in sporazumevanja o ukrepih za njihovo izvajanje.
Visoke obveznosti za odplačila tujih kreditov v prihodnjih letih ter usmeritev na manjšo odvisnost prihodnjega razvoja od nadaljnjega zadolževanja narekujejo združenemu' delu v SR Sloveniji, da ustvarja suficit v tekoči menjavi s tujino. Zato je nujna odloc^ nejša usmeritev vseh nosilcev razvoja v izvoz na konvertibilno področje in izboljševanje zunanje likvidnosti. Takšna usmeritev narekuje intenzivnejše dohodkovno, proizvodno in tehnološko povezovanje združenega dela na samoupravnih osnovah v celotni Jugoslaviji. V zaostrenih gospodarskih razmerah se pojavljajo zahteve, naj bi z radikalnimi spremembami v sistemu rešili sedanje materialne probleme. Skupščina SR Slovenije nasprotno ocenjuje, da je potrebno sistem še nadalje dograjevati in utrjevati v skladu z ustavo in sprejeto sistemsko zakonoda j o. Dopolnitev planskih aktov v skladu z načeli samoupravnega družbenega planiranja mora prispevati k temu. Vsi nosilci planiranja morajo preveriti svoje razvojne možnosti in če je to potrebno, dopolniti svoje planske akte, vendar ne' s pasivnim prilagajanjem, ampak z akcijo zd učinkovito obvladovanje zaostrenih 'gospodarskih razmer.
V celotnem združenem delu se mora uveljaviti _ trajnejša usmeritev v izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje ob doslednem izboljševanju neto Sevizmh učinkov vsake organizacije združenega dela in reprodukcijske celote. V to se morajo vključiti tud. tiste organizacjje združenega dela, ki so doslej za svoj razvoj pretežno predvidevale prodajo na domačem tržišču. . V proizvodnih in dohodkovnih povezavah združenega dela v SR Sloveniji in na enotnem jugoslovanskem trgu morajo organizacije združenega dela krepiti odnose pri skupni proizvodnji blaga in storitev za izvoz, vključno z udeležbo na skupno ustvarjenem deviznem prilivu. Na tej osnovi morajo usklajevati uvozne potrebe in usmeritvam v izvoz prilagajati nove • proizvodne programe. Navedene temeljne usmeritve naj bodo izhodišče za presojo možnosti razvoja vsake organizacije združenega dela.
Manjši obseg sredstev za investicije zahteva nadaljnjo selekcijo in družbeno verifikacijo na osnovi poostrenih kriterijev investiranja. Pospešiti je potrebno pripravo m izvajanje investicijskih programov proizvodnje za povečanje izvoza ha konvertibilna področje, v izgradnjo nujne surovinske in tehnološke osnove in v razvoj primarne kmetijske proizvodnje. Sredstva za izvajanje teh programov je treba zagotavljati predvsem s samoupravnim združevanjem sredstev za izvajanje ključnih skupnih razvojnih interesov.
Nosilci planiranja naj preverijo realnost njihove izvedbe v tem srednjeročnem obdobju, prilagode dinamiko izvajanja svojih programov razpoložljivim sredstvom, pri čemer bo potrebno izvajanje tistih programov, za katere niso zagotovljena sredstva, pre-ložiti v pfihodme 'srednjeročno obdobje, ali jih opustiti.
Izvajanje vseh teh programov bo moralo temeljiti na večjem združevanju_ dela in sredstev organizacij združenega dela v enotnem jugoslovanskem gospodarskem prostoru, da bi tako učinkoviteje izvajali zoženi program prioritet družbenega plana Jugoslavije.
Pprabniki in izvajalci v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje bodo zoženim materialnim možnostim za investiranje prilagodili porabo in razvoj, dejavnosti. Razvojne programe bodo morali ponovno selekcionirati ■ med dejavnostmi in znotraj njih. V teh dejavnostih bo pri tem poudarek .na dolgoročni stabilni oskrbi z energijo in zagotavljanju skladnega razvoja prometa.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti' morajo nadaljevati s preverjanjem možnosti jmotrhejše organizacije, realnosti obsega pridobljenih pravic ter sprejetih razvojnih programov, standardov in normativov. Upoštevale bodo, da je v zaostrenih razmerah za zagotovitev dosežene ravni družbenega standarda potrebno še nadalje zagotavljati sredstva Po načelu solidarnosti za z zakonom določene zagotovljene programe in v večji meri uveljavljati"- neposredno svobodno menjavo dela,- Uporabniki in izvajalci v samoupravnih interesnih skupnostih se bodo Posebej zavzeli za uresničitev z dogovoropi o temeljih Plana opredeljenih prioritet na področju raziskovalne dejavnosti in usmerjenega izobraževanja. Ponovno pa ’Dcdv preverili obseg sk.rpn.ih programov, za katere se
združujejo . . .1:1 vu po načeiu vzajemnosti na republiški ravni. O o prizadevanjih za zagotovitev socialne varnosti bodo še v večji meri uveljavljali načelo in Usmeritev, da so Ec-'o in delovni rezultati osnova so-Cl: lne 'varnosti. Zato bodo v samoupravnih interesnih skupnostih uveljavili selektivna merila, pri čemer bodo
upoštevali življenjske razmere družin in tudi konkretne razmere na posameznem območju.
Z usmeritvami za razporejanje dohodka bomo v obdobju 1983—1-085 nadaljevali s stabilizacijskimi prizadevanji in povečevanjem reprodukcijske sposobnosti združenega dela. Okrepili bomo prizadevanja za sti-mulativnejšo delitev sredstev za osebne dohodke. Rast realpih osebnih dohodkov bo v naslednjih letih srednjeročnega obdobja sledila rasti produktivnosti dela, pri čemer bo nujno v samoupravnih organizacijah in skupnostih ustrezneje opredeliti in uveljaviti osnove in merila nagrajevanja, po delu in rezultatih dela.
V prihodnjih letih bomo morali nadaljevati z omejevanjem splošne porabe. Ponovno bo potrebno preveriti predvidene investicije na osnovi proračunskih sredstev in nadaljevati politiko smotrnega zaposlovanja in varčevanja z materialnimi stroški.
Strokovne analize kažejo, da bi ob sedanjih predpostavkah v \prihodnjih treh letih dosegali rast družbenega proizvoda za 2,5 “/o povprečno letno. Z napori vseh nosilcev razvoja, povečanjem izvoza, razvojem uvozno neodvisne proizvodnje ter utrjevanjem reprodukcijskih povezav bi morali ,v nadaljnjem procesu dopolnjevanja m usklajevanja planskih aktov in nalog preveriti možnosti za 3 °/o-no povprečno rast družbenega : roižvoda v prihodnjih letih srednjeročnega obdobja _	j
Skupščina . SR Slovenije poziva delavce v organizacijah združenega dela, da v postopku preverjanja svojih planov oziroma njihovem spreminjanju in dopolnjevanju v smislu povečanja izvoza prevzamejo svoj del nalog in odgovornosti za' uresničevanje skupnp dogovorjenih usmeritev v celotni Jugoslaviji. Skupni cilj je, da z večjo in učinkovitejšo usmeritvijo v izvoz ustvarjamo pogoje za potreben uvoz in takšno gospodarsko rast na kvalitetnih osnovah, ki bo omogočala izvajanje zahtevnih izvoznih nalog, boljšo in stabilnejšo oskrbo domačega trga, zaposlovanje naravnega prirasta prebivalstva ter učinkovitejše reševanje drugih rr:.-	-. ialnih problemov in neskladnosti dosedanjega
razvoja.	'
II
Spremembe in dopolnitve družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 naj potekajo skladno s spreminjanjem in dopolnjevanjem planskih aktov posameznih nosilcev, planiranja.
Postopek za spremembe in dopolnitve planskih aktov je enak postopku, ki velja za njihovo sprejemanje. Značaj in obseg potrebnih sprememb in. dopolnitev planskih aktov posameznih nosilcev razvoja bodft opredelili nosilci sami ter temu ustrezno prilagodili tudi postopek za sprejemanje, ki ga bodo opredelili š svojimi delovnimi programi, upoštevajoč delovni program Izvršnega sve^a Skupščine SR Slovenije. Celotno akcijo je treba izpeljati racionalno, da bodo v duhu kontinuiranega planiranja te spremembe izvedene le na bistvenih točkah in v rokih, ki so predlagani.
1.	V organizačijah združenega dela bodo morali ponovno preveriti osnovne usmeritve in proporce svojih planov, posebno pa razmerja med izvozom in uvozom, devizni učinek ter planirane investicije s poudarkom na izvozu in upoštevaje realna sredstva za njihov9 izvedbo. Ocenijo naj učinke sprememb amortizacijskih stopenj'in njihov, vpliv na politiko delitve do-TTočnča. ponovno bodo moral preveriti bilančno pokritost, možnosti zagotavljanja kadrov, energije, reprodukcijskega materiala in surovin, deviz, prostora in
sredstev za svojo enostavno in razširjeno reprodukcijo.
12. Organizacije združenega dela bodo na podlagi opravljenega preverjanja osnovnih razmerij dopolnile svoje piane ekonomskih odnosov s tujino. Tako bodo- v okviru Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino uskladile svoje srednjeročne plane izvoza in uvoza blaga in storitev, plane deviznega priliva in odliva ter plane -kreditnih odnosov s tujino, posebej za konvertibilno in klirinško področje ter _posebej za bjagovno in neblagovno menjajvo. Poleg tega bodo organizacije združenega dela v Šamo-upravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose S tujino dogradile načine razpolaganja z ustvarjenimi devizami in načela njihovega združevanja. Organizacije združenega dela bodo hkrati opredelile skupne izvozne programe, ki bodo vsebovali povezave organizacij združenega dela po reprodukcijskih verigah v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu, od surovin do končnega izdelka, ter možnosti plasmana tega proizvoda na tujem trgu, vključujoč aktivnosti za bolj organiziran nastop in raziskave trga na dolgoročnejših osnovah.
3.	V samoupravnih interesnih skupnostih gospodarske infrastrukture bodo morali poiskati možnosti za krčenje svojih programov tako, da bi oskrbeli združeno delo z najnujnejšimi proizvodi in storitvami teh dejavnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti bodo ponovno preverili in prilagodili., normative in standarde. V samoupravnih interesnih skupnostih na ravni republike si bodo prizadevali, da krčenje programov ne bi poslabšalo relativnega položaja manj razvitih in manj razvitih obmejnih območij v SR Sloveniji.
4.	V bankah /bo potrebno pripraviti nove bilančne ocene o oblikovanju sredstev, naložbe pa osredotočiti na skupne razvojne naloge, predvsem tiste, ki lahko prispevajo k povečanju izvoza na konvertibilno področje in izvajanja drugih ključnih razvojnih usmeritev skladno z začrtanimi prednostnimi nalogami.
5.	V občinah bo .preverjanje zajelo konkretne naloge iz dogovorov o temeljih planov občin. Obveznosti in naloge iz dogovora o temeljih družbenega plana posamezne občine bo treba dosledno- graditi na samoupravnih sporazumih o temeljih planov, kar bo planskim aktom v občinah zagotavljalo realnost glede materialnih okvirov. Na tej osnovi je nujno preveriti predvidene investicije, pa tudi razvojne programe na področju skupne in splošne porabe. V občinskih planskih dokumentih bo potrebno razdelati specifično politiko glede kriterijev prestrukturiranja, ki naj prispeva k skladnejšemu regionalnemu razvoju republike. Večina občin bo morala svoje planske akte bistveno dopolniti tudi glede prostorskega vidika razvoja.
6.	V krajevnih skupnostih bodo ponovno preverili predvidene investicije na osnovi samoprispevkov in drugih virov.
V zaostrenih gospodarskih razmerah bodo morali v planskih aktih dati poudarek zagotavljanju socialne Varnosti krajanov na osnovi njihovega celovitega materialnega položaja.
Zaostriti bo potrebno odgovornost organizacij združenega dela za spremljanje svojih planskih aktov in uresničevanje samoupravnega sistema družbenega planiranja. Zlasti je pomembno, da se delavci v organizacijah združenega dela v procesu dopolnjevanja in spreminjanja planskih aktov v SR Sloveniji samoupravno sporazumejo o nalogah in obveznostih za
uresničevanje ključnifi razvojnih usmeritev ter na tej osnovi zagotavljajo skladnejši razvoj.
Skupščina SR Slovenije poziva organizirane subjektivne sile v vseh okoljih in ravneh odločanja, da svoje razvojne odločitve preverijo z vidika stabilizacijske politike in vključevanja v mednarodno menjavo ter zaostrijo družbenopolitično in materialno odgovornost za racionalno uporabo družbenih sredstev in za izvajanje sprejetih usmeritev, dogovorov in sporazumov. Na ta način bomo ustvarjali klimo odgovornega in racionalnega obnašanja, kar je pomemben pogoj za uresničevanje zahtevnih razvojnih nalog v zaostrenih pogojih gospodarjenja. S tem bomo omilili negativne zunanje vplive na gospodarska gibanja in razvoj ter presegli dinamiko rasti, ki izhaja iz sedanjih pogojev in 'nezadostnega obvladovanja blagovne proizvodnje v jugoslovanskem gospodarstvu.
St. 30-34/82
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
663. __
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 31. marca 1982, na seji Zbora občin dne 31. marca 1982 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982.
St. 0100-193/82
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
STAKON
o	spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih
1.	člen
V	zakonu o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) se za 5. členom doda nov 5.a člen, ki se glasi:
»V izvršnih svetih in upravnih organih se kolektivno delo, odločanje in odgovornost zagotavlja z njihovo organizacijo, sestavo ter načinom dela pri izvrševanju funkcij državne uprave.
V	skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi krepijo izvršni sveti in upravni organi
skupno in neposredno osebno odgovornost ter razvijajo oblike in metode dela, ki temeljijo na načelih kolektivnega dela in odgovornosti.«
2.	člen
Za 11. členom se doda nov 11. a člen, ki se glasi:
»Izvršni sveti in upravni organi redno spremljaje in analizirajo učinke predpisov z vidika racionalnost; postopkov in obsega administrativno strokovnih opravil v upravnih in drugih organih ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih in na podlagi svojih ugotovitev predlagajo spremembe predpisov oziroma ustrezne ukrepe.«
3.	člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Upravni organ se ustanovi za več področij, upoštevajoč obseg, vrsto, medsebojno povezanost in način izvrševanja upravnih nalog tako, da se zagotovi njihovo učinkovito opravljanje in uveljavi smotrna organizacija dela.
Upravni organ se lahko ustanovi za posamezno področje, če to terja narava nalog in če se glede na obseg nalog lahko zagotovi smotrna organizacija dela Pri opravljanju teh nalog.«
4.	člen
Za 20. členom se doda nov 20. a člen, ki se glasi:
»Zaradi smotrnega opravljanja strokovnega dela na posameznem področju lahko upravni organ in samoupravna interesna skupnost s sporazumom določita strokovne naloge, ki jih bo opravljal upravni organ za samoupravno interesno skupnost oziroma strokovna služba samoupravne interesne skupnosti za upravni organ. S sporazumom se določi obseg in vrsta nalog, hi jih opravlja upravni organ oziroma strokovna' služba samoupravne interesne skupnosti, osnove in merila Za zagotavljanje sredstev. za delo, riačin koordiniranja tlela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Upravni organ lahko po sporazumu opravlja določene strokovne naloge s svojega delovnega področja' ludi za družbenopolitične oziroma družbene organizacije.
K sporazumu iz prvega in drugega odstavka tega člena da soglasje izvršni svet.«
5.	člen
V	29. členu se na koncu tretjega odstavka doda besedilo, ki se glasi:
»v skladu z načeli kolektivnega dela in odgovornosti pri o (Hočan ju v zadevah z delovnega področja komiteja.«
6.	člen
V	39. členu se v drugem odstavku črta zadnji stavek.
7.	člen
V	40. členu se v četrtem odstavku pred podpičjem °dajo besede: »še za štiri leta«.
8.	člen
V	41. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se slasi;
. Namestnik sekretarja in namestnik predsed-a komiteja se imenujeta za štiri leta in sta lahko ponovno imenovana še za štiri leta, Namestnik funk-
aria .iz prvega odstavka prejšnjega člčna je po
preteku štiriletne mandatne dobe lahko ponovno imenovan še za štiri leta.«	/
9.	člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Če zaradi majhnega obsega upravnih nalog ni pogojev za ustanovitev upravnih organov za več področij v skladu s prvim odstavkom 20. člena tega zakona, se lahko ustanovi enoten občinski sekretariat za opravljanje upravnih nalog za vsa področja, razen za tista, za katera je z zakonom določeno, da se zanje ustanovi 'poseben upravni organ.«
10.	člen	\
Ža 107. členom se doda nov 107. a člen, ki se glasi:
»Sredstva za določene vrste materialnih stroškov.
ki jih glede na namen ni smotrno zagptavljati ločeno vsakemu upravnemu organu, se lahko za potrebe več ali vseh upravnih organov iste družbenopolitične skupnosti zagotovijo v okviru sredstev za delo upravnega organa, ki ga določi izvršni svet«
11.	člen
V	144. členu se za osmo alineo doda nova alinea, ki se glasi:
»— daje funkcionarju, ki vodi upravni organ, ■mnenje v zadevah v zvezi z dohodkom delovne skupnosti in osebnimi dohodki delavcev, če s statutom ni drugače določeno;«.
12 člen
V	189. členu se v drugem in šfestem odstavku za besedo »organizaciji« dodajo besede »združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti«.
13.	člen
V	ICO. členu se doda nov drugi odstavek, ki se
glasi:
»Delavci iz prejšnjega odstavka, ki po aktu o sistemizaciji del in nalog-niso razporejeni na dela in k nalogam v upravnem organu, ki je prevzel naloge odpravljenega upravnega organa, se razporedijo na deja in k nalogam, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljeni delovni zmožnosti, v drug upravni orgah iste družbenopolitične skupnosti.«
Drugi odstavek postane_ tretji odstavek.
14.	člen
V	204. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»člani republiškega izvršnega sveta so osebno odgovorni za svoje delo in v mejah svojih pravic in dolžnosti za £lelo in odločitve izvršnega sveta.«
Sedanji prvi in drugi odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
15.	člen
V	207. členu se v drugem odstavku beseda »na- ' vzočih« nadomesti z besedo »vseh«.
16.	člen ,
V	212. členu se črta tretji odstavek.
17.	člen
222. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Glede na obseg in značaj nalog ali posebne potrebe v določenem obdobju se v posameznem republiškem sekretariatu ali republiškem komijeju lahko imenujeta dva' namestnika.«
18.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-99,82
Ljubljana, dne 31. marca 1982.	,
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
i	■	x
666.
Na podlagi 3. točke 379, člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
Razglaša se zakon o - spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 31. marca 1982, na seji Zbora občin dne 31. marca 1982 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982.
St. 0100-194/82	»
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
1.	člen
V	zakonu o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-279/80) se v
8.	členu v prvem odstavku zadnja alinea spremeni tako, da se glasi:
»— z Republiškim komitejem za raziskovalno dejavnost in tehnologijo v vprašanjih v zvezi s tehnologijo.«.
2.	člen
V	11. členu se v 1. točki podpičje nadomesti s piko, nadaljnje besedilo pa se črta.
'V 4. točki se besedilo »Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun« nadomesti z besedilom »Republiški sekretariat za pravosodje in upravo«.
•	3. člen
V	12. členu se v prvem odstavku pika nadomesti s podpičjem in doda besedilo, ki se glasi: »na proračun in devizni plan SR Slovenije in na nadzorstvo nad
"izvrševanjem proračuna SR Slovenije ter finančnega,
materialnega in računovodskega poslovanja republiških organov.«
Drugi odstavek se črta.
4.	člen
V	15. členu se v prvem odstavku besedilo »Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun« nadomesti z besedilom »Republiški sekretariat za pravosodje in upravo« in črta besedilo »na proračun in devizni plan SR Slovenije in na nadzorstvo nad izvrševanjem proračuna SR Slovenije ter finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja republiških organov;«.
5.	člen
V	16. členu se:
«— 7. točka spremeni tako da se 'glasi:
»7. Republiški komite za energetiko; v njegovi sestavi sta:
— Republiški energetski inšpektorat,
— Republiški rudarski inšpektorat.«
—	za 7. točko se doda nova 7. a točka, ki se glasi: »7. a Republiški komite za industrijo in gradbeništvo;
v njegovi sestavi je:
— Republiški gradbeni inšpektorat.«
—	za 8. točko se doda nova 8. a točka, ki se glasi:
»8. a Republiški komite za turizem in gostinstvo.«
—	14. točka se spremeni tako, da se glasi:
»14. Republiški komite za kulturo.«	/ .
—	za 14. točko se doda nova 15. točka, ki se glasi: »15. Republiški komite za raziskovalno dejavnost
in tehnologijo!«
6.	člen
19.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Republiški komite za informiranje opravlja zadeve, ki se nanašajo na izgradnjo, razvoj in delovav nje družbenega sistema informiranja in sistem javnega obveščanja; na informatiko; na modernizacijo informacijskih sistemov v državni upravi; na sredstva javnega obveščanja; na dejavnost, tujih informacijskih ustanov in sredstev javnega obveščanja ter tujih dopisništev in dopisnikov v SR Sloveniji; na informiranje delavcev na začasnem delu v tujini, izseljencev in pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu ter tuje javnosti od dogajanjih v SR Sloveniji.«
7.	člen
23.	člen se spremeni tako, da se glasi: »Republiški komite za energetiko opravlja zadeve, ki se nanašajo na primarno in transformirano energijo, na pridobivanje, predelavo ali dodelavo energetskih surovin (premog, uran, nafta, zemeljski plin) in na racionalno ravnanje z njimi ter na rudarstvo.
Republiški energetski inšpektorat nadzoruje izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov iz republiške pristojnosti, ki urejajo elektroenergetiko, proizvodnjo elektrotehničnih materialov in opreme, projektiranje, izgradnjo in uporabo naprav za proizvodnjo in izkoriščanje jedrske energije, termoenergetiko in tlačne posode.
Republiški rudarski inšpektorat nadzoruje izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov iz republiške pristojnosti, ki urejajo raziskovanje in izkoriščanje vseh vrst rudnin.«
8.	člen
Za 23. členom se doda nov 23.a člen, ki se glasi:
»Republiški komite za industrijo in gradbeništvo opravlja zadeve, ki se nanašajo na primarno in predelovalne industrijo, razen energetike in primarne živilske predelave; na gradbeništvo ter na drobno gospodarstvo s področja združenega dela in opravljanja samostojnega osebnega dela v dejavnosti industrije in gradbeništva.
Republiški gradbeni inšpektorat nadzoruje izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov iz republiške pristojnosti, ki urejajo gradbeništvo.«
9.	člen
V	24. členu se v prvem odstavku črtajo besede »na turizem in gostinstvo«; za besedo »dejavnosti« vejica nadomesti s podpičjem, besede »turizmu in v gostinstvu;« pa črtajo.
10.	člen
Za 24. členom se doda nov 24. a člen, ki se glasi:
»Republiški komite za turizem in gostinstvo opravlja zadeve, ki se nanašajo na turistične storitve; na razvoj turizma; na rekreacijo in oddih delovnih ljudi in občanov; na gostinstvo ter na združevanje dela in sredstev organizacij združenega dela, ki opravljajo turistično in gostinsko dejavnost.«
11.	člen
V	26. členu se v tretjem odstavku v četrti vrša črtajo besede »letališki in zračni«.
12.	člen
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Republiški komite za kulturo opravlja zadeve, ki se nanašajo na kulturne dejavnosti, razen inšpekcijskega nadzorstva na področju varstva nepremične naravne in kulturne dediščine.«
13.	člen
Za 30. členom se doda nov 30.a člen, ki se glasi:
»Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo opravlja zadeve, ki se nanašajo na raziskovalno delo, na inovacijsko dejavnost, na razvoj tehnologije ter na uporabo znanstvenih dosežkov na posa-bieznih področjih.«
14.	člen
V	31. členu se za 1. točko doda nova 1. a točka, ki se glasi:
»1. a Republiška uprava za družbene prihodke;«.
15! člen
V	32. členu se v peti vrsti za besedo »evidentira-bje« doda beseda »območij«.
16.	člen
Za 32. členom se doda nov 32. a člen, ki se glasi:
»Republiška uprava za družbene prihodke opravlja Zadeve, ki se nanašajo na davčni sistem in na izpolnjevanje davčnih obveznosti občanov ter njihovih obveznosti v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne Potrebe; na spremljanje pridobivanja prihodkov in Pilota vij anje izvora premoženja pri občanih ter na nšpekcijsko nadzorstvo nad izpolnj e vanj em davčnih obveznosti občanov in obveznosti občanov za skupne Potrebe.«
17.	člen
V	34. členu se črta 2. točka.
. 18. člen
V	35. členu se pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi:
»predvsem z vidika opredeljevanja informacijskih potreb na področju družbenega planiranja ter metodologije zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov, ki so pomembni za planiranje.«
19.	člen
t$6. člen se črta.
20.	člen
V	39. členu se v predzadnji vrsti črtajo besede: »na znanstvenoraziskovalno delo na tem področju ter«.
21.	člen
47. člen se črta.
’22. člen
Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo, Republiški komite za kulturo in znanost in Center za družbeni sistem informiranja in informatiko se odpravijo in prenehajo z delom dne 7. maja 1982.
S tem dnem začno z delom Republiški komite za energetiko, Republiški komite za industrijo in gradbeništvo, Republiški komite za turizem in gostinstvo, Republiški komite za kulturo in Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo.
23.	člen
Republiški energetski inšpektorat in Republiški rudarski inšpektorat nadaljujeta z delom od 7. maja 1982 dalje kot organa v sestavi Republiškega komiteja za energetiko.
Republiški gradbeni inšpektorat nadaljuje z delom od 7. maja 1982 dalje kot organ v sestavi Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo.
24.	člen
Republiški sekretariat Za pravosodje, upravo in proračun nadaljuje z delom od 7. maja 1982 dalje z imenom in delovnim področjem, določenim s tem zakonom.
Republiški sekretariat za finance, Republiški komite za informiranje in Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve nadaljujejo z delom od 7. maja 1982 dalje z delovnim področjem, določenim s tem zakonom.
25.	člen
Republiški komiteji, ustanovljeni s tem zakonom ter drugi republiški upravni organi in republiške organizacije, katerih delovno področje se spreminja, morajo svojo notranjo organizacijo in delo uskladiti z določbami tega zakona najpozneje do 30. junija 1982.
26.	čfen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradi nem listu SRS.
St. 021-53/82
Ljubljana, dne 31. marca 1982,
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r.'
t
667.
Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena in 5. alinee 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 9. alinee drugega razdelka 70. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi republiških komitejev
1.	člen
V	odloku o sestavi republiških komitejev (Uradni list SRS, št. 11-718/80) se v 7. členu v prvem odstavku:
—	črta tretja alinea;
—	za enajsto alineo doda nova alinea, ki se glasi: »— Zavod za rehabilitacijo invalidov,«.
i	\	2. člen
V	8. členu se v prvem odstavku:
—	četrta alinea spremeni tako, da se glasi:
»— Republiški komite za energetiko.«;
—	za četrto alineo doda nova alinea, ki se glasi: »— Republiški komite za industrijo in gradbeništvo,« ;
—	za peto alineo. doda nova alinea, ki se glasi: »— Republiški komite za turizem' in gostinstvo,«;
—	deseta alinea spremeni tako, da se glasi:
»— Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo,«.
3.	člen
V	.9. členu se v prvem odstavki-
—	črta prva alinea:
—	za drugo alineo doda nova alinea, ki se glasi: »— Republiški komite za turizem in gostinstvo,«;
—	tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»— Republiški komite za kulturo,«;
—	peta alinea spremeni tako, da se glasi:
»— Republiški sekretariat za pravosodje in upravo,«;
—	črtajo šesta, sedma in deveta alinea;
—	za enajsto alineo doda nova alinea, ki se glasi: »— Narodna banka Slovenije,«;
—	za štirinajsto alineo doda nova alinea, ki se
glasi:	z
»— Tanjug, TOZD redakcija za SR Slovenijo.«.
V	drugem odstavku se besedi »dva člana« nadomestita z besedama »tri člane«.
4.	člen
V	10. členu se v prvem odstavku:
—	črta šesta alinea;
—	deveta alinea spremeni tako, da se glasi:
»— Republiški sekretariat za pravosodje in upravo,«.
V	drugem odstavku se besedi »štiri člane« nado-ymestita z besedama »pet članov«.
5.	člen
V	11. členu se v prvem odstavku:
—	druga alinea spremeni tako, da se glasi:
»— Republiški komite za energetiko,«;
—	za drugo alineo doda nova alinea, ki se glasi: »— Republiški 'komite za industrijo in gradbeništvo,«;
—	črta šesta alinea;
—	sedma alinea spremeni tako, da se glasi:
»— Republiški komite za kulturo,«.
6.	člen
V 12. členu se v prvem odstavku:
—	prva alineš spremeni tako, da se glasi:
»— Republiški- komite za industrijo in gradbeništvo,« ;
—	za prvo alineo doda nova alinea, ki se glasi:
»— Republiški komite za turizem in gostinstvo,«;
—	črta četrta alinea;
—	za sedmo alineo dodata dve novi alinei, ki se glasita;
»— Seizmološki zavod SR Slovenije,
— Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine,«;
7.	člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V Republiški komite za energetiko delegirajo po enega člana:
— Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora,
— Republiški komite za industrijo in gradbeništvo,
— Raziskovalna skupnost Slovenije,
— Republiška energetska skupnost,
— Gospodarska zbornica Slovenije,
— Splošno združenje energetike Slovenije,
— Splošno združenje elektroindustrije Slovenije,
— Splošno združenje rudnikov in industrije nekovin Slovenije,
— Elektroinštitut Milan Vidmar,
— Inštitut Jožef Stefan.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije imenuje dva člana.*
8.	člen
Za 13. členom se doda nov 13. a člen, ki se glasi: »V Republiški komite za industrijo in gradbeništvo delegirajo po enega člana:
— Republiški komite za mednarodno sodelovanj e, — Republiški komite za energetiko,
— Republiški komite za ljudsko obrambo,
— Gospodarska zbornica Slovenije,
— Splošno združenje črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije,
— Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije,
— Splošno združenje kovinske industrije Slovenije,
— Splošno združenje lesarstva Slovenije,
— Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije,
— Splošno združenje kemične in gumarske industrije Slovenije,
— Splošno združenje tekstilne industrije Slovenije,
•— Splošno združenje elektroindustrije Slovenije, — Splošno združenje celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije,
— Zveza obrtnih združenj Slovenije,
— Inštitut za ekonomska raziskovanja Ljubljana,
— Fakulteta za" arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije imenuje dva člana.«
9.	člen
V 14. členu se v prvem odstavku:
—	črta prva alinea;
—	druga alinea spremeni tako, da se glasi: »— Republiški komite za energetiko,«;
—	črta peta alinea;
—	šesta alinea spremeni tako, da se glasi:
»— Republiška skupnost za cene,«;
—	črtata osma in deseta alinea.
10.	člen
Za 14. členom se doda nov 14. a člen, ki se glasi: »V Republiški komite za turizem in gostinstvo delegirajo po enega člana:
— Republiški komite za mednarodno sodelovanje,
— Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve,
— Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
— Republiški komite za promet in zieze,
— Republiški sekretariat za notranje zadeve,
— Kulturna skupnost Slovenije,
— Gospodarska zbornica Slovenije,
— Splošno združenje turizma in gostinstva Slovenije,
— Zveza obrtnih združenj Slovenije,
— Zadružna zveza Slovenije,
— Turistična zveza Slovenije,
— Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije,
— Narodna banka Slovenije,
— Visoka ekonomsko-komercialna šola v Mariboru. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije imenuje dva člana.«
11.	člen
V	16. členu se v prvem odstavku:
—	tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»— Republiški komite-za energetiko,«;
—	za sedmo alineo doda nova alinea, ki se glasi:
»— Samoupravna interesna skupnost za letališko dejavnost,«;
—	doda se nova 14. alinea, ki se glasi:
^— Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani,«.
V	drugem odstavku se besedi »štiri člane« nadomestita z besedama »tri člane«.
12.	člen	'
V 17. členu se v prvem odstavku tretja alinea spre-Pieni tako, da se glasi:
»— Republiški sekretariat za finance,«.
13.	člen
V 19. členu se v prvem odstavku:
—	črtajo druga, tretja in četrta alinea;
—	za dvanajsto alineo dodajo tri nove alinee, ki se Slasijo:
»— Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije,
— Zveza delavskih Univerz Slovenije,
— Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Karde-ua v Ljubljani,«.
14.	člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V Republiški komite za kulturo delegirajo po ene-Sa člana:
'— Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kul-drne dediščine,
— Arhiv SR Slovenije,.
— Kulturna skupnost Slovenije,
— Posebna izobraževalna skupnost za kulturo,
— Zveza kulturnih organizacij Slovenije,
— Splošno združenje grafične, grafično predelovalne industrije, časopisne m založniške dejavnosti ter knjigotrštva Slovenije, ,
— Splošno združenje kinematografije Slovenije, .
— Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
— Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani,
— Univerza Maribor.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije imenuje dva člana.«
15.	člen
Za 20. členom se doda nov 20. a člen, ki se glasi: »V Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnoiogijd delegirajo po enega člana:
— Republiški komite za industrije in gradbeništvo, — Raziskovalna skupnost Slovenije,
— Zveza raziskovalnih organizacij Slovenije,
— Gospodarska zbornica Slovenije,
— Splošno združenje za inženiring,
— Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
— Univerza'Edvarda Kardelja v Ljubljani, ---•Univerza Maribor,
— Inštitut Jožef Stefan.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije imenuje tri člane.«
16 člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-46/82
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
668.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja
Razglaša se zakon o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske, narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 31. marca 1^2, na seji Zbora občin dne 31. marca 1982, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 31. mdrca 1982 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 31. marca 1982. St. 0100-192/82
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
s uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja
1. člen
S tem zakonom se ureja uresničevanje posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti
na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok ter osnovnega in srednjega izobraževanja.
2.	člen
Vzgoja m izobraževanje za pripadnike italijanske in madžarske narodnosti je sestavni del enotnega vzgojno-izobraževalnega sistema in poteka v skladu s predpisi, ki veljajo na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok osnovnega in usmerjenega izobraževanja, če ni s tem zakdnom drugače določeno.
3.	člen
Vzgoja in izobraževanje za pripadnike italijanske in madžarske narodnosti uresničuje poleg družbenih smotrov in nalog, določenih za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, osnovno in srednje izobraževanje še zlasti naslednje smotre in naloge:
—	ustvarja podlago za enakopraven razvoj italijanske in madžarske narodnosti s slovenskim narodom in z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije,
—	razvija zavest o pripadnosti k narodnosti in pripadnosti k socialistični samoupravni skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti v SFRJ,
—	ustvarja pogoje za svobodno in enakopravno uporabo italijanskega in madžarskega jezika z jeziki narodov in narodnosti Jugoslavije,
—	omogoča spoznavanje zgodovine, zemljepisa in kulture matičnega naroda ter spodbuja učence k razvijanju lastne ustvarjalnosti v materinem jeziku,
—	prispeva k poglabljanju sožitja med pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti in slovenskega naroda ter spodbuja razvoj dvojezičnosti na narodnostno mešanih območjih,
—	prispeva k ustvarjanju takih odnosov, da sta italijanska in madžarska narodnost dejavnik sožitja med sosednjima narodoma in državama ter spodbuda za tvorno mednarodno sodelovanje.
4.	člen
Za uresničevanje posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti in za uresničevanje enakopravnosti jezikov teh narodnosti s slovenskim jezikom se na območjih, na katerih živijo pripadniki teh narodnosti skupaj s pripadniki slovenskega naroda (v nadaljnjem besedilu: narodnostno mešana območja), ustanavljajo vzgojnoizobraževalne organizacije, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno delo v slovenskem jeziku in v jeziku narodnosti (v nadaljnjem besedilu: dvojezične izobraževalne organizacije) ter vzgoj noizobraževalne organizacije, ki opravljajo vzgoj noizobraževalne delo v jeziku narodnosti (v nadaljnjem besedilu: izobraževalne organizacije v jeziku narodnosti).
V	dvojezičnih izobraževalnih organizacijah se izobražujejo pripadniki slovenskega naroda skupaj s pripadniki ustrezne narodnosti.
V	izobraževalnih organizacijah v jeziku narodnosti se učenci obvezno učijo slovenskega jezika; v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, ki na teh območjih opravljajo vzgoj noizobraževalne delo v slovenskem jeziku, pa se učenci obvezno učijo jezika narodnosti, s čimer dobivajo temelj za dvojezično sporazumevanje, spoznavanje kulturnih im drugih vrednot obeh narodov ter za poglabljanje medsebojnega sožitja.
Za uresničevanje družbenih smotrov in nalog iz 3. Sena tega zakona se organizira tudi študij jezika narodnosti na ustreznih visokošolskih organizacijah.
5.	člen
Na območjih, ki so s statutom občine opredeljena kot narodnostno mešana območja, se ustanavljajo izobraževalne organizacije iz prvega odstavka prejšnjega člena v skladu s predpisi, ki veljajo za ustanavljanje posameznih vrst izobraževalnih organizacij, in s tem zakonom.
6.	člen
V dvojezičnih izobraževalnih organizacijah in v izobraževalnih organizacijah v jeziku narodnosti poteka vzgojnoizobraževalno delo po vzgojnem programu, po programu življenja in dela osnovne šole oziroma po vzgojnoizobraževalnih programih v srednjem izobraževanju, ki se za delo v teh organizacijah prilagodijo v skladu s tem zakonom.
7.	člen
Vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok mora biti prilagojen tako, da poleg uresničevanja smotrov in nalog, določenih s tem zakonom, omogoča otrokom ob razvijanju materinega jezika tudi seznanjanje z osnovami slovenskega jezika oziroma jezika narodnosti.
8.	člen
Program življenja in dela osnovne šole in vzgojno-izobraževalni programi v srednjem izobraževanju, po katerih se izobražujejo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, se prilagajajo tako, da poleg smotrov in nalog, določenih s tem zakonom, upoštevajo zlasti posebnosti zgodovine, zemljepisa, kulture in drugih dosežkov matičnega naroda ter da zagotavljajo spoštovanje narodnostnih čustev učencev.
9.	člen
Prilagojeni vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok in program življenja in dela osnovne šole sprejme Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje, prilagojene vzgoj noizobraževalne programe v srednjem izobraževanju pa sprejmejo uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti.
Programi iz prejšnjega odstavka se sprejmejo po predhodnem soglasju samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodnosti.
10.	člen
Predšolski otroci, ki bodo obiskovali dvojezično osnovno šolo, dve leti, pred vstopom v šolo obvezno obiskujejo pripravo na osnovno šolo. Obseg in vsebino priprave na osnovno šolo določi Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje po predhodnem soglasju samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodnosti.
Priprava na osnovno šolo iz prejšnjega odstavka je za otroke brezplačna.
11.	eten
Vzgojnoizobraževalno delo v dvojfezičnih izobraževalnih organizacijah mora biti organizirano tako, da se učenci naučijo materinega jezika in si pridobijo sposobnost za aktivno rabo drugega jezika.
12.	člen
S programom življenja in dela osnovne šole ozi-roeaa z vzgojnoizobraževalnim programom se določi, katera učna snov v dvojezični šoli se poučuje v obeh jezikih in katera samo v enem ali drugem jeziku.
13.	člen
Izobraževalne organizacije v jeziku narodnosti in dvojezične izobraževalne organizacije, v katerih zaradi majhnega števila učencev ni smotrno organizirati pouka po razredih in oddelkih, lahko organizirajo prožnejše oblike vzgojnoizobraževalnega dela z učenci, vendar morajo v celoti obdelati snov, ki je z učnim načrtom predvidena za posamezen razred.
14.	člen
Učencem, ki so končali dvojezično osnovno šolo ali osnovno šolo v jeziku narodnosti in se vključijo v srednje izobraževanje zunaj narodnostno mešanega območja, morajo srednje šole same ali skupaj z drugimi vzgojnoizobraževalnimi organizacijami omogočiti pouk jezika narodnosti kot enakopravnega predmeta.
Pouk jezika narodnosti se organizira za skupine, oblikovane v skladu z normativi, ki jih določijo uporabniki in izvajalci v Izobraževalni skupnosti Slovenije, pri čemer se pouk v skupini mora organizirati, če se zanj odloči najmanj 5 učencev.
Skupine iz prejšnjega odstavka se lahko oblikujejo iz učencev, ki se izobražujejo po različnih vzgojno-izobraževalnih programih.
15.	člen
Za uresničevanje smotrov in nalog iz tega zakona izobraževalne organizacije, v katerih se vzgajajo in izobražujejo pripadniki narodnosti, sodelujejo z ustreznimi institucijami matičnega naroda v skladu z letnim delovnim načrtom.
16.	člen
Vzgojnoizobraževalno delo v izobraževalnih organizacijah v jeziku narodnosti izvajajo oziroma sodelujejo Pri njegovem izvajanju učitelji, vzgojitelji, varuhi, svetovalni in drugi strokovni delavci, ki so pripadniki ustrezne narodnosti.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za učitelje, ki poučujejo slovenski jezik.
Kadar za izvajanje vzgojnoizobraževalnega dela ni mogoče zagotoviti ustrezno usposobljenih učiteljev, Vzgojiteljev, varuhov, svetovalnih in drugih strokovnih delavcev izmed pripadnikov narodnosti, lahko opravljajo to delo tudi delavci, ki niso pripadniki narodnosti.
»	17. člen
Učitelji, vzgojitelji, varuhi, svetovalni in drugi strokovni delavci morajo za delo . ir izobraževalnih °rganizacijah v jeziku narodnosti obvladati učni jezik, za delo v dvojezičnih izobraževalnih organizacijah Pa oba učna jezika.
18.	člen
Šteje se, da obvlada jezik narodnosti kot učni jezik delavec iz prejšnjega člena, ki je končal srednjo, višjo ali visoko šolo v jeziku narodnosti oziroma dvojezično srednjo šolo ali študij jezika narodnosti na ustrezni višji ali visoki šoli.
Štejete, da obvlada slovenski jezik kot učni jezik Za delo v dvojezičnih izobraževalnih organizacijah, kdor je končal srednjo, višjo ali visoko šolo v slovenskem jeziku oziroma dvojezično srednjo šolo.
Delavec, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena, opravi preskus znanja učnega jezika. Obseg, vsebino in način tega preskusa določi republiški upravni organ, pristojen ža vzgojo lri izobraževanje.
19.	člen
Programi strokovnega izpopolnjevanja za delavce iz 17. člena tega zakona morajo obsegati tudi izpopolnjevanje znanja učnega jezika.
20.	člen •	e
Izobraževalno organizacijo, ki opravlja vzgojnoizobraževalno delo v jeziku narodnosti, oziroma dvojezično izobraževalno organizacijo ustanovi skupščina občine ob enakopravnem odločanju skupščine samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodnosti v skladu s predpisi, ki veljajo za ustanavljanje posameznih vrst vzgojnoizobraževalnih organizacij.
Izobraževalna organizacija iz prejšnjega odstavka se lahko organizira tudi kot enota v okviru druge izobraževalne organizacije, katere ustanovitelj je skupščina občine.
21.	člen
K spremembi dejavnosti in statusnim spremembam izobraževalne organizacije daje soglasje skupščina občine ob enakopravnem odločanju samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodnosti.
Sklep o začasnem prenehanju dela ali odpravi izobraževalne organizacije sprejme skupščina občine ob enakopravnem odločanju samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodnosti,
22.	člen
Sklep o ustanovitvi, o začasnem prenehanju dela
ali odpravi izobraževalne organizacije začne veljati, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije ob enakopravnem odločanju skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije.
23.	člen
V	imenu izobraževalne organizacije po tem zakonu ni potrebno navesti usmeritve oziroma smeri izobraževanja.
24.	člen
V	svet izobraževalne organizacije v jeziku narodnosti oziroma v svet dvojezične izobraževalne organizacije delegira svoje delegate tudi samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodnosti,
25.	člen
Med delegati družbene skupnosti, ki sodelujejo pti upravljanju izobraževalnih organizacij, v katerih se opravlja vzgojnoizobraževalno delo v jeziku narodnosti, morajo imeti večino pripadniki narodnosti.
Med delegati družbene skupnosti, ki sodelujejo pri upravljanju dvojezične izobraževalne organizacije, morajo biti enakopravno zastopani pripadniki slovenskega naroda in pripadniki narodnosti.
26.	Sen
Izobraževalne organizacije v jeziku narodnosti poslujejo v jeziku te narodnosti, dvojezične izobraževalne organizacije pa dvojezično.
27.	člen
Izobraževalne organizacije po tem zakonu. izdajajo spričevala in druge listine dvojezično.
28.	člen
Za opravljanje svetovalnega in nadzornega dela v izobraževalnih organizacijah morajo biti med pedagoškimi svetovalci tudi pripadniki,italijanske oziroma madžarske narodnosti.
29.	člen
Obveznost SR Slovenije za razvijanje vzgoje in izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodnosti uresničujejo:
1.	Skupnost otroškega varstva Slovenije:
—	s pokrivanjem razlike v ceni storitev, ki presega ceno po normativih in standardih za opravljanje vzgojnovarstvenega dela oziroma priprave na šolo v vzgojnovarstvenih organizacijah s slovenskim jezikom, sprejetih v skupnostih otroškega varstva.
2.	Izobraževalna skupnost Slovenije:
—	s pokrivanjem razlike v ceni storitev, ki presega cano po normativih in standardih za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela v organizacijah, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno delo v slovenskem jeziku, sprejetih v izobraževalnih skupnostih,
—	s pokrivanjem . razlike v ceni učbenikov za potrebe vzgoje in izobraževanja v jezikih narodnosti oziroma dvojezičnega izobraževanja, ki presega ceno učbenikov v vzgoj noizobraževalnih organizacijah s slovenskim učnim jezikom,
—	s povračilom za pouk jezika narodnosti zunaj narodnostno mešanih območij po 14. členu tega zakona.
3.	SR Slovenija v proračunu:
—	z zagotavljanjem 50 °/o sredstev za investicije za potrebe vzgoje in izobraževanja v jezikih narodnosti oziroma dvojezičnega izobraževanja.
30.	člen
Ne glede na določbo 18. člena tega zakona se šteje, da učitelji, vzgojitelji, varuhi, svetovalni in drugi strokovni delavci, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo vzgoj noizobraževalno delo v dvojezičnih izobraževalnih organizacijah in v izobraževalnih organizacijah v jeziku narodnosti, izpolnjujejo pogoje iz 17. člena tega zakona.
31.	člen
Izobraževalne organizacije morajo uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določbami tega zakona v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona.
32.	člen
Določba ,1. točke 29. člena tega zakona se uporablja od 1. januarja 1986 dalje.
33.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o vzgoj noizobraževalnih organizacijah z italijanskim oziroma madžarskim jezikom in o dvojezičnih vzgoj noizobraževalnih organizacijah (Uradni list SRS, št. 31/72) razen določbe 1. alinee drugega odstavka 13. .člena, ki se uporablja do 31. decembra 1985.
34.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-64/82
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Milan Kučan L r.
669.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. in 333. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora Združenega dela in Zbora občin dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazum^ o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YTI-2055)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2055), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-380/82
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
670.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena, ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. in 333. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo-in Republiko Avstrijo o spremembi pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o cestnem predoru skozi Karavanke z dne 15. septembra 1977
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o. spremembi pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o cestnem predoru skozi Karavanke z dne 15. septembra 1977, ki ga je Skupščini. SR Sloveniji poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-383/82
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
Na podlagi petega ouaiuvka 279. J člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. in 333. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina SFR Jugoslavije.
Št. 010-15/82
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Knčan 1. r.
672.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega od-stavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter četrtega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora ob-cln "in Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982
sprejela
.	ODLOK t '
0 razrešitvi in imenovanju namestnika člana Republiške volilne komisije v Ljubljani
Dolžnosti namestnika člana Republiške volilne ko-^hsije v Ljubljani se razreši:
\ Marjan Kotar, član Predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije;
za namestnika člana Republiške volilne komisije v Ljubljani se imenuje:
Vida Florjančič, strokovno-politična delav-k« v delovni skupnosti Občinske konference SZDL Ltubljana-Šiška.
St. 111-32/82
Ljubljana, dne 31. fnarca 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1: r.
en.
Na podlagi 28. alinee 335. člena, 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 92., 93., 94. in tretjega odstavka 104. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 23/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenij e‘na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
e izvolitvi sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške v Ljubljani
Ponovno se izvoli:	<
Janez Hanuš, za sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške v Ljubljani.
Št. 111-41/82
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Knčan 1. r.
674.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člen;! ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 54. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o imenovanju elanov Sveta Narodne banke Slovenije
Za člane Sveta Narodne banke Slovenije se imenujejo:
, Franc Balanč, vodja finančnega sektorja »SAVA« Kranj;
dr. Dušan Bobek, redni profesor na Visoki ekonomsko-komercialni šoli Univerze v Mariboru;
mag. Andrej Cetinski, direktor Interne banke SOZD »Slovenske železarne« Ljubljana;
mag. Stanislav Debeljak, namestnik republiškega sekretarja za finance, Nova Gorica;
Gustav Grof, predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD »ABC Pomurka«, Murska Sobota;
.Jože Jelenc, član kolegijskega poslovodnega organa za področje finance in računovodstva v »Kovinotehni« Celje;
Jordan K I a b j a n , član poslovodnega odbora za finančno področje v »TOMOS« Koper«
dr. Ivo Lavrač, pomočnik direktorja Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje;
Marjan Oblak, pomočnik zveznega sekretarja za finance, Ljubljana;
Miloš , Oprešnik, vodja sektorja planiranja v Ljubljanski banki — Združeni banki Ljubljana;
Vitja Rode, predsednik kolegijskega poslovodnega organa DO »Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor«;
Marjan Sonc, član kolegijskega poslovodnega organa za področje financ »Krka« Novo mesto;
dr. Aleš Vahčič, docent na Ekonomski fakulteti'Boris Kidrič Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani;
Angelca Vrbnjak, članica kolegijskega poslovodnega organa za področje financ in informatike v »Lesna«, Slovenj Gradec.
St. 111-106/82
Ljubljana, dne 31. marca 198?.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
675.
Na podlagi 25. alinee 335. člena, 10. alinee 350. člena ustave Socialistične Republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka '70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka. 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 9. člena zakona o Nagradi AVNOJ (Uradni list SFRJ, št. 49/79) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o izvolitvi treh članov in njihovih namestnikov v Odbor za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve
Jugoslavije
V Odbor za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije se izvolijo:
za člana:
Marko Bulc, vodja delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ;
za namestnika:
Anton Stipanič, predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD »Iskra« Ljubljana;
za člana:
dr. Ivo Fabinc, rektor Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani;
za namestnika:
dr. Majda Š k e rbic, jzredna profesorica na Visoki ekonomsko-komercialni šoli Univerze v Mariboru;
za člana:
dr. Janez Milčinski, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti;
za namestnika:
Ciril Zlobec, pesnik, odgovorni urednik kul-turno-umetniškega programa Radia Ljubljana.
Št. 111-2/82
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
676.
Na podlagi tretjega odstavka 8. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80) in drugega odstavka 6. člena zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39-1735/81) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembah odloka o podrobnejši določitvi nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti
1.	člen
V 1. členu odloka o podrobnejši določitvi nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 11-596/81) se besedilo »s 5. členom zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 18-1097/30 —■ v nadaljnjem besedilu: letni zakon)« nadomesti z besedilom »s 6. členom zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39-1735/81 — v nadaljnjem besedilu: letni zakon)«.
2.	člen
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za vlaganje v razvoj kmetijstva in ribištva, v predelavo mleka in rib, v izgradnjo skladišč živilske industrije za kmetijske pridelke in objekte za predelavo odpadkov v živinsko krmo ter v izgradnjo gozdnih cest (prva alinea prvega odstavka 6. člena let- * nega zakona) se štejejo vlaganja:	\
—	v kmetijsko mehanizacijo, .sušilnice in opremo, ki je namenjena za kmetijsko proizvodnjo,
—	v nasade hmelja in jagodičevja, v sadovnjake, v obnovo po zimski pozebi v letu 1981 uničenih in prizadetih vinogradov ter v pripadajoče objekte in objekte za vzgojo semena in sadik,
—	v graditev in preureditev živinorejskih objektov za proizvodnjo mesa, mleka in jajc ter izvozno usmerjenih objektov za perutninsko proizvodnjo s pripadajočimi objekti (silosi, obratna skladišča krme, valilnice, zbiralnice in hladilne naprave za mleko),
—	v nabavo in vzrejo osnovne črede,
—	v rekonstrukcijo in novogradnje mlekarn,
—	v kmetijsko prostorsko-ureditvene operacije iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79 in 11-583/81) in za nakup kmetijskih zemljišč,
—	v nabavo, graditev in opremljanje objektov za ulov rib, vzrejo ter za transport rib,
—	v rekonstrukcijo in novogradnjo objektov za predelavo rib,
—	v graditev in preureditev objektov za predelavo odpadkov v živinsko krmo,
—	v graditev skladišč za surovine pri organizacijah združenega dela žitno-predelovalne industrije in hladilnic, ki so v živilski industriji sestavni del tehnološkega procesa.
—	v graditev skladišč za oblikovanje občinskih in republiških blagovnih rezerv živil,
—	v izgradnjo gozdnih cest,
—	v trajna obratna sredstva pri vlaganjih iz
prejšnjih točk.«
3.	člen
V 12. in 13. členu se besedilo $5. člena« nadomesti z besedilom »6. člena«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-01/80-6/4
Ljubljana, dne 1. aprila 1982.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
677.
Na podlagi 3. člena in tretjega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), 6. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS. št. 3/82) in na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
° regresu za semensko pšenico za ekonomsko leto 1981/1982
1.	člen
Združenim kmetom (v nadaljnjem besedilu: upravičencem) pripada ob pogojih tega odloka regres za semensko pšenico posejano v letu 1981 v višini 3 di-barjev za kilogram semenske pšenice.
Regres pripada upravičencu ob pogoju, če izpolni Pogodbeno obvezo o oddaji proizvedene pšenice naj-bianj v višini 2.000 kilogramov na hektar 'ter da za Vsak kilogram regresirane semenske pšenice odda dodatna 2 kilograma za tržno proizvodnjo namenjene Pšenice.
2.	Sen
Sredstva za regres po tem odloku zagotavlja Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji.
Regres po tem odloku uveljavljajo za združene Kmete organizacije združenih kmetov pri Samouprav-b6m skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi 198be V Sloveniji najkasneje do 15. decembra
3.	člen
Zahtevku za uveljavljanje regresa po tem odloku e Potrebno priložiti:
izjavo organizacije združenih kmetov, da so ^Polnjeni pogoji iz drugega odstavka 1. člena tega loka in fakturo,
obračun dejansko pripadajočih sredstev re-resa (izpolrijen prenosni nalog).
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije in Republiški kmetijski inšpektorat.
5.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev
se kaznuje za prekršek organizacija združenih kmetov, ki neupravičeno uveljavlja regres (1. člen).
Z denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 dinarjev' se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacije združenih kmetov.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-03/81-14/3
Ljubljana, dne 1. aprila 1982.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r.
678.
Na podlagi 3. člena in prvega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), 6. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije y proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS. št. 3/82) in na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu1' Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o premiji za sladkorno peso letine 1982
1.	člen
Organizacijam združenega dela in združenim kmetom pripada ob pogojih tega odloka premija za sladkorno peso v višini 12.000 din za vsak hektar posejane sladkorne pese za pddano količino 40.000 kg na hektar; višina premije se glede na odstotek odstopanja od predpisane količine 40.000 kg na hektar za ustrezen odstotek poveča oziroma zmanjša.
2.	člen
Sredstva za premijo po tem odloku zagotavlja Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji.
Premijo po tem odloku uveljavljajo organizacije združenega dela, za združene kmete pa organizacije združenih kmetov pri Poslovni skupnosti za skladkor Slovenije.
Poslovna skupnost za sladkor Slovenije pošlje prenosni nalog Samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji, da izplača premijo za sladkorno peso.
Polovica premije za sladkorno peso se izplača ob setvi na podlagi sklenjenih pogodb za leto 1982, drugi del zneska premije pa se izplača po opravljenem končnem obračunu o oddanih količinah sladkorne pese.
3.	člen
Zahtevek za končni obračun pripadajočih sredstev premije po Lem odloku je treba vložiti najpozneje do
15.	decembra 1932.
Zahtevku iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:
- — dokazilo o obsegu posejanih površin s sladkorno peso in fakturo o odanih količinah sladkorne pese;
— obračun dejansko pripadajočih sredstev premije (izpolnjen prenosni nalog).
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljalo občinski organi lunetijske inšpekcije in Republiški kmetijski inšpektorat.
5.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in organizacija združenih kmetov, ki neupravičeno uveljavlja premijo (1. člen).
% denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacije združenega dela in organizacije združenih kmetov.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 426-02/82-4/1
Ljubljana, - dne 1. aprila 1982.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r.
679.
Na podlagi 11. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
* o zaščitni ceni za jedilni krompir letine 1982
1.	člen
Zaradi zagotovitve stabilne tržne proizvodnje in redne oskrbe z jedilnim krompirjem je organizacijam združenega dela, ki pridelujejo krompir same in organizacijam združenega dela, ki organizirajo pridelavo krompirja pri svojih članih in kooperantih na podlagi sklenjenih pogodb (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci), v letu 1982 zagotovljena zaščitna cena 6 din za kilogram jedilnega krompirja.
2.	člen
Zaščitna cena iz prejšnjega člena velja za jedilni krompir domače proizvodnje, za katerega pridelovalci do 30. junija 1982 sklenejo pogodbe z eno od organi-
zacij združenega dela, ki se ukvarja s prometom z jedilnim krompirjem (v nadaljnjem besedilu: trgovska organizacija).
Trgovska organizacija je dolžna po en izvod pogodbe iz prejšnjega odstavka poslati do 15. julija 1982 Poslovni skupnosti za sadje, krompir in vrtnine Slovenije in Zavodu SR Slovenije za rezerve.
3.	člen
Zaščitna cena sp "nanaša na količine jedilnega krompirja, ki so po bilanci organiziranega prometa s krompirjem v Poslovni skupnosti za sadje, krompir in vrtnine Slovenije, dogovorjene za pokrivanje potreb v SR Sloveniji (65.000 ton).
4.	člen
Trgovski organizaciji, ki do 1. decembra 1982 odkupi jedilni krompir od pridelovalca, s katerim ima sklenjeno pogodbo iz 2. člena tega odloka, po ceni, ki je dogovorjena v Poslovni skupnosti za sadje, krompir in vrtnine Slovenije, pokrije Zavod SR Slovenije za rezerve po 1. maju 1983 del negativne razlike v ceni v višini 1 dinar za kilogram jedilnega krompirja, katerega trgovska organizacija do 30. aprila 1983 ni mogla prodati po dogovorjenih pogojih.
Način uveljavljanja dela razlike v ceni predpiše z navodilom predsednik Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve v soglasju s predsednikom Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi .dan ; , objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 380-02/81-64/6	x
Ljubljana, dne 1. aprila 1982.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r.
680.
Na podlagi prvega odstavka 28. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št 24-1149/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembah odloka o pristojbinah za obvezne zdravstvene preglede rastlin v notranjem prometu in pri izvozu
1.	člen
4.	člen odloka o pristojbinah za obvezne zdrav-, stvene preglede rastlin v notranjem prometu in pri izvozu (Uradni list SRS, št. 13-904/78) se spremeni tako, da se oglasi:
»Pristojbine za obvezne preglede znašajo:
— za vagonske in kamionske, pošiljke in za pošiljke v kontejnerjih do 10 ton — 200 dinarjev,
za vsako nadaljnjo tono oziroma začeto tono v pošiljki nad 10 ton pa še po 13 dinarjev;
—	za ladijske pošiljke — 8 dinarjev od tone, vendar najmanj 130 dinarjev za posamezno pošiljko;
—	za kosovne in letalske pošiljke do 3 tovorkov — 200 dinarjev, za vsak nadaljnji tovorek pa še po 8 dinarjev;
—	za poštne pošiljke do 10 kilogramov — 40 dinarjev, za vsak nadaljnji kilogram pa še po 5 dinarjev;
—	za pošiljke do 10 kg, ki jih imajo pri sebi potniki, vozniki in spremljevalci — 40 dinarjev, za vsakih nadaljnjih začetih 10 kilogramov pa še po 13 dinarjev;
—	za pošiljke lesa (hlodovina, žagan les, jamski les, lesni izdelki itd.) — 8 dinarjev za kubični meter, za pošiljke celuloznega lesa in drv pa 5 dinarjev za kubični meter;
—	za pomožne lesene pregrade na ladji ali vleki, ki se po uporabi odstranijo — 60 dinarjev od vsakega kubičnega metra.
Pristojbine, določene v 1. do 5. alinei prejšnjega odstavka se pri obveznih zdravstvenih pregledih semenskega in sadilnega materiala povečajo za 50 °/o. Za prazno embalažo rastlinskega izvora, ki je služila za opremo pošiljk rastlin,' se plača 50% pristojbine, določene v prejšnjem odstavku.
2.	člen
6.	člen se črta, naslednji členi se ustrezno prešte-vilčijo.
3.	člen
Drugi in tretji odstavek 9. člen se nadomestita z novim drugim odstavkom, ki se glasi:
»Za obvezne zdravstvene preglede rastlin po tem odloku plača pošiljatelj v skladu s prejšnjim odstavkom tudi posebne stroške postopka.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 420-09/82-3/1
Ljubljana, dne 1. aprila 1982.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r.
681.
Na podlagi 117. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) so skupščine občin in skupščine posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije — Republiški odbor sindikata delavcev delovnih skupnosti družbenih in državnih organov Slovenije ter Gospodarska zbornica Slovenije sklenili
DRUŽBENI DOGOVOR o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev
1.	člen
V skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo se udeleženci tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) dogovorimo o svoji usklajeni aktivnosti pri usmerjanju pridobivanja in razporejanja dohodka delovnih skupnosti ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Skupščine občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bodo načela zakona o združenem delu in zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in določbe tega družbenega dogovora upoštevali pri zagotavljanju, sredstev za delo upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: organi), iz katerih delavci pridobivajo dohodek delovne skupnosti.
Zveza sindikatov Slovenije — Republiški odbor sindikata delavcev delovnih skupnosti družbenih in državnih organov Slovenije bo skrbel, da bodo določbe samoupravnih sporazumov na področju pridobivanja in razporejanja dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti organov v skladu s tem družbenim dogovorom, sodeloval pri samoupravnem sporazumevanju ter dajal pobude za samoupravno in družbeno ukrepanje za uveljavljanje določil tega družbenega dogovora.
Gospodarska zbornica Slovenije bo prek medobčinskih gospodarskih zbornic sodelovala pri usklajevanju ravni Osebnih dohodkov delavcev v organih in delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge, ki so po količini in kakovosti ter pogojih dela primerljive z deli in nalogami delavcev •v delovnih skupnostih organov na osnovi nomenklature enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog in statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov, kakor tudi pri usklajevanju razmerja med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo ter njihove usklajenosti z gibanjem produktivnosti dela.
Udeležepci bomo zagotovili, da bodo delavci delovnih skupnosti organov (v nadaljnjem besedilu: delavci) pridobivali dohodek iz sredstev za delo organov primerno načelom svobodne menjave dela, v skladu z zakonom.
3.	člen
Pri zagotavljanju sredstev za delo organov bomo udeleženci upoštevali, da je osnova za pridobivanje dohodka delovne skupnosti:
—	ovrednoteni program dčla organa, ki obsega naloge, ki jih mora delovna skupnost opraviti za nemoteno izvrševanje funkcij ter del in nalog organa;
—	dejanski rezultati dela delovne skupnosti pri izvrševanju programa dela organa, pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi in pri izvrševanju funkcij organa.
4.	člen
Udeleženci bomo zagotovili, da bodo samoupravni sporazumi, ki so podlaga za pridobivanje dohodka delovne skupnosti, določali take osnove in merila, ki bodo zagotavljale, da bo dohodek delovne skupnosti odvisen od prispevka delovne skupnosti k izvrševanju funkcij del in nalog organa glede na vrsto, obseg in kvaliteto opravljenega dela ter glede na pogoje dela.
5.	člen
Zaradi usklajenega vrednotenja del in nalog organov bomo udeleženci zagotovili, da bodo delovne naloge v programih dela organov razvrščene po vrsti in zahtevnosti v naslednje značilne skupine:
a)	temeljne dejavnosti:
—	normativno pravna in analitična dela in naloge,
—	dela in naloge upravnega nadzora,
—	dela in naloge v zvezi z neposrednim izvrševanjem in uporabo zakonov ter drugih predpisov,
—	strokovno tehnična dela in naloge;
b)	splošne in spremljajoče dejavnosti:
—	finančno materialna in računovodska dela in naloge,
—	administrativno tehnična in strojepisna dela in naloge,
—	pomožna tehnična dela in naloge,
—	manipulativna dela in naloge;
c)	organiziranje dela in vodenje nofrahJiR organizacijskih enot.
6.	člen
Vsa dela in naloge, navedene v prejšnjem členu, bodo razvrščene v skladu z nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog, ki je določena z dogovorom o skupnih osnovah za usklajeno urejanje splošnih načel za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog v upravnih organih in upravnih organizacijah.
7.	člen
Da bi uveljavili načelo, da pripada delavcu za približno enako delo in rezultate dela približno enak osebni dohodek, bomo udeleženci vsako leto določili povprečne osebne dohodke glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela v ustrezni družbenopolitični skupnosti, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti, ob približno enakih delovnih pogojih, in odgovornosti za opravljeno delo za istovrstna dela in naloge iz prejšnjega člena.
Pri določanju povprečnih osebnih dohodkov bomo udeleženci uporabljali podatke, ki jih bo za ta namen pripravil za posamezno družbenopolitično skupnost Zavod SR Slovenije za statistiko. Podatke bo objavila komisija za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora in bo pri tem upoštevala gibanja osebnih dohodkov v tekočem letu.
8.	člen
Družbenopolitične skupnosti' in pristojni organi sindikatov bodo zagotovili da se v samoupravnih sporazumih o pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti, ki jih sklepajo delavci, organi, izvršni sveti skupščin družbenopolitičnih skupnosti m ustrezni organi sindikatov, določi, kako se v okviru zahtevnosti dela vrednotijo posebni pogoji dela in posebne odgovornosti.
Izvršni sveti družbenopolitičnih skupnosti bodo s posebnim aktom določili posebne pogoje dela in posebne odgovornosti v smislu prejšnjega odstavka ter njihov vpliv na vrednotenje zahtevnosti del in nalog, če ta vprašanja za posamezna dela in naloge orgaiiov zakon ne ureja drugače.
9.	člen
Družbenopolitične skupnosti bodo zagotovile, da se bodo sredstva, ki jih delavci pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, oblikovala v odvisnosti od ovrednotenega letnega programa dela organa in od obsega
sredstev, ki se v družbenopolitični skupnosti namenjajo za splošne družbene potrebe.
Ovrednoteni letni program dela organa upošteva pri opredeljevanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev:
—	povprečne osebne dohodke za dela in naloge določene v 7. členu tega dogovora;
—	število delovnih ur, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog;
—	sredstva za poravnavo prispevkov za dejavnosti oziroma zadeve, za katere se lahko z zakonom oziroma odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, predpiše obveznost plačevanja prispevkov;
—	obseg sredstev za skupno porabo delavcev, ki se ugotovi na podlagi višine sredstev skupne porabe na delavca v organizacijah združenega dela v ustrezni družbenopolitični skupnosti v devetih mesecih preteklega leta, povečane za plansko predvideno povečanje teh sredstev v skladu z družbenimi usmeritvami.
10.	člen
Sredstva za osebne dohodke pripravnikov se bodo zagotavljala v enaki višini kot pripravnikom iste stopnje izobrazbe v združenem delu v ustrezni družbenopolitični skupnosti.
11.	člen
Samoupravni sporazumi o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka delovnih skupnosti morajo zavezovati delavce, da bodo sredstva za osebne dohodke razporejali v ustreznem razmerju na del iz živega dela in na del iz minulega dela.
Del sredstev ki se razporedi za osebne dohodke iz minulega dela, se vsako leto spreminja v odvisnosti od dosežene akumulacije združenega dela na območju ustrezne družbenopolitične skupnosti. V letu 1982 naj ne bodo nižja od šest odstotkov v skupnih sredstvih za osebne dohodke.
12.	člen
Samoupravni sporazumi o osnovah in merilih ,za pridobivanje in razporejanje dohodka delovnih skupnosti morajo zavezovati delavce, da v samoupravnih splošnih aktih opredelijo take osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, ki bodo omogočale ugotavljanje in vrednotenje rezultatov dela delavca in ki bodo zagotavljale, da bo:
—	del osebnega dohodka delavca iz ' živega dela ustrezal njegovemu osebnemu prispevku k uresničevanju funkcij ter del in nalog organa;
—	del osebnega dohodka iz minulega dela ustrezal
prispevku, ki ga je dal delavec z upravljanjem in gospodarjenjem z združenimi sredstvi zlasti pa s svojim ustvarjalnim prispevkom k reševanju vprašanj z delovnega področja organa ter k razvoju posamezne družbene dejavnosti in s tem k splošnemu družbenemu razvoju.	^
13.	člen
Družbenopolitične skupnosti in organi sindikatov se bodo zavzemali, da bodo, delavci v samoupravnih splošnih aktih določili konkretna merila za delitev sredstev skupne porabe upoštevaje načelo solidarnosti.
14.	člen
Udeleženci bomo spremljali izvajanje tega dogovora, zlasti pa učinkovanje skupnih osnov, določenih s tem dogovorom in njihovo uveljavljanje v samoupravnih sporazumih o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka delovne skupnosti ter
po potrebi in v skladu s svojimi ugotovitvami dopolnjevali oziroma spreminjali določbe tega družbenega
dogovora.
15.	člen
Udeleženci bomo za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora ustanovili komisijo, v katero bodo delegirale občinske skupščine in skupščine posebnih družbenopolitičnih skupnosti 12 delegatov, po enega delegata pa Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije — Republiški odbor sindikata delavcev delovnih skupnosti družbenih in državnih organov Slovenije ter Gospodarske zbornice Slovenije.
16.	člen
Naloge komisije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora so zlasti, da:
—	sprejema skupna stališča o vprašanjih, ki se pojavijo pri izvajanju tega dogovora;
—	spremlja izvajanje tega dogovora in po potrebi predlaga udeležencem ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje;
—	pripravi pregled del in nalog, pri katerih se v okviru zahtevnosti dela vrednotijo posebni pogoji in posebne odgovornosti v smislu 8. člena tega dogovora;
—	spremlja, ugotovi in objavi povprečne osebne dohodke za istovrstna dela in naloge iz 7. člena tega dogovora ter spremlja primerljivost del in nalog organov z deli in nalogami delavcev v organizacijah združenega dela;
—	pripravlja predloge za spremembe in dopolnitve tega dogovora;
—	opravlja druge naloge v zvezi z izvajanjem teg* dogovor a.
17.	Sen
Če komisija za spremljanje izvajanja družbenega dogovora pri obravnavanju in usklajevanju posameznih vprašanj ne doseže soglasja, o tem obvesti udeležence. Udeleženci se zavezujemo, da bomo vprašanja,
o katerih ni doseženo soglasje, obravnavali in o njih sklepali.
Udeleženci se zavezujemo, da bomo komisiji za izvajanje njenih nalog dali na razpolago potrebne podatke.
18.	člen
Strokovne in administrativne naloge za komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora bo opravljal Republiški sekretariat za pravosodje, uprave in proračun, kjer bo tudi sedež komisije.
19.	člen
Ta družbeni dogovor se razen za delovne skupnosti upravnih organov uporablja tudi za delovne skupnosti sodišč, javnih tožilstev, javnih pravobranilstev, organov za vodenje postopkov o prekrških, strokovnih in drugih služb skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njihovih izvršnih svetov, Predsedstva SR Slovenije, Ustavnega sodišča SR Slovenije in družbenih pravobranilcev samoupravljanja.
20.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga spre me Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije — Republiški odbor sindikata delavcev delovnih skupnosti družbenih in državnih organov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, večina skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki.
21.	člen
Za spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora velja enak postopek kot za njegovo sklenitev.
22.	člen
Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 402-16/82
Ljubljana, dne 25. marca 1982.
Podpisniki tega dogovora so: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije — Republiški odbor sindikata delavcev delovnih skupnosti družbenih in državnih organov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Skupščina mesta Ljubljane, Skupščina obalne skupnosti Koper in skupščine občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Škofja Loka. Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje, Žalec.
682.
Na podlagi drugega odstavka 56. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) sklepamo izvršni sveti občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
DOGOVOR
o skupnih osnovah za usklajeno urejanje Splošnih načel za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih m upravnih organizacijah
1.	Udeleženci, cilji in vsebina dogovora
1.	člen
Izvršni sveti občinskih skupščin posebnih družbe-' nopolitičnih skupnosti ter Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora) s tem dogovorom sporazumno določamo skupne osnove za usklajeno urejanje splošnih načel za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog ter enotnih zahtev glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih in upravnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: upravni organi).
2.	člen
Udeleženci dogovora bomo s predpisi o splošnih načelih za notranjo organizacijo in sistemizacijo dri in nalog v upravnih organih (v nadaljnjem besedilu: predpisi o splošnih načelih) zagotovili predvsem:
-
—' učinkovito in dosledno izvajanje z zakoni in \ drugimi splošnimi akti določene politike ter opravljanje tistih nalog, s katerimi se zagotavlja stalno spremljanje stanja in dajanje pobud in predlogov za reševanje vprašanj z delovnega področja upravnih organov;
—	opravljanje vseh rednih in izrednih del in nalog, ki izvirajo iz zveznih in republiških zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ter nalog, ki jih določijo skupščine družbenopolitične skupnosti in njihovi izvršni sveti,
—	zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	uspešno uresničevanje in razvijanje sistema socialističnega samoupravljanja;
-1- izvrševanje strokovnih nalog za skupščino družbenopolitične skupnosti in njen izvršni svet;
—	celovito sodelovanje upravnih organov z drugimi organi ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	opravljanje strokovnih in analitičnih nalog za samoupravne interesne skupnosti z delovnega področja upravnih organov;
—	opravljanje del in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	sodobno in smotrno organizacijo dela ter uspešno vodenje upravnih organov in uresničevanje njihove odgovornosti;
—	razvrstitev del in nalog v značilne skupine v skladu z naravo del in nalog upravnih organov ter načinom njihovega opravljanja;
—	obveščanje javnosti o delu upravnih organov.
2.	Splošna načela za notranjo organizacijo ter sistemizacijo del in nalog
3.	člen
Udeleženci dogovora se strinjamo, da bodo izhodišča za določanje notranje organizacije in sistemizacije del in nalog upravnih organov pristojnosti, ki jim jih nalagajo pravni predpisi, programi dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njihovih izvršnih svetov ter na tej podlagi z uporabo ustreznih normativov ali izkustvenih kazalcev ugotovljena količina potrebnega dela.
V ta namen bomo zagotovili, da bodo upravni organi:
—	redno spremljali in evidentirali dela in naloge, ki izvirajo iz njihovih pristojnosti in iz programov skupščin družbenopolitičnih skupnosti in udeležencev dogovora;
—	razmejili in uskladili dela in naloge z deli in nalogami drugih upravnih organov in strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, kjer so te naloge istovrstne oziroma se med seboj prepletajo;
—	redno spremljali smotrnost postopkov in jih tekoče analizirali, da se zagotovi njihova poenostavitev in večja učinkovitost ter s tem zmanjša količina potrebnega administrativnega dela;
—	zagotovili polno zaposlenost svojih delavcev;
—	zagotovili izvajanje del in nalog ob spremembi predpisov ali programov dela predvsem s prerazporejanjem delavcev;
—	z medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo izkušenj določili normative in izkustvene kazalce za določanje obsega notrebnega dela
4.	člen
Udeleženci dogovora bomo skrbeli za uveljavljanje takšnih delovnih metod in oblik dela, ki spodbujajo skupinsko in samostojno ustvarjalno delo, uveljavljanje strokovnega znanja delavcev, dajanje pobud in predlogov ter razvijanje odgovornosti za delo.
S posodabljanjem tehnične opremljenosti dela, posebno še z uvajanjem sodobnih sredstev informatike, bomo sistematično skrbeli za izboljšanje delovnih postopkov in večjo učinkovitost celotnega delovnega procesa upravnih organov.
5.	člen
Udeleženci dogovora si bomo prizadevali za tako notranjo organiziranost upravmih organov, ki bo spodbujala neposredne delovne povezave delavcev različnih notranjih organizacijskih enot ter različnih organov in organizacij.
6.	člen	\
Udeleženci dogovora se strinjamo, da bodo notranje organizacijske enote upravnih organov oblikovane glede na naravo, vrsto, zahtevnost in obseg del in nalog upravnih organov ter njihovo medsebojno povezanost kot tudi glede rta druge pogoje, ki so potrebni za njihovo opravljanje.
Dela in naloge upravnih organov se ne bodo združevala v notranje organizacijske enote, kadar to ni potrebno zaradi manjšega obsega dela v posameznem upravnem organu, ali kadar so dela in naloge upravnih organov po svoji naravi ali pomembnosti oziroma zahtevnosti taka. da jih ni mogoče združevati v notranje organizacijske enote.
Taka dela in naloge bodo opravljali samostojni izvajalci, ki bodo neposredno vezani na funkcionarja, ki vodi upravni organ, ali drugega delavca, odgovornega za ustrezno področje dela.
7.	člen
Udeleženci dogovora bomo v splošnih načelih kot možne notranje organizacijske enote določili sektorje, oddelke, odseke, skupine ter službe, v upravnih organih občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti pa šč referate.
V posameznih upravnih organih bomo omogočili oblikovanje notranjih organizacijskih enot z drugačnimi nazivi, če to bolj ustreza njihovi naravi del in nalog (računovodstvo, ekonomat, uirad, pisarna, arhiv).
8.	člen
Udeleženci dogovora se strinjamo, da se bodo:
—	v sektorju združevala dela in naloge, kadar bo to zahteval večji obseg med seboj povezanih del in nalog širšega področja dela upravnega organa; sektor bo vodil pomočnik funkcionarja, ki vodi upravni organ;
—	v oddelku združevala istovrstna oziroma med seboj neposredno povezana dela in naloge, da bo zagotovljeno stalno usmerjanje in usklajevanje dela večjega števila delavcev; oddelek bo vodil načelnik oddelka;
—	v odseku združevala isvtorstna oziroma med seboj neposredno povezana dela in naloge, da bo zagotovljeno stalno usmerjanje in usklajevanje dela manjšega števila delavcev; odsek bo vodil vodja odseka;
—	v referatu združevala istovrstna dela in naloge, ki jih bosta opravljala najmanj dva delavca; referat bo vodil vodja referata;
—	v skupini združevala predvsem normativno pravna in analitična ter strokovna in tehnična dela in naloge; skupino bo vodil vodja skupine-
—	v službi združevala splošna, spremljajoča in druga dela in naloge, ki bodo imela pomen za upravni organ kot celoto; službo bo vodil vodja službe.
9.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili, da bodo vodje notranjih organizacijskih enot opravljali najzahtevnejša dela in naloge, načrtovali, organizirali, usmerjali, usklajevali in nadzorovali delo v notranjih organizacijskih enotah ter odločali o zadevah z delovnega področja notranjih organizacijskih enot, za katere jih bodo pooblastili funkcionarji, ki vodijo upravne organe.
10.	člen
Udeleženci dogovora bomo zaradi skupne uporabe delovnih sredstev in smotrnega združevanja dela delavcev zagotovili oblikovanje skupnih služb za opravljanje računovodskih administrativnih, tehničnih, pomožnih in drugih del in nalog.
Skupne službe bodo organizirane kot notranje organizacijske enote pri upravnem organu, ki ga bodo sporazumno določili upravni organi, za katere bodo skupne službe opravljale dela in naloge.
Skupne službe bodo lahko imele v svoji sestavi oddelke, odseke, referate in skupine.
3.	Pravilniki o notranji organizaciji ter o sistemizacij del in nalog
11.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili, da bodo
a)	pravilniki o organizaciji in delu upravnih organov določali predvsem:
—	notranje organizacijske enote in njihovo delovno podhočje,
—	način vodenja programiranja in opravljanja del in nalog
—	način sodelovanja z drugimi državnimi organi, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način zagotavljanja javnosti dela upravnih organov,
—	pooblastila in odgovornosti delavcev v upravnih organih,
b)	pravilniki o sistemizaciji del in nalog upravnih organov določali predvsem:
—	nazive ter razporeditev del in nalog po notranjih organizacijskih enotah, določenih s pravilniki o organizaciji in delu, z njihovim opisom za vsakega delavca ali skupino delavcev ter pogoje, ki so potrebni za delo pri posameznih delih in nalogah,
—	skupno število delavcev, potrebnih za opravljanje del in nalog, število vodilnih delavcev in število delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	opredelitev znanj, ki so potrebna za opravljanje določenih del in nalog in jih morajo delavci sistematično pridobivati, razširjati in poglabljati,
—	število pripravnikov, ki se sprejemajo v delovno razmerje in pogoje za njihovo sprejemanje,
—	dela in naloge, ki jih ženske zaradi varstva materinstva in mladina ne smejo opravljati, ter dela in naloge, ki jih lahko'opravljajo invalidi.
12.	člen	s
Udeleženci dogovora se strinjamo, da bo pri določanju notranje organizacije in sistemizacije del in nalog potrebno upoštevati predvsem-
—	da bo število in vrsta delavcev ustrezala vrsti, značaju in obsegu del in nalog, n-ačinu dela in drugim pogojem dela upravnega organa,,
—	da se bo število in vrsta vodilnih delavcev določila glede na potrebe po vodenju in usklajevanju dela ter glede na pogostnost in zahtevnost sodelovanja z drugimi organi in organizacijami,
—	da bodo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delavci, ki so določeni z zakonom ali na zakonu temelječem predpisu.
13.	člen
Izvršni sveti občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti bomo med seboj sodelovali pri pripravi predpisov o splošnih načelih.
4.	Nomenklatura enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog
14.. člen
Pri določanju nomenklature enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog, enotnih zahtev glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih bomo udeleženci dogovora izhajali iz skupnih osnov nomenklature enotnih nazivov, ki je sestavni del tega dogovora.
15.	člen
Udeleženci dogovora bomo skupne osnove nomenklature enotnih nazivov razčlenili v skladu s posebnostmi del in nalog upravnih organov posameznih družbenopolitičnih skupnosti in po potrebi določili tudi več skupin zahtevnosti del, kakor tudi pogoje za njihovo opravljanje.
5.	Ugotavljanje z delom pridobljenih delovnih zmožnosti
16.	člen
Udeleženci dogovora se strinjamo, da bo lahko delavec, ki opravlja dela in naloge, za katere nima predpisane izobrazbe, izjemoma še nadalje opravljal ta dela in naloge, če se mu prizna delovna zmožnost za opravljanje teh del in nalog.
17.	člen
Udeleženci dogovora bomo s predpisi o splošnih' načelih določili, da se delavcu; ki ima najmanj 15 let delovne dobe ali je star nad 40 let, lahke izjemoma prizna, da si je z delom pridobil delovno zmožnost v smislu prejšnjega člena v naslednjih primerih:
—	če opravlja dela in naloge za katere se zahteva visoka strokovna izobrazba in ima višjo strokovno izobrazbo ter najmanj pet let uspešno opravlja naloge, za katere se zahteva visoka strokovna izobrazba;
—	če opravlja dela in naloge, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba in ima srednjo strokovno izobrazbo ter najmanj štiri leta uspešno opravlja naloge, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba;
—	če opravlja deta in naloge, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba in ima šolo po zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij ter najmanj tri leta uspešno opravlja naloge, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba.
Udeleženci dogovora bomo omogočili, da se lahke delavcu, ki ima nad 30 let delovne dobe, prizna, da si je z delom 'pridobil delovno zmožnost, ne glede na pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena.
*	18. člen
Udeleženci dogovora bomo omogočili delavcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje z delom pridobljenih delovnih zmožnosti iz prejšnjega člena tega dogovora in imajo le eno stopnjo nižjo strokovno izo-orazbo od predpisane da lahko nadaljujejo z opravljanjem del in nalog, ki so jih doslej opravljali, če se izobražujejo ob delu, da bi si pridobili predpisano stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe, vendar ne dlje od dvakratnega trajanja izobraževanja po ustreznem programu za pridobitev izobrazbe.
19.	člen
Udeleženci dogovora bomo s predpisi o splošnih načelih določili način za ugotavljanje z delom pridobljenih delovnih zmožnosti.
6.	Izvajanje dogovora
20.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun bo udeležencem dogovora nudil ustrezno strokovno pomoč pri oblikovanju predpisov o splošnih načelih in nomenklature enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog.
21.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun bo spremljal in analiziral izvajanje tega dogovora ter o tem obveščal udeležence dogovora.
22.	člen
Spremembe in dopolnitve tega dogovora lahko predlaga vsak njegov udeleženec.
Spremembe in dopolnitve se sprejemajo na način in po postopku, po katerem je dogovor sklenjen.
7.	Prehodne in končne določbe
23.	člen
Udeleženci dogovora bomo v splošnih načelih določili, da se v primerih, ko je kot pogoj za opravljanje določenih skupin zahtevnosti del predpisan program za usposabljanje oziroma za 'izpopolnjevanje, šteje, da so delavci, ki so na' dan uveljavitve tega dogovora delali v upravnem organu, opravili tak program za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje, če so najmanj tri leta uspešno opravljali taka dela in naloge.
24.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejme več kot polovica izvršnih svetov občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in ga podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki.
25.	člen
Ta dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-20/80
Ljubljana, dne 9. marca 1982.
Podpisniki tega dogovora so: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti Koper in izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji razen Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik,
SKUPNE OSNOVE NOMENKLATURE ENOTNIH
NAZIVOV ZA SKUPINE ISTOVRSTNIH DEL IN NALOG V UPRAVNIH ORGANIH IN ORGANIZACIJAH
*
Dela in naloge ki se opravljajo v upravnih organih in upravnih organizacijah, se razvrščajo v skupine z naslednjimi nazivi:
I.	Temeljne dejavnosti
1.	normativnopravna in analitična dela in naloge,
2.	dela in naloge upravnega nadzora,
3.	dela in naloge^v zvezi z neposrednim izvrševanjem in uporabo zakonov ter drugih predpisov,
4.	strokovna in tehnična dela in naloge.
II.	Splošne in spremljajoče dejavnosti
5.	finančnomaterialna in računovodska dela in naloge,
6.	administrativnotehnična in strojepisna dela in naloge,
7.	pomožna tehnična dela in naloge,
8.	manipulativna dela in naloge.
III.	Organiziranje dela in vodenje notranjih organizacijskih enot
I.	TEMELJNE DEJAVNOSTI
1.	Normativnopravna in analitična dela in naloge se razvrščajo v naslednje skupine zahtevnosti del:
VII/1 skupina zahtevnosti del:
Pripravljanje osnutkov in predlogov zahtevnih pravnih predpisov, zbiranje in urejanje informacij, pravnih virov in sodne ter upravne prakse za pripravo pravnih predpisov, pravnih tolmačenj in analiz, pripravljanje in dajanje zahtevnih pravnih tolmačenj in pravnih mnenj z delovnega področja upravnega organa, izdelava zahtevnih analiz s posameznih področij upravnega organa, izdelava metodologije za proučevanje posameznih problemov z delovnega področja upravnega organa, oblikovanje predlogov ukrepov iz pristojnosti upravnega organa v zvezi s spremljanjem stanja na področju delovanja upravnega organa, sestavljanje zahtevnih poročil in informacij ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci z visoko strokovno izobrazbo in enim do treh let delovnih izkušenj (strokovni sodelavci svetovalci, analitiki).
VII/2 skupina zahtevnosti del:
Pripravljanje predlogov za izdajo ter osnutkov in predlogov zelo zahtevnih pravnih predpisov, ki jih sprejema skupščina družbenopolitične skupnosti, dajanje zelo zahtevnih tolmačenj in pravnih mnenj, spremljanje in proučevanje stanja ter oblikovanje predlogov ukrepov na določenem področju delovanja upravnega organa, izdelava zelo zahtevnih analiz, študij in programov, ki služijo kot osnova za določanje politike na posameznem področju, sestavljanje zelo zahtevnih poročil in informacij, ki jih obravnavata skupščina družbenopolitične skupnosti in njen izvršni svet ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci z visoko strokovno izobrazbo, končanim programom za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje in petimi leti delovnih izkušenj (samostojni svetovalci).
2.	Dela in naloge upravnega nadzora se razvrščajo v naslednje skupine zahtevnosti del:
V. skupina zahtevnosti del:
Zbiranje podatkov v zvezi z izvajanjem nadzorstva nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov organi-
zacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, izvrševanjem javnih pooblastil po organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter zakonitostjo dela organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, opravljanje posameznih manj zahtevnih dejanj v postopku upravnega nadzora, vodenje evidenc v zvezi z upravnim in inšpekcijskim nadzorom ter druga enako zahtevna dela in naloge,
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci s končanim programom srednjega štiriletnega izobraževanja in dvema letoma delovnih izkušenj (upravni tehniki).
VI/2 skupina zahtevnosti del:
Zahtevna dela in naloge ugotavljanja zakonitosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, proučevanja izvrševanja javnih pooblastil po organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, proučevanja zakonitosti dela or-anizacij združenega dela ki opravljajo dejavnost ozi-oma zadeve posebnega družbenega pomena, vodenje postopkov v zahtevnih zadevah inšpekcijskega nadzora, spremljanje stanja na področju izvrševanja predpisov na svojem delovnem področju ter oblikovanje predlogov za ukrepanje na teh področjih ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci z višjo strokovno izobrazbo, končanim programom za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje in tremi leti delovnih izkušenj (inšpektorji).
VII/2 skupina zahtevnosti del:
Analiziranje zakonitosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, nadzor nad izvrševanjem javnih pooblastil po organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti,"nadzor zakonitosti dela organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena ter ukrepanje in predlaganje ukrepov v zvezi z izvrševanjem tega upravnega nadzora, vodenje postopkov v zelo zahtevnih zadevah inšpekcijskega nadzora, spremljanje stanja na področju izvrševan n ja predpisov na svojem delovnem področju in oblikovanje predlogov za ukrepanje na teh področjih ter opravljanje drugih enako zahtevnih del in nalog.
K opravljanju del m nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci z visoko strokovno izobrazbo, končanim programom za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje in petimi leti delovnih izkušenj (inšpektorji).	*
3.	Dela in naloge v zvezi z neposrednim izvrševanjem in uporabo zakonov ,ter drugih predpisov se razvrščajo v naslednje skupine zahtevnosti del:
V. skupina zahtevnosti del:
Vodenje uradnih evidenc in izdajanje potrdil, vodenje enostavnih množičnih upravnih postopkov in oblikovanje upravnih odločb na vnaprej pripravljenih obrazcih, zbiranje in obdelava podatkov po vnaprej določeni metodologiji in na njihovi podlagi oblikovanje poročil, seznamov in pregledov ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci s končanim programom srednjega štiriletnega izobraževanja in od šestih mesecev do dveh let delovnih izkušenj (sodelavci).
VI/1 skupina zahtevnosti del:
Zbiranje in obdelava informacij po metodologiji, ki i e samo deloma vnaprej določena, izdelava analiz po vnaprej določeni metodologiji in oblikovanje poročil, seznamov in pregledov na njihovi podlagi, opravljanje posameznih dejanj v upravnih postopkih v zahtevnih zadevah, vodenje upravnih postopkov, pri katerih ni potrbno izvesti posebnega ugotovitvenega postopka in oblikovanje upravnih odločb v teh postopkih ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju de! in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci z višjo strokovno izobrazbo, končanim programom za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje in devetimi meseci delovnih izkušenj (upravni referenti, analitiki gradiva).
VI/2 skupina zahtevnosti del:
Zbiranje in obdelava zahtevnih informacij po metodologiji, ki je samo deloma vnaprej določena, izdelava zahtevnih analiz po vnaprej določeni metodologiji in oblikovanje poročil, seznamov in pregledov na njihovi podlagi, vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji v enostavnejših zadevah, vodenje upravnih postopkov na prvi stopnji v zahtevnih zadevah in oblikovanje upravnih odločb v teh postopkih ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci z višjo strokovno izobrazbo, končanim programom za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje in tremi leti delovnih izkušenj (upravni referenti).
VII/1 skupina zahtevnosti del:
Vodenje upravnih postopkov na prvi in drugi stopnji v zahtevnejših zadevah, oblikovanje upravnih odločb, sestavljanje analiz, poročil, seznamov in pregledov v zvezi s temi upravnimi postopki po vnaprej nedoločeni metodologiji, spremljanje in analiziranje stanja na področju konkretnega odločanja upravnega organa in predlaganje ukrepov ter opravljanje drugih enako zahtevnih del in nalog.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci z visoko strokovno izobrazbo in enim do treh let delovnih izkušenj (svetovalci, upravni referenti).
VII/2 skupina zahtevnosti del:
Vodenje upravnih postopkov v zelo zahtevnih zadevah na prvi in drugi stopnji, oblikovanje zelo zahtevnih upravnih odločb, dajanje strokovne pomoči upravnim organom družbenopolitične skupnosti, drugim državnim organom, organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter drugim organizacijam, sestavljanje zelo zahtevnih analiz in poročil po vnaprej nedoločeni metodologiji, spremljanje in analiziranje stanja na področju varstva pravic občanov pri konkretnem odločanju upravnega organa ter predlaganje ukrepov na svojem delovnem področju in opravljanje drugih enako zahtevnih del in nalog.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci z visoko strokovno izobrazbo, končanim programom za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje in petimi leti delovnih izkušenj (samostojni svetovalci).	z
4.	Strokovna in tehnična dela in naloge se razvrščajo v naslednje skupine zahtevnosti del:
IV.	skupina zahtevnosti del:
Luknanje programov in alfabetskih podatkov, zajemanje podatkov na nosilce podatkov, sestavljanje enostavnih programov, vodenje enostavne dokumen-
taci j e, risanje in tuširanje obrazcev, grafikonov, korigiranje stavljenih, strojepisnih in risarskih del, vzdrževanje objektov in strojnih naprav, tiskanje raznih materialov, pomoč pri izdelavi tehničnih načrtov, prerisovanje načrtov ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci s končanim programom srednjega triletnega izobraževanja (strojniki, korektorji, tehnični risarji).
V.	skupina zahtevnosti del:
Pomoč pri sestavljanju zahtevnejših programov, sestavljanje in vodenje analitične dokumentacije, izdelovanje tehničnih načrtov, zbiranje posameznih zahtevnejših dokumentov in podatkov ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci s končanim programom srednjega štiriletnega izobraževanja in od šestih mesecev do dveh let delovnih izkušenj (tehniki, programerji, kontrolorji podatkov).
VI/1 skupina zahtevnosti del:
Samostojna izdelava enostavnejših programov avtomatske obdelave, organiziranje avtomatske obdelave in definiranje enostavnejših programov, izdelovanje zahtevnejših tehničnih načrtov, nabava, kontrola in vzdrževanje stalnih blagovnih rezerv ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci z višjo strokovno izobrazbo in devetimi meseci delovnih izkušenj (programerji, strokovni sodelavci).
VI/2 skupina zahtevnosti del:
Samostojna izdelava zahtevnejših programov avtomatske obdelave podatkov, organiziranje avtomatske obdelave in definiranje zahtevnejših programov, organiziranje obdelav podatkov in analiziranje dela med posameznimi fazami na elektronskem sistemu, izdelovanje zahtevnejših tehničnih načrtov, bibliotekarska dela ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci z višjo strokovno izobrazbo, končanim programom za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje in tremi leti delovnih izkušenj (tehnični sodelavci, programerji).
VII/I skupina zahtevnosti del:
Izdelava zahtevnih računalniških programov in druga zahtevna dela in naloge v zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov, zahtevna sociološka, psihološka, pedagoška in druga preučevanja posameznih strokovnih problemov,' izdelava zahtevnih tehničnih projektov in druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te stopnje zahtevnosti se razporedijo delavci z visoko strokovno izobrazbo in enim do treh let delovnih izkušenj (strokovni sodelavci, svetovalci, analitiki).
VII/2 skupina zahtevnosti del:
Izdelava zelo zahtevnih računalniških programov in druga zelo zahtevna dela in naloge v zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov, zelo zahtevna sociološka, pedagoška, psihološka in druga proučevanja posameznih strokovnih problemov, proučevanje tehnologije, izdelava normativov in predlogov za racionalizacijo in vrednotenje dela, programiranje in načrtovanje dela, pripravljanje predlogov za izpopolnjevanje organizacije in posodobitev poslovanja upravnih organov, izdelava zelo zahtevnih tehničnih projektov in druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci z visoko strokovno izobrazbo, končanim programom za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje in petimi leti delovnih izkušenj (samostojni svetovalci).
II. SPLOŠNE IN SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI
5.	Finančnomaterialna in računovodska dela in naloge se razvrščajo v naslednje skupine zahtevnosti del:
V. skupina zahtevnosti del:
Vodenje evidence dolžnikov in upnikov, izvajanje, ukrepov za pravočasno likvidacijo prejetih in izdanih računov, sestavljanje različnih poročil in obračunov, usklajevanje inventurnega stanja s knjižnim stanjem, vodenje blagovnega knjigovodstva, vodenje knjigovodstva osnovnih sredstev, sestavljanje obračunov o porabi materiala, vodenje evidence prejetih in izdanih računov, hremepisa in dobropisov, pisanje nakazil, pripravljanje in sestavljanje plačilnih listin za obračunavanje osebnega dohodka, izplačevanje osebnega dohodka in vodenje evidence izplačanih osebnih dohodkov. izdelovanje pregledov in poročil o osebnih dohodkih, vodenje blagajniškega poslovanja denarnih sredstev in vrednostnih papirjev, likvidiranje računov potnih stroškov ter druga enako’zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci s končanim programom srednjega štiriletnega izobraževanja in od šest mesecev do dveh let delovnih izkušenj (knjigovodje, blagajniki).
VI/1 skupina zahtevnosti del:
Kan tiran j e in kontroliranje temelj nic, vodenje glavne knjige, pripravljanje zahtevnih finančnih in računovodskih informacij ter druga enako zahtevna dela in naloge. >
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci z višjo strokovno izobrazbo in devetimi meseci delovnih izkušenj (finančni sode-‘lavci, analitiki).
VI/2 Skupina zahtevnosti del:
Pripravljanje predlogov finančnih načrtov, pripravljanje periodičnih obračunov in zaključnih računov, izdelava zelo zahtevnih finančnih in računovodskih informacij ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine del še razporedijo delavci z višjo strokovno izobrazbo, končanim programom za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje in tremi leti delovnih izkušenj (finančni referenti).
6.	Administrativnotehnična in strojepisna dela in naloge se razvrščajo v naslednje skupine zahtevnosti
del:
III.	skupina zahtevnosti del:
Sprejemanje, evidentiranje in odprpnljanje pošte, vodenje delovodnika in drugih enostavnih administrativnih evidenc, vodenje poštne knjige, evidenca znamk in poštnih vrednotnic, naročanje potrebnega pisarniškega materiala, vodenje priročne blagajne, enostavnejše strojepisne naloge, vodenje evidence prisotnosti na delu ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci, ki so končali program srednjega dveletnega izobraževanja (administrativni manipulanti).
IV.	skupina zahtevnosti del:
Opravljanje strojepisnih del in nalog.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci s končanim programom srednjega triletnega izobraževanja (strojepisci).
V.	skupina zahtevnosti del:
Sestavljanje odločb iz delovnih razmerij na vnaprej pripravljenih obrazcih, izdaja potrdil v zvezi z delovnimi razmerji, vodenje kadrovskih in drdgih evidenc po vnaprej določeni metodologiji in na njihovi podlagi oblikovanje poročil, seznamov in pregledov, sprejemanji in usmerjanje strank ter posredovanje telefonskih razgovorov, izstavljanje in evidentiranje potnih nalogov in naročilnic ter evidentiranje in obračunavanje kilometrine službenih avtomobilov, vodenje evidence uporabe pečatov in žigov, vodenje arhiva, stenodaktiloffrafske naloge ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci s končanim programom srednjega štiriletnega izobraževanja ter od šestih mesecev do dveh let delovnih izkušenj (sodelavci, steno-daktilografi, arhivarji, upravni tehniki, dokumentalisti).
VI/1 skupina zahtevnosti del:
Vodenje in urejanje dokumentacije predstojnika republiškega upravnega organa, tehnično organiziranje . sestankov in sej, organiziranje službenih potovanj predstojnika, debatno stenografiranje ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti , del se razporedijo delavci z višjo strokovno izobrazbo in devetimi meseci delovnih izkušenj (tajnice funkcionarja, debatni stenografi, strokovni sodelavci).
7.	Pomožna tehnična dela in naloge se razvrščajo v naslednje skupine zahtevnosti dal:
II.	skupina zahtevnosti del:
• Fotokopiranje in razmnoževanje gradiv, kurjenje in vzdrževanje ogrevalnih naprav, hišniška opravila ter druga enako zahtevna deia in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci s končanim programom za usposobljanje oziroma s skrajšanim programom srednjega izobraževanja (razmnoževalei, kurjači, hišniki).
III.	skupina zahtevnosti del:
Pomoč pri pripravljanju jedi in razdeljevanju jedi ter druga enako zahtevna dela in naloge.
K opravljanju del in nalog tfe skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci s končanim programom
srednjega dveletnega izobraževanja (kuharski pomočniki, natakarski pomočniki).
IV.	skupina zahtevnosti del:
Upravljanje in vzdrževanje električnih naprav, strojev in inštalacij, popravila in montaža električnih napeljav, upravljanje s stroji, transportnimi sredstvi, agregatorjem in transformatorjem ter njihovo vzdrževanje, popravljanje manjših okvar na električnih strojih, popravljanje strojnih naprav in montiranje rezervnih delov na strojne naprave, vožnja in vzdrževanje službenega avtomobila, poplavljanje manjših okvar, pripravljanje jedi ter druga enako zahtevna dela in naloge.	j
K opravljanju del in nalog te stopnje zahtevnosti se razporedijo delavci s končanim programom srednjega triletnega izobraževanja (elektromehamki, monterji in upravljale! energetskih naprav, šoferji, kuharji).
8.	Manipulativna dela in .naloge se razvrščajo v naslednjo skupino zahtevnosti del:
I. skupina zahtevnosti del:
Čiščenje delovnih prostorov, hodnikov in pritiklin ter notranje opreme, nakladanje, razkladanje in prekladanje blaga premeščanje delovnih naprav, prevzemanje, prenos in oddajanje pošte, izvrševanje manjših nakupov ter druga enako zahtevna deia in naloge.
K opravljanju del in nalog te skupine zahtevnosti del se razporedijo delavci z izpolnjeno osnovnošolsko obveznostjo oziroma končanim programom za usposabljanje (snažilke, kurirji).	1
III.	ORGANIZIRANJE DELA IN VODENJE
Notranjih organizacijskih enot
9.	Dela in naloge vodilnih delavcev se razvrstijo v VIII. skupino zahtevnosti del:
Za vodilne delavce so lahko izmenovani delavci z visoko strokovno izobrazbo, končanim programom za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje, s sposobnostjo za organiziranje in vodenje dela in drugimi pogoji, katerih izpolnjevanje se preverja v postopku imenovanja.
Dela in naloge v zvezi z organiziranjem dela in vodenje notranjih organizacijskih enot, ki jih ne opravljajo vodilni delavci, se razvrstijo praviloma v enako stopnjo zahtevnosti kot najzahtevnejša dela in naloge, ki se opravljajo v ustrezni notranji organizacijski enoti.
Pregled skupin zahtevnosti del po nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v
upravnih organih in upravnih organizacijah
Skupina
zahtevnosti	Nazivi del in nalog
del
Zahtevani pogoji
izobrazba
delovne
izkušnje
I.
n.
ni.
IV.
snažilke, kurirji	izpolnjena osnovna šolska izobrazba
program za usposabljanje
kurjači, hišniki, razmnoževale!	program	za usposabljanje oziroma	—
skrajšan program srednjega izobraževanja
administrativni manipulanti, natakarski po-	program	srednjega izobraževanja	—
močniki, kuharski pomočniki	(dve leti)	_________ ^
strojepisci, elektromehaniki, monterji in	program	srednjega izobraževanja	—
upravljale! naprav, šoferji	(tri leta)
upravni tehniki (tajnice), stenodaktilografi,	program srednjega izobraževanja	od 6 mesecev
arhivarji, dokumentalisti, knjigovodje, blaga j-	.(štiri leta)	do 2 let*
niki, tehniki, programerji, kontrolorji podatkov, sodelavci, tehniki strežbe
Skupina	______________________Zahtevani pogoji
zahtevnosti	Nazivi del in nalog		izobrazba	delovne izkušnje
VI/1	upravni referenti, strokovni sodelavci, finančni sodelavci, debatni stenografi	program za pridobitev višje strokovne izobrazbe	devet mesecev
VI/2	inšpektorji, analitiki, programerji, finančni referenti	program za pridobitev višje strokovne izobrazbe in program za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje	tri leta
v n/i	upravni referenti, strokovni sodelavci, svetovalci, analitiki	program za pridobitev visoke stro-. kovne izobrazbe	od enega leta do treh Igt*
VII/2	inšpektorji, samostojni svetovalci	program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe in program za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje	pet let
VIII.	vodilni delavci (republiški svetovalci, republiški podsekretarji, pomočniki oziroma svetovalci funkcionarjev, ki vodijo upravne organe ter ustrezni vodilni delavci v občinskih upravnih organih)	program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, program za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje, sposobnost za organiziranje in vodenje dela in drugi pogoji katerih izpolnjevanje se preverja v postopku imenovanja	pet let
*	Delovne izkušnje se določijo glede na zahtevnost	del in nalog.	
683.
Na podlagi 62. člena zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
PRAVILNIK za izvajanje zakona o orožju 1 2 * * * * * * * * *
1.	člen
S tem pravilnikom so predpisani: način spravljanja in čuvanja orožja in streliva, deli orožja in plinskega streliva, ki jih smejo nabavljati in imeti v posesti občani; način nošenja orožja, obrazec orožnega lista, obrazec dovoljenja za posest orožja ter obrazec pooblastila, s katerim organi in organizacije zaupajo nošenje orožja in streliva osebam, ki so določene, da neposredno opravljajo službo zavarovanja družbenega premoženja, oziroma ga potrebujejo pri opravljanju svoje dejavnosti; evidence in obrazci evidenc o orožju in strelivu; način, kako se vodi evidenca o prometu orožja in streliva, o izdelanem, predelanem in popravljenem orožju, o delih orožja, ter obrazci teh evidenc.
2.	člen
Organizacije združenega dela, registrirane za
promet orožja in streliva, morajo orožje in strelivo
zavarovati in Čuvati pred tatvino, dostopom neupra-
vičenih oseb in pred vsako drugo nevarnoštjo ali
zlorabo.
Organizacije iz prejšnjega odstavka morajo v
poslovnem času imeti orožje in strelivo spravljeno v
posebnih vitrinah ali stojalih. Tega orožja občan ne sme prijemati brez neposredne prisotnosti prodajalca.
V času, ko ne poslujejo z občani, morajo organizacije imeti orožje spravljeno v posebnem prostoru, ločenem od drugih prostorov s stenami, ki vzdržijo požar najmanj eno uro. V tem času morajo te organizacije imeti strelivo in smodnik spravljeno v ognja varni železni omari, ki se hrani v posebnem prostoru.
3.	člen
Državni organi, organizacije združenega dela, lovske in strelske organizacije, organizacije zveze rezervnih vojaških starešin in druge organizacije, ki imajo orožje in strelivo na podlagi 22., 23., 26. ali 27. člena zakona o orožju (v nadaljnjem besedilu: zakon), morajo orožje in strelivo imeti spravljeno v primernem, za hrambo orožja in streliva določenem kraju, ki je zavarovan pred požarom, tatvino, dostopom neupravičenih oseb in pred vsako drugo nevarnostjo ali zlorabo.
4.	člen
Zaseženo orožje, strelivo in listine za posest ali nošenje orožja organ za notranje zadeve takoj pošlje občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve (v nadaljnem besedilu: pristojni organ).
Če lastnik orožja v skladu z določbami 33. člena zakona v določenem roku ne najde kupca za odvzeto orožje in strelivo, ga pristojni organ najkasneje v 30 dneh po preteku tega roka izroči pooblaščeni organizaciji.
Orožje in strelivo, ki je bilo odvzeto po 36. členu zakona, izroči pristojni organ najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe pooblaščeni organizaciji oziroma Republiškemu 'sekretariatu-za notranje zadeve.
5.	člen
Občani ne smejo imeti v posesti posameznih delov orožja, če nimajo tudi ustreznega orožja.
Občan ima lahko v posesti ali si lahko nabavi največ dve dodatni menjalni ali vložni cevi k lovskemu orožju.
6.	člen
Strelivo za plinsko orožje lahko nabavi na podlagi dovoljenja pristojnega organa samo tisti, ki ima orožni list za tako orožje.
Strelivo iz prejšnjega odstavka se lahko nabavi za orožje kalibra do vključno 8 mm, polnjeno do 400 mg klorocetofenona, ki z zmesjo zraka tvori sol-
7-ilni pHai
7.	člen
Zunaj lovišča, strelišča ali drugega kra„~, ki je določen za strelske vaje, tekmovanja v streljanju ali za preizkušanje orožja, se sme lovsko in športno orožje nositi samo spravljeno v toku in denapoln j eno.
8.	Člen
Izdelanega orožja ali orožja, prevzetega v predelavo ali popravilo, ni dovoljeno nositi iz prostorov, ki so določeni za delo, do njegove izročitve lastniku, razen, če to terja sama izdelava, predelava ali popravilo orožja oziroma preizkušanje njegove uporabnosti in zanesljivosti.
v Orožje iz prejšnjega odstavka je treba zavarovati in čuvati pred tatvino, dostopom nepoklicaniH oseb in pred vsako drugo nevarnostjo oziroma zlorabo.
Če je treba po izdelavi,, predelavi ali popravilu preizkusiti zanesljivost orožja, se to opravi na kraju, ki ga določi pristojni organ. S preizkušanjem orožja se ne sme ogrožati lastne varnosti ali varnosti življenja druge osebe, varnosti prometa ali varnosti družbenega oziroma zasebnega premoženja.
9.	člen
Orožni list se izda na obrazcu velikosti 75 X 105
milimetrov, v prozornem zaščitnem ovoju (obr. št. 1).
10.	člen
Dovoljenje za posest orožja se izda občanom na obrazcih št. 2, 3 in 4.
Dovoljenje za pošest orožja se izda na obrazcu enake velikosti kot orožni list, v prozornem zaščitnem ovoju.
11.	člen
Pooblastilo za nošenje orožja izdajajo organi in organizacije iz 22. in 25. člena zakona na obrazcu v velikosti 75 X 105 mm (obr. št. 5). 12 13
12.	člen
Potrdilo za nošenje orožja izdajajo organizacije iz 26. in 28. člena zakona na obrazcu v velikosti 75 X 105 mm (obr. št. 6).
13.	člen
Pristojni organ vodi naslednje 'evidence:
—	evidenco o izdanih dovoljenjih za nabavo orožja po obrazcu št. 7;
—	evidenco o izdanih dovoljenjih za nabavo streliva po obrazcu št. 8;
■— register izdanih orožnih listov in dovoljenj za posest orožja po obrazcu št. 9;
—	evidenco o odvzetem, zaseženem, najdenem in odkritem orožju po obrazcu št. 10;
—	evidenco izdanih potrdil za priglašeno staro orožje po obr. št. 11;
—	evidenco potrjenih pooblastil za nošenje orožja po obr. št. 12;
—	indeks lastnikov orožja po obrazcu št. 13
14.	člen
Organizacije združenega dela iz 2. člena tega pra-viitiika morajo o prometu orožja in streliva voditi naslednje evidence:
—	evidenco o nabavljenem orožju (obrazec št. 14);
—	evidenco o nabavljenem strelivu (obrazec št.
15);
—	evidenco o prodanem orožju (obrazec št. 16);
—	evidenco o prodanem strelivu (obrazec št. 17).
15.	člen
Vpisi v evidencah se opravljajo s črnilom. Napačen vpis se popravi na ta način, da se napačno vpisana beseda prečrta tako, da ostane čitljiva, nova pa se vpiše nad prečrtano. Novi vpis se overi s podpisom.
16.	člen
Evidence iz tega pravilnika, razen registra o izdanih orožnih listih in dovoljenj za posest orožja ter indeksa lastnikov orožja se vodijo za vsako koledarsko leto posebej.
17.	člen
Evidence o nabavljenem in prodanem orožju in strelivu ter dokumentacijo o prodanem orožju in strelivu je treba hraniti najmanj tri leta po zadnjem vpisu orožja oziroma streliva. Po preteku koledarskega leta zaključi odgovorna oseba evidenco ter jo overi s pečatom pristojnega organa oziroma organizacije združenega dela in s svojim podpisom
18.	Sen
Organizacija združenega dela in obrtne delavnice, ki so registrirane za izdelavo, predelavo in popravilo orožja, morajo voditi evidence o izdelanem orožju po obrazcu št. 18 in evidence o predelanem in popravljenem orožju po obrazcu št. 19.
Določbe 15. člena tega pravilnika veljajo tudi za evidence o izdelanem, predelanem in popravljenem orožju. Te evidence je treba hraniti najmanj tri leta od dneva, ko se v evidenci opravi zadnji vpis.
Po preteku koledarskega leta zaključi odgovorna oseba evidenco tako, kot določa 16. Sen tega pravilnika.
19.	člen
Organizacije združenega dela iz 2. člena in organizacije oziroma obrtne delavnice iz 18. Sena tega pravilnika so dolžne enkrat v mesecu sporočiti Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve podatke za pretekli mesec iz evidenc o prodanem oziroma izdelanem orožju.
20.	Sen
Lovske in strelske organizacije ter organizacije zveze rezervnih vojaških starešin morajo voditi razvid nabavljenega orožja po obrazcu št. 20 m razvid nabavljenega in porabljenega streliva po obrazcu št. 21, državni organi, organizacije združenega dela in druge organizacije iz 29. člena zakona pa razvid o orožju in strelivu, ki se dajejo v uporabo njihovim delavcem ali članom, po obrazcu št. 22.
21.	Sen
Muzejske, kulturne in umetniške organizacije, ki imajo orožje, morajo voditi evidenco tega orožja po obrazcu št. 23.
/
22.	člen
Pristojni organi so dolžni obveščati Republiški sekretariat za notranje zadeve o vsakem vpisu, izbrisu ali o zabeležbi kakršnekoli spremembe o lastniku orožja ali orožja iz registra iz 3, alinee 13. člena tega pravilnika na EOP obrazcih.
Postaje mejne milice morajo sporočiti Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve podatke o občanih in o orožju, ki ga ti prinašajo čez državno mejo v Socialistično' federativno republiko Jugoslavijo.
23.	člen
Evidence iz 13., 14., 18. in 21. člena tega pravilnika se vodijo v obliki knjig, ki morajo biti trdno vezane ih morajo imeti oštevilčene strani ter biti overjene od pristojnega organa pred njihovo uporabo.
24.	člen
Republiški sekretariat ,za notranje zadeve nabavlja vse vrste obrazcev za nošenje in posest orožja ter obrazce evidenc iz tega pravilnika in jih razdeljuje pristojnim organom.
Republiški sekretar za notranje zadeve določa ceno, ki jo občani* plačujejo za obrazce.
25.	člen
Državni organi, organizacije združenega dela in druge organizacije iz 3. člena tega pravilnika morajo v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika urediti hrambo orožja in streliva.
26.	člen
Državni organi, organizacije združenega dela in druge organizacije ter obrtne delavnice, strelske organizacije, organizacije zveze rezervnih vojaških starešin in lovske organizacije ter muzejske, kulturne in umetniške organizacije, ki imajo orožje, morajo v enem letu od uveljavitve tega pravilnika voditi evidence po obrazcih, ki so predpisani s tem pravilnikom.
27.	člen
Obrazci št. 1 do 23 so objavljeni skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del.
28.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik za izvajanje zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 10/74).	e
29.	Člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. Ol/l-S-OlO/1-82
Ljubljana, dne 16. marca 1982.
Republiški sekretar za notranje zadeve
Tomaž Ertl 1. r.
Obr. št. 1
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA Občina .................;..........
Hrbtna stran Vrsta ......
OROŽNI LIST
EMSO ______________________
Ime _______________________
FTiimek ...................
Datum in kraj rojstva .....
Naslov stalnega prebivališča
Znamka Tov. št.
__ kal. ...
reg. št. -
M. P.
Podpis pooblaščene osebe
Vrsta _
Znamka Tov. št.
kal
M. P.
reg. št
Podpis pooblaščene osebe
Podatki o orožju
Vrsta 	 Znamka		 kal
Tov. št. ..	
Vrsta 		M" P"	Podpis pooblaščene osebe
Znamka		 Trni, 			
Tov. št. ..	
Menjalna cev
Kaliber ........_.... tov. št.................
M" P"	Podpis pooblaščene osebe
Menjalna cev
Kaliber ........ tov. št.....................
M. p.	.......................
Podpis pooblaščene osebe
Obr. št. 2
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA' SLOVENIJA Občina .............................
DOVOLJENJE za posest orožja
EMSO................................
Ime ............................—___
Priimek ............................
Datum in kraj rojstva ______________
Naslov stalnega prebivališča
Hrbtna stran
Vrsta ______________________________________
Znamka ........................ kal. _______
Tov. št........—------------- reg. št.......
M. P.	-...-.................
Podpis pooblaščene osebe
Menjalna cev
Kaliber ......... tov. št...................
m. p.	......................
Podpis pooblaščene osebe
Podatki o orožja
Vrsta ................................
Znamka _____________________ kal. ____
Tov. št................... reg. št......
M.
Vrsta .....
Znamka ....
Tov. št....
M.
Podpis pooblaščene osebe
.. kal.....
reg. št....
Podpis pooblaščene osebe
To orožje se ne sme nositi in uporabljati. Prepovedano je zanj nabavljati, pripravljati ali imeti pripravljeno strelivo.
(Velikost 75 X 105 mm)	'’-rw^-«prTr«^r ■
Obr. št. 3
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA
Občina .............................
DOVOLJENJE za posest trofejnega orožja
emso .............................
Ime ____________________________.....
Priimek ..........................
Datum in kraj rojstva ............
Naslov stalnega prebivališča'
Hrbtna stran
Vrsta ............................
Znamka ...................... kal.
Tov. št-------------------- reg. št.
m. p.
Vrsta •.
Znamka Tov. št. ..
M. P,
Podpis pooblaščene osebe
--------- reg. št._________
Podpis pooblaščene ošeBe
Podatki o orožju
Znamka .................... kal.
Tov. št.............:.... reg. št.
Podpis pooblaščene osebe
Vrsta ..............!.................,__
Znamka ...................... kal. ______
Tov. št.................... reg. št.—____
M. P.
To orožje se ne sme nositi in uporabljati. Prepovedano je zanj nabavljati, pripravljati ali imeti pripravljeno strelivo.
Obr. št.r 4
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA	Hrbtna stran	
Občina 							Vrsta 				
DOVOLJENJE za posest spominskega orožja	Znamka 					kal
	Tov. št					 reg. št		
EMŠO 			
fme	M. P.	Podpis pooblaščene osebe
Priimek 		Vrsta	
		
Datum in kraj rojstva 					Znamka 		• kal
	Tov. št			.......	
		
X Naslov stalnega prebivališča 				
	M. P.	Podpis pooblaščene osebe
Podatki o orožju		
Vrsta 	 			
Znamka 	 kal		 Tov. št	 reg. št		To orožje se ne sme	nositi in uporabljati.
Podpis pooblaščene osebe	Prepovedano je zanj ali imeti pripravljeno	nabavljati, pripravljati strelivo.
Vrsta 					
Znamka 		 		 kal		 Tov. št		 reg. št.			
Podpis pooblaščene osebe	(Velikost 75 X 105 mm)	
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA Organ
Organizacija ..........................
Številka:
Datum:
POOBLASTILO za nošenje orožja
EMŠO ______________________
Ime _______________________
Priimek ...................
Datum in kraj rojstva .....
Naslov stalnega prebivališča
Podatki o orožju
Vrsta ..................................
Znamka ..................... kal________
Tov. št------------------- reg. št......
Obr. št. 5
Hrbtne stran	|
Kdaj in kje sme oseba s pooblastilom nositi orožje ______________________________________,
Podpis pooblaščene osebe
Skupščina občine ____________________________
(pristojni organ)
Ev. št.....
Datum _____
To pooblastilo potrjujemo po zakonu o orožju.
Podpis pooblaščene oseHe
Obr. št. 6
Organizacija
POTRDILO ' za nošenje orožja
EMSO ..................-— ........
Ime ------------------------------
Priimek ..........................
Datum in kraj rojstva ............
Naslov stalnega prebivališča in občina
Podatki o orožju
Vrsta ________:....................
Znamka _____________________- kal. ...
Tov. št____________________________
Vrsta _____1-----------------------
Znamka _____________________kal. -.
Tov. št............................
Hrbtna stran
Vrsta _____________________________________
Znamka ________________________ kal.____
Tov. št.............______________________
Namen izdaje potrdila __________________
Potrdilo se izdaja za nošenje orožja na relaciji od ...................................................
do .............................___________________________
Potrdilo velja do .....:.............-...........
m. p.
(izdano dne)	Podpis pooblaščene osebe
(Velikost 75 X 105 mm)
KNJIGA O IZDANIH DOVOLJENJIH ZA NABAVO OROŽJA
Zap. št.	Priimek in ime (naziv pravne osebe)	Dan, mesec, leto in kraj rojstva	Prebivališče (kraj, ulica in h. št.) ali sedež pravne osebe	St. in datum izdan, dovoljenja	Vrsta orožja	Datum nabave	Opombe
1	2	3	4	«	5	6	7	8
							-
KNJIGA O IZDANIH DOVOLJENJIH ZA NABAVO STRELIVA
Zap. št	Priimek in ime (naziv pravne osebe)	Prebivališče (kraj, ulica in h. št.) ali sedež pravne osebe	Reg. št. orožja	Številka in datum izd. dovoljenja	Odobrena kol. strel, za		Opombe
					vojaške puške	samokrese in revolverje	
1	2	3	4	5	6	7	8
							
REGISTER IZDANIH OROŽNIH LISTOV IN DOVOLJENJ ZA POSEST OROŽJA
Reg. št	Priimek, ime in EMSO (naziv pravne osebe)	Dan, mesec, leto in kraj rojstva	Prebivališče (kraj, ulica in h. št.) ali naslov pravne osebe	Sprememba stalnega prebivališča (sedeža)
1	2	3	4	5
				
	EMSO			
		Orožje			Številka spisa	Datum in vrsta odločbe		
vrsta	znamka	. kaliber	tovarniška številka	kaliber in št menjalnih cevi			Datum odjave	Opombe
6	7X	8	9	10	11	12	13	14
		|						
KNJIGA O ODVZETEM, ZASEŽENEM, NAJDENEM IN ODKRITEM OROŽJU }	Obr. št. 10
Stran
Zap. št.	Podatki o osebi, ki ji je bilo orožje odvzeto oz. zaseženo ali je orožje našla	Vrsta odvzetega, najdenega ali odkritega orožja — znamka, kaliber in tovarniška številka	Organ, ki je izdal odločbo oz. sodbo o odvzemu orožja — št. in'datum odločbe	St. spisa in datum sprejema orožja
1	2	3	4	5
				
Kraj zasega — odvzema — najdbe — odkritja orožja	Ali je orožje bilo prijavljeno	Orožje je —ni bilo , prodano	Kaj je bilo z orožjem ukrenjeno	Opombe
6	7	8	9	. id
■ '				
KNJIGA IZDANIH POTRDIL ZA PRIGLAŠENO STARO OROŽJE
	Priimek in ime		Staro orožje					
Zap. št.	imetnika starega orožja in datum rojstva (naziv pravne osebe)	Stalno prebivališče (sedež pravne osebe)	vrsta	CTJ £ c N	kaliber	tovar- niška števn..a	Način pridobitve starega orožja	Opombe
1	2	3	*	4	5	6	7	3	9
								
KNJIGA POTRJENIH POOBLASTIL ZA NOŠENJE OROŽJA
Zap. šV	Naziv in sedež pravne osebe, ki je svojemu delavcu ali članu dala popbl. za nošenje orožja	Orožje				Priimek, ime in 1 Evidenčna ! Datum			Opombe
		“ ! vrsta L !	! znamka |	kal.	tov. št.	datum rojstva osebe, ki ji je bilo poobl,- izdano	številka in datum potrditve pooblast.	preklica ali odvz. pooblastila	
1	a		4	5	•	7	8	9	10
-									
INDEKS LASTNIKOV OROŽJA
Zap. št.	Priimek in ime lastnika (souporabnika) orožja in datum rojstva (naziv pravne osebe)	Stalno prebivališče (sedež pravne osebe)	Registrska številka orožj a	Opombe
1	2	3	4	5
				
Obr. št. 14
KNJIGA O NABAVLJENEM OROŽJU
Zap. št.	Datum prejema in štev. dobavnice	Od koga je bilo orožje nabavljeno	Podatki o orožju				Opombe
			vrsta	kosov	kaliber j tov. št.		
1	2	3	4	5	6 1 1		8
							i
Obr- št 15
KNJIGA O NABAVLJENEM STRELIVU	...
Zap. št.	Datum prejema in štev. dobavnice	Od koga je bilo strelivo nabavlj eno	Podatki o strelivu			Opombe
			| štev. ali vrsta | količina		kaliber	
1	2	3	4	5	6	7
		•				
Obr. št. 16
KNJIGA O PRODANEM OROŽJU	’ I	qtT.Qrl
		• Priimek in ime kupca (naziv pravne osebe)			Podatki	o orožju		Štev. in datum
Zap. št.	Datum prodaje . orožja		Stalno prebivališče (sedež) in naslov	vrsta	znamka	kaliber	tovar- niška številka	dovoljenja za nabavo orožja in ime organa, ki ga je izdal
1	2	3	4	5	6	7	8	9
								
? /
Obr. št M
KNJIGA O PRODANEM STRELIVU	c. n
				Podatki o strelivu			Reg. št. orož-	
Zap. št.	Datum prodaje streliva	Priimek in ime kupca (naziv pravne osebe)	Stalno prebivališče (sedež) in naslov	vrsta	kaliber	število ali količina	nega lista ali dovoljenja in ime organa, ki ga je izdal	Opombe
1	2	3	4 >	5	6	7	8	9
		• T						•
\
KNJIGA O IZDELANEM OROŽJU
Obr. št. 18 Stran ......
Datum		Podatki o orožju				Datum prodaje orož. oz dela orož.	Priimek, ime in stal, prebivališče (sedež) kupca	Štev. in datum dovoljenja za nabavo1 orožja oz. dela orožja in organ, ki ga je izdal	Opombe
Zap. št. i	izdelave orožja ■ oz. dela orožja	vrsta	znamka	kaliber	št. orož. oz. dela orožja				
	2	3	4	5	6	7	8	9	10
									
«
Obr. št. 19
KNJIGA O PREDELANEM IN O POPRAVLJENEM OROŽJU
Zap. št.	Datum prej c-jema orožja oz. dela orožja v popr. — pred.	Primek, ime, stalno prebivališče in naslov (sedež)	Reg. št. orožnega lista oz. dovoljenja in ime organa, ki ga je izdal	Vrsta, znamka, kaliber in št. orožja	t V čem je po-	Datum pravilo — pre- , prevzema delava orožja orožja oz. oz. dela orožja dela orož.		Opombe
1	2	1	4		5	6	7	8
							
('■ '
RAZVID NABAVLJENEGA OROŽJA (LOVSKE IN STRELSKE ORGANIZACIJE TER ORGANIZACIJE ZRVS)
Obr. št. 20 Stran ...
-	Datum nabave orožja		Podatki o orožju			Številka in datum dovoljenja za posest orožja	Podpis poobl. osebe	
Zap. št.		vrsta	znamka	kaliber	tovar- niška številka			Opombe
1	2	3	4	5	6	7	8	9
		v						
RAZVID NABAVLJENEGA IN PORABLJENEGA STRELIVA (LOVSKE IN STRELSKE ORGANIZACIJE TER ORGANIZACIJE ZRVS)	obr si
Stran
Zap. št.	Datum nabave streliva	Pod vrsta	atki o stre kaliber	jlivu štev. oz. količina	Datum in količina porabljenega streliva	Podpis pooblaščene osebe	Opombe
i	2	3	4	5	6	7	8
							
Obr. št. 22
RAZVID OROŽJA IN STRELIVA, KI SE DAJE V UPORABO PO 29. ČLENU ZAKONA
Zap. št.	Podatki o orožju in strelivu		Številka pooblastila	Komu se daje orožje v uporabo	Datum izdaje	Podpis prejemnika	Datum vrnitve	Podpis osebe, ki vodi razvid	Opombe
	tovarniška št.	štev. streliva							
1		3	4	5	^ 6	7	v 8	9	10
									
EVIDENCA OROŽJA V MUZEJIH, KULTURNIH IN UMETNIŠKIH ORGANIZACIJAH
Obr. št. 23 Stran ......
Zap. št	Podatki o orožju				Datum pridobitve orožja	Način pridobitve orožja	Od koga je bilo orožje pridobljeno	Opombe
	vrsta	znamka	kaliber	tov. št.				
1	2	3	4	5	6	7	8	9
								
/
GSI.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št.
, 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82 in 9/82)
V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
1.	1. Pri zaporedni številki 2 občina Brežice se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,50 0/o;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo
1,30.;
—	v stolpcu 17 stopnja 11,54 nadomesti s stopnjo 12,04;
—	v stolpcu 18 stopnja 26,31 nadomesti s stopnjo 27,00;
2.	Pri zaporedni številki 3 občina Celje se:
—	v stolpcu 7. stopnja 1,57 nadomesti s stopnjo
1,72;	f
—	v stolpcu 8 stopnja 1,72 nadomesti s stopnjo
I,	57;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,15 nadomesti s stopnjo 12,30;
3.	Pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,40 “/o;
—	v stolpcu 17 stopnja 11,27 nadomesti s stopnjo
II,	67;
—	v stolpcu 18 stopnja 26,57 nadomesti s stopnjo 26,97;
4.	Pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,45;
—	v stolpcu 17 stopnja 11,79 nadomesti s stopnjo
12,24;	1
—	v stolpcu 18 stopnja 26,90 nadomesti s stopnjo 27,35;
5.	Pri zaporedni številki 19 občina Krško se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0.50%;
—	v stolpcu 17 stopnja 11,90 nadomesti s stopnjo
—	v stolpcu 18 stopnja 28,08 nadomesti s stopnjo 28,58;
6.	Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,50®/«;
—	v stolpcu 17 stopnja 11,33 nadomesti s stopnjo 11,83;
—	v stolpcu 18 stopnja 26,41 nadomesti s stopnjo 26,81;
7.	Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,40 %>;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,32 nadomesti s stopnjo 12,72;
—	v stolpcu 18 stopnja 27,29 nadomesti s stopnjo
27,69;	«
8.	Pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,50 %>;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,75 nadomesti s stopnjo 13,25;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,01 nadomesti s stopnjo 28,51;
9.	Pri zaporedni številki 43 občina Ravne na Koroškem se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,50%;
—	v stolpcu 17 stopnja 10,49 nadomesti s stopnjo 10,99;
—	v stolpcu 18 stopnja 25,81 nadomesti s stopnjo
26,31;
10.	Pri zaporedni številki. 45 občina Sevnica se:
—	uvede se posebni občinski davek iz ošabnega dohodka v višini 0,30%;
—	v stolpcu 17 stopnja 13,24 nadomesti s stopnjo 13,54;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,23 nadomesti s stopnjo
28,53;	#
11.	Pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gra--dec se:
—	uvede se posebni občinski davek iz osebnega hodka v višini 0,50®/»;
—	v stolpcu 17 stopnja 11,58 nadomesti s stopnjo 12,09;
—	v stolpcu 18 stopnja 26,58 nadomesti s stopnjo 27,08;
12.	Pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka se:
—	uvede se posebni občinski davek iz osebnega hodka v višini 0,40%;
—	v stolpcu 7 stopnja 2,27 nadomestiti s stopnjo i*46;
12,40;
—	v stolpcu 8 stopnja 1,81 nadomesti s stopnjo
1,12;
—	v stolpcu 9 stopnja 6,66 nadomesti s stopnjo 6,64;
—	v stolpcu 11 stopnja 0.37 nadomesti s stopnjo 0,49;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,48 nadomesti s stopnjo 0,69;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo 0,87;
—	v stolpcu 17 stopnja 13,04 nadomesti s stopnjo 13,06;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,23 nadomesti s stopnjo 27,56;
13.	Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin se:
—	uvede se posebni občinski davek iz osebnega hodka v višini 0,50 %>;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,65 nadomesti s stopnjo 13,15;
—	v stolpcu 18 stopnja 26,85 nadomesti s stopnjo
27,35;	j
14.	Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje se:
•— uvede se posebni občinski davek iz osebnega hodka v višini 0.50 %>;
—	v stolpcu 17 stopnja 13,20 nadomesti s stopnjo
13,70;	'	•	•
—	v stolpcu 18 stopnja 28,29 nadomesti s stopnjo 28,79;
II. V tabeli točke 2 pod Aa) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 2 občina Brežice v stolpcu 3 stopnja 10,68 nadomesti s stopnjo 13,19;
2.	Pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka
—	v stolpcu 3 stopnja 8,61 nadomesti s stopnjo 9,42; '
—	v stolpcu 4 stopnja 0,19 nadomesti s stopnjo
0,18.
Št. 420-34/81
Ljubljana, dne 2. aprila 1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Zdenko Mali 1. r.
685.
Na podlagi - 50. točke odredbe o računih za vpla-Sevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ,’ št. 70/80 in 70/81) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje izbirnih stopnj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odbredbi o predhodnik računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82 in 9/82) se v tabelah točke 2:
—	pri zaporedni številki 2 občina Brežice stopnja 11,54 nadomesti s stopnjo 12,04;
—	pri zaporedni številki 3 občina Celje stopnja 12,15 nadomesti s stopnjo 12,30;
—	pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje stopnja 11,27 nadomesti s stopnjo 11,67;
—	pri zaporedni številki 21 občina Ilirska Bistri- * ca stopnja 11,79 nadomesti s stopnjo 12,24;
—	pri zaporedni številki 19 občina Krško stopnja 11,90 nadomesti s stopnjo 12,40;
—	pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota stopnja 11,33 nadomesti s stopnjo 11,83;
—	pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica stopnja 12,32 nadomesti s stopnjo 12,72;
—	pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto stopnja 12,75 nadomesti s stopnjo 13,25;
—	pri zaporedni številki 43 občina Ravne na Koroškem stopnja 10,49 nadomesti s stopnjo 10,99;
—	pri zaporedni številki 45 občina Sevnica stopnja 13,24 nadomesti s stopnjo 13,54;
—	pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka stopnja 13,04 nadomesti s stopnjo 13.06;
—	pri zaporedni številki 53 občina Tolmin stopnja 12,65 nadomesti s stopnjo 13,15;
—	pri zaporedni številki 55 občina Trebnje stopnja 13,20 nadomesti s stopnjo 13,70.
Št. 420-34/81
. Ljubljana, dne 2. aprila 1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Zdenko Mali 1. r.
686.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
PREGLED ,
stopenj občinskega davka, ki se obračunava in plačuje v odstotku od vsakega posameznega dbhodka (davek po odbitku)
I. Stopnje davka iz obrtnih dejavnosti so:
si
d,
N
Občina
m «
AS '“■g
fl:
S-aaal
spi.;
«
s aIva Si gS ® c goS"«
gllllh
<3« ž >
f%K
nHcM
.s-o in"
»■gageog
8g>| M2
rjjh:
p””š>i
iflliff
5
I
1
o
o
X3
O
a.
a
0
1 ■a O
ibu
MSlall
f°.||l|l
??isa s
a^ilase
E lipi di^I
O
"S
-o
1
>
■S
■S
og|f^a
lašsaas
af^laf
‘s, ZŠuvč1.
■o % „
as-|g
o
fsE
, ilfaip
s |”S.|f!°5
°|5 E ali5El
rC a ^ ^ 'C ^ Q>N qO COnOD-O
1 2	3	4	5	6	7	8	9
1. Ajdovščina	10	20	20	20	• 30		(	40
x 2. Brežice	16	20	20	20	30	—	40
3. Celje	10	20	20	20	.30	—	40
4. Cerknica	10	20	—	20	30	—	40
5. Črnomelj	10	20	—	20	30	— •	40
x 6. Domžale	10	20	—	20	30	—	40
7. Dravograd	10	20	20	20	30	—	40
8. Gornja Radgona	10»	20	—	20	30	—	40
9. Grosuplje	10	20	—	20	30	20	40
10. Hrastnik	10	20	—	20	, 30	—	40
11. Idrija	10	20	20	20	30	20	40
12. Ilirska Bistrica	10	20	20	20	30	—	40
x 13. Izola	10	’ 10	—	30	30	—	40
14. Jesenice	10	20	—	20	30	—	40
x 15. Kamnik	10	20	—	20	30	—	40 ,
16. Kočevje	10"	20	—	20	30	—	40
17. Koper	10	20	—	20	30	—	40
18. Kranj	10	20	—	20	30	—	40
x 19. Krško	10	20	—	20	30	20	40
x 20. Laško	10	20	20	20	30	—	40
x 21. Lenart	10»	20	20	20	30	—	40
x 22. Lendava	10	20	—	20	30	30	40
x 23. Litija	10	20	20	20	30	20	40
24. Ljubljana Bežigrad	10	20.	—	20	30	10	40
25. Ljubljana Center	10	203	—	20	30	10	40
26. Ljubljana Moste-Polje	10	20	—	20	30	M	40
27. Ljubljana Siska	10	20	—	M	30	10	40
28. Ljubljana Vič-Rudnik	10	20	—	20	30	10	40
x 29. Ljutomer.	10»	20	20	20	30	—■'	40
30. Logatec	10	20	10	20	•	30	M	40
31. Maribor	10	20	—	20	30		 .	40
32. Metlika	10	10	—	—	30	m	40
33. Mozirje	10	20	20	20	30	—	40
x 34. Murska Sobota	10»	20	—	20	30	—	40
35. Nova Gorica	10	20	20	20	30		.	40
36. Novo mesto	16	20	—	20	30	—	46
x 37. Ormož	10	20	20	20	30»	—	40
38. Piran	10	20	—	20	30	,		40
39. Postojna	10	20	—	20	30	—	40
x 40. Ptuj	10	201	—	30	30	—	40
41. Radlje ob Dravi	107	20	106	30	30	10	40
42. Radovljica	10	20	—	20	30	— ■	40
43. Ravne na Koroškem	10	20	20	20	30	—	40
44. Ribnica	102	20	—	20	30	M>	40
x 45. Sevnica	10	20	20	20	30-	—	40
46. Sežana	10 .	20	20	20	30	—	40
47. Slovenj Gradec	10	20	20	20	30	—	40
1 2	3	4	5	6	7	8	9
x 48. Slovenska Bistrica	10	20	—	20	30			40
49. Slovenske Konjice	10	20	—	20	30	—	40
50. Šentjur	10	20	—	20	30	—	40
51. Škofja Loka	101	20	—	20	30	—	40
52. Šmarje	10	20	20	20	30	—	40
53. Tolmin	10	20	20	20	30	—	40
54. Trbovlje	10	20	—	20	30	—	40
55. Trebnje	101	20	20	20	30	—	40
56. Tržič	10	205	—	20	30	—	40
57. Titovo Velenje	10	20	—	20	30	10	40
58. Vrhnika	10	20	—	20	30	20	40
59. Zagorje	10	20	—	20	30	—	40
60. Žalec	10	20	20	20	30	—	40
x — ni uvedena nižja — 10% stopnja davka od dohodkov, ki jih dosegajo 100 °/o invalidi — paraplegiki
1	in od doh. doseženih s prevozi mleka do zbiralnih mest. od opravljanja storitev KS, od prevoza otrok za potrebe šol, kult. in telesnokult. organ, in od dohodkov športnih vaditeljev amaterjev
2	in od dohodkov kinobiljeterjev in kinooperaterjev
3	in od prepisovanja not
Oprostitve davka iz obrtnih dejavnosti po odbitku:
4	in od doh, doseženih z opravljanjem postranskih kmet. dejavnosti ter storitev s kmetijsko mehanizacijo
5	in od dohodkov na podlagi pogodbe o debi OZD
6	in od dohodkov lesene embalaže, pakiranja izd. dom. obrti in izdelovanja Čipk
7	in od dohodkov doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od opravljanja kmetijskih del ter od dohodkov lesene embalaže
ZšatP'	Občina	odpadni	prevoz	mleka	pluženje	snega	Obiranje hmelja in sadja	storitve KS in drugim druž. org.	Domača obrt — ročno delo
	material	kmetje	ostali	kmetje	ostali			
1 2	3	4	5	6	7	8	9	10
1. Ajdovščina	da	da	da	—	—	—	da	da
2. Brežice	da	da	da	da	da	da	da6	da
3. Celje	da	—	—	da	da	'da	da«,2	da
4. Cerknica	da	da2	da	da3	da	—	—	da
5. Črnomelj	da	da	da	da3	da3	—	da	da
6. Domžale	da	da-	da ,	da	da	—	—	da
7. Dravograd	da	da	da	da	da	da	—	da
8. Gornja Radgona	da	da	da	—	—	—	da5	da
9. Grosuplje	da	da	—.	da	—	—	—	da
10. Hrastnik	da	da	da	da	da	—	da3	da
11. Idrija	da	da	da	da3	da	—	da®	da
12. Ilirska Bistrica	da	da	—	—	—	. —	da	da
13. Izola	da	—	—	—	—	—	da8	
14. Jesenice	da	da	da	da	da	—	da8. 7	da
15. Kamnik	da	da	da	da	da	—	da8	da
16. Kočevje	da	da	—	da	—	—	—	da
17. Koper	da	—	—	—	—	—	da	da
18. Kranj	da	da	—	da	—	—	da8,7. <	da
19. Krško	da	da	da «	—	—	da	—	da.
20. Laško	da	da	da	—	—	—	da8. 8	—
21. Lenart	da	. da	da	da	da	—	daio	da
22. Lendava	da	da	da	—	—	—	—	da
23. Litija	da	da	—	da	—	—	da	da
24. Ljubljana Bežigrad	da	da	—	da	—	—	—	da
25. Ljubljana Center	da	da	—	da	' —	—	—	da
26. Ljubljana Moste-Polje	da	da	—	da	—	—	—	da
27. Ljubljana Siska	da	da	—	da	—	—	—	da
28. Ljubljana Vič-Rudnik	da	da	—	da	—	—	—	da
29. Ljutomer	da	—	—	—	—	—	—	da
30. Logatec	da	da	—	da	—	—	—	da
31. Maribor	da	—	—	—	—	—	—	da
32. Metlika	da	da	—	—	—	—	da	da
33. Mozirje	da	da	da	da	da	da	dal	da
\ •
1 2
3	4
34.	Murska Sobota
35.	Nova tibrica
36.	Novo mesto
37.	Ormož
38.	Piran
39.	Postojna
40.	Ptuj
41.	Radlje ob Dravi
42.	Radovljica
43.	Ravne na Koroškem
44.	Ribnica
45.	Sevnica
46.	Sežana
47.	Slovenj Gradec
48.	Slovenska Bistrica
49.	Slovenske Konjice
50.	Šentjur
51.	Škofja Loka
52.	Šmarje
53.	Tolmin
54.	Trbovlje
55.	.Trebnje
56.	Tržič
57.	Titovo Velenje
58.	Vrhnika
59.	Zagorje
60.	Žalec
da	da
da	da
da	da
da	—
da	—
da	—
da	da
da	da
da	da
da	da
da	da
da	da
da	da
da	da
da	—
da	da
da	da
da	—
da	da
dal	da
da	da
da	—
da	—
da	da
da	da
da	da
da	. —
1	v okviru posameznih gospodinjstev, šol in drugih VZU, RK in KS ter delovnih organizacij
2	in prevoz kruha in nakladanja piščancev
3	ter odvoz smeti in fekalij
4	in sadja, od prevoza otrok v šolo
5	in invalidi iznad 60 % telesno okvaro
6	vodniki in trenerji v društvih, klubih, STO ter kulturnih društvih
Če za posamezno vi^sto dohodkov občina ni predpisala stgpnje, tega ni razumeti tako, da še v tej občini tak dohodek 'ne obdavčuje (razen če je take vrste dohodek izrecno oproščen davka, kar je razvidno iz razpredelnice o oprostitvah), temveč je tak dohodek treba obdavčiti s stopnjo, ki najbolj odgovarja temu dohodku. Na primer: v občinah, ki niso predpisale posebne stopnje za domačo obrt, se dohodek od domače obrti obdavči po stopnji iz kolone 9 kot dohodek od opravljanja storitev organizacijam združenega dela oziroma kot dohodek po pogodbi o delu, razen, če te vrste dohodek ni izrecno oproščen davka. V občinah, ki niso predpisale stopnje za dohodek od tovorjenja z delovno živino in če te vrste dohodka niso oprostile davka, se tak dohodek obdavči s stopnjo za dohodek od postranske kmetijske dejavnosti, če gre za kmeta, sicer pa po stopnji iz kolone 9. Isto velja za prevoz mleka in pluženje snega. Za poklicno zbiranje odpadnega materiala je le par občin predpisalo posebno stopnjo. Večina občin* je zbiranje odpadnega materiala oprostilo plačila davka. V občinah, ki so oprostile plačila davka na dohodke od zbiranja odpadnega materiala, pa niso predpisale posebne stopnje za poklicno zbiranje odpadnega materiala, se te vrste dohodki ne obdavčujejo, če gre za obdavčitev po odbitku, v občinah, ki so pa predpisale stopnjo za poklicno zbiranje odpadnega materiala, se obdavču-
5	6	7	8	9	10
da	—			da	da
da	da	da	—	da8	da
—	—	—	da	da	da
—	—	—		da8	da
—	—	—	—	da8	da
da	—	—	•da	—	da
da	—	—	da	da8	da
—	da	—	— •	da8. 7	da
da	da	da	da	da8	da
da	da	da	—	da	da
da	da3	da3	da	da	—
da	da	da	—	das.s	da
da	da	da	da	da8	da
—	—	—	—	da18	da
■ da	da	da	da	da8	da
—	—	—	da	da8	‘da
—	da	—		 '	da8. 7	da
da	da	da	—	das.s, 5	da
—	da	—	—	da8	da
da	da	da	—	—	da
—	—	—	—	da8	da
—	da	t 		—	da8. 7	da
da	—	—	da	da8	da
da	da	da	—	—	da
—	da	—	—	—	da
—	da	da	da	da8	da
7	od tovorjenja blaga za planinske postojanke
8	od popisa prebivalstva, stanovanjskih hiš stanovanj in poslovnih prostorov
9	od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne skupnosti
10	od dohodkov doseženih s kmetijsko mehanizacijo ob setvi in spravilu pridelkov
je samo poklicno zbiranje, priložnostno zbiranje (nepoklicno) se pa ne obdavčuje, če je občina sicer oprostila plačila davka na dohodke od zbiranja odpadnega materiala.
II. Stopnje davkov iz intelektualnih storitev so:
Zap. št.	Občina	Stopnja
1	2	3
1.	Ajdovščina
2.	Brežice
3.	Celje
4.	Cerknica
5.	Črnomelj
6.	Domžale
7.	Dravograd
8.	Gornja Radgona
9.	Grosuplje
10.	Hrastnik
11.	Idrija
12.	Ilirska Bistrica
13.	Izola
14.	Jesenice
15.	Kamnik
16.	Kočevje
17.	Koper
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
X	•	2	3
18. Kranj	40
19. Krško	40
20. Laško	40
21. Lenart	40
22. Lendava	40
23. Litija	40
24. Ljubljana Bežigrad	40
25. Ljubljana Center	40
'26. Ljubljana Moste-Polje	40
27. Ljubljana Šiška	40
28. Ljubljana Vič-Rudnik	40
29. Ljutomer	40
30. Logatec	40
31. Maribor	40
32. Metlika	40
33. Mozirje	40
34. Murska Sobota	40
35. Nova Gorica /	40
36. Novo mesto	40
37. Ormož	40
38. Piran	40
39. Postojna	40
40. Ptuj	40*
41. Radlje ob Dravi	40
42. Radovljica	40
43. Ravne na Koroškem	40
44. Ribnica	40
45. Sevnica	40
46. Sežana	40
47. Slovenj Gradec	40
48. Slovenska Bistrica	40“
49. Slovenske Konjice	40
50. Šentjur	40
51. Škofja Loka	40
52. Šmarje	40
53. Tolmin	40
54. Trbovlje	40
55. Trebnje	40 .
56. Tržič	40
57. Velenje	40
58. Vrhnika	40
59. Zagorje	40
60. Žalec	40
* Davek se ne plačuje od dohodkov oseb, ki priložnostno ugotavljajo vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš
** Razen za opravljanje intelek. storitev krajevnim skupnostim, društvom in klubom, po stopnji 20 */*
III. Stopnje davkov iz avtorskih pravic so:
Občina	ViSja stopnja	Osnovna stopnja	Davčne oprostitve na dohodek od patentov in teh.* izboljšav da	ne
1 2	3	4	5	6
1. Ajdovščina	40	20	da
2. Brežice	40	20	da
3. Celje	40	20	da
4. Cerknica	40	20	da
5. Črnomelj	40	20	da
6. Domžale	40	20	da
7. Dravograd	40	20	da
1	2	3	4	5	6
8. Gor. Radgona	40	20	da
9. Grosuplje	40	20	da
10. Hrastnik	40	20	da
11. Idrija	40	20	da
12. Ilirska Bistrica	40	20	da
13. Izola	40	20	da
14. Jesenice	40	20	da
15. Kamnik	40	20	da
16. Kočevje	35	20	da
17. Koper	40	20	da.
18. Kranj	40	20	da
19. Krško	40	20	da
20. Laško	40	20	da
21. Lenart	40	20	da
22. Lendava	40	20	da
23. Litija	40	20	da
24. Lj. Bežigrad	40	20	da
25. Lj. Center	40	20	da
26. Lj. Moste-Polje	40	20	da
27. Lj. Šiška	40	20	da
28. Lj. Vič-Rudnik	40	20	da
29. Ljutomer	40	20	da
30. Logatec	40	20	da
31. Maribor	40	20	da
32. Metlika	40	20	da
33. Mozirje	40	20	da
34. Murska Sobota	40	20	da
35. Nova Gorica	40	20	da
36. Novo mesto	40	20	da
37. Ormož	40	20	da
38. Piran	40	20	da
39. Postojna	40	20	da
40. Ptuj	40	20	da
41. Radlje ob Dravi	40	20	da
42. Radovljica	40	20	da
43. Ravne na Koroškem	40	20	da
44. Ribnica	40	20 .	da
45. Sevnica	40	20	da
46. Sežana	40	20	da
47. Slovenj Gradec	40	20	da
48. Slovenska Bistrica	35	20	da
49. Slovenske Konjice	35	20. ■	da
50. Šentjur	40	20	da
51. Škofja Loka	40	20	da
52. Šmarje	40	20	da
53. Tolmin	40	20	da
54. Trbovlje	40-	20	. da
55. Trebnje	40	20	da
56. Tržič	40	20-	da
57, Veienjč	40	20	da
58. Vrhnika	40	20	da
59. Zagorje	40	20	da
60. Žalec	40	20	da
Opombe:
Po višji stopnji se davek iz avtorskih pravic odmerja od naslednjih vrst dohodkov:
1)	od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dia-filmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del;
2)	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih posebnih del;
3)	od odohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah;
4)	od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prvega odstavka teh opomb ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se na take dohodke ne uporabi višja stopnja.
Davka iz avtorskih pravic po zakonu o davkih občanov ne plačujejo avtorji:
1. od nagrad, uvedenih na podlagi zakonov in odlokov družbenopolitičnih skupnosti ter sklepov družbenopolitičnih organizacij, interesnih samoupravnih skupnosti, znanstvenih zavodov in gospodarske zbornice, ki se dajejo posameznikom kot posebno družbeno priznanje;	,
2.	od nagrad za življenjsko delo, ki se daje kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom in umetnikom;
3.	od nagrad, ki jih dajejo znanstvenikom in umetnikom Organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugleuom kot mednarodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo;
4.	od osebnega dohodka od jubilejnih izdaj celotnih književnih, znanstvenih in umetniških del ter od jubilejnih predstav in koncertov, če zajema jubilej 25 ali več let dela avtorja oziroma reproduktivnega umetnika;
5.	od osebnega dohodka, ki ga imajo umetniki s prirejanjem retrospektivnih razstav umetniških del.
Pri ugotavljanju davčne osnove se priznavajo normirani stroški v višini 40 % od doseženega dohodka. Za uveljavljanje višjih stroškov mora zavezanec davčnemu organu predložiti ustrezne dokaze.
IV. Pregled objav občinskih odlokov o davkih občanov:
Zap. št.	Občina	Odlok objavljen v glasilu	Številka in leto
1	2	3	4
1. Ajdovščina	Uradno glasilo
2. Brežice	Uradni list SRS
3. Celje	Uradni list SRS
4. Cerknica	Uradni list SRS
5. Črnomelj ,	Dolenj ski list
6. Domžale	Uradni vestnik
7. Dravograd	Medobčinski uradni vestnik
8. Gornja Radgona	Uradne objave
9. Grosuplje	Uradni list SRS
10. Hrastnik	Uradni vestnik
	Zasavja
.{11. Idrija	Uradni list SRS
12. Ilir. Bistrica	Primorske novice
13. Izola	Primorske novice
'14. Jesenice	Uradni vestnik Gorenjske
15. Kamnik	Uradni list SRS
16. Kočevje	Dolenjski list
	Uradni list
17. Koper	Primorske novice
18. Kranj	Uradni vestnik Gorenjske
19. Krško	Dolenjski list
20. Laško	Uradni vestnik Uradni list SRS
21. Lenart	Uradni list SRS
22. Lendava	Uradne objave
23. Litija	Uradni list SRS
24. Lj. Bežigrad	Uradni list SRS
25. Lj. Center	Uradni list SRS
26. Lj. Moste-Polje	Uradni list SRS
27. Lj. Šiška	Uradni list SRS
4/79 — 6/81
21/76 — 8/78 — 13/78 — 29/78 — 6/80 — 11/81 — 10/82 11/78 — 1/79 — 16/79 — 1/80 — 15/81 — 11/82 12/73 — 17/74 — 5/75 — 1/76 — 24/77 — 5/78 — 11/78 •— 16/80 — 11/81
6/76 — 3/77 — 3/78 — 7/78 — 8/79 — 12/81 9/79 — 6/80 — 5/81
11/74 — 3/75 — 2/76 — 16/77 — 3/78 — 3/79 — 9/81
—	4/82
12/74 — 4/75 — 7/76 — 26/77 — 11/80 — 2/78 — 8/78
—	17/78 — 6/79 — 18/81 — 8/82
29/75 — 14/76 — 24/77 — 8/78 — 10/79 — 11/81
2/76 — 13/77 — 3/78 — 4/79 — 5/81 6/77 — 1/78 — 9/78 — 7/79 — 11/81 3/76 — 18/77 — 6/78 — 8/79 — 11/81 1-1/81 — 14/81
6/73 — 10/74 — 3/75 — 1/76 — 2/78 — 12/78 — 10/79
—	8/80 — 29/80 — 14/81 — 2/82
7/77 — 24/77 — 7/78 — 11/78 — 8/79 — 38/79 — 11/81 3/76 — 6/77 — 3/78 — 9/78 10/79 — 11/81 — 9/82
9/74 — 2/75 — 2/76 — 2/77 — 18/77 — 7/78 — 8/79 10/81 \
6/73 — 23/73 — 8/74 — 5/75 — 24/75 — 1/76 — 7/78
—	10/79 — 12/81
5/76 — 5/77 — 32/77 — 10/78 — 28/78 — 9/79 — 10/81
8/74 — 1/75
6/76 — 6/77 — 24/77 — 11/78 — 6/79 — 10/81 — 10/82 29/75 —- 6/77 — 24/77 — 10/78 — 14/79 — 16/80 — 15/81
—	1/82 ,
12/74 — 8/75 — 8/76 — 6/77 — 3/78 — 13/78 — 6/79 — 17/81
29/75 — 6/77 — 24/77 — 10/78 — 14/79 — 16'80 — 15/81 20/76 — 6/77 — 4/78 — 8/78 — 8/79 — 38/79 — 10/81 — 11/82
16/78 — 10/79 — 38/79 — 15/80 — 11/81 — 11/82 29/75 — 6/76 — 6/77 — 4/78 — 8/78 — 10/79 — 38/79 — 10/81 — 11/82
12/77 — 4/78 — 8/78 — 29/78 — 10/79 — 38/79 — 10/81 — 11/82
1	2	3
28.	Lj. Vič-Rudnik	Uradni Ust SRS
29.	Ljutomer	Uradne objave
30.	Logatec	Uradni list SRS
31.	Maribor	Medobčinski uradni
		. vestnik
32.	Metlika	Dolenjski list
33.	Mozirje	Uradni list SRS
34.	Murska Sobota	Uradne objave
35.	Nova Gorica	Uradno glasilo
36.	Novo mesto	Dolenjski list
37.	Ormož	Uradni vestnik
38.	Piran	Primorske novice
39.	Postojna	Primorske novice
40.	Ptuj	Uradni vestnik
41.	Radlje ob Dravi	Medobčinski uradni vestnik
42.	Radovljica	Uradni vestnik Gorenjske
43.	Ravne na Koroškem	Medobčinski uradni vestnik
44.	Ribnica	Dolenjski list
45.	Sevnica	Uradni list SRS
46.	Sežana	Primorske novice
47.	Slov. Gradec	Medobčinski uradni vestnik
48.	Slov. Bistrica	Medobčinski uradni vestnik Uradni Ust SRS
49.	Slov. Konjice	Uradni Ust SRS
50.	Šentjur	Uradni Ust SRS
51.	Škofja Loka	Uradni vestnik Gorenjske
52.	Šmarje	Uradni Ust SRS
53.	Tolmin	Uradno glasilo
54.	Trbovlje	Uradni vestnik Zasavja
55.	Trebnje	Dolenjski list
56.	Tržič	Uradni vestnik
	j	Gorenjske
57.	Titovo Velenje	Uradni vestnik
58.	Vrhnika	Uradni list SRS
59.	Zagorje	Uradni vestnik Zasavja
60. Žalec		Uradni list SRS
	V. PTegled stopenj	občinskega davka, davčnih
oprostitev in objav občinskih odlokov je izdelan po stanju 31. 3, 1982.
St. 420-34/81
Ljubljana, dne 1. aprila 1982.
4	_
Direktor
Republiške uprave za družbene
prihodke
Zdenko Mali L r.
4
14/74 — 5/75 — 29/75 — 6/76 — 5/77 — 3/78 — 9/78
—	11/79 — 38/79 — 10/81 — 8/82
9/76 — 9/77 — 26/77 — 12/78 ---------- 6/79 — 17/81
29/75 — 6/77 — .3/78 — 5/78 — 8/79 — 11/81 1/76 — 3/78 — 2/79 — 10/81
6/76 — 6/77 — 32/77 — 7/78 — 7/79 — 16/81 10/81
12/74 — 15/74 — 4/75 — G/76 — 26/77 — 9/78 — 8779
—	14/81 — 8/82 7/79 — 7/80 — 6/81
6/76 — 6/77 — 32/77 — 9/78 — 9/79 — 10 81 — 5/82
2/76 — 17/77 — 4/78 — 8/79 — 16/80 — 8/81
5/77 — 1/78 — 6/78 — 8/79 — 30/79 — 11/81
3/76 — 18/77 — 8/78 — 25/80 — 14/81
4/76 — 2/77 — 16/77 — 4/78 —' 8 79 — 16/80 — 8/81
—	4/82
3/76 — 16/77 — 3/78 — 9/81
5/73 — 10/73 — 13/73 — 1/75 — 3/76 — 17/78 — 10/78
—	33/78 — 32/79 — 9/80 — 11/81 — 5/82 — 9/82
13/75 — 2/78 — 2/79 — 8/81 — 12/81 — 3/82
3/76 — 6/77 — 32/77 — 8/78 — 8/79 — 13/79 — 10/81
11/73 — 16/74 — 6/75 — 5/76 — 4/77 — 5/78 — 28/78
—	11/79 — 32/80 — 13/81 — 11/82 2/76 — 18/77 — 4/78 — 8/79 — 10/81
10/74 — 3/75 — 13/75 — 1/78 — 3/78 — 4/79 — 11/81
—	4/82
7/78 — 3/79 — 9/80 11/81 — 22/81
13/78 — 1/79 — 7/80 — 1/81 — 11/81 — 11/82 15/78 — 10/79 — 1/80 — 11/81 — 11/82
2/75 — 1/76 — 21/77 — 7/78 — 10/79 — 11/81 10/80 — 10/81 — 13/81 — 19/81 — 11/82 5/81
3/75 — 1/76 — 12/77 — 3/78 — 2/79 — 5/81
10/74 — 5/75 — 5/76 — 6/77 — 2/78 — 9/78 — 8/79 —
10/81 — 7/82
1/76 — 21/77 — 10/78 — 11/81
1/75 — 1/76 — 2/77 — 10/77 — 4/78 — 2/79 — 8/80
—	6/81 — 7/81 — 4/82
6/77 — 4/78 — 6/78 — 28/78 — 10/79 — 38/79 — 31/80
—	10/81 (popr. 18/81) — 1/82	.
4/78 — 4/79 — 5/81
7/76 — 6/77 — 11/76 — 5/78 — 8/78 — 1/79 — 12/79
—	30/80 — 10/81
687.
Na podlagi določbe iz V. točke metodologije za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 (Uradni list SRS; št 1/82) objavljamo udeleženci dogovora
Pregled kazalcev prispevka živega in minulega dela k ustvarjenem dohodku po 5. členu dogovora po podskupinah dejavnosti za leto 1981
lenu dogovora po podskupinah dejavno:
5
o
e
R,
(omeuipap [ Z "/• A) 1 „ tuojfponop z tABfaaUi ; — -pd a ajjpouop auqaso ! ez BAispa.is BuatajodzBu
T. ‘R M ” =o T T =i 'T ” °? rn = -t « “ 'S co ro
m oa rr o co co cvi	co co u- ^ io m c- ^ co to co incoioooioiwi>coo(Nimt-o
CO CM CM m co CO lO	CO CO rP r-< CO rh CO CO CO i-H rf TprfcoiO CO ^ tO CO CM vp rh vp rp CO
luimAoisod _ 1	■Mc-čS«iocou)'»oii««5oi«cocooiasc-'i,’-<t-«eooo»e»i-i
!mma[MBaodn ougaadjd s "	= o e o o w o o n * ci o t-T « V in j| co" g « <n in o m » v « o u» jo e * m" jo
lAefjauipd a Bfpeinuiroiv
(02tlBUipap I Z •/• A)	o co CO CM CM —' OSt-UOCOrpOCM tO t> D- CO O CM CO UO 't' Ol 06 Th CO t- «-< CO CO O CO CO
tTTZ-VITVlZVTU-tVt rr	O	^	^	Cx	fx ^	#1	_*'	^ »N	^	* e,	^	^	•.	#. F. ^
lUO^pOLJOp Z	l r-» CO tO CO CO r-H CM O —< O t~-	02 O CO CM CO 05 tP CO CO OJ	06 CO	05 cm CO CO	06 CM CO CO r-< CO b*
tABfj9UIIJd A BCpeinUinaiV	»HvH	T-4 T-« CM CO CM CO CM »-« bHCMvH CO t-< CM r-4 r-l rH cm
(O31IBUIT09P I z •/• A) pispaas tuiiuAOisod tLumaCpmodn ougajdod s tABpaturjd a stapoiipn I
CO t> CM_ 01_ tq_ CO_ CM 06_ to tP^ in CM_ tO_ r-^ CO TP O^ CO CO UO to O CO t> CM O t- CM CM tn tq^ cn co cn. cm' r-f tp~ o" cm" cm" cf o in cm co 06 cm" o" cm cT od cm co	06 r-T w o co to ccT uo in ed tn r-T -sh ud
rH ^-i^uo thcmcmcmcmcocm cMcorHtocotnoo cMCOrHt— cMOCoinrh inuortieoin
(02[[Buipap T z '/o a)	oco^OrHco 05CocoininincM tncoco uocouorh cot-oDt-i cooaincooa rht>i-icoco
TATOT^niTC TTTTTTI ■	.	•	*	;	»v	r. n n n m	n	^ f> •« n «« M ^	r	^ m f. n •>
LA4.spd.lb liuiu	CM in m CO CO 06 rp l> CM CM t- CO CM CM CO CM CO CO C6 cm C-CMC006 O O O CO r-< CM CO CO 06 co
-mafiaBJOd s lABCpuiiJd 05	".o CO to cocno oo co cm -p r-< cm^-ijo cotUtHt-h u-cocmd- rp—(intb-co r- m co 05 m
A Ojapoiipd UHOPO	rH 1-H rH 1—1 rH CM rHrHrHrHrHrHrH rH rH iH rH rH rH CM rH rH CM rH iHCMrHrHrH rH rH rH rH rH
(n-rjBuip a) aoABi EssssiEElgslEllSIllIlsilllElElElsl
BZPBAU,Sp3Ys0Buo.teaodzBH "	|22S|S|5S||||2^|2g|S5§|g|gS|||gg|g
,e=ABi3p bu(oKpou llsEEEEEllIlgElElgEEEll^slEKEllElE
-dn^s ut ifDpopop duqaso	^ crj r-^ co in to co rg m cm ^	^ ^ ^ t^ oo irŽ ^ ^ Lo	^oSinS co^c^m^
BZ BA^SpajS BUafaJOdZBH	CM CM CM CM CM ^ CN CM CM ^ CM CM CM CMCMCMCMCMCoS ^3 CM CM ^ CM CM 2 CM ^ CM CM 2 CM CM
2^5^25	2 2£S§
fj	COC005inrHrp rPinOrHi-HCOCO CMtO-HC0C0C006 UOrHCOrH UO^^COCO 'PI>06 06CV)
3tapotfop usp tuagasoci
(inCjBUip a)
BDABPP BU
i I3||8m'l<518ll868838ims«$ll$ll
BOABiap bu itapotfoa ** ^"i---g'^^^roidcMOC6coocoidtOPa^pr-4cdoou^ccco^^^"^^^Hrogrp co uE m 'p čo co šp co in rp 2 in to u5 to uo o ^	om w uo^cotrt- co ^ co ^ ^
j	cd
|. |
CMinintOCOCOCOCMUOinTPCMrHiHincOCOCOrHCOOiHrHrHCM52COCMiHC5cOt03a5 CiOBZIUBSJO OIIAOIR n cMrHOCOrHrHOOOCOOOOOOOOOOO»HOOrHO^OOOOcOrH^o w	oooooo ooooooo ooooooo OOOO O 0000 OqoO<5
.1
s
USOUABfap BJJIS
llflf
g S § S s
g N5
•s "S ■« s
O >N ,r^ F
g 1
<* «
S
5 «s
Iti r-1
: “!s p 2aa2|ira
g 8 Pii ^2 5 ""	" q
l- S S ” > 'S ti 8 g s* o ,g -c
3	gg«« >

> .Ž,
Piillflij
d
i
3

llMlIlIitiliisi
ii "i g 3
II1I1IIIIIIIIIIIIIIII
00<l)(yo<u00000000<50©00p0
PhPhA4PhP-iPmP^P-iPL|(1|Ph(1|P^(1|D4P4PL|PmPm(1|Pi
rHCM'pmCMCOO^C<ieOOOOrHCMOrHCO<36C006rHCM060iHCMTHCM06tHC<lCO'4< OOOOOOOrHrHrHCMCMCMTPTpTH06 06 a6rHrHCMrHTHCMC0C0050506rHrHrHrH . THrHTHrHCMCMin^r^r^"£r^06 06 C50000THrHiHCMCMCMCMCMCMCMCMCOCOCOCO CO CO CO CO CO	<0	(O to ^0 ^O CD CO CO iH rH rH rH rH rH iH rH rH rH tH tH rH rH	i—I	iH rH rH rH
1-H rH tH rH rH	r—f	rH rH rH	rH rH	tH rH r-H rH iH rH rH rH rH rH tH rH rH rH rH rH rH rH	rH	rH rH rH rH
I ,oooooooooooooooooooooooooooooooooo
'j tc O 33 tO Ol OCCCOCMC?<.f^ir3 XCi^tC3C-rr —< rr O lf3 Oi ^	’ CN C3 «-C —i in r-.	03 O tD t-~ O r- r- l" O CN l?3' CN
2 59 3 S ° 5 § ^ § n 5 g § d 6 5 « 5; 5 5 S ” ŠŠŠ 5 S s 5 d §5 5 S S § S S 5 S ^ S S S S?
°. “ -. ” “
Tf t^C3 CM TJI C^~ <M 03 03 CO OJ tr- TfoOCJCOt^^ COt-D-r-l O O !>• O 1 rf O CM ' O CO ^om«—iOC0C'tn03 CO CO m t> 03 1—(	tH	1—1	T-< r-l	T—I	rH	1—<	1—<	rH i—(	1—1 i—l
incomt^i-^t^oseoc^—o^tn^tMCMCom^cs^^tr-in
o o* O 03 1-^ 03 Th i^' O cf CO- t> rh 10" CO I> 1^ IT3 o" gj O oC^- O Lr^ O UO co ^ ^ o CJ M 03 to ---| l>
—<	1-« ITD 03	CO rr CO rr rf co O CO	O CO CO i-< 03 CO CO lO) OJ O rT CO t> O	^ LO OJ 03 CJ m 03	ID .CT1 CO O r-	—i	O 03 CO [~- LO	i—I	r-f
5?	g 5 S 5 S 5 S 5f S S	g ”	2 g 2 2 m 2 3 3 3 S 2 g g	5 g 2 3 S S 3	g « K ” S	S	K 3 5 S 3	3	S
03 03 1—« 03 M CO —« m t' m 03 CO —« C, —^ ..	_	_ ^ _ . .	,	„	.	,
3 S 3	5 g	3? g K 3	2	3	2	g g	§ g g 3 3	S	3 g	2	2 S g 3	3 S S g 5 3 3	3	E S	g	g	g	3	g	3	3	3	S 3
r-l ^-1	r-<	r-(	rH r-< r-l i-<	r-l	r—<	t-<	i—<t-H	i—'^-Hr-ti-Hi—(	r-M	iH ^	I—<	t—(i—(i-H^(	i—lTHr-irHi-H*—'i—<	r-1	r-l	•—«	r-<	i—I	—1	1—I	—<	i—<	i—I	r-l i—<
2g3SgSgg3ggggSggSgS3i2gg23SS2gg2g333§gS233gSggg
O	CO	IT3	CC	CM	CO	OJ	f-	m	to	1—<	—■	CO	O	Ud	—«	m	^	rf	—-	rf	co	m	^ 03 m —I	COOJrfCMOcOCM	COCOCSIur3cOit-03CO	r-<	CJ	LO	1—l	OJ
32ggSgggg2Sg§BSgSSgggSg3ŠSg£g2S3gg£2£gggS3o?g2Fig
i-4rHr-4rHi-H	r-l	r-l	rH	r-l	r-l	i-t	r-l	r-l	r-4	i—!	i—I	r-l	i—I	' i—I	r-lT-lr-lT-lOJr-ICMr-^	rH	r-4	,H	i—I	i—I	r-l	rH	rHOJCMrHCJrHiHOJ	rH rH OJ iH OJ
CO	03	rf	O	to	03ir3COl003	03t—	CO CO CO tO CO t> CO	m	CM	CO	t—	trlOrHt-	<0	rh	CO	O	CO	eo	tr-	COtOOJi—'00O3t-f~	«3 CC CJ o ^
eo	'tp	cj	i—i	cc	lo o co o co	co o	03 co —i m -rp m	rpcococo	co—^oolo	c—	io^p—^too	cocouococmcocjoi	—- o- -vp co
O	OJ	rP	O	CO	OJ CO 03 O CO	»—J CO	0303—il.Or-.C3—1	O	03	c—	tH	CO CO tO O	t-	LO	rp	CO	^	CO	—	CO CD lO Q3 SO O 03	C3 O —| O CO
CO	cd	id	LO	CO	03 OJ O LO CO	TP O	co o CD o ih O	CO	cm	oj’	03	OJ rp* TP cd	to	O	C3	rH	"^p'	—i	oj’	-h cd 03 ^ cd co, h’ cd	—-oicdcd-^p'
O	rH	O	03	03	OJ	—*	co	co	03	—'	CO	O	O	C»	03	tH	l>	—i	—.	C3	O	lO	O OJ 03 CO	D3 CO	xh 03 CO CO "Th	03 'P CO 03 CO CO —h CO	rp	[H	03	rp
OJ	OJ	OJ	rH	rH	OJ	Oj	OJ	CM	rH	Oj	,H	OJ	rH	rH	rH	rH	rH	OJ	OJ	rH	rH	tH	OJOJcMCM	^—1—irHr-lCM	rHOJCJ—»CJOJOJOJ	CM	OJ	OJ	i—I	OJ
03	OJ	—■	03	CO	IH	rp	rH	rH	m	03	CO	O-	tH	CO	CO	tH	O	CO	O	03	CO	CO CJ OJ tH	O CO	CO CO CO IH O	D- O LT3 O O) <M —i O	LO	rP	CO	03	LO
CJ	lo	rH	rp	OJ	O	O	03	CO	OJ	CO	OJ	M*	LO	CM	CO	C—•	tP	M1	O	03	rH	OJ	lOt^OJ—i	O3 rP	OO —1 Hf* CO	COOj03rPxhCOtOlO	OTCOO-rp-rf
CO	—'	03	03	CO	r-	rp	to	03	rp	vp	«q	OJ	rH	CO	r—i	CO	CD	O	OJ	CO	03	O l> O 03	CO 03	IH rH 'p C3 CO	—< tH co LO CO OJ rp tH	03	co	rp	LO	LO
os	e<i	oj	oj’	cd	cdcdcdrpcocdcd	cdtdcdiH. irdcsjcd	o	oj	oj'	—«	cd co cd td	o	tn	rp*	cj	oj	c-	tdcdtH^ošiorpidcJtoiococo
rp	OJ	CO	to	—•	03 CO rH —. rp	O CJ	COcO^OCOOrp	CO	LO	IO	OJ	O-jCOrP	^	t-	03	iH	CO	OJ	C3	rPCOCJ^TOrPOCO	^ CO rH ^ O
OJ	co	OJ	OJ	OJ	OJ	OJ	CO	CO	OJ	CO	OJ	CM	CJ	CM	OJ	OJ	OJ OJ	OJ rH rp CO co cd	DJ	rH	CM	OJ	r-l	OJ	OJCOtHrHrPrPCOLO	COCOLOOJrp
OJ —< 03 o to OJ rp rp LO OJ CO tH tH CO CO O OJ OJ LO O 03 CO LO ^ O —-	^ CO -H CM LO OJ tHlHCOrPOO-CO—<	CO OJ CO CO
rHtHinmOOltOLOOLOrHtHOiCOCOOStjOOLOOlt^-OJCOO^COCO^CMrPCO^—ICOOJ^O^^’— ^LOOOCOtOOCOLO O	-H	to	O	—«	CO	o	O	CO	to	IH	rH	tH	CJ	Ol	O	OJ	to	CO	CO C3	03 03 tH O- rH rp	CM	CO	CO	LO	'P	LO	LO	rPCOOJCOiOCOOtO	C3 CO rP O CO
Sg	g	d	s	2	2	S	3	f'§	g2!ggis5Sgg2ggg£SSS3SSS3£gd
^^^COCO-^CO^^COCoS^ ^COCOCoScOCOMCJLOTPLOlOCDCOcMCOCOcM^COCOO^OJtHtHCOCOLOLOCOCOCO
t~	IO	C~	t-	tH	IO 03 OJ C3 03	—I rH	O CO CJ rP CO tH OJ	rH	CO	rP	CO	t-COlOrH	CJ	CM	OJ	OJ	03	rH	tH	OJ IO OJ rH O OJ LO CO	OJCOOOCOOJ
—IOJCOOJOCMOLO—lOrHOCOoOOOrHOOCJrHOrHrHOO^rHOOOOOOJOJOOO^HrH—iHjlDrHOO
o	o	o	o	o	O	O	O	O	o	O	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o o o o	O O	o o o O o	o o o o o o o o	o	o	o	o	o
•O
.a
miisif&s
3 .
s: a
> >
II___________
& fl. Ph Ph fl< fl|
2 5 ril xi 2
22 bo sh t3
| 2 S 2S
-a a ao o
NNNNNNMN
• •H ••H • —. • —. •—1 »r—* “|H »rH
oooodo--
L. f-. Sh Jh Sh ‘
J
r > s .a ll|tžs
N CO' •— CO <D
O rH G rH k>
Al r S „
c a
„ r ® s
a ^ -a Al a
>>>„)>>> 2?.a-.a .a
Lili
22|!2223||2Sgg|S|£||2ggSgpg3333Sg||2|£|2||5||||
r-IrHrH^Hi—IrHrHiHrHrHrHtH—liHTHrHrHiHrHrHrHrHrHiHi-HrHrHrHrHrHrHrHiHlHr-lrHTHrH—IrHrHiHrHrHrHCMOJ
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
co o o	i-H ci co od so m cvDt>_eo	oincocs^Mc^ec	rr —< co co coc^inoroc^cccocM
2 cd m in nf oo v| cd w cq r-T co cd" o o r-T ci cd in cq co m' o co ^ cd od in- csf o co o m io ^ co «> 05 m ud oT
O)^ O	Ol	(M	O	t>	CD	C<1_	(T3	CO	CO	r-<	CO	CO	LO	<M	0_	t-	CO	CO	CM^	CO	Ift	CO^	t^-	CN CO^ t> CO CO^ CD^ lO	CO rh IT- r™ CD	r-4	rf^	CO	C~	CNJ	OJ	Ol	CO	tT
csf o"	cd'	cd'	co'	csf	o'	TrT	l-	i>-	crf	cd	rtT	-ct*	o"	ud	uo	cd	co"	cd r-t	io	cd	at	m	cd <m "eh t-T ud* ccT	cd -rf’ cd cd cd	r-T	cd-	cd	cd	cd	cd	cd	ird	«-T
r—I	CQ	1—<	r—<	r-4	rH	CN	«-H»H	r-i	r-«r—ItHi-Ht—<t—<r-1	rHrHi—1i—<C<1	r—I	t—<	i—<	i—(	rH
o Ot^CVJlOt^m in lO b- C<l ^ CO CD^cm^h CM_ oo in CO_ CD_ OD CO co rh CD CO m_ l> W_ co o Ct^COTf^lr^ffOOCOCOMrtirrOb-2 cd cd cd co" od ca c^d gd o ^ ■rr	^	cd" ^ o' co* m gd id cd ^ S S M o? ešf S cS c^' ^ c^" ^ cd o cd ^ c<f ed ot
t> o ca co ca o o os o 1-1 oo cvjuo,—icnocomoo comt^^os co co to co os co cm m co rr t> m c<iioi>cMr-icDcoiho
®	” 9 d 5 d S 9 § S S S g g S £ g £ S S £ £ d S g g K S g d S S £ g S S S S S S 3 3 g g
o oa	co	o	co	r-<	m	in	m	co	ca	o	1-1	os	i>	r-^	co_	uo	^	uo	os	o	co_	co	r-	im	Tf	trs	o	r-^	os	co cd xc<i i> co r-i co o	os
co" o	c<f	co"	o	os	r-T	csf	cd	cs'"	rd	05	td	in	od	cd	r-T	cd	ed	cm	co	o	os	o	cd	^d	to	*d	cd	o	t-'	'd	rp	c-"	cd	*d	t/dcdcdtncdtdcdo	o
CM T-l	m	rp	'vp	1—<	rPCOOO^^TP	COCMr^LO	tOLOt-COCO	COOCOTPt>	CS	CO	CO	CO	CO	CO	CO	to	m	rp-^pco	COCOrpr-f-^Pr—IOOt—<i-<
l»—I	r—I	1—I	1—<	i—I	i—I	T—t	»—I	fI	r-t	t—<	*-H	rH	rH	▼—<	r-H	r-4	CM	r-l	»—I	i-H	»—trHrHr-trHrHrH	T—<	T—<	r-l	t—I	i—I	i—< r-t i—1 i—< i—I i—I i—1 i—<	r-H
OSr-iCOC-COCO	OS	O	CO	OS	05	O	OSCMrPiC^lOCMCMO	co os m ‘O) OS	C^OSOS*—IC-COCO	co	CO	rp	t-	CO	comt— C-CMIOC-C-O
O	cct—	L-	■	CM	CO	t—<	OS	i—t	CM	t— l^-CM-rp—iCOrPr-^pt	CO	CO	CO	r-<	IO	t—	r—<	O	tO	CD	t—	OrH^-COOS	CMt^OmcOCMt^—«CO
to	rp	CM	Co	o	TP	in	co	03	f-4	C3	CO	COlOrpCMCMOSČOCSlS	• ~	to	O	to	rp	tO	CO	t-	OS	OS	O	-cf	CM	CO	LQ	CC	rp	COrPOStnin^COO^
td	r-5	cd	cd	cm	td	cd	cd	id	ud	cm	rp"	tdcMošcjpc^pscMOs	cdoscsr^oš	cdcdcdcdcdcMcd	cd	oš	tp	cd	cd	cdrpcdoscdi-itdrpt^
O	o	t-	C"	co	L—	L'-	t—	o	to	L—	co	CDOOSCO^t^t-D-tP-	to	co	co	50	co	to	to	£—	m	m	l-	co	co	os	co	m	mOlP-lP-COCOCOCOin
CM	CM	1—I	T—(	r—I	*—(	r-l	t—I	CM	T-I	*—I	r—I	T—llMi—(r—ir—If—<V—Ir—lr—1	r—<	i—t	i—<	*“*	r—I	*—1	*—•	t—I	r-4	r-t	r—<	«—t	*—•	i—<	r—I	r—I	i—I	i—4CMr-C»Hi—tr-trH«—Ir-#
O	O	O	to	co	CC	CO	tP	rp	rp	CO	LO L- CO (M CO 1— CM CO OS	CSCOlfSCO^-i	OS •—i ^-i 03 m CO O	^rpr-ir-irP	Or—itDi—(LCf-tkOO-rp
tP	CO	r—i	CO	m	CM	'—CaOSCOOrP-CMC-IOC-gSCOiOCOOS	O CO LO CM cr,	r-1 co 03 03 CM t- r-<	os	m	co	o	to	csmoococ-ccosio
CM	r-1	O	co	to	rp	CO	»Pr-#	O	co	CM b- C1 GS CM CO C1 ČS —<	CM	i—«	O	r*	O	Ol	O	LO	CO	lO	—	to	—	CO	O	CO	CMi-hCSL— mi— COOCO
. cd	cd	cd	cd	cš	cd	cd	cm	cm	to	cm	oš	coocm «-< cd -ded esid	to	os	cm	os	co	*d	t-	t-	—	so	co	cd	cš	cd	cd	oo	cd	tdcšcsicdcscštdccrp
CM	rp	O	o	O	CO	O	O	CO	co	CO	O	COCOCOCsOS—-'OCO—1	OS	w	CO	^	lO	CO	CO	O	t—	L—	O	O	CO	CM	CM	CO	OS	t-Tpi-lT-ii-«CS—it-CD
CM	CM	03	CM	CM	r-l	CM	CM	CM	CM	CM	i-iCMCMrH^CMCMr-lCM	r-p	CM	CM	r-1	r-<	rH	r-l	CM	rl	r-t	CM	CM	»H	CM	CM	r-t	rH	r-tCMCMCMCMr-tCMr-tr-t
SiSiSS gggggg ggg£3gpp£??gS2® |gggS12gggSi£0gg5£gSg
cq co uo 03 to CO O) co q rp ^4 xp CM q Co r-. M. OS e čq o co q ^ co cm q os ^ in in to co to ci N . in q q tp q l- o q cm q q o cd c- cš ci r-i ud m cd cš t— r-i icš cd i.d c-i cš -p -p cd cd in cd in o cš m cd q cd cd cš cd cš cd —i cm tn t-i tn cš oš oš ud cd ci
ggKgg5gg”g££|g9gg§££g2£g!Šg§SgSgg§2pg£9g9ggggg9££
CMCMCMCMCMr-tCOCMC-CMCOCMlCMCOrPCM^CMeOCSItoCMICMeaCM^CMCMeoCMCMCadO ‘	--	-- -- -- -- —
ČO CO CM CM CM CM CM
I CM CM CO r-t rt
rp	CM	to	CO	^-1	CO	to	O	CO	os	CD	in	COr-tt-O^lCrPCOtD	CO	D-	O	^	CO	r-t	OS	CM	m	in	—'	rp	O	CS	t—	LTS	C—	CSrHCOtOtorPr-CMtO
OS	(Cl	os	TP	to	cc	CO	rp	L—	CO	r-t	Tp	CSOS	CO	rp	, LO a> ds CC CM	^P	CM	OS	CD	CD	CM	r-t	CO	CO	to	OS	05	CD	O	CD	CM	CMrPOSinOSCMincOOS
rp	q	q	co	co	in	q	co	co	co	in	os	q i-<	in	cm	—; q cm r-t q	ca	co	co	os	q	r-	iq	cm	—t	cm	os	©	ob	to	cMtorpcMOrpoomcM
oš	cš	cd	i-i	cd	r-‘	r-i	^-i	cm	cd	cd	cd	cd od	rp	rp	cdcdcdcdtn	cd	cd	oš	'd	cd	cdi-t^potdcMoš	t-i	t-	cd	cm	ošt-irpincM'ošcdcDin
in CM CD © CC © r-t o co CO CO' *p	rP CM ca ©	to CO co CO m	to CD CD rp 0 © rp © © rp CD r-t iCM	©totot>	to in CO CO — — ~ “
CO rp to CO to co m LO CO to LO rp	CO © m CO	^p M1 rp to rp	to CO in 10 to CO to rp CM to rp rp rp	rp rp CO to	to rp tp rP	to
© © © in ©to © © rp m CM CM
O o M© CM © ^ CM © © © r-• ^ rp co to © ^ g CM CD ^ g to g CD O ^ © © © ^ lO O g CM © ©gO©COg©CMlO
o © © © © © O © O rH © o ©O © O o © © © © © © © © © ©©©©©Oo© © O O © 0©©©©©0©0
rt
. '3 ■s'S
ii
s
>o
. a, S "
d ?0~-
, elli
I s 1 S I S :s F11
lilllil.iltlfBo
NCMtMtMNNNtM^tNN
•rt »r-l • rt .rt ‘- J • —t »rt »rt • *-t -r—
OOOOOOOOtrOO
S-,£-4Lttt^t^-.r-tS-lHN$-t
a,Htrn^ptPpiita.^cLiPM
B •£> *a g 'S % g 1 '2 -g | ^ S, o
"lg<Sa^E°'^"5'2Ssišiš
I as a|s	is£ s
•—T;	•—• -rt .r* rj- -rt -rt -rt .rt • rt --t	"^t .rt .-t	< *rt
S S S 2 S 2 S S S S S I 8 2 2 2
jv
o £
£ E S 3
o o a! s c a a o
N ^ H ^
'o o o 'o
V. S* V<
d. (i.
0.^5
c m 3 ?

E«
N >U
5 S ž
o rt ^
El
rt
>
'S
O#
.s j « rC
>
rt
š
s
s

s s š š £ š š 5 s £ s s ii -Is'
IHIllUIIlillla!
dla<(i,p<ii,cua.SaiD4a.ala,niQiiitii[i<6aidSdi^ddddiiia4ali,fiQ
r-tOOrPCMCOi-tCMtoOrHCMtoOr-tOCMtorPCOr-tCMCarpr-tCM to U m T-I ~-l CO rP O -CM	to	rP	rp	-p	©	©	O	r-1	C-l	CM	CM	r-t	CM	C<1	1—I	rt	r-t	r—i	CM	C<1	CM	CM	r-t	1—i	r-t	•	r-t	CM	"	CM	CM	O	D
r-t	r-t	r—i	r—i	r—«	r-t	cm	't i	cm	to	to	to	co	r^t	tp	rp	in	iio	in	in	u^	in	in	m	f	©	©	©	CO	CD	©	*	'D	L-
CM	CM	CM	CM	Tl	CM	CM	CM	cm	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CN	CM	CM	H	.	CM	'N	4	M	Ct	CM	-J	CM	(.M
r-ti—ti—ti—ti—Ir—Ir-ti—Irrtr—lr-t	-r-t	i—I	r-t	r-t	r—I	r-H	rrt	r-t	r-t	r—I	r—I	r—t	r-t	• t	r—i	ut	r-t	r-t	r—i	—	-t	r-t	i—I	>	r-t	r-t	r-6	rrt m
©00000©0©00©©©00000©0©0©'-'© ©o©©©©©©’ © © o o o
-r o: o m cn & ca —o m co CTt.io ‘.occcc c: cc r^o — o ro^tr^c:sN—m—-om-^oor— Trc—cof^mcNiin
2 g S i 5 M 5 2 d § 5 S S § S S i 5ž ^ 5 ? S S 55 S g S5 st sf 5; 5 g 5 S 5 5 S g g £ ? g g 5 g £ g
°, ^ °, m, X ^ °, n n ^ ^ ” Irt O CC 03 CO 03 Lrt 03 Th CO CN 03 Irt xT t> Irt rt rt CN 03 rt 03 UO TP HO CO_ CN rt rt rT W (N
^ O O CO rt CO CO rf Tf CO 03 Tf O rt CO rt
rt CO rt rt <M
O ^ rt Th o t>
Th	03 03 CO	rt O	1-1	CO	rt4
CN	t—l	tH	t—l	t—(	i—4
oocooort-^oort
0	03 CC^ C3 in CO IC rr CO CC	rh — 03 o O O —i .o CNJ CO 03 rt rt CN CO	^ t> o O CO 00 CO O CO rt rt 03 1-H rt CO CO
‘ 03 CO O Ln cdfroo O -"P	O CO	CO CO rt 03 I> o 03 CO ^ CO O CO	r-T —i	^ ^ rt	^ rt tP	C3 1-i C-' co	—j C<f	co” CnT C<f	itp' 70 co' esT 1-T rt"
rt t> i> ^p 03 in co co cci rt co o rt ^ o c<i t> csj <m oco^co-co^c^rp t>^ i> i-^ co i> o o rt o tp in o^rt^-^cooint^inco^rt o t> ip tp" tp t-T o w —T 'tP tp" un rt" oi csi co csT c-' co cT co i-T oT co i-T o- ^p'' 03 tp" co ci co*' in o co ^ rt -^p i> t> t-i' in t- co
Tp CO rtCJ CO CN CSl (M CO <M rp T-lCNJCO^PC!303rtCMCSJ(MC^(MCOrtlCOrtCOCOD-Tp rtrtrt rtrti—li-<TP 1—4 CM CM 1—1 co
03	TP	l>	<M	rt	CM	rt	03	*—4	t—	03	CO	CO	'P	CO	O	03	»-4	CO	r-4	CO	tH	C-	O	CM	CM	rt	tH	[>.	c<^	cO	tP	03^	t-	rt	03 tP	rt CO rt rt CM i-4^ O CO
03’	t—*	co'	co'	CM	rt	O	O	1-i	03	C-	CO	-h	o"	CO	t'-*'	r-i	t-'	o"	in	l>X	o"	L-	03	CM'	OJ	CM*	CM'	O	CO	COC3CO	'M4'	Cm'"tP	COC^‘tr*''o'3I>rtOin't>
CM	1—t	CM	rt	CM	"M4	co	CO	co	^	rt	O	CM	CO	rt	03	rt	CO	CO	CO	CO	1—4	1—•	1—1	rt	rt	^	CO	CM	CO	CO	ip	CO	rt	rtrti—itPOOBi—<CMrtCMi-4rt
1—4	1—4	1—4	f—4	1—4	1—4	T—4	*—4	v—4	T—4	i-1	r—4	1—4	1—4	i—4	1—4	i—4	rH	T—4	r—4	i—4	i—4	1—4	1—4	i—1	CM	i—4	CM	r—I	CM	1—4	1—4	1—4	1—4	i—4	i—I	i—4 CM	1—4 CM 1—4 CM 1—4 CM 1—4 CM 1—4
co	-r	cm	03	o	rt	—	t-	—	rtrtrt-rprtco-iOrtrp	co	cm	rt	03	co	co	co	rt	r-	cc	co	m	t>	c-cMrtCMcortr-*t>ocortoc303i-4
rt	rt	rt	CM	CM	—	O-	CO	rt	•— CO t’	rt	—	COlP-lOCMrt	COt—	03CMlr-Xp	03	CM	rt	—	CM	O	rt	i—4 — CO CO CM CO CO CO O I— Tp CM 03 CO CO
03 CO CM CO CM CM CO O rt CM co *P — 'P rt rt tr~ CO 03 OCMrtOSrt^^rp^COrtCMrt rtrPPPOC0CMi-4OC0rtC0t>i-4OC0 03	cd	rt	o	03	r^i-4t>rp'rtrPrt	—	—	03 cm co rt rp	03	cd	in	cd	cm	cm’	rtcdortrt^-iinošcdtdi-irtOrtcMrto^rtOŠrtOin
rt	CO	03	C—	CC	03	CO	CO	co	Pp rt t-	03	l>	CO CO 03 CM rt	CO	rt	rt	CO	•—4	i—4	CO	C-	O	—I	CM	03	t>	C00303i—IC003 — O3rtC0C0CMrt03C0
1—4 1—4	—^i—1i-4i—41—4i-4i—41—I1-11-41H1-41—(i-(CMi-4i-4r-4l—IrHCMCMCMi—fCMCMCMi—4i—li-(i—4i-4CMi—4i—4CMi-4i—4i-4CMCMCM^-4i—4
i-^COCMrtCO-rtrprtCOrtCMi-f 03 t> O CC rt 03 rt rt rt rp 03 O CO rt CM rt rt O 1—4 TP CMOrtCMCOCOCOrt—irtrt'—irtCOO CO	03	rt	03	L"	03	rt	CO	CM	CO	O	O	CO	CO	CO	t-	CO	O	Irt	Tp	i—	CO	03	CM	03	03	CO	C-]	O	CO	CO	t>	rtrt^PC-Oi—lOrtf-O^PC^C—COCO
03	CM	O	rt	TP	I>	O	rt	CM	O	03	CO	TP	1-4	rt	00	—	rt	rt	rt	i—4	tP	CO	CO	CM	rt	rt	t-	CO	D~	t-4	COCOC—t>COrtOC--a303rtl'-i-4rtO
c	cd	rt	cc	cc	rt	cd	cd	rt	id	i—«	o	t-	—	vp	03	cd	cd	cd	rt	i—<	cd	cd	r-<	—	rt	cm	tp	rt	cd	od	cd	rtkd 03’ incdocd o cm" rt rt —4Tpc^’-p
03	1—4	03	03	—	CO	rt	1-4	—4	rt	co	03	CO	O	CM	—	—	t-	CO	—	CO	C-	O	rt	tP	CO	CM	CO	rt	CO	t-4	O	— CMCMtP — CMtPCMCO — rt03t-00
•—4	CM	i—*	CM	CM	1—	CM	CM	i—4	i—4	—	CM	CM	CM	CM	CM	CM	i—4	CM	r—t	i—4	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM CM CM CM CM CM CM CM «—• CM CM CM CM CM CM
03 —4	O	— CM	CO rt rt i 03 O ' ep	03 C- CM CM O rt tp	1-4 CM I> 4TO CM	1-4	CO rt —I rt 03 D— rt	O CO rt O tP C— tP CO —i rt 03 CM rt rt 03
rt 03	Ort	TP O co rt O ‘ c— CM	Tp —. t> L‘- O 03 1-4	t44 Ol rt rt I>	tP	rt iTO 03 tP CM CO CO	r-tCOrtrt—413-TPTPt^-COCOrtTPCOCO
CM TP	Ort	OCMOrtr~0303	030r-40CCCOrt	rtTp—4rt03	03	COCOCMt-r-<cMCO	COTPCOC303COi-lCMO<03COCOrtCMO
CM 03 rt 03 CO 03 c- rt 03 Tp — rt tP—- rt Tp 0303 CO CM rt O tP rt OO CO O l> CO CO rt 0 00303t>03rt33 03C™Orti—IrtCO 03 CO 13- r-1 D- o 1-1 CM TP CM 1-4 OO rt C- CM rt <03 03 C- 03 o CO tP rt. CM CO 03 03 tP £— rtO3C0C0CMrtCM<03C0CMC-03COi-4 CM CO Tp rt CM CO CM CM CM TP CM CO CM CM rt CM CM i-< r-l CM TP CM 'CM CO\rt CO CO CM CM CMCMCMCOCMCMCMCMi—»CM^COCMi—(CM
TP	t-	CO	rt	CO	t>	O	to	o	CO	o	CM	CO	CM	'	O	t—	O	CO	t—	03	i-4	i-4	r-l	—<	rt	rt	CM	03	03	O	t~-	TP	03	CO	i-4TPTpcMTPCOTPt^D-TPrtO
CM	Tp	CO	rt	rt	O	tP	O	CO	03	tP	CO	03	rt	CO	03	—<	rt	tP	CO	CO	CM	03	CO	—4	CO	CO	4	Th	CM	03	rt	i-4	CO	—l	Oi—<C\JC0C0rtTpTpO3—4 — rt
Th	CM	l>	t>	CO	rt	LO	rt	CO	CM	t-	CM	tr-	O	CO	03	rt	CO	CO	1-4	rt	rt	rt	CO	o	1>	TP	O	rt	1-4	CM	CM	tPCOOCOtPOtPCMOSCOCOtP
tdtdcdTPCMOTPt-cMi-pTPcdrtošrti-icdi-icdrPtdidi-HCMcdcdrtoicdOrtcir-JTPcdocMtdašcdcMcdo-^cdcMi-i
1—4	03	rt	Oj	CM	rt	O	^t4	C-	m	10	1—1	CO	rP	D-	rt	CM	P-	CO	Tp	CO	O	t—	rt	O	03	rt	03	o	co	CO	TP	03	rt	O	rtC-i—<OCOrt — rtrtrtCO—4
co	tp	1-p	tp	in	rt	oj	rtl	tp	co »CO	in	co	tp	tp	rt	co	rt	co	Tp	co	co	tp	rt	tp	co	rt	m	rt	co	co	co	co	tp	TPcocoTPcMcortrtTPrtcMco
C-^^OOO	O O O CM o o o	° ^ ^4 ^	o	OO	rt^^rtOTf4	Oo’-o C- CO
o o o o o	o o o o o o o	o o o o	o	oo	o o o o o o	Šgg^oSS	o o o	oooogooooooo
>
■s
cc
'S E
— ^4 0) o t$ "d
CD 0)
T3
” §	f.«
s o	o	▻	°
rr$ O	4J	>N	o	cC	cc
« O	ra	-	—	-S
lo ^2	5p	TJ	CC
>	>	>
J3 :=? ■ s S
l-I4!
Cti m g ti s
■L .5 L M '3 "e ni
&> T3 O S T3 >
- ca
3
m ^ M $
o
e -
š*
3 tš
a; ™ m 3 ^ ;e 5 ro
5 w
(L A
>>>>■>>>>>>>-5
nnnnnnnnnnnJo
•r—4	• »—<	1—4	• r"4	• r—1	• r—<	• r—1	• —<	•—I	■ 1—1	11—4	4. L
OOOdOOOOOOOCD
^^^t-,J-4Sp^4^4A4^|S-(^
C^CIhPh^PhPhPhPhPhPhPhPh
d fcuo ti

o >
CD "m
ti 'ti
II
|a|
lip
I
s
I
,o
-g
> ra o
m.
bi)
d
ig
d 5
I E
ibj CD ec S
°» > y 'g1 E cd M P -: S
2'ti S F S .S -2 3
ti •O ti ^ Qj n Tl /11 CC >N
5:ss s
o N

—4	0
cC >N
g «
§11
rane
S1" .E,
dtiti
CO '
1
a
t«
AŽ >
o g > E F ^ e S £ „
rr rP ^	^ ^ TJ ° T3 'ti >
ec s_ .ti Sh ^ CC ^4
>>OMOOna
S 'S P P p - P v d'
■—I [N rsi IX A4	m +J CJ
>>>>awpwa
^Prtrtt^gg^p^p^p2cMcMgggoooo0gggoooooo^ogooooooooooooooo
SggS§g-^--^^gSggg§g^^^^ggcoggggg2ggScog2--^^MCMgTPrt
cococococococococococococococococococooooooooooooooooooooooooooooo
1—4rPi—JtPtPi—liPi—4i—4i-Pi—li-Pi—IrPrPi—4i—4iHi—IITMCMCMOŠICMCMCMCMCOCOCOTPrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrt
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
■ J
Ti’ <o OJ co r- m co -I m o TT c- N « 00 c- « co to re> tN O) •a; CM o eo in in in os o 05 05 o so ira c> « cm rt_ in oo_ ra ” gf § g“ g 'O ^	^ g g £f ra S ra* ? ra ra S IS ” ® S " ra S 5	5 ra M: ra ra ra M ” ra “ " ” " « ” S S S
tu	rt	ra	o	ra	o	cm	oi	t-	ra	-o	ra	rt	ra	ra	ra	-o	ra	ra	o	ra	-o	ra	ra	ra	ra	ra	o	t~_	ra	r-	ra	m	cn	co	rt	co^ cm	n	in	ra_	cm	cm	cm	ra	ro_ co_
C-T	co	CO	cT	r-4	O	irT	cT	CO	ZO	t-T	rfi	lOTfC^C^JCOCOrfCO	LO^inCŠIrHrt-jt-OS^C^O^t-MTPTHM^
in	ra	if	o	ra	o	o	o	ra	-o	ra	cm	ra	rt	ra	ra	i~	ir	cm	ra	ir	ra	in	ir	cj	ra	oi	ra	ra	ir	ra	in	o_	ra	ra	o	rt_ rt_	-r	en	in	t>	en	rt_	ra	in co_
S	^*	S	°*	2	°*	«*	S	S	”*	^	m"	^	S	ra"	2	ra*	S	”	”	rt	rt	2	2	rt	”	2	2	S	2	S	S	2	rt	S	S	S S	rt	”	5	5	rt	S	m	05 °
58g 2 355g g Js633 s g5 ggg5 SS835»28888838388333S8333s
03 CO CO 05 O C- O CO CO O Tf 05 rH O CM CM	CD rH CO rM CO CO M lf5 M 05^ IO O- O CO »H Ol CD CM^ rH CO CM 05 O I« lO O OD
2 2 2 S S 2 ° 2 S 2 2 2 2 " S 2 2 2 2 2 S" °2§g22S?Š§§ššš§§22SSSS222|S
rHrHCMOlrHrH CM CO CM rH r-4 tH rH rHrHrHrH rH rH rH t-4 r-trHrH^HCMrHr-tr-) t-4 r-i r—i r—1 T"H tI tH r-4 r-<
22S3§2S'gg22Sg2 2gS§2222 3-"^-S2SSglS2g2S|2||S22|gS|
to O O ^ CO 02 CO CO m CM CO CO c— COCM05C0*—l05C0-rf O^OlL—COLOlOin 05 02 O CM *-< 02 •—< CO | 05COCMCOCOCO£>t>t^
Sg25gS2S5g55g2ŠS2§Sg2SSSg22S2raS2S2S2||||gra2gg£g
CMCMCMr-Ir-lCMCMT-(rHrH»-lM-t T-H T-tCM.-(CMCMr-«i-l*-t rt-lr-trHr-lCMr-lr-t^ r-lCMCMCMCMCMCMCMCM r-iCMr-lCMCMCMi-l^-lr-.
2gggSSS?355:^S25gg2§SS22g5S2SSg2SK22|2||S|2|2||2|
r-t 02 CO O 02 C-	»—< 05 02 xf •—l COCMlOCOrHCMCOO CO^fCOOi^CO-rfO Tf 02 CM UO 05 CM IT5 CM CMO^COCOOr-jOCO
SggSS*S222§g2Sg2§’gKg§Sggg222gg§2gragra|||2g22.rartS2^
i CM^CM^ScMCMCMCMCMr-Hl-ir-i rHCMCMCMCMr-,CMrH rtHrH^CMCOCMCM^CM(MC<lCMCQCjCMCMCMCMCMCMCMCMCO^r-,W
I	•
S3SS202£S22gSSŠSg££Sg§ŠSŠŠ§gS2gSS23£S2§2;222g§g2
C~	^4	LO	CO	o	^-4 CO m r-1 L'- l> CM ^OCOCOCOOCOiCM 05 CO CM CO CM CO —« CM t-O5T-jC0T-4rtHO5t^T-H C0»-;C5OL Olf2t L^
3	S	g	2	S	g2gSdSo3g2522g)gg2F:2 2Sg2ragrao22rart22rarao|ortram
CM	CO	CO	^4	r-t	ČO CO CO CM f-< T—I CM CM 'J1 CM ^ CO CM CM CM CMCMr-iCMCOCMCMCM CMCOLOCOCOCOCOrfCO CM CM CM CO CO^UO CM »-H rH
252222S5S2i?222||2|2|||||2||22|
CO 05 CO CO CO CM OT-stOrHOr—(CO 'tp CM rrt 05 O 02 U5 CO	CM CO 05	O-.’’ O CO ^OCMO t^-COOLOCOtO CMrfCOCOOCOC^OOO
g222 2g22S§2Sgg22g2S2K222?5S22§g|2rag|||ra§|2gg.2S5
CO "M1 1-1 CO CO m m -rf CO CM CM CM CO to ■M1 lO to CO CO CO COCOCOCOrfCOCO^f 03 lO CO LO CO LO CO tO lO COO^^hCOL— L—COCMCM CO
«
ogSrtrartrarartrtgrtrar-rarararartSorarararartraragrairg|ra|ra!|rara|rara|!|!
o o O O o O o o o o o o o o o o o o o o o oooooooo o o o o o o o o o ooooooooo
!fl!llllil!lII!I!!IIli!!!iiiIII!iIIIii!ii!S!ISl
i -i«E--«cocoin<MC~oc-5*3a3oeO'»*	fh-oir^ccoo-ercra^c^—
- $ S S S S S S i P S g 5 S S 5 S? § g 5 § 5 S S 5 g 5Š 5 g 5 5 S § g g. g §" g « S g Š « g* g S
‘R. =°. ‘R =». °.. N °. « '-. D ® D. ^ ‘R ”. R R °. ” N. ®. ” «> °t ® o ”. °i ”, T R ®	». R R R, R R R R R R R R
t-h lo m cc l- xr co^loco—<lo*oocc w^uf3ir3i>'—»o^c^t-os^coc^co^eoooio^oiM^iocom^-irH^T^co
r—I	*—«	T—4	C<1	•—•	I—<	C*3	1—1	•—<	CN	r—l.	•—<	t—I	CQ	T-*	r—I	C1	r—I	rH	r—t	r—(
O 9. n ^ n °..	^ °.. -1 ^ ^ ^ -t ^ "> co r ^	^	^ -t ^ ^ ^	^ *> ^	^ w ^ co, co CN -n co w csr co cq o
*-'	CD 05 CO CC 1.0 Tl COC-lOCCr^OOlCOM j-RCCtOt-iMCO^COTJCOt-OCCCCrT ■— L- —< T) C5 -T* T) c: O CC L- CO C5 O' CO Nf
<75 tT CO r-4 CO O 05 05 CO <M lO^ Th O (M CO ^ to (M lO lO O to CN CO O Ol CO t> ^ CO ^ lO -rf» lO O CO O CO C5 TJ Tl tO D- rH
03 co t>*	—T	ti co cd -r	—c: 05 oi o" t-" co cd	ce	cd ti	od	cd	cf cc in co' cd co"	—T	cd o td •d	ti" co cd	-r t-" m" -r' —cd d <m" —T co" o
r-< m	co	Th co rr co	^ cc-r 05 i-- ti co	^rco	co	l-	m 05	—«	co ti n L" l~ ti	cc	l^- ir co m Tf ri ^^-iin^rL-cococoL^cs
-1. ^ -l «>. co co i> -n co co in ^ cq_ ti_ th « «n ^ ^ 05 co » in ti co co o -« i> co co 05 co -1 in co o co co ti ^ co m c- ^ ^
rH^)r_,T-(TM^^_ ^HCOrHrHTlrHr-Hr-t^-t Tlr-lr-lr-.r-.T-ll-lr-,,-^—tr-t.-l-dtTl.-tTl-H Tl Tl r-. —'r-i — TlTlT5COr^r-HCOCO
hii?5g?gECgg.ZggggSgggg5|geg7:5S®Sg§^S.2g5gSi2g£g'5g5S5S
*o in CO O CO L- <75 co m o o co T) 05 CO t- l- — o o <75 co co LO in — — CO O CO LO t- o co in —. L- r-. 05 L- l- CO Tl in co co —
5gŽigg§Zg®E:dgggggSS£§ee6dg§g§gSi2 3gg5Sg5§gSs2Slg
*—< »—1 r—1 r—I	r—< r—(	Tl C'lr-<^-.T]—4<Or-.r-lTl	TJ—lr-t»-tTH^Hr-.TlTl--Ir-H—1^-1	TJ r—• r—< »—H •—< •—I —< Tl »—• •— —* TJ	TJ Tl Tl TJ
m tj t—1 ti	t-	Oj ■rfcococccot-rr'—<in	-ttjl^i-co—•t^TJ-^rTicocc — —-en	orrco-rcococoocoscccocc	— ccl^cc
gsdsisgiggdsgsggsddggggdcigssssgsoggdzgsssgssggd
^Hr-trHrH^Hr-TJ COr-4—<TJT1COTJTJTl T1TJT1 — t—T-l^-lr-HTlTlTJTlf-Hr—.TJ T1TJ»—<TlCjTlTlCOTl»-Hr—(T1TJT1COCO
'gSlgggSgggSggSgggggS§g£gSggSggf<^gg?ggS§g§Sg5:g5g
^inocooom.coi> ti coo-^f-^i 05 o o —• ti —• xr co lo t" co rr m 05 cc cocorrcoi-cocoocco^mcccoTJ-^Ti
'■■|gi'|gg23ggg$šgggggsi=:s.?i5dg$s$s§sgg2ggsg?iggg3 = ggsgg
r-« t-h CJ r—1 Tl Tl Tl' in *—i (M Tl CO O TJ TJ CO CO Tl CO TJ TJ Tl »“* t—l CO CO lO Tl t-h Tl CO CO TJ Tl Tl Tl Tl TJ *T TJ Tl Tl Tf CO CO *št< Tf
mElS8188588888!88E8ili$$818SE$lSB«88681imgg |ggšlllHiEš|I|s$E8§g = EEE5liSg$Sil8l8lg8lgSllls
lililsilliii!!!!r!lliSII!!!!ss!!!!s 8!!SI!III!!I
05*—<TJC0C75O*—'TJO*—<TlC0'T05r—' T1C005000*—1CJ05*-1TJCO 05 *-t *-hTJT1TJTJ0500—'TJCMTJTlTjCO COCOCO^LnCOD-C-C-COCOOOCOO
r—l	rH	r—<	t—(	r—I	r—i Tl Tl	r—1	r—H	*—t rH r-4	*—1	r—1‘	r—1	*—<	rH *-H	r—<	i—I	r—4	*—4	*—H	r—1	r—I	*—(	r—i Tl i
ooooooooooooooo oooooooooooo o o
CO 00 CO CO 00 00 00 00 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 05 <75 05 ■ O O O O O O O' O O O O O G5 O O OOOOOOOOOOOO O O
C5r-<ClCOOOOOO’-4TlO—iT]<75»-tTl
o o o o o .-< tj co -r m m cr o cc o o o rH T-* Tl co co co co co CO CO CO CO CO Tf T.H ooooooooooooooo
OOOOOOOOOO — rHr-.r-IrH
rH	*—I	rH	r—t	r—I	rH rH	r—I	rH	r—I	rH rH rH rH rH
0_	CS^ CD CN r-ito COIOO
ccT »-h' r-T lo" in r>-	cnT t—T o
lorpinoomiom^rrio
; 2 ^
CO^ CO T-^ CD CO 03	5 ^
co	^	od	oT	i>	in	o	cn	o	a;	r-3
r-t	c^l	*-l	t-l	rH	o
a ‘£?
73 O
O g
t-4	in	03	tn	(M^	CO	l>	O)	CC	rQ	^
S cd	ca	in	of	o	cd	cd	O)	o	t>	d)	,s
*h in »h eo r-j cn <n i> .ccT oi in cd cd cd cd -h «-T od OcNini>t>moor-iinin
^ CD (N 00 ^ t> tH «9 05
^ o o 'šd cT o in od tjT cd rd 03 r-Hooco^ocoin«ococo
I ^r-iCOCMCNir-iCOr-irHr-l
COOOOO<MCO-3«OOC500 00005'—l005CS)inOjCN 000500r-J^OOU0(N05
t^tdoooocicdcdino
G5COOCOCOCOO(MCOL'-
<N(NCSlT-H<NC>3C<l(MCSir-<
orr*ooooc5coo5'-( c— oo co co r-. t-h m t- m o '»•oocN005ineqcsiot' 0600061005050600-5:0
'^*?J'CC>'-hQD'^00COO5O5
00O0CNCSI(M0OO3C^CSIt-i
OC^CNC^—iCOOrHCNin t>COU0,rr^OincMO5 — T-I oo-h^oooo—(O5inooo o o* od o 02 rd csi r-i od rfl r-ic-~csioooi>incoin "V-tfiOO^giOO^CNOOCOCt
Ot>OOC5’^COOOOi-l'-l
t>C5l>r-lOXPr-lOOO
ccoot-hcjco-^oio o.o
O rH 05 *šT cd O <N cd D-’ T-i OOOO^CNOCOCNOrf'
mo^in^inooininoo
cMtr-T+i^foj^coinmoi —^.00OOr-f,OOO<MO
oooooooooo
I
O CUD
■" E
a S
S o 'S :a, o
-g .2 ^
S N O
>
w to CZ X o
> > O 3
E 'C
•c? S
M M
<y <u 'g m 2 ^
o I
!|f|l|J I 5 o
to R -r S a a -y g .S m
Ei ti 8 S i § 2?'e 2
00-rjHinOT-lOT-i(M00G5 OOOOi-HGNOOOO -cM Tf -CM m O O 05 CO 05 C5 OOOOOOOOOO
o
oo
m
o
s
E
as
c
■2.
3
tj
688.
RAZGLAS
Republiška volilna komisija SR Slovenije na podlagi 10. člena zakona o volitvah In odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-1741/81) objavlja
KANDIDATURO za predsednika Predsedstva Socialistične republike Slovenije
Kandidat za -predsednika predsedstva je: Viktor Avbelj, rojen 1914, pravnik, Ljubljana
in
LISTO KANDIDATOV za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije
1.	Alpjz Briški, rojen 1927, diplomirani politolog, Ljubljana
2.	Majda Gaspari, rojena 1929, diplomirana socialna delavka, Ljubljana
3.	Stane Markič, rojen 1928, diplomirani pravnik, Ljubljana
4.	Zoran Polič, rojen 1912, diplomirani pravnik Ljubljana
5.	France Popit, rojen 1921, družbenopolitični dela /ec, Ljubljana
6.	Franc Štiglic, rojen 1912, samostojni umetnik, Ljubljana
Kandidaturo za predsednika predsedstva in listo kandidatov za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije je določila republiška kandidacijska konferenca dne 29. marca 1982.
Republiška volilna komisija je ugotovila, da je kandidatura in lista kandidatov sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o kandidatu za predsednika predsedstva in o kandidatih za člane predsedstva bo dne 14. aprila 1982.
St. RVK-18/1-82
Ljubljana, dne 29. marca 1982.
Republiška volilna komisija
Tajnik	Predsednik
Franci Grad 1. r,	Tomo Grgič 1. r.
689.
Na podlagi 16. člena statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28/79) je Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 23. marca 1982 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1931
I
Sprejme se zaključni račun Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1981, ki izkazuje:
—	prihodkov skupaj
—	odhodkov skupaj
—	presežek prihodkov nad odhodki
II
din
1.231,460.207,45 1.093,648.118,ib
137,812.089,30
Presežek prihodkov nad odhodki v znesku 137,812.089,30 din se razporedi v rezervni sklad. ■
III
Na dan 31. 12. 1981 znaša stanje:	din
—	rezervnega sklada	138,742.511,50
—	poslovnega sklada	67,189.624,45
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 03060-264/4-1982
Ljubljana, dne 23. marca 1982.
Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik
Jože Pikelj L r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
690.
Na podlagi 20. člena, zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) so Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na podlagi 199. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 35/81) na 45. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in na 45. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982, Skupščina občine Ljubljana Center na podlagi 173. člena statuta občine (Uradni list SRS št. 2/78 in 35/81) in 47. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in na 49. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na podlagi 178. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1982, Skupščina občine Ljubljana Šiška na podlagi 189. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/78), na 53. seji zbora združenega dela dne 29. marca 1982, na 50. seji zbora krajevnih skupnosti 29. marca 1982, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 174. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1982 in Skupščina mesta Ljubljane na podlagi 53. in 88. člena statuta mesta (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na 57. seji zbora združenega dela dne 30. marca 1982 in na 53. seji zbora občin dne 30. marca 1982 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane
1.	člen
S tem odlokom se ustanovi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: sklad) ki ureja način združevanja sredstev in njihovega upravljanja.
2.	člen
Sredstva sklada se zagotavljajo iz sredstev, ki jih samoupravno združujejo občine mesta Ljubljane iz
sredstev posebnega davka od osebnega dohodka de-
lavcev, ki so ga uvedli s svojimi odloki, skladno z določili zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 de 1985.
3.	člen
Sklad je pravna oseba s pravicami in odgovornostmi določenimi z zakonom, tem odlokom in statutom sklada.
Sedež sklada je pri Skupščini mesta Ljubljane.
Finančne posle sklada opravlja, skladno s sklepi organa upravljanja sklada, mestni upravni organ pristojen za finance.
4.	člen
Organ upravljanja sklada je skupščina sklada.
Polovico delegatov v skupščino sklada delegirajo zbori združenega dela skupščin ljubljanskih občin in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane v enakem številu.
Polovico delegatov pa delegirajo kmetijske organizacije združenega dela ljubljanskih občin, SIS za preskrbo mesta Ljubljane, Skupnosti za pospeševanje kmetijstva ljubljanskih občin, potrošniški sveti na območju ljubljanskih občin preko Mestne konference SZDL.
5.	člen
Podrobnejša ureditev organizacije, delovanje in opravljanje administrativno-tehničnega in organizacijskega dela za sklad se določi s statutom sklada, ki ga sprejme skupščina sklada v soglasju s Skupščino mesta Ljubljane.
6.	člen
Sredstva sklada združena po določilih 2. člena tega odloka se lahko uporabljajo za namene iz 7. in 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijstva v občinah Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik po sprejetih občinskih programih,
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni
osnovi,
—	za zagotavljanje družbeno organizirane polje-, delske proizvodnje,
—	za pospeševanje vzreje in ulova rib,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe,
—	za nadomestila dela obresti pri sredstvih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb,
-— za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovskih območjih.
—; za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z mesom, mlekom in drugimi proizvodi osnovne preskrbe.
7.	člen
Sklad sodeluje vsako leto s skladi za intervencije v SR Sloveniji pri sprejemanju dogovora o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane.
Ljubljanske občine uresničujejo preko sklada na osnovi programov svojo pravico do soudeležbe na sredstvih za intervencije v skladu ustanovljenem po določbah 12. in 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 1/79).
8.	člen
Sredstva določena za namene iz 6. člena tega odlo-Ka se lahko dodelijo temeljnim in drugim organizacijam združenega dela če se s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo zavežejo, da bodo dobavljale določen čas, ki ne sme biti krajši od petih let, dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe hrane.
9.	člen
Skupščina sklada predloži predlog programa dela in predlog finančnega načrta za naslednje leto najkasneje do 15. oktobra v tekočem letu izvršnim syetom skupščin ljubljanskih občin in mesta.
Izvršni sveti skupščin ljubljanskih občin in mesta ugotovijo ali je program dela sklada za tekoče leto usklajen z družbenimi plani občin in mesta in predlagajo sprejem programa in finančnega načrta.
Zaključni račun in poročilo o izvršitvi letnega programa dela s poročilom o porabi združenih sredstev v skladu mora pripraviti sklad in ga po sprejemu na skupščini sklada predložiti izvršnim svetom skupščin ljubljanskih občin in mesta do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
10.	člen
Konstituiranje skupščine sklada se opravi najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Vse priprave za sklic ustanovne skupščine sklada opravi mestni komite za preskrbo, gostinstvo in turizem, ki je dolžan skrbeti za pravočasno konstituiranje skupščine sklada.
Predlog programa in finančnega načrta sklada za leto 1982 mora pripraviti skupščina sklada najkasneje v dveh mesecih po konstituiranju.
11.	člen '
’ Ta odlok, začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 320-1/82
Datum, dne 30. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Niko Pogačar 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak L r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič 1. r.
691.
Na podlagi 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št 1/79) in 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št 3/82) so Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na podlagi 199. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na 45. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in na 45. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982, Skupščina občine Ljubljana Center na podlagi 173. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na 47. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in na 49. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na podlagi 178. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1982, Skupščina občine Ljubljana Šiška pa podlagi 189. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) na 53. seji zbora združenega dela dne 29. marca 1982 in na 50 seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1982, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 174. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1982 in Skupščina mesta Ljubljane na podlagi 53. in 88. člena statuta mesta (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na 57. seji zbora združenega dela dne 30. marca 1982 in na 53. seji zbora občin dne 30. marca 1982 sprejela
SKLEP
o sestavi ustanovne skupščine samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane
1
V ustanovno skupščino samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v skladu s 4. členom odloka o ustanovitvi sklada delegirajo:
' — zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center 4 delegate,
—	zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Bežigrad 4 delegate,
—	zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 4 delegate,
—	zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška 4 delegate.
—	zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 4 delegate,
—	zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 4 delegate,
• — kmetijske organizacije združenega dela ljubljanskih občin 4 delegate,
—	skupnosti za pospeševanje kmetijstva ljubljanskih občin 4 delegate,
—	skupščina samoupravne interesne skupnosti za preskrbo mesta Ljubljane 5 delegatov,
—	sveti potrošnikov ljubljanskih občin preko konference svetov potrošnikov 6 delegatov.
Ustanovna skupščina sklada šteje 43 delegatov.
2
Ustanovna skupščina sklada dela po poslovniku, ki ga sprejme na začetku seje.
Delegati ustanovne skupščine sklada ostanejo delegati prvega mandata skupščine sklada, ki bo oblikovana s statutom sklada v skladu z določili odloka o ustanovitvi sklada.
3
Ta sklep zaffne veljati z dnem sprejema, uporablja pa se od dneva, ko začne veljati odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije ,v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane.
Št. 320-1/82
Datum, dne 30. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Niko Pogačar 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
Predsednik Skupščine mesta
Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
692.
Na podlagi 9. člena statuta Skupnosti 'za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je skupščina skupnosti na svoji 14. seji dne 18. februarja 1982 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin za leto 1981
I
Zaključni račun, ki, izkazuje stanje na dan 1.-1. 1981 Prihodki Odhodki
Stanje žiro računa 31. 12. 1981
din
217,801.023,85
853.262.366,45
934,255.440,95
136,807.949,35
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 10-13-23/82
Ljubljana, dne 30. marca 1982. .
Predsednica
Sekretar skupnosti skupščine skupnosti
Ludvik Cinč 1. r.	Olga Vipotnik 1. r.
693.
Na podlagi 61. člena pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 20/80) je delavski svet TOZD KEL na svoji 1. izredni seji dne 16. marca 1982 in soglasjem Skupnosti za cene mesta Ljubljane, ki ga je dala s sklepom na 18. seji dne
30.	marca 1982 sprejel
SKLEP
o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana
1. člen
Delavski svet temeljne organizacije Komunalna energetika Ljubljana je na prvi izredni seji dne 16. marca 1982 sprejela sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki je v njenem upravljanju.
Cene za dobavljeno toplotno energijo so naslednje:	^
din/MWb
1. Za odjemalce s pavšalnim obračunom
Povečana prodajna zmesna	cena	1.080,24
—	ogrevanje stanovanjskih	prostorov	1.037,03
—	ogrevanje poslovnih	prostorov	1.123,52
—	ogrevanje potrošne vode na 600 C
za gospodinjstva	75,52
za ostale odjemalce	97,56
2.	Cena za odjemalce s toplotnimi števci Povprečna cena za variabilne stroške po števcu	969,40
—	ogrevanje stanovanjskih	prostorov	932,49
—	ogrevanje poslovnih	prostorov	1.007,26
—	ogrevanje potrošne vode na 60° C
—	za gospodinjstva	868,09
oziroma	60,54
—	za ostale odjemalce	1.124,34
oziroma	78,48	‘
— ogrevanje stanovanjskih prostorov in potrošne vode na 60» C
—	za gospodinjstva	937,96
—	za ostale odjemalce	1.021,56
Poprečna cena za priključno moč
din/MW/h-letno
—	fiksni stroški	171.580,32
Ogrevanje stanovanjskih prostorov
—	brez priprave tople vode	151.729,35
—	s pripravo tople vode	153.553.04
Ogrevanje poslovnih prostorov
—	brez priprave tople vode	191.236,08
—	s pripravo tople vode	195.079,78
Cena za priključno moč — fiksni stroški se obračunavajo porabnikom mesečno, t. j. v dvanajstinah.
2.	člen
TOZD KEL Ljubljana zaračunava dobavljeno toplotno energijo iz vročevodnega omrežja po cenah iz
1.	člena tega sklepa z dnem uveljavitve teh cen.
liko časa, dokler ne bodo spregnenjene z novim programom in sklepom.
4.	člen
Za odjemalce toplotne energije kot so: Javno higiensko kopališče in Javne sanitarije, ki jih upravlja Komunalno podjetje Ljubljana, ter javna kopališča ■ bazeni), ostane v veljavi cena, ki je veljala na dan
31.	decembra 1979.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja, ki ga upravlja TOZD KEL Ljubljana (Uradni list SRS, št. 17/81).
6.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
3.	člen
S cenami iz 1. člena tega sklepa so TOZD Komunalna energetika Ljubljana deloma zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1982 in velja to-
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Predsednik
delavskega sveta TOZD KEL
Peter Bergman, dipl. inž. L r.
694.
Na podlagi 16. člena pogojev za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina (Uradni list SRS, št. 20/80) je delavski svet TOZD Plinarna na 28. redni seji dne 3. novembra 1981 in s soglasjem sveta skupnosti za cene mesta Ljubljane, ki ga je dala s sklepom na 18. seji dne 30. marca 1882 sprejel
SKLEP
o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja temeljiva organizacija Plinarna Ljubljana
1.	člen
Delavski svet temeljne organizacije Plinarna Ljubljana je na seji dne 3. 11. 1981 sprejel sklep o ceni- plina iz omrežja, ki je v njenem upravljanju.
Cene plina iz omrežja so naslednje:
Zmesna cena plina iz omrežja je 1.544,81 din/MWh zgornje kalorične vrednosti pri 0« C in 1,01325 bara.
Cena za 1 m2 3 oziroma kWh plina pri odjemnih pogojih za posamezne vrste plina in kategorije potrošnje so:
4
	din MWh	Mestni plin 4,884 kWh/ms	Zemeljski plin 11,163 kWh/m*	Mešani plin 15,116 kWh/ms	Uparjeni plin 32,553 kwh/m*
kuha	2.471,70	12,05 din/m3 2,472 din/kWh	27,60 din/m3 2,472 din/k Wh	37,35 din/m3 2,472 din/kWh	80,45 din/m3 2,472 dm/kWh
kuha topla voda	2.008,25	9,80 din/m3 2,008 din/kWh	22,40 din/m3 2,008 din/k Wh	30,35 din/m3 2,008 din/kWh	65,40 din/m3 2,008 din/kWh
celotna oskrba	1.158,61	5,65 din/m3 1.159 din/kWh	12,95 din/m3 1.159 din/kWh	17,50 din/m3 1.159 din/kWh	37,70 din/m3 1.159 din/kWh
ostalo	2,008,25	9,80 din/m3 2.008 din/kWh	22,40 din/m3 2,008 din/kWh	30,35 din/m3 2,008 din/kWh	65,40 din/m3 2,008 din/kWh
2.	člen
S cenami iz 1. člena tega sklepa so TOZD Plinarni Ljubljana deloma zagotovljena pptrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije za leto 1982 in veljajo toliko časa, dokler ne bodo spremenjene.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep preneha veljati: — sklep o ceni plina iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija Plinarna Ljubljana (Uradni list SRS, št. 17/81).
4.	člen
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne .31. marca 1982.
Predsednik delavskega sveta DO Energetika TOZD Plinarna Ljubljana '
Peter Erman, inž. 1. r.
GROSUPLJE ,
695.
Na podlagi 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) in na 'podlagi 159., 160., 161., 162. in 163. člena ter v zvezi s 50. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Grosuplje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1982 sprejela
ODLOK
o .pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1981—1985
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje pripravi in do 30. 6. 1982 predloži Skupščini občine Grosuplje osnutek, do 30. 9. 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1981—1985.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje predloži Skupščini občine Grosuplje predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Grosuplje do 20. 5. 1982.
3.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti bodo v skladu z načelom sočasnega planiranja sprejele programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom in dogovorom o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni in da bodo aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov potekale v skladu z rokoma, ki sta določena za predložitev osnutka in predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1981—1985 Skupščini občine Grosuplje.
4.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Grosuplje je Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Grosuplje.
5.	člen
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Grosuplje se prične takoj.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-5/79
Grosuplje, dne 24. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak L r.
696.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 44. in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1982 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Grosuplje za leto 1982
1.	člen
S proračunom občine Grosuplje za leto 1982 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Grosuplje v letu 1982.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1982 znašajo: in se razporedijo:
—	za tekoče občinske potrebe v posebnem delu proračuna
—	za tekočo proračunsko rezervo
—	za odvod na izločen račun po družbenem dogovoru o omejitvji splošne porabe v letu 1982
3.	člen
Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1982 se izloča za sredstva rezervnega sklada občine Grosuplje 1 °/o vseh prihodkov, razen prenesenih sredstev iz preteklega leta.
4.	člen
Prihodki doseženi s taksami na promet parklar-jev in kopitarjev se namensko odstopajo v višini 100 odstotkov posebnemu računu za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Grosuplje.
5.	člen
Turistične takse se v celoti uporabijo za pospeševanje turistične dejavnosti v republiki in občini po že sprejetem družbenem dogovoru o namenski uporabi turistične takse v obdobju 1982—1985.
6.	člen
Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnemu organu občinske skupščine,
—	občinskemu sodniku za prekrške,
—	temeljnemu sodišču,
—	sodišču združenega dela,
—	družbenemu pravobranilcu samoupravljanja,
—	temeljnemu javnemu tožilstvu,
—	javnemu pravobranilstvu,
—	upravi javne varnosti,
—	medobčinskim inšpekcijskim službam,1
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
—	kraj evnim skupnostim,
—	posebnim računom.
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v -okviru odobrenih sredstev.
x	7. člen
Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
8.	člen
Občinski upravni organ lahko uporabi prihodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin za posebne namene in prihodke od komisijskih in meritvenih del za redno dejavnost.
9.	člen
Upravni organ Skupščine občine Grosuplje samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu bila dodeljena za
110,000.000
87,681.516
948.484
21,370.000
redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih pridobi po 7. členu tega odloka.
10.	člen
Ce zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne bo mogoče uravnovesiti, lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezervnega sklada proračuna.
11.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov, če bi se izkazalo, da se jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah.
12.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1982 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.	'■v
13.	člen
Za zakonito in smotrno porabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja proračuna.
14.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine Grosuplje je predsednik izvršnega sveta občine Grosuplje.
15.	člen.
Izvršni svet občine Grosuplje je pooblaščen, da razpolaga in razporeja sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine Grosuplje po družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982 za kompenzacije za zaščito življenjskega standarda, oblikovanje blagovnih rezerv in odpravljanje posledic naravnih nesreč, na območju občine, del sredstev pa usmerja in zagotavlja samoupravnemu skladu na ravni SR Slovenije za intervencije v porabi hrane in za financiranje programa blagovnih rezerv v SR Sloveniji.
16.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) za ostale namene iz 1. točke 39. člena citiranega zakona v zvezi z določbami drugega odstavka 43 člena pa odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 500.000 din
17.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občiile Grosuplje, ter skrbi, da se med letom prihodke razporeja skladno z njihovim pritekanjem. Ce bo zaostalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini 2. člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje, da bi zagotovil proračunsko ravnovesje zmanjšal "zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za .posebne namene, vendar največ za 10 “/o ali pa začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena. O tem ukrepu mora izvršni svet obvestiti. Skupščino občine Grosuplje.
18.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna občine Grosuplje v I. trimesečju 1982 (Uradni list SRS, št. 1/82) dana posameznim uporabnikom oziroma uporabljena za posebne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna.
19.	člen
Pregled in razpored prihodkov po glavnih namenih, bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
St. 400-4/82
Grosuplje, dne 24. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Grosuplje za leto 1982
I.	Prihodki	II. Splošni razpored prihodkov
Oblika	Prihodki prihodke	^rinoaKi		Znesek din	namen	Razpored prihodkov		. Znesek din
i	Davek iz osebnih dohodkov	44,700.000	01	Dejavnost organov DPS	60,881.000
2	Prometni davek, davek na premo-		02	Dejavnost, ljudske obrambe	3,697.000
	ženje in dohodke od premoženja	45,400.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih	
3	Takse	5,800.000		organizacij in društev	4,599.200
5	Prihodki po posebnih predpisih		04	Negospodarske investicije	2,680.000
	(denarne kazni)	3,200.000	08	Socialno skrbstvo	5,005.816
6	Prihodki upravnih organov		09	Zdravstveno varstvo	40.000
	in drugi prihodki	9,900.000	10-	Komunalna dejavnost	4,072.500
9	Prenesena sredstva iz preteklega		11	Dejavnost krajevnih skupnosti	2,281.000
	leta	1,000.000	13	Odvod na druge račune	1,700.000
			16	Intervencije v gospodarstvu	1,838.700
			17	Nerazporejeni dohodki — tekoča	
				proračunska rezerva	22,318.484
			18	Odvod v rezervni sklad	886.300
Skupaj prihodki		110,000.000		Skupaj razpored prihodkov	110,000.000
697.
Na podlagi 6. in IT. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj . in osnov davkov za lete 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81) in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10/78 in 6 82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora kra-. -jevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvi odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, §t. 29/76. 3/70. 14/76. 24/77, 8/78. 10/79 in 11/81) se 6. člen spremeni in se glasi:
»Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
stopnja
—	'za drugo ‘skupino ’	.	42
—	ža tretjo skupino	38
—	za četrto skupino	35
Davčnim zavezancem, katerim se odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetom in kmetom kooperantom, ki so zdraVstt erio zavarovani kot osebe v delovnem razmerju se davek od osebnega dohodka iž kmetijske dejavnosti odrtiferi po naslednjih stop-
n j ah:	topil j a
— za drugo skupino	9
— za tretjo skupino	5.
— za četrto skupino •	2«
2.	člen
V	prvem odstavku 7. člena odloka se stopnja »46« nadomesti s stopnjo »65<t.
V	drugem odstavku 7. člena odloka se stopnja »22« nadomesti s stopnjo »25«.
3.	člen
V	14. členu odloka se v 1. točki doda besedilo, ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 “/e invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela.
4.	člen
V	40. členu odloka se številka »0,6« nadomesti s
številko »1«.
5.	člen
V	41. členu odloka se stopnja »10« nadomesti s stopnjo »15«.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje, .razen določb 3. člena in 5. člena, ki se uporabljata od dneva veljavnosti dalje.
St. 422-7/82''
Grosuplje, dne 24. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak L r.
698.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72. 39/72, 55/72, 28/73. 36/75, 58/75; 7/77 61/78, 26/79, 5/80, 63/80 iti 3 81) ter 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine ‘ Grosuplje na Seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora drie 24. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen	' ‘ -
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/77, 6/80 in 11/81) se tarifna številka 2 v celoti Spremeni tako, da se glasi:
»Od novih ali rabljenih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostorhiho motorja nad 125 ccm, če se prodaja izvrši v roku 2 let od prejšnjega nakupa se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 4 °/o.
Opomba:	.....
1.	Posebni občinski prometni davek po tej -thtifi se ne plačuje od prodaje poškodovanih motornih vozil in motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm, katerih prodajo opravi v imenu lastnika motornih vozil in motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik motornega vozila ali motornega kolesa z delovno prostornino motorja nad 125 ccm dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. , . ..
Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika.
2.	Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost upravni organ ob' odtneri.
Davčni zavezanec je prodajalec.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-12/82
Grosuplje, dne 24. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
699.
Na podlagi prvega odstavka 20. člena zakona o intervencijah o kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79 in 6/82), 2. odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Ufadhi list SRS, št. 10/78 in 6'82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela dne 24. marca 1982
ODLOK
o Zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
V občini Grosuplje se uvaja posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane.
2.	člen
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,4 »/o.
3.	člen
Sredstva iz 2. člena tega odloka se usmerjajo v samoupravno interesno skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini Grosuplje.
4.	člen
Sredstva iz 3. člena tega odloka se uporabljajo za intervencije v organizirani proizvodnji hrane, ki so: premije, nadomestila, regresi in intervencije za krepitev materialne podlage dela pri kmetijski proizvodnji.
5.	člen
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev se obračunava in plačuje od osebnih dohodkov delavcev, izplačanih po 20. aprilu 1982.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 402-8/82
Grosuplje, dne 24. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
700.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Grosuplje za obdobje 1981—1985 ter dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do denarne pomoči otrokom je skupščina Skupnosti otroškega varstva Grosuplje na 13. seji dne 26. marca 1982 sprejela
SKLEP
o višini denarne pomoči otrokom in o dohodkovnih pogojih v letu 1882
I
Pravico do denarne pomoči ima v znesku:
1.	1.100, din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.900 din mesečno na družinskega člana
2.	700 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma V' katero spada od 2.900 do 3.700 din mesečno na družinskega člana
3.	400 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3.700 do 4.200 din mesečno na družinskega člana
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva osebni dohodek iz delovnega raz- ' mer j a in vsi drugi prejemki družine.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka
II
Skupnost otroškega varstva Grosuplje lahko v izjemnih primerih določi višjo ali nižjo denarno pomoč, kot je določeno v I. točki tega sklepa, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine. Skupnost sprejema te sklepe v okviru sredstev na podlagi števila otrok in višine denarne pomoči, določene s I. točko tega sklepa.
III
Pravico do povečane denarne pomoči ima težje telesno ali duševno prizadet otrok oziroma otrok edinega hranilca, če je ugotovljeno, da je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju m s.cer:
—	400 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok,
—	200 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca.
IV
Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljam, če dohodek starša ne presega 1.570 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka.
V
Občan, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika; po katerem ima on ali katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti kolikor ne dokaže nasprotno.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
VI
Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči v znesku 400 din mesečno.
•	VII
Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo tele pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijstva glavni vir dohodka njihovih družin, ali so brez dohodkš
—	da živijo • v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člena.
VIII
Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka določenega v prejšnji točki se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah, ali zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev.
Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki.
IX
Za kmečke otroke se za priznanje pravice do povečane denarne pomoči uporablja določba točke III. tega sklepa. Prav tako se smiselno upoštevajo tudi določbe c upoštevanju članov družine in o višini dohodkov ostalih Slanov družine iz IV. in V. točke tega sklepa.
X
Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 10. aprila 1982, sicer se jim s 1. majem 1982 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči.
XI
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS 'in se uporablja od 1. maja 1982.
St. 44/82
Grosuplje, dne 26. marca 1982.
Predsednik Skupščine Skupnosti otroškega varstva
____	Grosuplje
Avgust Gril 1. r. -
IDRIJA
701.
Na podlagi 7. in 8 člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS. št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku ,Uradni list SRS, št. 3/73) in 77. ter 206. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1982 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo IV. samoprispevka na območju občine Idrija
1.	člen
Za območje občine Idrija se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje programa gradnje in obnovo objektov s področja dejavnosti vzgoje in izobraževanja in za dokončanje zdravstvenega doma v Idriji.
2.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se financira gradnja po naslednjem programu:
Objekt	Način gradnje	Rok do katerega bodo zbrana sredstva	Ocena investicijske vrednost oz. potrebnih sredstev (cene 1981)
1., Zdravstveni dom Idrija	dokončanje objekta	do konca leta 1982	13,000.000
2. Osnovna šola J. Premrla Vojka		, x	
Črni vrh — telovadnica	novogradnja	prvo trimesečje 1983	13,535.000
3. Osnovna šola Vojkove brigade			
Spodnja Idrija — učilnica in drugi spremljajoči	prizidek	drugo trimesečje	’
prostori	(nadgraditev)	leta 1984	27,284.000
— telovadnica s pomožnimi pro-	novogradnja	prvo trimesečje	
stori		leta 1985	12,350.000
4. Osnovna šola Spomenik NOB			
Cerkno			29,803.000
— učilnice in drugi spremljajoči	prizidek	prvo trimesečje	
prostori	(nagraditev) *	leta 1986	
— projektna dokumentacija za		prvo trimesečje	
otroški vrtec		leta 1987	
6. Osnovna šola J. Mihevca Idrija			
— telovadnica v sklopu I. faze			
nove osnovne šole	zaprtje objekta	drugo trimesečje 1983	7,920.000
	nadaljevanje izgradnje	četrto trimesečje leta 1986	26,858.000
	SKUPAJ TELOVADNICA		34,778.000
— stara stavba osnov, šole	vzdrževalna dela	drugo trimesečje leta 1987	3,000.000
— projektna dokumentacija za II.		drugo trimesečje	
fazo nove osnovne šole		leta 1987	2,000.000
1 Podružnična osnovna šola Novaki,	vzdrževalna	skozi celo obdobje	
Orehek, Sebrelje, Ledine, Kanomlja, Vojsko, Zavratec, Godovič, Gore - Dole	dela	IV. samoprispevka	1,500.000
3.	člen
Skupna vrednost programa iz prejšnjega člena znaša v cenah leta 1981 137,300.000 dinarjev.
Od tega zneska se bo s IV. samoprispevkom zbralo 118,800.000 dinarjev iz sredstev združene amortizacije vseh osnovnošolskih objektov na območju idrijske občine pa 18,500.000 din.
4.	člen
Investicijske vrednosti pbjektov iz 2. člena in viri sredstev 3. člena so določeni v cenah leta 1981, zato se bodo valorizirali ob začetku vsakega leta za preteklo leito.
Valorizacija bo izvršena skladno z dinamiko gradnje, gibanjem cen in osebnih dohodkov.
5.	Člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1987. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Idrija po naslednjih stopnjah in od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka po stopnji 2 "A;
2.	občani, ki imajo dohodek od pokojnin po stopnji 2%;
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva od katastrskega dohodka ( na novo izračunani KD) po stopnji 5 "A;
4.	delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske ali poklicne dejavnosti od intelektualnih storitev in od avtorskih pravic, po stopnji 1,5 “A od osnove, ki predstavlja celoten prihodek, zmanjšan za stroške;
5.	samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, od intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunani davek po stopnji 2 °A.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroških dodatkov, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proiz-' vodnem delu oziroma' na delovni praksi.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in pokojnine, ki ne dosegajo 6.137 din mesečno;
p. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek np presega 2.500 din na gospodarstvo in so zdravstveno zavarovani kot kmet## in združeni kmetje ter so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva;
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti za Sas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšav po zakonu o davkih občanov, razen za študente in učence na proizvodnem delu oziroma na delovni Praksi;
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pra-
vico do oprostitve in olajšav po zakonu o davkih občanov.
7.	člen
Znesek iz 1. in 2. točke drugega odstavka- prejšnjega člena tega sklepa valorizira Skupščina občine Idrija vsako leto z indeksom povečanja poprečnega devetmesečnega neto osebnega dohodka vseh - zaposlenih v občini Idrija v preteklem letu, V
8.	člea
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
9.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala skladno z dotokom sredstev in izključno za izvajanje programa navedenega v 2. členu tega sklepa.	'
Sredstva se bodo zbirala »a posebnem računu Občinske izobraževalne skupnosti Idrija.
Koordinacijo v zvezi z izvajanjem programa iz
2.	člena tega sklepa, nadzor nad zbiranj ena in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev, opravlja organ, ki ga imenuje Skupščina občine Idrija v soglasju s samoupravno interesno skupnostjo za izobraževanje.
S sredstvi, zbranimi za posamezen objekt iz tega programa, upravljajo organi, ki jih imenuje za vsak objekt posebej občinska skupščina na predlog skupščine občinske izobraževalne skupnosti Idrija, vzgojno-izobraževalnih organizacij, ki so investitorji in krajevnih skupnosti po sedežih vzgojnoizobraievaltlih organizacij. Za podružnične osnovne šole veljajo isti organi, kot za matične šele, le da so dopolnjeni s predstavniki tistih krajevnih skupnosti, kjer imajo podružnične šole svoje sedeže.
10.	olen
Referendum bo v nedeljo, 1*. aprila 1982, od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občlnsfc« volilna komisija.	/
11.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Idrija, ki so vplisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18. let, stanuje* na območju ebčine Idrija, čeprav še nimajo volilne pravice za volitve v skupščino družbenopolitičnih skupnoeti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
12.	člen	A
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77). Referendum na •bmočju občine vodi občinska volilna komisija, ki tudi ugotovi reeultate referenduma in izdela zaključna poročilo e izidu refe-ferenduma na območju občin«. Glasovanje e referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. «-
Odlok o uvedbi samoprispevka sprejme obči upira skupščina, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine izjavila na rečerenduntu za samoprispevek.	i
13. člen
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
14. člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Skupščina občine Idrija
Na referendumu dne 18. aprila 1982 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje občine Idrija za financiranje programa izgradnje in obnove objektov s področja dejavnosti, vzgoje in izobraževanja in za dokončanje zdravstvenega doma v Idriji za dobo petih let, to je od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1987.
Glasujem
2ig
PROTI
Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
15.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-7/82
Idrija, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj L r.
702.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
«
ODLOK
o proračunu občine Idrija za leto 1982
1.	člen
S proračunom občine Idrija za leto 1982 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Idrija v letu 1982.
2.	člen
Občinski proračun za leto 1982 obsega prihodke v skupnem znesku 73,103.400 din. Prihodki se razporedijo:
<$ba
— po posebnem delu proračuna v znesku	72,372.400
— za tekočo proračunsko rezervo v znesku
3.	člen
Prihodki iz 2. člena se oblikujejo:
—	iz virov, določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih,
—	iz dopolnilnih sredstev republiškega proračuna
Prihodki in splošni razpored prihodkov so razvidni iz bilance prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1982, ki je sestavni, del tega odloka.
•	t
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Idrija izvršuje proračun in sprejema sklepe za:
—	ohranitev skladnosti rasti splošne porabe z rastjo družbenega proizvoda v občini, z določili resolucije o politiki izvajanja srednjeročnega plana razvoja SRS za obdobje 1981—1985 v letu 1982 In z določili družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS v letu 1982,
—	ohranitev skladnosti priliva in odliva sredstev občinskega proračuna med letom.
Naloge iz prvega odstavka tega člena uresničuje izvršni svet tako, da odloča o začasni omejitvi proračunske porabe vsem uporabnikom, predvsem pa tistim, ki v času potrditve proračuna še niso verificirali svojih programov na ustreznih republiških upravnih organih.
5.	člen
V občinskem proračunu se oblikuje tekoča proračunska rezerva v višini največ 1 "/o od celotnih proračunskih sredstev.
Izvršni svet odloča o porabi tekoče proračunske rezerve in jo usmerja za prenizko predvidene ali nepredvidene namene v proračunu za leto 1982.
6.	člen
Najmanj 1 °/o od vseh realiziranih prihodkov občinskega proračuna se izloči v sredstva rezerv občine Idrija. .
O porabi sredstev rezerv odloča Skupščina občine Idrija.
7.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega priliva proračunskih prihodkov med letom najame posojila iz sredstev rezerv občine Idrija do" njihove skupne višine.
8.	člen
- Doseženi prihodki in njihova razporeditev v obdobju začasnega financiranja se morajo uskladiti z občinskim proračunom za leto 1982 najkasneje do 31. marca 1982.
9.	člen
Odlok začne veljat* osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1932.
Št. 400-4/82
Idrija, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Cveto šulgaj 1. r.
731.000
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1982
Zap. št.	Prihodki	Znesek din	Zap. št.	•Splošni razpored' 'prihodkov	. . Znesek din
i	Davek na dohodek in davek iz oseb-		01	Dejavnost organov DPS	38,874.509
	nega dohodka	22,300.000	02	Dejavnost ljudske obrambe	4,809.00u
2	Prometni davek, davek na premo-		03	Dejavnost DPO in društev	4,890.000
	žen j e in na dohodek od premoženja	26,450.000	04	Negospodarske investicije	8,413.800
a	Takse	3,730.000	05	Socialno skrbstvo	9,827.800
. 4	Dohodki po posebnih predpisih	1,600.000	06	Zdravstvena dejavnost	50.000
5	Dohodki upravnih organov in drugi dohodki	2,000.000	07	Komunalna dejavnost, urbanizem in geodezija	2,185.000
6	Prihodki od drugih DPS	16,192.400	08	Dejavnost krajevnih skupnosti	972.000
7	Prenesena sredstva iz leta 1981	8311000	09 10 11 12	Gospodarske intervencije Tekoča proračunska rezerva Obveznosti iz leta 1981 .		 Sredstva rezerv občine Idrije	1,447.300 . 731,000 172.000 731.000
	Skupaj	73,103.400		Skupaj	73,103.400
703. •
Na podlagi 6. in 11. člena zakona" o davkih obča« nov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih Občanov občine Idrija
1.	člen
V	odloku o davkih občanov občine Idrija (Uradni list SRS, št. 6/77, 1/78, 9/78, 7/79 in 11/81) se v tretjem odstavku 6. člena stopnja »10 %>« nadomesti s stopnjo »30 Vo«.
2.	Člen
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se plačuje po proporcionalni stopnji 65°/o.
Davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po tem členu so do višine, ki ustreza 40 °/e, oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.«
3.	člen
V	18. členu se točka 1. spremeni tako, da se glasi:
»1. od dohodka raznašalcev časopisov, knjig, revij
ipd. in zbiranja naročil za časopise, knjige in revije ipd. ter od dohodkov, ki jih dosegajo 100 °/o invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10 %>«.
V	drugem odstavku 18. člena se v prvi alinei črtajo besedi »zasebnih kmetov«, za šesto alineo se doda nova sedma alinea, ki se glasi:
— »ter od plačil po pogodbi o delu za vaditelje, učitelje in trenerje pri telesnokulturnih društvih ter kulturnih društev za pevovodje in podobno.«
4.	Člen
V	drugem odstavku 26. člena se znesek »1.000 din«, nadomesti z zneskom »5.000 din«.
5.	člen
V	27. členu se znesek »10.000 dih«, nadomesti z zneskom »20.000 din«. .
6.	člen
V	39. členu se stopnja »10 Vo« nadomesti s stopnjo »15 Vo«.
7.	člen
V	prvem odstavku 38. člena se število »0,6« nadomesti s številom »1«.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ‘objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982, razen določb 3. in 6. člena, ki se uporabljata od dneva uveljavitve.
St. 422-2/82
Idrija, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
704.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72. 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80 in 31/81) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajev-nih^skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem Občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	Člen
V tarifi posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 2/73, 4/73. 8/73, 2/74 in Uradni list SRS, št. 9/75, 7/76, 13/76, 17/76, 23/77 in 11/81) se tarifna številka 2 spremeni tako, da se glasi:
»Od prometa novih ali rabljenih osebnih avtomobilov, tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, če se prodaja' izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa, se plačuje posebni občinski davek po stopnji 4 %>.«
2.	člen .
V	tarifni številki 3 se:
—	v 2. točki druge alinee znesek v odstotku »35 "/o«, nadomesti z zneskom v odstotku »40 %«,
—	v 2. točki četrte alinee znesek v odstotku »45 “/o«, nadomesti z zneskom v odstotku »50 °/o«
—	v 3. točki se znesek v odstotku »45 Vo«, nadomesti z zneskom v odstotku »60%>«.
3.	člen
V	opombi k tarifni številki 7 se za tretjim odstavkom doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»Davka po tej tarifni številki ne plača prireditelj zabave od dela vstopnine kot davčne osnove, ki jo nameni za pomoč prizadetim pri večjih elementarnih ali drugih nezgodah na organiziran način za gradnjo ali vzdrževanje zdravstvenih, šolskih, vzgojno varstvenih, kulturnih ali športnih objektov za humanitarne namene prek rdečega križa in za vzdrževanje obstoječih in gradnjo novih infrastrukturniri naprav in objektov v krajevnih skupnostih.
Kolikor namerava prireditelj odstopiti sredstva za namene po tem odstavku je dolžan:
—	ob dvigu vstopnic dostaviti sklep pristojnega samoupravnega organa o nameravanem odstopu sredstev in
—	ob. obračunu priložiti potrdilo o nakazilu teh sredstev.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-3/82
Idrija, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
705.
Na podlagi 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 207. člena statuta občine Idrija je- Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 4982 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije
v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
Za uresničitev ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane skladno z družbenim planom občine Idrija in samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za pospeševanje kmetijstva za obdobje 1981—1985 se s tem odlokom določajo obveznosti družbenopolitične skupnosti pri zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v kmetijstvo.
2.	člen
Skupščina občine in skupščina SIS za pospeševanje kmetijstva vsako leto z resolucijo o izvajanju družbenega plana za naslednje leto določita program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so potrebne za realizacijo pospešene družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. Pri tem upoštevata dogovor o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SRS, dogovor o temeljih plana občine Idrija za obdobje 1981—1985 in samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za pospeševanje kmetijstva občine Idrija za obdobje 1981—1985.
3.	člen
Za izvedbo nalog o programu iz prejšnjega člena se uvaja za obdobje 1982—1985 posebni občinski davek iz osebnega dohodka po stopnji 0,4 °/o,
4.	člen
Posebni davek iz prejšnjega člena se obračuna in plačuje enako kot občinski davek iz OD delavcev po odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/73, 16/74, 6/75, 4/77, 5/78, 28/78,- 11/79 ter 32/80).
5.	člen
Sredstva iz 3. člena se bodo zbirala v proračunu občine Idrija in se bodo v doseženi višini nakazovala Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Idrija.
6.	člen
Sredstva posebnega davka se lahko uporabijo le za namene iz 7. člena in 2. odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, zlasti pa:
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
—	za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe,
—	za nadomestilo ydela obresti pri kreditih iz sredstev HKS,
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje na hribovitih območjih.
Podrobneje določita namene uporabe sredstev iz tega v letnih programih IS občine Idrija in Skupščina SIS za pospeševanje kmetijstva občine Idrija.
7.	člen
Sredstva za intervencijo v proizvodnji hrane se lahko dodelijo upravičencem" le, če se pogodbeno ali s sporazumom zavežejo zagotoviti dogovorjeno količino hrane.
8.	člen
Davek po tem odloku se obračuna od osebnih dohodkov izplačanih po 21. 4. 1982.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-6/82
Idrija, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
706.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 1/79 in 11/81), 1. člena dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 5/82) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
ODLOK
o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
1.	člen
Fizična ali pravna oseba, ki spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost brez takega akta, zato, ker ta ni predpisan ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda.
2.	člen
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se določi v znesku od kvadratnega metra zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča. Odškodnina za m2 znaša:
1.	Od njiv, sadovnjakov in travnikov I. katastrskega razreda 100 din
2.	Od njiv, sadovnjakov in travnikov II. katastrskega razreda 80 din
3.	Od njiv, sadovnjakov in travnikov III. katastrskega razreda 60 din
4.	Od njiv, sadovnjakov in travnikov IV. katastrskega razreda 45 din
5.	Od njiv, sadovnjakov in travnikov V. in VI. katastrskega razreda ter pašnikov in gozda I., II., III.,
IV.	in V. katastrskega razreda 35 dm
6.	Od njiv in travnikov VII. in VIII. katastrskega razreda ter pašnikov in gozda Vi.. VIT. in VIII. katastrskega razreda in vseh drugih kmetijskih zemljišč 25 din.
3.	člen
Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda odmeri v upravnem postopku občinski upravhi organ pristojen za gradbene zadeve.
Odškodnino po 2. členu tega odloka se plačuje Kmetijski zemljiški skupnosti občine Idrija.
4.	člen
Odškodnina po tem odloku se plača od površine, ki je po zazidalnem načrtu ali pravnomočnem lokacijskem dovoljenju določena za gradnjo objekta in za njegovo redno ritbo, pri čemer se šteje, da je za redno rabo določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju pripada objektu.
5.	fflen
Odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda v območjih, kjer ni zazidalnih
načrtov ali če se odškodnina ne more odmeriti na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, jo odmeri občinski upravni organ pristojen za gradbene zadeve potem, ko je dobil mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo. Ce ta organ ne da mnenja v 30 dneh, lahko določi občinski upravni organ pristojen za gradbene zadeve brez tega mnenja.
6.	člen
Določbe tega odloka se uporabljajo tudi za tista stavbna zemljišča, ki so po urbanističnem ali zazidalnem načrtu ali ustreznem dokumentu, ki določa rabo kmetijskih zemljišč v nekmetijske namene, namenjena za graditev, dokler se na njih ne začne graditi.
, 7. člen
Gradnjo objektov za rejo goveda, konj prašičev in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnje gozdnih prometnic in dovoznih poti do hribovskih kmetij, se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.
8.	čl....
Odškodnina se ne plačuje:	. \ .
—	kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA ali namenoma v okviru programa splošnega ljudskega odpora;
—	kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi obrambe pred poplavami;
—	kadar se na zemljišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda ali erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda;
—	če se gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v-splošni rabi.
9.	člen
Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve.
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o obveznem prispevku pri spremembi namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradno glasilo občine Idrija, št. 1/74), odlok o spremembi tega Odloka (Uradno glasilo občine Idrija, št. 4/74) in odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 21/79).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-2/82
Idrija, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
707.	709.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Idrija
1.	člen
V 2. členu odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Uradni list SRS, št. 22/81) se znesek 10.461,30 din nadomesti z zneskom 14.166 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-10/81
Idrija, dne 24. marca 1982. '
Predsednik Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
708.
Skupščina občine Idrija je na podlagi 206. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) in 20. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1982 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Novi Gorici
1.	člen
1.	člen odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v, Novi Gorici (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/75, Uradni list SRS, št. 9/75 in 2/78) se spremeni, tako da se glasi:
»Za sodišče združenega dela v Novi Gorici se določi 48 mest sodnikov, od tega imajo predsednik in dva sodnika lastnost delavca v združenem delu v sodišču.« 1 2
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan, potem ko ga v enakem besedilu sprejmejo Skupščine občin Ajdov- , ščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin.
Št. 021-14/75
Idrija, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj L r.
Na podlagi 207. člena, statuta občine Idrija. (Uradni list SRS, št, 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
SKLEP
o pristopu k dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1982
1
Pristopi se k dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1982.
2
Ta sklep velja takoj.
Št. 42-12/81
Idrija, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj L r.
710.
Na podlagi 4. člena zakona o grobiščih in grobovih borcev (Uradni list SRS, št. 4/78) je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1982 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
SKLEP
o urejanju, vzdrževanju in varstvu grobišč in grobov borcev na območju občine Idrija v letu 1982
1.	člen
Sprejme se program urejanja, vzdrževanja in varstva grobišč in grobov borcev na območju občine Idrija za leto 1982.
2.	člen
Skupna vrednost del znaša 375.770 din in to za:
din
Spomenik s	kepotafom Brdci Cerkno	296,520
Partizansko	grobišče Vojščica Vojsko	21,500
Partizansko	grobišče v Idriji	18.000
Partizansko grobišče Črni vrh	1.5C0
Partizansko grobišče Godovič	750
Partizansko	grobišče Spodnja Idrija	3.000
Partizanska	grobnica Cerkno	7.500
Partizansko grobišče Šebrelje	,	6.000
Partizansko	grobišče na Vrsniku	4.000
Partizansko	grobišče Ledine	2.000
Označitev posameznih grobov	15.000
3.	Sen
Finančna sredstva se zagotovijo v proračunu SO Idrija.
4,	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 59-3/82
Idrija, dne 24. marca 1982. *
Predsednik Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.

711.
_ Na podlagi 6. člena akta o ustanovitvi Zgodovinskega arhiva Ljubljana in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Zgodovinskega arhiva Ljubljane
I
Skupščina občine Idrija daje soglasje k statutu Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
II
Ta sklep velja takoj.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/82
Idrija, dne 24. marca 1982.
/	Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
712.
Na podlagi 57. člena statuta Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija
I
Skupščina občine Idrija daje soglasje k statutu Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Id-
Ta sklep velja takoj.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-4/82
Idrija, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
713.
Na podlagi drugega odstavka 19. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21/75) in 181. člena statuta občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 9/78), 188. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), 133. člena statuta občine Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 10/78) in 243. člena statuta občine Tolmin (Uradno glasilo, št. 2/82) sklenejo občine Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin
SPORAZUM
o organizaciji in zagotovitvi pogojev za delo Družbenega pravobranilca samoupravljanja Nova Gorica
1
S tem sporazumom skupščine občine določajo organizacijo družbenega pravobranilca samoupravljanja, način in pogoje za opravljanje funkcije in financiranje.
2
Občine Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin se sporazumejo, da družbeni pravobranilec samoupravljanja Nova Gorica deluje na njihovem območju.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Nova Gorica ima sedež v Novi Gorici, Trg E. Kardelja 1.
Družbenega pravobranilca samoupravljanja imenujejo Skupščine občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin na predlog SZDL in ZSS po opravljenem kandidacijskem postopku in po poprejšnjem mnenju družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije.
3
Za učinkovito opravljanje funkcije na območju občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin ima družbeni pravobranilec samoupravljanja dva namestnika in dva pomočnika, ki jih imenujejo skupščine občin na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja po predhodnem dogovoru na Medobčinskem svetu severno primorskih občin.
>
Družbeni pravobranilec samoupravljanja, njegova namestnika in pomočnika podajo slovesno izjavo pred predsedniki skupščin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin na sedežu v Skupščini občine Nova Gorica v Novi Gorici.
5
Udeleženke tega sporazuma morajo biti kadrovsko enakomerno zastopane pri opravljanju funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Pri izbiri kadrov za funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja, njegovih namestnikov in pomočnikov je treba upoštevati teritorialno načelo.
Za strokovno in redno obnovo kadrov skrbijo udeleženke teg^ sporazuma skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Zato ima družbeni pravobranilec samoupravljanja potrebno število pripravniških mest, ki se določajo z razvidom del in nalog.
6
V občinah Ajdovščina, Idrija in Tolmin opravlja družbeni pravobranilec samoupravljanja redne uradne dneve v skladu s programom dela in notranjo organizacijo. '
7	. t
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in tehničnih opravil ima družbeni pravobranilec samoupravljanja potrebno- število delavcev.
Izvršni sveti Skupščin občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica In Tolmin dajejo soglasje k razvidu del in nalog in k notranji organizaciji Družbenega pravobranilca samoupravljanja Nova Gorica.
8
Občine bodo zagotavljale sredstva za delo družbenega pravobranilca samoupravljanja po deležih v sorazmerju s številom zaposlenih v posamezni občini, izraženega v odstotkih in sicer:
—: občina	Ajdovščina	15,1
—	občina	Idrija	13,6
—	občina	Nova Gorica	57,3
—	občina	Tolmin	14,0
Če se število zaposlenih v posameznih občinah bistveno spremeni, lahko vsaka občina zahteva spremembo svojega deleža po enakem postopku, kot je bil sklenjen ta sporazum.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja vsako leto na podlagi obsega in programa dela pripravi predlog potrebnih sredstev za delo in ga posreduje občinam.
Svoje deleže po tem sporazumu bodo udeleženke nakazovale redno m pravočasno v enakih mesečnih obrokih do 25. v mesecu za tekoči mesec.
9
Občine bodo zagotovile tudi potrebne poslovne prostore za nemoteno delo družbenega pravobranilca samoupravljanja, in sicer na sedežu v Novi Gorici ter na sedežih občin Ajdovščina, Idrija in Tolmin,
10
Stanovanjska vprašanja delavcev pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja bodo občine Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin reševale sporazumno.
v	11
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga vsaka skupščina občine in Družbeni pravobranilec samoupravljanja Nova Gorica.	,
12
Sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo Skupščine občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin in se objavi v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin ^:er v Uradnem listu SRS.
13
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, neha veljati pogodba, sklenjena med istimi udeleženci in sicer:
SO Ajdovščina: št. 402/20/77 z dne 31. 5. 1977
SO Idrija, št. 402-13/76 z dne 26. 5. 1977 ' SO Nova Gorica, št. 400/30/75 z dne 27. 9. 1977
SO ,Tolmin, št. 021-9/76 z dne 14. 6. 1977
'Ajdovščina, dne 24. marca 1982.
Predsednik
«	Skupščine občine
Ajdovščina
Ladislav Batagelj 1. r.
Idrija, dne 24. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
'Cveto Šulgaj 1. r.
Nova Gorica, dne 8. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Nova Gorica
Jože Šnšmelj 1. r.
Tolmin, dne 30. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Tolmin
Stanko Kovačič L r.
714.
Skupščina krajevne skupnosti Sebrelje je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), potem, ko so se delovni ljudje in občani na referendumu dne 14. marca 1982 vnaprej izrekli za preusmeritev namenske uporabe ostanka sredstev, ki so bila zbrana s samoprispevkom na območju krajevne skupnosti Sebrelje, na seji dne 20. marca 1982 sprejela
SKLEP
o preusmeritvi namenske uporabe ostanka sredstev,
zbranih s samoprispevkom na območju krajevne skupnosti Sebrelje
I
Sredstva zbrana z samoprispevkom na območju krajevne skupnosti Sebrelje v času od 1. junija 1979 do 31. maja 1982, ki niso porabljena za gradnjo vodovoda ali vzdrževanja lokalnih cest na območju krajevne skupnosti Sebrelje, se porabijo takole:
40.000	din se nameni za vzdrževanje lokalnih cest na območju krajevne skupnosti Sebrelje
ostanek sredstev, približno 400,000 din se nameni za obnovo telefonske linije Cerkno — Sebrelje.
II
Sredstva namenjena za vzdrževanje lokalnih cest se prenesejo na žiro račun krajevne skupnosti Sebrelje.
Sredstva namenjena za obnovo telefonske linije Cerkno—Sebrelje se prenesejo na posebni žiro račun odprt za ta namen.
III
Družbeni nadzor nad uporabo sredstev iz 1. in 2. točke opravlja . skupščine krajevne skupnosti Sebrelje.	i
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 3/82	*
Sebrelje, dne 20.' marca 1982.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti
Peter Černilogar 1. r.
715.
Volilna komisija krajevne skupnosti Sebrelje objavlja na podlagi 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77)
P O R O CI LO
o izidu referenduma za preusmeritev namenske uporabe ostanka sredstev, ki so bila zbrana s samoprispevkom na območju krajevne skupnosti Sebrelje
Referendum je. razpisala skupščina krajevne skupnosti Sebrelje z sklepom p razpisu referenduma za območje krajevne skupnosti Sebrelje.
Referendum je bil 14. marca 1982.
Volilna komisija je na podlagi pregleda volilnih spisov preverila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in tudi referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Volilna komisija je ugotovila, da je od 238 volilnih upravičencev glasovalo 226 ali 95°/o, da je glasovalo 212 »ZA« ali 89 %>, »PROTI« je glasovalo 12 volilcev, neveljavni sta bili 2 glasovnici.
Sebrelje, dne 14. marca 1982.
Volilna komisija krajevne skupnosti Sebrelje
KAMNIK
716.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 122. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenega plana Jugoslavije, 8. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS,' št. 7/78 in 27/80) in ob upoštevanju družbenega plana občine Kamnik 1981—1985 na sejah vseh zborov dne 28. decembrfe 1981 sprejela
RESOLUCIJO
o izvajanju družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985 v letu 1982
CILJI IN NALOGE V LETU 1982
Pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije in nadaljnjem poglabljanju družbenoekonomskih odnosov v letu 1982 bo celotna družbena aktivnost občine usmerjena zlasti v naslednje:
—	utrjevali bomo vlogo združenega dela v procesu družbene reprodukcije ter s tem zagotovili možnost delovnim ljudem in občanom, da bodo lahko uresničevali skupno dogovorjene cilje in naloge družbenoekonomskega razvoja občine
—	povečevali izvoz, ki bo v letu 1982 glavni nosilec gospodarske rasti in bo tudi omogočal oskrbo s surovinami in repromaterialom;
—	ob zmanjšanih možnostih investiranja v letu 1982 moramo pospešiti snovanja in začeti z izvajanjem predvsem izvozno usmerjenih investicijskih programov;
—	delavci v organizacijah združenega dela bodo pri razporejanju doseženega dohodka upoštevali usmeritev, da morajo sredstva za osebne dohodke naraščati, za 8 Vo počasneje od rasti primerljivega dohodka.
Sredstva za splošno porabo se bodo povečala za 15,6%, skupna poraba za 18,6 % v globalu glede na leto 1981, občinske SIS . pa po stopnji 16,5%;
—	posebno pozornost bomo posvetili povečanju kmetijske proizvodnje in izboljšali preskrbo prebivalstva;
—	še naprej bomo razvijali splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	vse samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitična skupnost morajo v smislu kontinu-
iranega planiranja v prvem polletju izpeljati postopke za spreminjanje svojih srednjeročnih planskih dokumentov.
Sredstva za kritje splošnih družbenih potreb bodo rasla v skladu z dogovorom o splošni porabi; zaostajala za 25% od rasti dohodka. Izvzeta bodo sredstva za intervencije v proizvodnji in pri porabi hrane ter sredstva za občinske blagovne rezerve.
Sredstva za zadovoljevanje potreb gospodarskih interesnih dejavnosti občine se bodo oblikpvala po stopnjah, dogovorjenih in sprejetih s samoupravnimi sporazumi v letu 1981, in sicer:
1.	za financiranje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite po stopnji 0,20%,
2.	za financiranje požarno-varnostne dejavnosti po stopnji 0,50 %,
3.	za financiranje skupnih potreb na področju komunalnih dejavnosti po stopnji 0,80%,
4.	za financiranje pospeševanja kmetijstva po stopnji 0,10%,
5.	za financiranje izgradnje omrežja komunalnih" objektov in naprav po stopnji 1 %.
Ker je osnova za obračun teh sredstev osebni dohodek, bodo zaostajala za 10% za rastjo dohodka.
e
Gospodarstvo
V	gospodarstvu bodo v letu 1982 še bolj prišli do izraza ukrepi tekoče ekonomske politike. Zaradi zmanjšanih možnosti uvoza se bomo soočali z realnimi možnostmi proizvodnje in potrošnje, ki pa bosta odvisni predvsem od intenzivnosti izvoza. Zato bomo izvoz v letu 1982 realno povečali za 10 %, medtem ko naj bi uvoz ostal na ravni iz leta 1981.
V	pogojih prilagajanja proizvodnih programov izvozni usmeritvi se bo celotna industrijska proizvodnja ter tudi družbeni proizvod povečal v letu 1982 glede na dosežene rezultate leta 1981, realno za 1,5 %. Produktivnost dela bi se v teh pogojih gospodarjenja morala povečati za 1 %, povečanje zaposlenosti pa bi lahko doseglo rast 0,5 %.
Na področju gospodarstva in negospodarstva je potrebno ustvariti razmere, da ne bi naraščalo zaposlovanje delavcev na administrativnih pomožnih delih, tokove zaposlovanja je treba preusmeriti v proizvodne dejavnosti.
Glede na sprejete zakone o revalorizaciji osnovnih sredstev in spremembe amortizacijskih stopenj se bo dohodek nominalno povečal za 18 %, ob nespremenjenih amortizacijskih stopnjah pa bi se povečal za okoli 22%.
Realni osebni dohodki bodo ohranili raven iz leta 1981, sredstva za osebne dohodke pa se bodo v občini nominalno povečala za 20%.
Zmanjšala se bodo tudi sredstva za investicije v osnovna sredstva v okvirih, ki jih predvideva resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1982, in sicer bodo ta sredstva skupno nižja realno za 5%: za gospodarske investicije realno za 2,5 %, za stanovanjsko izgradnjo realno za 5%, ter za druge negospodarske investicije realno za 25%.	,
Izkoriščanje energije
Skladno s prizadevanji celotne naše skupnosti, zveznega in republiškega programa za racionalnejše pridobivanje, pretvarjanje, transport in porabo energije ter glede na zakon o energetskem gospodarstvu je
potrebno že v letu 1982 pristopiti k nalogam na tem področju.
Stanovanjska komunalno gospodarstvo in samoupravna komunalna skupnost sta že v letu 1981 pripravila študijo, ki zajema sistemske, tehnološke, ekonomske, klimatske, urbanistične in ekološke vidike in je pokazala, da bi bilo za širše območje mesta Kamnika zelo gospodarno zgraditi skupno toplarno, ki bi s cevnim omrežjem povezala gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo, stanovanjsko izgradnjo in druge dejavnike v enotni sistem, ki ima v primerjavi s sedanjim stanjem bistvene prednosti. Te prednosti se kažejo v: možnosti izkoriščanja industrijskih viškov toplote, izenačevanje konic porabe, združevanje prednosti komunalnega in industrijskega ogrevanja ter skrbi za čisto okolje.
Kot osnovni energetski vir je predviden zemeljski plin. distributer Petrol Ljubljana je preko ustreznega samoupravnega sporazuma pripravljen jamčiti dobavo potrebnih količin od ogrevane sezone 1984/85 dalje. Ze zgrajeni plinovodni priključek za Kamnik ustreza perspektivnim potrebam do leta 2000.
Predvidena je tr^sa ob industrijskem kanalu od tovarne Stol do jezu na reki' Bistrici, nato ob novi obvoznici do starega železnega mostu, dalje po Tomšičevi ulici in Poti na Poljane do železniške proge in ob njej nazaj z manjšimi odstopanji do Korenove ceste na Duplici, ob novi obvoznici spet do tovarne Stol oziroma toplarne, kjer se prstan zaključi. Lokacija toplarne je predvidena blizu stare Bonačeve elektrarne na industrijskem kanalu (zazidalno območje BM-2). Ogrevni sistem bo ob drugih porabnikih povezal vse večje kotlovnice delovnih organizacij (načelni dogovori so že opravljeni), ki bodo z viški svojih kapacitet pripomogle k boljši izrabi toplote in večji zanesljivosti cevne mreže.'	■	-
Dograditev opisanega sistema predvideva tudi oskrbo delovnih organizacij s tehnološko paro in pridobivanje električne energije ob depresijah toplotne porabe.
Smiselno in realno je postopno dograjevanje toplotnega omrežja v okviru danih možnosti in potreb:
—	prvo fazo toplarne z dvema termoblokoma in vročevodnim omrežjem od tovarne Stol, industrijskega 'območja BP-1, BP-2 do nove stanovanjske soseske BS-3 Novi trg, vključno z dobavnimi organizacijami Svit, Trival, Alprerh, Titan in Svilanit ter obstoječo stanovanjsko sosesko BS-2 Perovo naj bi zgradili do ogrčvane sezone 1984/1985;
—	druga faza predvideva razširitev sistema ob novi obvoznici do starega mestnega jedra, vključno z delovnimi organizacijami Alprem, Utok, Meso, vključitev zdravstva in šolstva ter oskrbo industrije s tehnološko paro (do leta 1988);
—: tretja faza predvideva sklenitev cevnega prstana, ki bo omogočil priključitev vseh drugih potencialnih porabnikov na poljubnem paestu, seveda ob ustrezno povečani moči toplarne z ' možnostjo pridobivanja električne energije in sežiga lesnih ter komunalnih odpadkov (do leta 1985).
Investicijska vrednost prve faze znaša 105,000.000 din. Razmerje toplotnega konzuma industrije oziroma stanovanjske izgradnje je ca. 70 "/o : 30%, temu ustrezna je tudi struktura stroškov. Izračunana cena za leto 1981 prevzete toplotne moči ob upoštevanju tehniških, ekonomskih dejavnikov znaša za prvo fazo 580 din/t pare. Z razširitvijo sistema se povečuje izkoristek, to
pa pomeni znižanje cene za enoto prevzete toplotne moči.
Skladno s prizadevanji celotne naše skupnosti, zveznega in republiškega programa za racionalnejše pridobivanje, pripravljanje, transport in uporabo energije ter glede na zakon o energetskem gospodarstvu je potrebno v letu 1982 pristopiti k enotnemu ogrevalnemu sistemu v občini.
Industrija
Rudnik kaolina Črna — TOZD Kaolin
V	letu 1982 se bo proizvodnja plavljenega in mletega kaolina povečala skupno za 9 %, kar bodo dosegli predvsem z večjo produktivnostjo in 1,6 % porastom zaposlenosti.
Skupna vrednost investicij v tehnološki program predelave in geološki program bo znašala 44,800.000 din.
TOZD Kalcit
Proizvodnja kalcitnih proizvodov se bo v prihodnjem letu povečala za 7 °/». Pri tem bo zaposlenost ostala ng ravni iz leta 1981.
Skupna investicijska vlaganja bodo znašala
12,000.000 din in se nanašajo na rekonstrukcijo ter projektno dokumentacijo kalcitnih polnil.
Lončarsko podjetje Komenda
V	letu 1982 predvidevajo povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 5%. Za enak odstotek se bo povečalo tudi število zaposlenih. Za investicije bodo namenili 1 milijon din predvsem za obnovo gradbenih objektov.
Donit — TOZD Trival
V	letu 1982 predvidevajo manjše povečanje fizičnega obsega proizvodnje, s tem da bodo zagotovili ustrezne količine reprodukcijskega materiala in izkoristili obstoječe kapacitete v impregnaciji. Zaposlenost bo ostala na ravni iz leta 1981. Močno bodo povečali izvoz, zlasti na konvertibilno področje. Povečali bodo izvoz predvsem antenskega programa, ker so to njihovi izvozno najbolj konkurenčni in dohodkovno najbolj donosni izdelki. Investicijska vlaganja bodo usmerjena predvsem v objekte in opremo za proizvodnjo jamborov za jadralne deske in bodo znašale skupaj 93,000.000 din, od tega bodo imeli 3 milijone din' lastnih sredstev, 2 milijona din bodo žago,, sovlagatelji, ostala sredstva pa predstavljajo bančn kredit in drugo.
Donit — TOZD Kemostik
V	letu 1982 bodo obdržali stopnjo rasti iz leta 1981, vendar bodo povečali izvoz in ohranili absolutno vrednost uvoza. Fizični obseg proizvodnje se bo povečal na račun tistih proizvodov, ki zahtevajo malo uvoženih surovin, in tistih z večjim pokritjem. Število zaposlenih se ne bo povečalo.
Predvidevajo vlaganja v manjše rekonstrukcije, za nabavo proizvodnih strojev, oziroma zamenjavo iztrošenih v vrednosti 5.000 din.
Pripravili bodo vso dokumentacijo, pridobili gradbeno dovoljenje in začeli z gradnjo cisternskega skladišča topil, s katerim bodo odpravili velike nevarnosti požarov in možnosti izlitja v podtalnico, isto-
časno .pa bodo preuredili proizvodnjo, ki bo zahtevala manjše število delavcev. Vrednost investicije je
9,000.000 din.
Pripravili bodo idejne projekte in začeli s pripravo investicijskega programa za preselitev dela. proizvodnje iz starega obrata na Molkovi poti na Bakovnik, začeli pa bodo z novo in razširjeno proizvodnjo plastisolov, prašnatega programa za gradbeništvo in tekočih pralnih, pomivalnih in čistilnih sredstev za gospodinjstva.
Elektroelement Izlake — TOZD Svit
V	letu 1982 predvidevajo 10 %> rast fizičnega obsega proizvodnje ob 2,5 °/o povečanju števila zaposlenih. Povečali bodo tudi izvoz — za 15 %>. Investicije bodo usmerili v novogradnjo in adaptacijo gradbenih objektov ter nabavo nove opreme in vzdrževanje stare. Skupno bodo naložbe znašale 20 milijonov din, od tega bo lastnih sredstev 37 %>, bančnih 30»/» in drugih 33 "/o.
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Titan
V	DO Titan načrtujejo v letu 1982 4%> povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Povečanje rasti proizvodnje bo občutno predvsem v proizvodnji ventilov za enocevni sistem ogrevanja in smučarskih vezi.
Načrtovana rast zaposlenosti jš usmerjena predvsem v vzdrževanje strojev in naprav ter v izdelavo orodja za proizvodnjo. Manjši delež zaposlenosti je načrtovan v proizvodnji in delovni skupnosti skupnih služb. Za dvig fizičnega obsega proizvodnje načrtujejo nekatere investicijske naložbe v modernizacijo proizvodnih strojev in naprav kot tudi izboljšave na tehnološkem področju dela. Za realizacijo proizvodnih zadolžitev načrtujejo 2,5 °/o povečanje zaposlenosti..
Za doseganje proizvodnih zadolžitev v letu 1982 načrtujejo 105,407.000 din investicijskih naložb. Naložbe so namenjene predvsem za posodobitev proizvodne opreme kot tudi za proizvodne prostore za proizvodnjo orodij ter za izgradnjo zaklonišča.
Od načrtovanih sredstev je predvidenih 31,640.000 x din bančnih sredstev ter 73,830.000 lastnih sredstev.
Zavedajoč se 'gospodarske nuje po povečanju izvoza, s tem da upoštevajo možnosti uveljavitve izdelkov njihove panoge na tujih tržiščih, načrtujejo za leto 1982 4,400.000 dolarjev vrednosti izvoza, kar pomeni 12 %> povečanje glede na leto 1981.
Industrijsko podjetje Alprem
V	letu 1982 bodo povečali fizični obseg proizvodnje za 6 «/0. število zaposlenih pa za 2°/o. V tem letu planirajo izvoz v vrednosti 40 milijonov din, kar predstavlja 10 o/o vrednosti letne proizvodnje.
V	letu 1982 bodo za naložbe namenili 65 milijonov
din.
Kemijska industrija Kamnik
Za leto 1982 predvidevajo, da bo fizični obseg proizvodnje višji c d dosežene realizacije v letu 1981 za 5 o/o. Predvsem pa bo večji v TOZD Kamnik in TOZD Namenska proizvodnja, medtem ko pa bo v TOZD Kamniktit enak realizaciji iz leta 1981.
' Stopnja povečanja proizvodnje v letu 1982 ne bo povsem v skladu s predvidenim srednjeročnim planom razvoja DO 1981—1985.
Na nižjo rast proizvodnje bodo vplivali predvsem naslednji dejavniki:^,
—	spremenjeni pogoji gospodarjenja in s tem manjša poraba določenih materialov, potrebnih za investicijsko izgradnjo;
—	pomanjkanje določenih vrst surovin;
—	pomanjkanje delovne sile.
Ob predvidenem povečanju števila zaposlenih za 3 °/o predvidevajo, da bo produktivnost v letu 1982 večja za 2 °/o. Izvoz načrtujejo, da bo v letu 1982 znašal S0/# več kot v letošnjem letu.
Leta 1982 bodo izvajali naslednja investicijska dela:
Skupna vrednost v 000 din
T. Nadaljevanje investicijskih del po programu proizvodnje in predelave aluminijevih past in prahov	86.780
Od tega v letu 1982	48.461
2.	Modernizacija obrata za proizvodnjo gospodarskih razstreliv — najnujnejši del iz investicijskega programa. Celotna vrednost
bo uporabljena že v letu 1982	18.337
3.	Predelava plastičnih mas, proizvodnja
termoizolacijskih folij za potrebe poljedelske industrije. V letu 1982 bo za 25.330 dinar-, jev angažiranih! sredstev, razlika pa bo uporabljena v letu 1983	56.290
4.	Modernizacija strojev v TOZD III	12.100
Skupna vrednost investicijskih del v letu 1982	104-228
Industrija pohištva Stol	-	■ ' .
Glede na ocenjene tržne možnosti predvidevamo za prihodnje leto 2 %> povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Pri tem se zaposlenost ne bi povečala, tehnična produktivnost pa naj bi se povečala za 2”/».
Predvidevajo 18%> nominalno povečanje izvoza.
Na področju investicijske izgradnje predvidevajo vlaganja v strojno opremo v skupni vrednosti
38.600.000	din, predvsem v tisto tehnologijo, ki pomeni možnost večjega izvoza. Pri tem, predvidevajo, da bodo uporabili 30,100.000 din lastnih Sredstev, 8,500.000 din tujih sredstev. Vrednost uvožene opreme je 15,000.000 din. Od večjih investicijskih vlaganj načrtujejo strojno linijo za izdelavo masivnega sedeža, postrojenje za konf ekcioh iran j e embalaže, stroje za avtomatično embaliran j e kosovnih pošiljk in druge posamezne stroje, kot lužilni stroj, dvojno prižagovalko, tračne krožne žage, transportna sredstva, dvižne mize in rekonstrukcijo ekspaustroskih naprav. Ob morebitnih ugodnejših gospodarskih in kreditnih pogojih predvidevajo tudi rekonstrukcijo oddelka za površinsko obdelavo v TOZD sedežno pohištvo (mizama) v skupni vrednosti
48.500.000	din. ki delno tudi pomeni izvozno orientacijo (izvozni inženiring).
Tovarna pogrebne opreme Menina
Delovna organizacija načrtuje, da se bo v letu 1982 proizvodnja povečala za 2 °/i>. Izvoz bo večji za
10 %>. Realizirali bodo predvidene investicij e, ki zadevajo rekonstrukcijo lakirnice in razširitev skladišča v skupni vrednosti 35,000 din.
Tekstilna tovarna Svilanit
TOZD Frotir
V	letu 1982 bodo za 2 °/o povečali fizični obseg proizvodnje. Načrtujejo povečanje kvalitete oziroma spremembo asortimana. Število zaposlenih pa se bo zmanjšalo za 0,5 0/o. Izvoz bodo povečali za 12,8 °/o, v skupnem prihodku pa bo delež izvoza znašal 17,8 Vo.
Naložbe bodo usmerjene v opremo in gradnjo gasilske shrambe v skupni vrednosti 46,000.din,
TOZD Svila
V	letu 1982 bodo povečali fizični obseg proizvodnje za 2 % ob nespremenjenem številu zaposlenih. Investicij ne načrtujejo. Izvoza prav tako ne planirajo, vendar si bodo prizadevali, da bi že v prihodnjem letu s svojimi izdelki prišli na tuji trg.
Tekstilni inštitut Maribor — TOZD eksperimentalna tkalnica Kamnik
V	letu 1982 predvidevajo glede na letos realizirana investicijska vlaganja povečanje fizičnega obsega za 10 Vo. Za enak odstotek se bo povečalo tudi število zaposlenih. Izvoz bodo povečali za dva do trikrat glede na leto 1981. Investicijska vlaganja v višini 5 milijonov din bodo usmerjali predvsem v nabavo opreme.
Tovarna usnja — TOZD Usnjarna
Za leto 1982 bo njihova usmeritev prvenstveno v povečfavanje izvoza. T^ko načrtujejo rast izvoza za 20 odstotkov. Prav tako bodo vložili vse napore za večjo proizvodnjo, boljšo kvaliteto in čimboljši izplen. Proizvodnjo bodo skušali usmeriti v čimvečjo porabo domačih surovin in domačih materialov in s tem zmanjšati uvoz.
Nadaljevali bodo začrtano investicijo, ki je v pretežni meri zamenjava obstoječe, dotrajane 'strojne opreme. V ta namen se pripravlja investicijski elaborat, medtem ko bodo sredstva združena iz naslova poslovnih partnerjev.
TOZD Usnjena konfekcija
Za leto 1982 bo njihova aktivnost še naprej usmerjena v kvalitativno in kvantitativno rast proizvodnje za izvoz, predvsem na zahodno tržišče.
Predvidevajo povečanje izvoza za 20 “/o glede na leto 1981. Zaradi velikega obsega, ki ga je dosegla maloprodajna mreža, bodo v letu 1982 osnovali novi TOZD Maloprodaja, ki bo nadaljeval z razvojem te dejavnosti.
Kar zadeva investicijsko vlaganje, bodo le-ta usmerjena v izvršitev II. faze adaptacije šole v Špitaliča in izdelavo prizidka k obstoječi konfekciji v Kam-
nflm.
Živilska industrija Eta	,
Osnovna dejavnost delovne organizacije bo tudi v letu 1982 temeljila na predelavi vrtnin in sadja, priozvodnji gotovih jedi in gorčice ter prodaji na
drobno predmetov lastne proizvodnje in nakupu ter prodaji sadja in zelenjave na drobno.
Za leto 1982 planirajo 11.800 ton proizvodov, to je za 8 °/o več kot v letu 1981.
Načrtujejo za 18% večji izvoz od lanskega leta. Izvažali bodo povrtnine ter gotova jedila v glavnem na konvertibilno področje.
Pri uvozu tudi v letošnjem letu planirajo največ repromateriala, nekaj pa tudi opreme, ki bo namenjena le z& proizvodnjo. Skupni uvoz naj bi bil za 3% večji od lanskega leta.
Za leto 1982 načrtujejo sorazmeroma nizke investicije v znesku 7.798 din, namenjene so predvsem za opremo v proizvodnji.
Delikatesa Ljubljana — TOZD Meso
V	letu 1982 predvidevajo združitev Klavnice Domžale in TOZD Meso Kamnik v enovito delovno organizacijo. Za saniranje obeh klavnic so s samoupravnim sporazumom ugotovljena finančna sredstva, kar odpade na TOZD Meso 10 milijonov din za usposobitev in modernizacijo klavnice. Ta investicija bi bila realizirana v letu 1982. S to usmeritvijo nameravajo izboljšati delovne pogoje zaposlenih in povečati klanje živine za potrebe Kamnika in Domžal.
Gradbeništvo
SGP Graditelj
Za leto 1982 bo zaradi omejitev na področju investiranja za gradbeništvo zelo težko leto. Zato predvidevajo zmanjšani obseg proizvodnje ob siceršnji rasti števila zaposlenih za 2 % z občutnim zmanjšanjem kooperantskih storitev. Zato za leto 1982 načrtujejo nominalno enak obseg^ proizvodnje kot v letu 1981. Proizvodnjo v višini 450 milijonov din bodo realizirali na investicijah v Ljubljani, Dmžalah, Kranju in Kamniku ter, kolikor bodo dane možnosti, v okviru skupnih poslov SOZD IMOS tudi zunaj tega področja. Kljub restrikcijam v letu 1982 pa zaradi že prevzetih del ocenjujejo, da bodo tako zastavljeni skrčeni obseg proizvodnje uspeli realizirati.
V	letu 1982 bodo nadaljevali z dograjevanjem lastnih obratov v Stranjah, pri čemer načrtujejo pričetek izgradnje lesnega obrata pod pogojem, da bo možno pridobiti 30% bančnih sredstev, v nasprotnem primeru pa bodo pričeli z izvajanjem izgradnje komunalne opremljenosti in energetskih virov za kasnejšo realizacijo predvidene naložbe.
Gradbinec Kranj — TOZD Gradbena operativa Kamnik
Glede na kapacitete TOZD Predvidevajo v letu 1982 približno 10 do 15 % rast celotnega prihodka in dohodka. Vendar poudarjajo, da proizvodnje (del) za leto 1982 nimajo zagotovljene. Tako s srednjeročnim planom predvidene 3 % realne rasti v letu 1982 zagotovo ne bodo dosegli.
Novih investicij v TOZD ne načrtujejo, izboljšali bodo le drobno gradbeno mehanizacijo.
Število zaposlenih bo ostalo na nivoju iz leta 1981.
Montažno podjetje Zarja
Za leto 1982 načrtujejo ca 10% rast celotnega prihodka. Bistvene spremembe v strukturi prodaje ne bo. Še vedno bo pretežni delež njihove realizacije iz
naslova montažne dejavnosti. Po sedaj zrfBnih podatkih in zaradi izrednih potreb pa bo povečana proizvodnja in prodaja oziroma montaža signalnovarnostnih. še posebej protipožarnih sistemov.
Glede na to, da za leto 1982 ne predvidevajo organizacijskih, še manj pa statustnih sprememb, tudi pri zaposlovanju ne predvidevajo bistvenih odstopanj od sedanje stopnje zaposlovanja. Zaposliti želijo predvsem svoje izučene učence, štipendiste in povratnike iz JLA. Pokrili pa bodo tudi ustrezne potrebe pri povečani stopnji proizvodnje elektronike.
V	letu 1982 bodo po predvidevanjih investitrali v izgradnjo nove razdeljevalnice hrane v vrednosti
5,300.000	din. Poleg tega pa bo investirano tudi v posodobitev tehnološkega procesa ca 2,000.000 din. Predvidoma bodo investicije -financirali iz lastnih sredstev.
Trgovina
-ABC Pomurka — TP Kočna Kamnik
V	letu 1982 bodo fizični obseg prodaje povečali za 2 "/o ob povečanju števila zaposlenih za 1 %>.
Realizirali bodo naslednja investicijska vlaganja:
—	začetek izgradnje vrtnarskega centra v predračunski vrednosti 5 milijonov din. Pri realizaciji'te investicije bo sodelovala tudi Pomurka iz Murske Sobote,
—	adaptacija določenih poslovnih enot (preureditev in preselitev) jn zamenjava dotarajane opreme v skupni vrednosti 6 milijonov din,
—	odkup zemljišča in priprava investicijske dokumentacije za samopostrežno trgovino v Nevljah,
—	sovlaganja v proizvodnjo artiklov osnovne preskrbe prebivalstva (sladkor, olje, moka in meso) ter premoga v skupni višini 6 milijonov din,
—	povečanje lastnih obratnih sredstev iz poslovnega sklada zaradi ohranitve blagovnih fondov.
Preskrba prebivalstva
Na osnovi že sprejetih ukrepov na področju preskrbe bomo v prihodnjem letu zagotovili vsaj tako preskrbo prebivalstva z osnovnimi živili, kot je bila v letu 1981.	l
Nosilci preskrbe v občini Kamnik bodo izdelali in sprejeli materialne bilance preskrbe z osnovnimi živilskimi proizvodi.
Tudi v prihodnjem letu bomo odvisno od materialnih možnosti postopoma oblikovali tržne rezerve nekaterih osnovnih živil. Vse to bo ugodno vplivalo na založenost trgovin in izbiro blaga s tem pa tudi na stabilno preskrbo prebivalstva.
Gostinstvo in turizem
V	letu 1982 se bo nadaljevala sanacija žičniškega sistema na Veliki pianini. Da bi pridobili večje količine in višje temperature vode. bo Geološki zavod opravil raziskovalno nalogo hipoterme Vaseno v vrednosti 7.000 din, celotne vrednosti raziskav znaša
15,000.000 din.
V	kmečki turizem se bo v prihodnjem letu preusmerila domačija v Rudniku, pričeli bodo graditi nov stanovanjski objekt v Podhruški in, adaptirati tipično kmečko hišo v Rudniku.
Izvedena bo kategorizacija gostinskih obratov, s čimer bodo dane možnosti za oblikovanje cen glede na ponudbo in kvaliteto gostišč.
Večjo pozornost bomo v letu 1982 namenjali turističnemu posredovanju zasedenosti turističnih postelj, organizaciji turističnih prireditev, predvidoma pa bo izdan tudi turistični informator za. tuj e goste.
Obrt
Osnovne in temeljne naloge za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v letu 1982 v občini Kamnik so sledeče:
—	določitev obrtne cone za proizvodne obrtne dejavnosti ;
—	v pravilnik o revitalizaciji starega mestnega jedra je .vnesti, določila, ki bodo onemogočala spreminjati lokale v druge namene (stanovanja, skladišča ali pisarniške prostore);
—	samoupravna stanovanjska skupnost mora zagotoviti ustrezna finančna sredstva za nakup in izgradnjo ter najem poslovnih prostorov za storitvene obrtne dejavnosti;
—	v novih stanovanjskih soseskah je nujno zagotoviti poslovne prostore za storitvene obrtne dejavnosti;
—	kreditiranje samostojnih obrtnikov in določitev
deficitarnih obrtnih dejavnosti za leto 1982;	•
-— sklenitev družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Kamnik;
—	spodbujanje kooperacije in drugih oblik trajnejšega proizvodnega poslovanja in dohodkovnega povezovanja samostojnega obsega dela v OZD;
—	vključevanje zdomcev v drobno gospodarstvo;
—	vključevanje KV in VKV delavcev in učencev v drobno gospodarstvo;
—	prikazovanje potreb po storitvenih in proizvodnih obrtnih dejavnosti po posameznih KS.
Pri nadaljnjem razvoju obrtne' dejavnosti pa je potrebno še bolj kot dosedaj, da obrtno združenje prevzame odgovornost za realizacijo teh nalog.
Obrtno podjetje Usluga
V letu 1982 planirajo povečanje obsega dejavnosti za 15%. Se naprej bodo opravljali obrtne storitve kot do sedaj, to je iz naslednjih strok: tapetništvo, kro-jaštvo in šiviljstvo, čevljarstvo ter pranje perila. Enota montaža pa bo izvajala naslednja dela:
—	montaža stavbnega pohištva, vodovodne instalacije ter fasaderska dela. ki jih do sedaj izvajajo preko kooperantov. Za leto 1982 planirajo povečanje števila delavcev za 10%.
t
Kmetijstve
Naložbe v razvoj zasebnega kmetijstva v občini Kamnik bodo v letu 1982 predvidoma znašale 25.850.000 din, od tega bo lastna udeležba kmetov znašala
10,507.000	din. Ta sredstva so namenjena za novogradnje in adaptacije hlevov s skupno 142 stojišči in gradnjo silosov s skupno prostornino 800 m3. Del sredstev je namenjen za nakup plemenske živine in kmetijske mehanizacije, pri čemer bodo imela prednost hribovita področja občine.
Odkup mesa in mleka bo v letu 1982 predvidoma za 3% večji kot v letu 1981, prizadevali pa si bodo
za izboljšanje pogojev odkupa na celotnem področju občine. V ta namen bodo v prihodnjem letu zgrajene 3 zbiralnice mleka s hladilnimi napravami.
. Posebna pozornost bo namenjena selekciji in kontroli proizvodnosti goveda, pričeli pa bodo tudi s programom razvoja ovčereje.
V	samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu bodo zagotovljena sredstva za financiranje kmetijske pospeševalne službe, za udeležbo pri ceni umetnega osemenjevanja goveda, za plačilo gradbenih projektov, za realizacijo, programov izobraževanja in druge pospeševalne akcije. V skladu bodo predvidoma zagotovljena tudi sredstva za regresiranje cene umetnih gnojil, semen in zaščitnih sredstev, pri čemer bo višina regresa za Višinske in nižinske predele različna. Proučili bodo tudi možnost soudeležbe sklada pri kolektivnem zavarovanju plemenske živine, kar bo pomemben prispevek k izboljšanju zdravstvenega varstva živine.
Kmetijska zemljiška skupnost
V	letu 1982 'naj bi kmetijska zemljiška skupnost sodelovala pri aglomeroiraci j ah na zemljiščih, ki naj bi bila usposobljena za pašnokošni način izkoriščanja na približno 45 ha (Praproče, Pšaj novica), pri hidromelioracijah na zemljiščih zasebnih kmetijskih proizvajalcev na približno 45 ha (Srednja vas, Podgorje, Vblčji potok, Komenda, Tunjiška Mlaka), pri organizacijski in tehnični ureditvi skupnih pašnikov ter njihovi preureditvi za intenzivnejše izkoriščanje (priprava programa za Menino planino za 250 ha in za njegovo izvedbo na Bibi planini na 30 ha), pri izvedbi manjših melioracij ter drugih ukrepov za izboljšanje rabe kmetijskih zemljišč. Poleg tega naj bi spodbujali in sodelovali pri medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč zaradi hjiliove racionalnejše rabe.
Gozdarstvo
Gozdno gospodarstvo Ljubljana —- TOZD Gozdarstvo
V	letu 1982 bodo realizirali naloge, predvidene š srednjeročnim planom. Tržna proizvodnja lesa bo tako znašala 23.500 m3. Realizirali bodo pogozdovanje na površini 19.30 ha ter opravili nego na 211 ha gozdov.
Predvidena investicijska vlaganja bodo namenili v izgradnji 4,5 km gozdnih kamionskih cest in 10 km gozdnih vlek.
Zavod za gojitev divjadi Kozorog
V	letu 1982 predvidevajo obseg prometa na ravni iz leta 1981 ob 4."/o povečanju števila zaposlenih. Investicijska vlaganja v prihodnjem letu bodo skupno znašala 1,300.000 din in zadevajo adaptacijo bivaka na Potoški gori in izgradnjo boksov na fazane v Cerkljah ter nabavo opreme za lovske kode.
Urejanje prostora
Glede na to, da poteka zaključna faza veljavnosti že enkrat noveliranih osnovnih urbanističnih dokumentov, bo nujno potrebno pričeti postopek ponovnega usklajevanja osnovpe urbanistične dokumentacije in sicer urbanističnega programa in reda območja občine Kamnik ter urbanističnih načrtov območja Kamnika in območja Most in Komende. Nujno bi bilo pri-
stopiti tudi k novelaciji urbanističnega načrta območja Velike planine. Za novelacijo navedenih dokumentov se že zbirajo zahteve za usklajevanje in ta - postopek bo potrebno načrtno nadaljevati vzporedno z naročilom za izdelavo te dokumentacije.
Nadaljevali bodo z realizacijo zazidalnih naffrtov območij Novega trga, Smarce in Komende.
Sprejemali bodo zazidalne načrte za območja BP 1, SP 2 — Perovo in SP 1 Rudnik kaolina Črna.
V	tem obdobju bo potrebno pristopiti tudi k postopkom manjših sprememb zazidalnih načrtov na osnovi podanih zahtev.
Komunalna dejavnost
V	letu 1982 bo Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik nadaljevala z deli v okviru sprejeti) smernic o temeljih plana za obdobje 1981—1985:
—	kanalizacija pri Titanu z razbremenilnikom in kanalizacija na Drnovškovi poti;
—	priključitev kanalizacije Mekinje in Jeranovo na primarni kolektor;
—	komunalno opremljanje usmerjenih stanovanjskih sosesk;
— II. faza obvoznice;
—	odplačevanje obveznosti anuitet za že uporabljene kredite za investicije preteklega obdobja;
—	vzdrževanje in rekonstrukcija kolektivnih komunalnih naprav po programu.
Kolikor bo prišlo do združevanja sredstev na komunalnem področju z delovnimi organizacijami in skupnostmi, bo komunalna skupnost izvajala tudi takšne investicije.
Možnost združevanja sredstev pri komunalnih investicijah s krajevnimi skupnostmi ostaja tudi v letu 1982 pod pogoji, ki jih je sprejela skupščina samoupravne komunalne skupnosti.
Stanovanjska dejavnost
V	letu 1982 bo zgrbi enih 163 stanovanj, od tega 50 stanovanj iz sredstev družbene pomoči, 40 družbeno najemnih stanovanj in 73 etažnih stanovanj, vsa v družbeno usmerjeni blokovni gradnji v soseski BS 2 Perovo in BS-& Bakovnik.
Samoupravna stanovanjska skupnost naj poenoti stanarine z usmeritvami Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, tako da v letu 1982 ne bi občutno prizadeli dviga življenjskih stroškov in' življenjskega standarda delavcev in občanov.
Na področju kreditiranja individualne stanovanjske izgradnje bo morala Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik dati določeno prednost kreditiranju gradnje v okviru ustanovljene stanovanjske zadruge v NoVem trgu soseska BS-3, kjer je samoupravna komunalna skupnost pripravila pogoje za pričetek izgradnje stanovanj v okviru zadruge.
Samoupravna stanovanjska skupnost bo nadaljevala svoje delo na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom kakor tudi pri revitalizaciji stanovanjskega fonda na območju starega mestnega jedra
Družbene dejavnosti
Samoupravne, interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti bodo pri r.a'riovenju upošteva'e omejene materialne možnosti, tako da bodo za 1932. leto
ponovno proučile obseg pravic in normative dejavnosti ter se dogovorile o njihovem oženju.
Investicije iz samoprispevkov se bodo začele izvajati le, ko bo s samoprispevkom zbrana polovica predvidenih sredstev, pri čemer ne bo moč uporabljati sredstev, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih. Za negospodarske investicije, razen za stanovanjsko izgradnjo, tudi v 1982. letu ne bo moč uporabljati bančnih sredstev.
Otroško varstvo
V	letu 1982 bo občinska skupnost otroškega varstva posvetila večjo pozornost pri razvijanju širših oblik družbene vzgoje otrok, ki niso vključeni v celodnevno varstvo. Malo šolo, ki bo zajela vse otroke pred vstopom v osnovno šolo, n razširili od obveznih 120 ur do 250 ur letno, odvisno od potreb'in pogojev v posamezni krajevni skupnosti.
• Vzgojnovarstvene dejavnosti v prihodnjem letu ne bo mogoče povečati z večjim številom vključitve otrok v redne oddelke vzgoj novarstvene organizacije, ker je potrebno preurediti nekatere oddelke, ki zaradi prostorske utesnjenosti ne morejo sprejeti večjega števila otrok in je to tudi eden od razlogov za izgubo v vzgojnovarstveni organizaciji.
Denarno pomoč prejema 3.357 otrok. V skladu s sprejetimi stališči se je število upravičencev do denarne pomoči zmanjšalo, povišala pa se je pomoč tistim, ki so v težjem socialnem položaju. Osnova za zagotavljanje socialne varnosti je lastno delo, družbeno pomoč pa je potrebno zagotoviti le v tistih primerih, ko delavci in delovni ljudje s svojim lastnim delom ne morejo zagotoviti svoji družini ustrezne življenjske ravni.
Občinska skupnost otroškega varstva bo zagoto-r vila prejemanje denarne pomoči otrokom, katerih dohodki na družinskega člana so manjši od minimalnih življenjskih stroškov na otroka.
Za realizacijo programa graditve objektov je potrebno v prihodnjem letu zbrati večino sredstev za gradnjo vzgojno-varstvene organizacije v Nevljah za 80 otrok ter šole.
Program skupnih nalog, za katerega se združujejo sredstva na ravni republike, obsega predvsem varstvo matere in novorojenca, in sicer nadomestila v času porodniškega dopusta v trajanju 246 dni, pomoč pri opremi novorojenca in solidarno zagotavljanje sredstev za zagotovljene programe.
Izobraževanje
V	občinski izobraževalni skupnosti Kamnik se bodo v letu 1982 izvajali programi, opredeljeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdobje 1981—1985.
V	vzgojnoizobraževalno dejavnost bo v letu 1982 vključen:
—	program osnovne šole _ s 126 oddelki in 3.204 učenci;
—	program osnovne šole z organizacijo za usposabljanje in delovno usposabljanje s 7 oddelki in 63
učenci;
—	program osnovne šole za odrasle;
—	prevoz učencev in vzgoja ter oskrba učencev, ki so do tega upravičeni po zakonu;
—	podaljšano bivanje učencev, v katerega bo vključeno 330 učencev;
—	sofinanciranje prehrane, učbenikov, šole v naravi ter ekskurzij za učence osnovne šole;
—	program glasbene šole, v katero bo vključeno okrog 290 učencev;
— Dijaški dom 27. julij Kamnik bo izvajal program v obsegu kot leta 1981.	V
Iz programa investicij za srednjeročno obdobje 1981—1985 bodo v letu 1982 realizirana adaptacija OS Toma Brejca in manjša vzdrževalna dela na stavbah osnovnih šol.
Dokončati bo potrebno adaptacijo osnovne šole v Mostah, ker ta ni bila realizirana v letu 1981.
V letu 1982 bodo še odplačevali anuitete za telovadnico pri ICRM.
Socialno skrbstvo
Naloge socialnega skrbstva se iz leta v leto bistveno ne spreminjajo, vendar prihajajo nove obveznosti, ki jih je treba predvideti tudi za leto 1982. Skupnost se bo morala zavzemati, da bo delovanje centra za socialno delo zaživelo, in zagotavljati pogoje za njegovo delovanje, ker le tako lahko pričakujemo bistveno uspešnejše' obravnavanje socialne" problematike v občini.
telesna kultura
Razvoj Samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti Kamnik bo v 1982 usmerjen po srednjeročnem planu in programu za obdobje 1981—1985 s posebnim poudarkom na odpravljanju dosedanjih pomanjkljivosti in večjemu vključevanju telesnokulturne dejavnosti v vsa področja družbenega življenja. Telesna kultura mora postati skrb vseh občanov in delovnih ljudi, in ne le nekaterih posameznikov.
Predvsem pa bodo svojo dejavnost usmerili v uresničitev naslednjih nalog:
—	poglabljali bodo sodelovanje z OZD, OSS in SZDL za enotno usmerjanje razvojne telesne kulture v občini;
—	ustanovili bodo svet za TK pri OK SZDL, ki bo skrbel za enotno politiko in usmerjanje razvoja v telesni kulturi;
—	izobraževali bodo strokovne kadre za delo v rekreativni vadbi pri OZD;
—	vzpodbujali delo v KS;
—	bolj angažirali srednješolsko mladino;
—	zavzemali se# bodo, da bi postal Kamnik s svojo idealno lego in športnimi objekti eden pomembnih športno-turi stičnih ponudnikov,
Kultura
Na področju kulture bodo izpolnjene tele naloge:
1.	Knjižničarstvo in založništvo
a)	program Matične knjižnice s štirimi izposojevalnicami zajema:
—	letno nabavo knjig 3.000 izvodov;
—	nabavo po 10 izvodov leposlovja, po 3 izvode strokovne literature, nabavo novih revij;
—	letna posojila 35.000 do 40.000 knjig,
Z ureditvijo podstrešnih prostorov v galeriji — zbirki M. Maleš je omogočeno, da bo knjižnica obnovila svojo dejavnost in druge oblike dela z bralci (priložnostne razstave, predstavitev novih knjig in pesniških zbirk, literarni večeri, ure pravljic).
b/ Kulturna skupnost Kamnik bo še nadalje prispevala sredstva za izdajo občinskega glasila Kamniški občan in spodbujala pisanje o kulturnih dogodkih
2.	Varstvo kulturne in naravne dediščine . a). Arhivska dejavnost
Arhiv se bo ravnal po naslednji temeljni usmeritvi, po kateri bo:
—	opravljal naloge varstva za tisto gradivo, ki ima kot kulturna dediščina trajen pomen za zgodovino
in druga znanstveno raziskovalna oz. študijska področja in za kulturo in splošno;
—	prevzemal arhivske fonde, v kgterih je gradivo, ki ima širši družbeni pomen;
—	prevzemal že odbrano gradivo;
—	prilagajal intenzivnost obdelave gradiva pomenu posameznih delov gradiva, pri čemer bo težišče obdelave na popisovanju gradiva in izdelave inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo;
—	sproti objavljal inventarje in druge pripomočke za uporabo;
—	skrbel za stalno izboljšanje varstva gradiva pred uničenjem, poškodbami in izgubo ter zato stalno opravljal mikrofilmanje gradiva zaradi varnosti.
b)	Spomeniško varstvo
Spomeniško varstvo bo poleg redne dejavnosti , nadaljevalo:
—	raziskovanje grajskih razvalin na Malem gradu;
'— restavriranje baročnih kipov in oltarne arhitekture v Komendi.
c)	Muzejska in galerijska dejavnost
Poleg kontinuiranega zbiranja, evidentiranja, proučevanja, raziskovanja, dokumentiranja ter konservi-ranja in restavriranja gradiva premičnih spomenikov kulturne dediščine bo v letu 1982 KC — muzej pripravil tudi:
—	razstavo »Svečarstvo in lectarstvo družine Stele* (katalog);
—	razstavo »Nove pridobitve Kamniškega muzeja« ;
—	posodobil stalno zbirko slamnikarstva v gradu Krumperk;
—	zgodovinsko razstavo ob 100-letnici Lire;
—	razstavo »Likovni trenutek« kot prikaz žive likovne ustvarjalnosti našega trenutka;
izmenjalno razstavo z likovniki iz pobratenih mest (Travnik);
—	razstavo del iz Maleševe zbirke domačih in tujih umetnikov;
—	predavanje in literarne večere na temo slovenskega espresionizma;	—
—	pričeli s pripravami na retrospektivno razstavo Matije, Antona in Maksa Koželja;
1— ureditev muzeja v Titanu.
3.	Gledališka dejavnost
Število gledaliških, predstav gostujočih ansamblov bo: 6 večernih in 4 mladinske. Društva z dramsko
dejavnostjo načrtujejo v okviru ZKO občinsko revijo dramskih skupin in izmenjalna gostovanja ter sodelovanja na proslavah.
4.	Glasba in plesna dejavnost
Tudi v letu 1982 planiramo revijo pevskih zboifov občine Kamnik, društva pa bodo organizirala svoje letne koncerte, gostovanja doma in v zamejstvu ter nastope'na festivalih in pevskih tekmovanjih.
Otvoritve razstav bodo spremljali krajši komorni koncerti in nastopi glasbenikov, plesalcev in pevcev.
Simfonični orkester bo pripravil tradicionalni Novoletni koncert. V letu 1982 praznuje Prvo slovensko pevsko društvo Lira 100-Ietnico delovanja. Za svoj jubilej pripravlja razstavo s katalogom in jubilejni koncert.
Zdravstvo
Planiranje vrednosti programov iz srednjeročnega plana občinske zdravstvene skupnosti v letu 1982 bo potrebno uskladiti z razpoložljivimi materialnimi možnostmi združenega dela in jih spremeniti, zato jih ni mogoče (v pogojih omejevanja sredstev skupne porabe na vseh ravneh) uporabiti kot izhodišče za ovrednotenje programov v letu 1982.
Za zdravstveno varstvo to pomeni, upoštevaje dovoljeno nominalno rast materialnih stroškov 20 % (vključno s prenosom cen) in mase osebnih dohodkov 18 %> glede na leto 1981 iz osnutka republiške resolucije ter minimalno realno rast družbenega proizvoda, nadalnje omejevanje porabe, ki je bila načrtovana s srednjeročnim planom občinske zdravstvene skupnosti. Materialne možnosti: ki izhajajo iz navedenih kazalcev, narekujejo, da je v letu 1982 treba izhajati iz doseženega obsega zdravstvenega varstva v letu 1982, razširjeni program in druge obveznosti pa omejiti le na najnujnejše potrebe, ki jih ni mogoče prelagati na prihodnja leta.
Nadaljnji investicijski program zdravstvenega varstva v občini Kamnik v letu 1982 je glede na določila republiške resolucije, ki omejuje investicije na področju negospodarstva, odložen.
Zaposlovanje
V okviru skupnosti za zaposlovanje se bodo v letu 1982 izvajale naslednje usmeritve:
— Izvajala se bo dogovorjena politika zaposlovanja, tako da se bo v sodelovanju s kadrovskimi službami TOZD in izvršnim svetom skladno z usmer-ritvami iz letnih načrtov zaposlovanja zagotavljala nadaljnja, umirjena rast zaposlovanja. Nadaljevalo se bo s politiko izboljšanja kvalifikacijske strukture zaposlenih.
— Ob počasnejši rasti zaposlovanja upoštevati izboljšanje kadrovske strukture in ob tem v večji meri predvideti možnosti zaposlovanja pripravnikov.
— Prednost pri zaposlovanju morajo imeti štipendisti organizacij združenega dela ob upoštevanju dejstva, da štipendijska pogodba predstavlja obveznost tudi za štipenditorja.
— V skladu z možnostmi se bodo intenzivno zaposlovale brezposelne osebe, ki prejemajo sredstva iz
naslova socialne varnosti, in po potrebi organizirali razne oblike prekvalifikacij.
— Problem deficitarnosti kadrov bo možno y prihodnje razreševati predvsem z boljšim vrednotenjem' dela deficitarnih poklicev in izboljšanjem delovnih pogojev na takih delih, kar bo po eni strani stimuliralo iskalce zaposlitve, po drugi strani pa mladino za vpis v šole z deficitarnimi poklici.
— Še nadalje bo potrebno zmanjševati obseg raznih oblik pogodbenih del nadurnega dela ter zaposlovanje delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, da bi na ta način dobila mladina, ki se prvič zaposluje, večje možnosti vključevanja v delo.
— Izvajalo se bo usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, ki nimajo pravic pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, imajo pa pravice po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, kakor tudi kategoriziranih invalidov, tako da si bodo te osebe lahko z lastnim delom zagotovile socialno varnost.
— Prioriteto pri Zaposlovanju bodo imeli predvsem mladina, ki je končala šolanje, usposobljene invalidne osebe, delavci, ki jim je prenehalo delo zaradi ukinitve delovne organizacije, in koristniki socialno materialne varnosti iz naslova začasne brezposelnosti.
— Zagotavljali bodo poklicno usmerjanje in svetovanje v povezavi z družbenim usmerjanjem vpisa, da bi tako dosegli večjo usklajenost odločanja za poklic z družbenimi potrebami po kadrih.
— Osrednja naloga na področju poklicnega usmerjanja bo vključevanje v proces informiranja ter pomoč mladim pri odločitvah za nadaljnje šolanje v usmerjenem izobraževanju. Pomembno bo tudi tesnejše povezovanje z združenim delom ter povečanje interesa mladine za proizvodne poklice.
— Organizirali bodo razne oblike prekvalifikacij in dokvalifikacij nezaposlenih s suficitarnimi poklici ter pomoč pri izvajanju preusposabljanja že zaposlenih delavcev v primeru tehnoloških in ekonomskih viškov, pri čemer bodo vse izobraževalne oblike temeljile na, potrebah po delavcih v organizacijah združenega dela.
— Uresničevali bodo naloge iz dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike in sporazuma o minimalnih standardih.
Raziskovanje
Tudi v letu 1982 si bo občinska raziskovalna skupnost prizadevala, da bi se realizirala pobuda krajevne skupnosti Srednja vas in odločitev Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik in izvršnega sveta občine Kamnik za nadaljevanje raziskave mineralne vode na Vasenem. Raziskava, ki bi jo izvedli v letih 1982 in 1983 bo vključila meritve fizikalno-kemičnih lastnosti vode in ugotovila njeno zdravilno vrednost.
Celotni stroški raziskave so ocenjeni na 15 milijonov din.
Poleg navedene osrednje naloge bo občinska raziskovalna skupnost pospeševala tudi inovacijsko dejavnost v organizacijah združenega dela in podpirala znanstveno raziskovalne aktivnosti mladine in društev v okviru sredstev, ki bodo na voljo.
Varstvo pred požarom
Naloge v letu 1982 bodo v glavnem usmerjene v začetek gradnje I. faze Doma zaščite in varnosti. Ce pa do gradnje ne bi prišlo, bodo primorani spremeniti načrt in zagotoviti več sredstev za nabavo nove mehanizacije v gasilstvu.
Požarna skupnost in občinska gasilska zveza bosta tudi v prihodnjem letu skrbela za vzgojo kadrov in bosta organizirali zadevne tečaje.
V letu 1982 bodo dokončali načrte požarne varnosti in požarne obremenitve.
Požarna skupnost bo financirala potrebe občinske gasilske zveze za njeno dejavnost kakor tudi za nabavo potrebne opreme in orodja ter tekoče vzdrževanje gasilskih domov in orodja.
Prizadevala si bo tudi za krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite, zato bodo sodelovali s CZ in usposabljali kadre, ki so potrebni za dobro delovanje gasilskih enot v sestavi CZ.
Krajevne skupnosti
Ob zmanjšanih družbenih možnostih investiranja in spoštovanju dogovorjenih stabilizacijskih prizadevanj krajevne skupnosti v letu 1982 ne načrtujejo večjih naložbenih del. Svojo dejavnost bodo v okviru srednjeročnih planov usmerile na druga področja, dokončale pa bodo po možnosti že začete ter obnavljale in vzdrževale obstoječe objekte.
Pretežni del. sredstev za uresničitev programov krajevnih skupnosti se zagotavlja iz virov krajevnega samoprispevka ter soprispevka delovnih organizacij za razvoj krajevnih skupnosti, zato pričakujejo, da bodo programi uresničeni. Sredstev iz samoprispevka, ki je tudi naj večji vir dohodka krajevnih skupnosti, bo predvidoma 17 milijonov din, iz samoprispevka delovnih organizacij 5 milijonov, za splošne družbene potrebe v krajevnih skupnostih bodo pridobljena sredstva iz proračuna občine, za tisti del programov, ki so usklajeni s plani samoupravnih interesnih skupnosti pa bodo sredstva zagotavljale samoupravne interesne skupnosti. Za uresničitev posameznih delov programa pa se bodo krajevne skupnosti neposredno dogovarjale z organizacijami združenega dela.
Pomembno je povedati, da bo v prihodnjem leta v treh krajevnih skupnostih, kjer doslej sploh m btto telefonskega omrežja, to dograjeno, v večjih krajevnih skupnostih pa bodo povečane zmogljivosti, tako' da le še v dveh — na Pšaj novici in Vranji peči, ne bo telefonskega omrežja. Mestne krajevne skupnosti pa bodo vsa prizadevanja vložile v izgradnjo povezovalne ceste z obvoznico.
Ker je razvoj krajevnih skupnosti tijrnfc t n n is i — za enakomerni razvoj še vedno zelo neenak, te pa zaradi različne lege, oddaljenosti, gostote naseljenosti, dosedanje opremljenosti krajev s komunalnimi objekti, se bo nujno treba dogovoriti za aaodaeboj— solidarnost.
Delovne organizacije bodo po samoupravnem sporazumu za razvoj krajevnih skupnosti združile 44)11.006
din. Ob upoštevanju gibanja zaposlenosti naj bi znaSal prispevek na zaposlenega delavca 600 din.
Ljudska obramba in družbena samozaščita
bsnovna pozornost bo v letu 1982 namenjena:
—	uresničevanju določil novega zakona o ljudski obrambi v . SFRJ in novega republiškega zakona v SLO ip DS:
'— nadaljnjem opremljanju in usposabljanju enot civilne zaščite in vključitvi 14,5 0/o prebivalstva v enote in štabe civilne zaščite;
—	dograjevanju in usklajevanju obrambnih načrtov v KS, OZD in SIS ter upravnih organov;
—	obrambnemu usposabljanju prebivalstva in mladine;
—	nadaljnjem usposabljanju štabov in enot TO ter njihovemu opremljanju Z orožjem in intendantsko opremo;
—	materialni zagotovitvi nalog, ki izhajajo iz obrambnih načrtov na področju preskrbe in prostorskega urejanja teritorija za potrebe SLO in DS;
—	opremljanju svetov KS in komitejev za SLO in DS z intendantsko opremo in oborožitvijo.
St. 30-9/81
Kamnik, dne 28. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
717.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 184. in 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni lisMlRS, št. 9/82) na skupnem zasedanju vseh zborov dne 29. marca 1982 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1981
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Kamnik za leto 1981, katerega sestavni del so tudi sredstva, izločena na posebno partijo žiro računa proračuna in sredstva rezervnega sklada občine Kamnik.
din
I.	Sredstva proračuna in izločena sredstva
— Prihodki
— Odhodki
— Presežek prihodkov nad odhodki
II.	Sredstva rezervnega sklada
— Prihodki
— Odhodki	841.000,00
'— Presežki prihodkov nad odhodki 1,801.168,65
2.	člen
Sredstva proračuna in izločena sredstva po 1. členu odloka predstavljajo:
din
1.	Sredstva dogovorjene dovoljene porabe razporejene za občinske potrebe
2.	Sredstva nerazporejenih prihodkov dovoljene porabe
— Skupaj dovoljena poraba
3.	Izločena proračunska sredstva na posebno partijo žiro računa proračuna po zaključnem računu proračuna za leto 1980
4.	Izločena proračunska sredstva na posebno partijo žiro računa, po proračunu leta 1981
5.	Obveznost za izločitev na posebno partijo žiro računa proračuna po obračunu za Ipto 1981
3.	člen
Presežek prihodkov proračuna občine v višini 573,814,75 din se prenese v proračun za leto 1982 in razporedi:
din
—	za kritje tekočih proračunskih potreb v letu 1982	568.293,75
—	za izločitev na posebno partijo žiro
računa proračuna	x	5.521,00
4.	člen
Za razliko prihodkov med stopnjo 0,10 °/o in 0,50 °/o od občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev, kateri v letu 1981 niso dospevali, se po 2. členu aneksa k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 obračuna 50.0 %> del sredstev, ki znaša 4,423.116 din. Obračunani znesek se zagotovi med odhodki proračuna za leto 1982 kot obveznost do samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji.
5.	člen
Presežek prihodkov rezervnega sklada občine Kamnik v višini 1,801.168,65 din se prenese v rezervni sklad občine za leto 1982.
6.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-6/80
Kamnik, dne 29. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
104,462.879,55
103,889.064,80
573.814,75
2,642.168,65
86,109.987,35
568.293,73
86,678.281,10
1,804.290,00
15,399.493,45
5.521,00
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kamnik za leto 1981
St.
Vrsta prihodkov in nameni porabe
Po proračunu
Po spremembi proračuna
Doseženo
PRIHODKI
Sredstva prenesena iz preteklega leta Davek pd osebnega dohodka in dohodka Davek od premoženja in od dohodkov iz premoženja Prometni davek Takse
Prihodki po posebnih predpisih
Prihodki upravnih organov in drugi prihodki
Prispevki drugih DPS
430.000
80.900.000
3.690.000
32.810.000
2.700.000
3.450.000
2.300.000 20.000
7,232.806
39,600.000
5.900.000 39,600.000
2.300.000
3.900.000 4,462.194
5.000
7.232.806.45 41,785.675,75
5.908.820.90 38,383.522,45
2.358.546.90 4,169.924,65
4.618.582.45 5.000,00
	Skupaj prihodki	76,300.000	103,000.000	104,462.879,55
	SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV			
01	Dejavnost organov DPS	49,409.000	51,206.570	51,104.446,70
02	'Dejavnost ljudske obrambe	4,700.000	6,289.300	6,289.300,00
03	Dejavnost DPO in društev	5,098.000	5,040.600	5,040.445,20
04	Negospodarske investicije	1,500.000	1,995.880	1,994.696,40
08	Socialno skrbstvo	4,370.000	4,530.000	4,501.461,05
09	Zdravstveno varstvo	50.000	60.000	58.848,90
10	Komunalna dejavnost	1,165.000	1,274.000	1,273.972,75
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,780.000	1,780.000	1,780.000,00
16	Intervencije v gospodarstvu	7,000.000	13,229.050	13,199.406,80
17!	Tekoča proračunska rezerva	468.000	16,600.000	17,779.077,00
18	Rezervni sklad	760.000	994.600	867.410,00
	Skupaj razpored prihodkov	76,300.000	103,000.000	103,889.064,80
	Saldo žiro računa			573.814.75
	Skupaj = prihodki			104,462.879,55
	718.	3. izločitev na	posebno partijo žiro	
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 184. in 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na skupnem zasedanju vseh zborov dne 29. marca 1982 sprejela
ODLOK .
o proračunu občine Kamnik za leto 1982
1.	člen
S proračunom občine Kamnik - za leto 1982 (v na-laljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Kamnik v letu 1982.
2.	Člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 126,300.000 din in predstavljajo:
din
—	sredstva dogovorjene dovoljene
porabe ;	95,257.700
—	sredstva nad dogovorjeno porabo 31,042.300
Sredstva dogovorjene dovoljene porabe se razporede za:
din
L občinske potrebe	-	80,104.270
2	tekočo proračunsko rezervo	359.793
računa proračuna po 3. členu odloka o ZR proračuna za leto 1981	5.521
4.	obračunano razliko nedospelih prihodkov od občinskega davka iz, osebnega dohodka delavcev v letu 1981 po 4. členu
odloka o ZR proračuna za leto 1981	4,428.116
5.	razliko prihodkov od občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev, ki ne bodo dospevali v letu 1982 — 70,0 %
del za republiški sklad .	~ 7,560.000
6.	razliko prihodkov od davka od do-
hodka iz kmetijske dejavnosti, ki ne bodo dospevali v letu 1982 — 70,0 0/e del za republiški sklad	2,800.000
Sredstva nad dogovorjeno porabo predstavljajo:
din
1.	proračunska sredstva, ki se izlo-
čajo na posebno partijo žiro računa proračuna	30,892.300
2.	sredstva razlik v cenah, ki jih plačujejo OZD in občani	150.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova- razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
Proračunska sredstva jz tretjega odstavka prejšnjega člena se izločajo na posebno partijo žiro ra-
čuna proračuna na način in v rokih določenih z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982.
Od dela izločenih sredstev, ki pripadajo občini, se zagotavlja 20 °/o del samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik ter 10 °/o za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv. Sredstva od doseženih razlik v cenah pripadajo občini za potrebe občinskih blagovnih rezerv. Proračunska sredstva, navedena pod 5. in 6. točko v drugem odstavku prejšnjega člena, se izločajo na način, naveden v prvem odstavku tega člena.
4.	člen
Od proračunskih prihodkov po prvi in drugi alinei prvega odstavka v 2. členu 'odloka, se 1 %> izloča v sredstva rezerv občine Kamnik.
5.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Kamnik ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno.
6.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni" svet skupščine občine. Odredbodajalec proračuna je predsednik izvršnega sveta.
7.	člen
Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sreu-stev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki- občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini-
V primeru sprejetih omejitvenih ukrepov med letom izvršni svet s posebnim sklepom začasno omeji uporabo sredstev uporabnikom proračuna.
O ukrepu iz prvega in drugega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Kamnik in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
8.	člen
Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih organov v skladu z nalogami posameznih občinskih organov.
Če se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
O razporeditvi oziroma porabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih prihodkov, odloča izvršni svet.
9.	člen
Izvršni svet odloča o obsegu' in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev delovnih skupnosti upravnih organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu.
Zagotavljanje sredstev iz prvega odstavka tega člena se vrši v dogovorjenih mejah vsebovanih v
sprejetih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki se nanašajo na pridobivanje in razporejanje dohodka delovnih skupnosti upravnih organov.
10.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegala z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Kamnik oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka.
Občinski upravni in drugi organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov, ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravtiih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko . s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
11.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, Kr so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
12.	člen
Vsi dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odiokoin drugače. določeno.
13.	člen
Občinski upravni organ lahko uporabi dohodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin za posebne namene.
14.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve Skupščine občine Kamnik do višine 200.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74).
15.	člen
Za- finance pristojni občinskj upravni organ izvršuje kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov proračuna.
16.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1982.
St. 400-6/81
Kamnik, dne 29. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kamnik za leto 1982
	Vrsta prihodkov in nameni porabe	Znesek
0	Prenesena sredstva	573.815
1	Davek od osebnega dohodka in do-	
	hodka	56,870.000
2	Davek od premoženja in od dohodkov	
	iz premoženja	7,700.000
2	Prometni davek	48.100.000
3	Takse	2,500.000
5	Prihodki po posebnin prerrpism	4,900.000
6	Prihodki upravnih organov in drugi	
	prihodki	5,651.185
7	Prispevki drugih DPS	5.000
	Skupaj prihodki	126,300.000
01	Dejavnost organov DPS	58,510.800
02	Dejavnost LO	6,000.000
03	Dejavnost DPO in društev	5,350.000
04	Negospodarske investicije	758.400
08	Socialno skrbstvo	4,950.000
09	Zdravstveno varstvo	60.000
10	Komunalna dejavnost	470.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,784.800
16	Intervencije v gospodarstvu	950.000
17	Tekoča rezerva in izločena sredstva	46,195.730
18	Rezervni sklad	1,270.270
	Skupaj odhodki	126,300.000
719.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/73, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 1. člena zakona podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81), ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	21. Členu se dopolni 1. točka in se glasi:
»1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd., ter zbiranja naročil za časopise, knjige in revije ipd., ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 %>' invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10 %>.«
2.	člen
V	drugem odstavku 21. člena se dopolni besedilo alinee c), tako da se glasi:
»c) od dohodkov občanov in zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela, doseženih s pluženjem snega, ter z - opravljanjem fizičnih del za krajevne skupnosti;«
3.	člen
Besedilo 29.a člena se nadomesti z novim besedilom, in sicer:
»Davek od dohodkov iz premoženja se ne plača od dohodkov od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovanj v primerih, ko je bila prodaja oproščena plačila davka na promet nepremičnin po 14. točki 4. Sena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79), če je bila prodaja le deloma oproščena plačila davka na promet nepremičnin se davek plača od ugotovljenega dohodka od prodaje, znižanega za odstotek, ki izhaja iz razmerja med celotno kupnino za prodano stanovanjsko hišo oziroma stanovanje in delom kupnine, ki je bil oproščen davka na promet nepremičnin.«
4.	člen
V	45. členu se številka »0,60« nadomesti s številko »1«.
5.	člen
V	48. členu se stopnja »10 Vo« nadomesti s stopnjo »15%«.
6.	člen
Ta odlok začne 'veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje, razen določb 1., 2., 3. in 5. člena, ki se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje.
St. 020-6/82
Kamnik, 29 marca 1982.
Predsednnik Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
720.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št, 33/72, 55/72, 27/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79 in 5/80), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih^ skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve .
1.	člen
V odloku o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 7/77, 23/77, 7/78, 8/79, 12/79 in 11/81) se v tarifni številki 1 črta 4. točka.
2.	člen
Prvi odstavek tarifne številke la se spremeni in se glasi:
»Od—rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm se plačuje davek po stopnji 4%, če se prodaja izvrši v roku 2 let od prejšnje pridobitve.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-7/82
Kamnik, dne 29. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
721.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76) in 184. in 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na skupnem zasedanju vseh zborov dne 29. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 28/80)
1.	Sten
18.	člen odloka se spremeni in dopolni tako, da
se glasi:
»Za financiranje občinskih blagovnih rezerv se pri Službi družbenega knjigovodstva odpre samostojni račun, na katerem se zbirajo sredstva iz prejšnjega člena.
Odredbodajalec sredstev za financiranje občinskih blagovnih rezerv je predsednik občinskega izvršnega sveta ali od njega pooblaščena oseba.«
■ 1
2.	člen
19.	člen odtoka se spremeni tako, da se glasi: »Finančni načrt in zaključni račun posebnega
računa za financiranje občinskih blagovnih rezerv sprejme in potrdi v skladu s 4. in 7. členom odtoka o občinskih blagovnih rezervah na predlog pristojnega občinskega upravnega organa občinski izvršni svet do konca mesece februarja za preteklo oz. tekoče leto.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-37/80
Kamnik, dne 29. marca. 1982.
Predsednik Skupščine občine
Kamnik
Slavko Ribaš, dipl- inž. L r.
722.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) ter 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) je Skupščina
občine Kamnik na skupnem zasedanju vseh zborov dne 29. marca 1982 sprejela
ODLOK
o razdružitvi naselja Vrhpolje in o določitvi ter imenovanju novega naselja Soteska
1.	čkn
Od naselja Vrhpolje se odcepi del, katerega meje potekajo od tromeje parcel št. 922, 865 in 869/1 (na cesti Kamnik—Motnik) ter gre med pare. št. 869/1 in 865, 867, 866 do pare. št 921 po meji te parcele do trimeje s pare. št. 852 in 851 med tema dvema in pare. št. 850 in 851 nato po meji, ki jo tvorijo pare. št. 332, 331, 330 in 326 s pare. št. 848/1 in 324/1 do sedanje meje statističnega okoliša ter nato proti severovzhodu po meji statističnega okoliša Vrhpolja vse do Nevljice, nato ob Nevljici do stičišča parcel 'št. 874 z 872/1 po meji med 872/1 in 873 ter 871 do ceste pare. št. 922 in po cesti do izhodiščne točke. Vse naštete parcele so v katastrski 'občini Nevlje.
2.	člen
Odcepljeni del iz 1. člena postane novo naselje in se imenuje Soteska.
3.	člen
Geodetska uprava občine Kamnik izvede te spremembe v prostorskih evidencah.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-10/82
Kamnik, dne 29. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
KOČEVJE
,	723.
Na podlagi 50. in 51. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 186. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine KočevjS-na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. marca 1982 sprejela
ODLOK
p ustanovitvi Geodetske uprave občin Kočevje in Ribnica
1. člen
Ustanovi se Geodetska uprava občin Kočevje in Ribnica (v nadaljnjem besedilu Geodetska uprava) kot skupni občinski upravni oraan za geodetske zadeve. Sedež Geodetske uprave je v Kočevju.
Za občino Ribnica se ustanovi notranja organizacijska enota Geodetske uprave (v nadaljnjem besedilu izpostava) s sedežem v Ribnici.
2.	člen
Geodetska uprava ima položaj samostojnega upravnega organa, vendar v sklopu delovne skupnosti upravnih organov SO Kočevje. Geodetska uprava ima pečat z besedilom: Socialistična republika Slovenija, Geodetska uprava, Občina Kočevje in Ribnica.
3.	člen
Geodetska uprava opravlja naloge s svojega delovnega področja na pbmočju posamezne občine oz. za posamezno občino kot upravni organ te občine.
Geodetska uprava je odgovorna vsaki skupščini občine in njenima izvršnima svetoma za. opravljanje nalog iz pristojnosti te občine.
4.	člen
Geodetska uprava opravlja naslednje naloge:
—	planira in usklajuje delovanje geoteske službe na območju občin,
—	skrbi za izdelavo načrtov, kart, katastrov in drugih evidenc,
—	vodi in vzdržuje zemljiški kataster,
—	vodi in vzdržuje zbirni kataster komunalnih naprav,
—	vodi in vzdržuje geodetsko prostorsko dokumentacijo,
—	vodi in vzdržuje evidenco (register) območij teritorialnih enot,
—	vzdržuje mrežo temeljnih geodetskih točk,.
—	vodi evidenco imen območij, naselij in ulic, evidenco hišnih številk ter dodeljuje hišne številke v naseljih,
—	odloča o geodetskih zadevah v upravnem postopku na prvi stopnji,
—	sodeluje pri usmerjanju raziskovalne dejavnosti na področju geodetske službe;
—	izdaja občanom, organom in organizacijam podatke in. potrdila iz svoje pristojnosti,
—	opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem geodetske službe v geodetskih organizacijah,
—	opravlja druge geodetske zadeve, kadar tako določi zakon ali na zakonu temelječ predpis.
5.	člen
Izpostava Geodetske uprave v Ribnici opravlja naslednje naloge:
—	sprejema vloge strank,
—	izdaja občanom, organom in organizacijam podatke in potrdila iz svoje pristojnosti,
—	zbira podatke v zadevah geodetske službe,
—	vzdržuje zemljiški kataster,	/
—	opravlja druge zadeve po nalogu načelnika Geodetske uprave za potrebe občine Ribnica.
6.	člen
Geodetsko upravo vodi načelnik, ki ga imenujeta Skupščini občin Kočevje in Ribnica na predlog predsednikov Izvršnih svetov SO Kočevje in Ribnica, ter komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občine Kočevje in Ribnica. Načelnik mora vestno opravljati funkcijo, ki mu je poverjena, ter je osebno
odgovoren za njeno opravljanje in za delo Geodetske uprave, kakor tudi za stanje na področju Geodetske službe v občinah ustanoviteljic. V ta namen skrbi za izdelavo in realizacijo letnega programa del, za tehnično opremo in njeno racionalno uporabo, daje predloge za strokovno izobraževanje delavcev Geodetske uprave, zastopa Geodetsko upravo pred skupščinami občin ustanoviteljic ter njihovimi organi ter opravlja vse druge organizacijske naloge, ki so potrebne za redno, popolno, pravočasno, strokovno in učinkovito delo Geodetske uprave na območju občin ustanoviteljic.
7.	člen
Geodetska uprava opravlja svoje naloge po delovnem programu, ki vsebuje opis in obseg nalog iz
4.	člena tega odloka za vsako občino ustanoviteljico.
Program dela določi načelnik Geodetske uprave vsako leto najpozneje do 31. oktobra v soglasju z izvršnima svetoma skupščin občin ustanoviteljic.
8.	člen
Geodetska uprava izvaja v mejah svojih pristojnosti obrambne priprave, pri čemer zlasti skrbi za izdelavo obrambnega načrta za svoje področje.
Pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka sodeluje Geodetska uprava z občinskima upravnima organoma, ki sta pristojna za ljudsko obrambo,
9.	člen
Geodetska uprava skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju. Pri tem sodeluje s pristojnima upravnima organoma.
10.	člen
Notranje drganizacije in sistematizacija nalog in del Geodetske uprave sta 'odvisni od obsega del in nalog, ki jih mora Gepdetska uprava opraviti na podlagi programa dela na področju občin ustanoviteljic in sta opredeljeni v samoupravnem sporazumu o notranji organizaciji upravnih organov SO Kočevje in katalogu del in delovnih nalog.
11.	člen
Delavci Geodetske uprave so člani delovne skupnosti upravnih organov SO Kočevje. Član delovne skupnosti je tudi načelnik.
12.	člen
Sredstva za delo Geodetske uprave se zagotavljajo v proračunih občin ustanoviteljic. Obseg sredstev se določi glede na naravo oziroma pomen, vsoto in zahtevnost del in nalog, določenih s programom dela in glede na omenjeni obseg ter delovne in druge pogoje, ki vplivajo na n/ihovo izvrševanje, kakor tudi na dosežene rezultate dela.
Zahtevek za zagotovitev sredstev za delo z letnim programom dela predloži Geodetska uprava izvršnim svetom skupščin občin ustanoviteljic.
Sredstva za delo Geodetske uprave se zagotovijo v okviru sredstev za delo upravnih organov SO Kočevje, vendar se obračunsko vodijo ločeno. Načelnik Geodetske uprave odgovarja za namensko trošenje zbranih sredstev.	j
13.	člen
Izvršni sveti skupščin občin ustanoviteljic se dogovorijo v kakšnem razmerju bodo občine ustanbvi-
/
teljice zagotavljale sredstva za delo Geodetske uprave. Sredstva za opravljanje nalog, ki niso zajeta v programu dela zagotovi občina,, ki zahteva opravljanje takšnih nalog.
14.	člen
Upoštevajoč določbe tega odloka izvršni sveti občinskih skupščin ustanoviteljic * sklenejo poseben dogovor v katerem podrobneje opredelijo medsebojne obveznosti, svoje obveznosti in pravice do Geodetske uprave in njene obveznosti in pravice do občin ustanoviteljic.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-1/82-2/1
Kočevje, dne 9. marca 1982.,
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
724.
I’ o’r O C I L O
občinske volilne komisije o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Kočevje
17.	kandidat	Zofija Rovan	11184
18.	kandidat	Anton Rus	11196
19.	kandidat	Tanja Svetličič	11181
20.	kandidat	Danilo Škulj	11183
21.	kandidat	Peter Sobar	11174
22.	kandidat	Marta Tomšič	11188
23.	kandidat	Stane Trpin	11178
24.	kandidat	Branko Volf	11192
25.	kandidat	Dušan Zamida	11186
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
Občinska volilna komisija Kočevje
Tajnik	Predsednik
Tomo Jami 1. r.	Julij Plut L r.
člani
Sanda Žurga I. r. Peter Šubic L r. Matija Jerbič 1. r.
LAŠKO
Občinska volilna komisija v. Kočevju obvešča Skupščino občine Kočevje, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kočevje dne 14. marca 1982 doseženi . lile izidi glasovanja o izvolitvi:
delovni ljudje in občani
a)	vpisanih v volilnih imenikih	12988
b)	glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili)
c)	glasovalo po pošti
č) skupaj glasovalo (b + c)
d)	glasovalo za kandidatno listo
e)	glasovalo oroli kandidatni listi
x
f)	neveljavne glasovnice
11860
88
11948
11201
367
380
Na kandidatni listi je' bilo 25 delegatov.
725.
Skupščina občine Laško je na podlagi 19. člena zakona o urbanističnem planiranju, (Uradm list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
• pomožnih in drugih objektih za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje
1.	člen
S tem odlokom so določeni pomožni in drugi objekti, ki se jih sme graditi brez lokacijskega dovoljenja, če se jih gradi tako in pod pogoji kot je določeno s tem odlokom.
Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov:
1.	kandidat Saša Bižal	11172
2.	kandidat Jože Boldan-Silni	11171
- 3.	kandidat Ivan Bradač	11187
4.	kandidat Mira Dimitrij evič	11170
5.	kandidat Nevenka -Brste	11190
6.	kandidat Rudi Gruden	11188
7. kandidat Rajko Jenko		11197
8.	kandidat Meta Kamšek	11172
9. kandidat Ignac Karničnik		11172
10.	kandidat Nada Kužnik	11189
H.	kandidat Andrej Klun	11190
12.	kandidat Rezka Lavrič	11186
13.	kandidat Jaka Lavriša	11184
14.	kandidat Cveto Lipovec	,	.11176
15.	kandidat Jože Novak	11182
16.	kandidat Alojz Petek	1*185
2. člen
Lokacijsko dovoljenje ni potrebno za graditev sledečih pomožnih objektov:
—	drvarnic,
—	čebelnjakov,
—	kurnikov,
—	zajčnikov,
—	vrtnih ut,
—	shramb za vrtno orodje,
—	lop za hrambo poljedeljskega: orodja in poljedeljskih strojev,
—	svinjakov in hlevov za drobnice,
—	sušilnic za sadje,
—	shramb za poljščine (kašče),
—	silosov,
—	lesenih zavetišč za živino,
—	lesenih senikov in stelnic,
—	gnoyiščrrih jam.
—	vrtnih in dvoriščnih ograj,
—	zavetišč ob avtobusnih postajališčih,
—	pristrešnic ob gospodarskih poslopjih,
—	kolesarnic in nadstrešnic nad parkirnimi prostori,
- — kioskov za prodajo časopisov.
3.	člen
V 2. členu navedene pomožne objekte se sme graditi brez lokacijskega dovoljenja le pod sledečimi pogoji:
1.	drvarnice, čebelnjake, kurnike, zajčnike, vrtne ute in shrambe za vrtno orodje, da tlorisna površina -objekta • ne presega 6 m3 da je pritlično grajen ter postavljen v dvorišču ob gospodarskem ali stanovanjskem objektu investitorja, razen čebeljnjaka, vrtnih ut in shramb za vrtno orodje, ki so lahko postavljeni na primernem mestu glede na njihov namen;
2.	lope za hrambo poljedeljskega orodja in poljedeljskih strojev. da tlorisna površina objekta ne presega 30 m-, da lopa nima stropne plošče oziroma sme imeti lesen strop, ter da je investitor posestnik ali najemnik najmanj enega hektarja kmetijskih zemljišč;
3.	svinjake in hleve za drobnico, sušilnice za sadje in shrambe za poljščine (kašče), da tlorisna površina objekta ne presega 12 m2, da je objekt pritlično grajen, ter da je postavljen v dvorišču gospodarskih ali stanovanjskih objektov investitorja;
4.	silose, da prostornina posameznega objekta ne presega 60 m3, da je postavljen ob hlevu s katerim ima pravico razpolaganja investitor ter, da je investitor posestnik ali najemnik enega hektarja kmetijskih zemljišč;
5.	lesena zavetišča za živino, lesene senike in stelnike, da tlorisna površina objekta ne presega 30 m-‘, da višina objekta ne presega 6 m ter, da je investitor posestnik ali najemnik najmanj enega hektarja kmetijskih zemljišč;
6.	gnojiščne jame, da obseg jame ne presega 20 m, da je grajena ob obstoječem hlevu s katerim. razpolaga investitor, ter da je investitor posesnik ali najemnik najmanj ^nega hektarja kmetijskih zemljišč;
7.	vrtne in dvoriščne ograje do višine 1,5 m, da je oddaljena najmanj 4 m od objektov s katerimi investitor ne razpolaga ter da je investitor lastnik ali najemnik zemljišča, ki ga ograjuje;
8.	zavetišča ob avtobusnih postajališčih, da tlorisna površina objekta ne presega 6 m2, da temelji objekta niso vgrajeni v zemljo ter, da si investitor pridobi soglasje upravljalca ceste ob kateri namerava postaviti zavetišče ter soglasje lastnika zemljišča na katerem namerava postaviti zavetišče;
9.	pristrešnice ob gospodarskih poslopjih s katerimi ima pravico razpolaganja investitor, pod pogojem, da se nagib strehe objekta ob katerem bi pri-strešnica stala ne spreminja;
10.	kolesarnice in nadstrešnice nad parkirnimi prostori, pod pogojem, da je investitor družbena organizacija, da je kolesarnica oziroma nadstrešnica, postavljena na zemljišču s katerim razpolaga investitor, ter da je objekt namenjen za potrebe delavcev investitorja ne pa za njegovo osnovno dejavnost;
11.	kioske za prodajo časopisov, pod pogojem, da je investitor družbena gostinska organizacija združenega dela, turistično društvo, društvo invalidov ali zdravilišče, da je kiosk postavljen na zemljišču s katerim razpolaga investitor ter da tlorisna površina kioska ne presega 9 m3.
Pri gradnji 'oziroma postavljanju objektov navedenih ir 2. členu tega odloka, se sme posegati največ 60 cm v zemljišče, razen za silose in gnojiščne jame za katere ni omejitve poseganja v zemljišče. Investitor mora imeti pravico razpolaganja z zemljiščem na katerem gradi posamezen objekt.
Za graditev oziroma postavljanje posameznih objektov navedenih v 2. členu tega odloka na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih objektov v družbeni lastnini, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca in stanovalcev stanovanjskega objekta.
4.	člen
Prostori v pomožnih objektih, navedenih v 2. členu tega odloka, se smejo uporabljati le za .namen za katerega je objekt grajen.
V primeru, če investitor namerava v pomožnem objektu ob gradnji ali pozneje urediti prostore tudi za druge namene (bivalni prostor, kuhinja, garaža, kurilnica, delavnica in podobno), si mora za gradnjo ali adaptacijo takega objekta pridobiti lokacijsko dovoljenje.
5.	člen
Pod pogoji določenimi s tem odlokom lokacijsko dovoljenje ni potrebno tudi za sledeče druge objekte:
—	za gradnjo ali rekonstrukcijo javnih cest, če je investitor krajevna skupnost, pod pogojem, da si investitor pridobi soglasje posestnikov zemljišč v katera bi novogradnja oziroma rekonstrukcija posegala ter soglasje kmetijske zemljiške oziroma gozdno gospodarske skupnosti, da dela izvaja v skladu s poenostavljeno tehnično dokumentacijo in pod ustreznim strokovnim nadzorom;
—	za gradnjo ali rekonstrukcijo zasebnih cest, če trasa poteka ali n^j bi potekala le po zemljišču investitorja, pod pogojem, da si investitor pridobi soglasje kmetijske zemljiške oziroma gozdnogospodarske skupnosti ter, da dela izvaja v skladu s poenostavljeno tehnično dokumentacijo in pod ustreznim strokovnim nadzorom;
—	za gradnjo ali rekonstrukcijo vaških vodovodov, če je investitor krajevna skupnost ali skupina občanov, pod pogojem, da si investitor pridobi soglasje posestnikov zemljišč v katera bi gradnja oziroma rekonstrukcija posegala, da ima uradno dokazilo o ustreznosti vode ter, da dela izvaja v skladu s poenostavljeno tehnično dokumentacijo in pod ustreznim strokovnim nadzorom;
—	za gradnjo ali rekonstrukcijo zasebnega vodovoda, pod pogojem, da dela potekajo le na zemljišču investitorja, da ima investitor uradno dokazilo o ustreznosti vode, ter da dela izvaja v skladu s poenostavljeno tehnično dokumentacijo in pod ustreznim strokovnim nadzorom;
—	za postavljanje oziroma vkopavanje elektro-vodov nizke, napetosti ali telefonskih vodov, če je investitor krajevna skupnost, skupina občanov ali posamezni občan, pod pogojem, da si investitor pridobi
Stran 880
URADNI LIST SRS
\
St. 12 — 9. IV. 1982
soglasje kmetij sko-zeml j iške oziroma gozdno-gospo-darske skupnosti, soglasje posestnikov zemljišč po katerih oziroma v katerih bi potekali vodi ter. da dela Izvaja v skladu s poenostavljeno tehnično dokumentacijo, na katero je dala soglasje območna elektrogospodarska oziroma poštna organizacija in pod ustreznim strokovnim nadzorom.
S poenostavljeno tehnično dokumentacijo je mišljen projekt izvedbe del, ki vsebuje opisne in grafične1 podatke za pravilno in varno izvedbo del. Tehnično dokumentacijo mora izdelati .organizacija združenega dela, ki je registrirana za tako dejavnost ali občan, ki ima najmanj srednjo strokovno tehnično izobrazbo ustrezne smeri.
Strokovni nadzor nad izvajanjem del sme voditi oseba, ki ima najmanj srednjo strokovno tehnično izobrazbo ustrezne smeri oziroma delovno prakso na področju ustreznih del, če o tem poseduje ustrezno dokazilo.
6.	člen
Nameravano graditev posameznega objekta navedenega v 2. členu tega odloka na območju mesta Laško in Radeče ter na območju naselij Debro (izvzemši zaselke Mulenca, Ladna Raven, Zamalič in Psarje), Rečica (spodnji del do Hude jame), Marija Gradec, Rimske Toplice, Zidani most, Hotemež in Njivice ter nameravano graditev drugega objekta navedenega v 5. členu tega odloka na območju občine Laško, mora investitor priglasiti za urbanizem pristojnemu upravnemu organu občine Laško.
Priglasitev nameravane graditve objekta iz 2. člena tega odloka vsebuje' opis objekta in zemljišča na katerem naj bi bil objekt grajen, risbo s prikazanimi merami objekta in prostorov v objektu ter situacijsko skico terena z vneseno lokacijo objekta.
Priglasitvi nameravane graditve posameznega objekta iz 5. člena tega odloka, mora investitor priložiti poenostavljeno tehnično dokumentacijo, soglasje in dokazilo, kot je v odloku za posamezen objekt določeno ter izjavo osebe, ki bo strokovno nadzorovala delo.
7.	člen
Če pristojni upravni organ iz priglasitve ugotovi, da je za nameravano graditev potrebno lokacijsko dovoljenje, da bi bila graditev v nasprotju z prostorskim načrtom ali da je v nasprotju s tem odlokom, z odločbo zavrne izdajo potrdila.
Potrdilo o priglasitvi graditve, oziroma odločbo o zavrnitvi izdaje potrdila o priglasitvi graditve, mora pristojni organ izdati najpozneje v roku 15 dni po sprejemu priglasitve.	x
8.	člen
Občinski urbanistični inšpektor nadzoruje, če so graditve posameznih objektov določenih V 2. in 5. členu v skladu z določbami tega odloka.
Če urbanistični" inšpektor ugotovi, da investitor gradi v nasprotju s tem odlokom, pa za graditev nima lokacijskega dovoljenja, ukrepa kot v primeru, če investitor gradi brez lokacijskega dovoljenja pa bi ga moral imeti.
9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok/'o pomožnih objektih za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni vestnik občine Laško, št. 10/709-1974).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-10/81-1/2
Laško, dne 25 marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r.
LENART
723.
Po 293. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) in skladno z 290. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Skupščina občine Lenart na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. marca 1982 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka d delovnem času pri državnih organih in drugih organih, ki imajo javen pomen v občini Lenart
1.	člen
Odlok o delovnem času pri državnih in drugih organih, ki imajo javen pomen v občini Lenart (Uradne objave, št. 22-251/67) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-5/65
Lenart, dne 5. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
727.
Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) ter 367. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) In 1. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7-477/80) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na 139. seji dne 26. marca 1982 sprejel
ODREDBO
o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Lenart
SKUPNE DOLOČBE
1. člen
S to odredbo se določa začetek, konec, trajanje In razporeditev delovnega časa ter uradnih ur v upravnih
organih' občine Lenart (v nadaljevanju: »upravni organi«),
2.	člen
Upravni organi imajo razporejen delovni čas tako, da delajo pet dni v tednu in sicer: ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek.
3.	člen
Delovni čas v upravnih organih je v okviru petdnevnega delovnega tedna razporejen tako:
1.	Zimski čas, ki traja od 1. oktobra do 31. marca.
—	v ponedeljek in sredo	od	7.	do	17.	ure
—	v torek in četrtek 1	od	7.	do	15.	ure
—	v petek	od	7.	do	13.	ure
2.	letni čas, ki traja od 1. aprila
—	v ponedeljek in sredo
—	v torek in četrtek
—	v petek
Navedeni delovni čas velja za vse delavce zapo- . slene v upravnih organih ter strokovni službi Izvršnega sveta jn Skupščine občine Lenart, razen čistilk, za katere odredi delovni čas pristojen funkcionar upravnega organa tekom dneva,, vendar najdalj do 22. ure, tako da upošteva 42turno delovno obveznost v tednu.
Delovni čas na krajevnih uradih občine Lenart je vsak drugi delovni dan.
Predstojnik upravnega organa določi konkretno za vsak krajevni urad razpored delovnega časa in uradnih ur za stranke.
4.	člen
Uradne ure za poslovanje upravnih organov z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter drugimi osebami v vseh upravnih organih so v ponedeljek, gredo in petek ves' delovni čas.
5.	člen
Vložišče, prijavno odjavna služba in matična služba poslujejo za stranke vse delovne dni ves delovni čas.
6.	člen
V	primeru, ko je potrebno opraviti posebne naloge ali izvršiti druge nujne naloge, lahko funkcionar upravnega organa odredi kot delovni San sobote, nedelje ali praznike.
V	takem primeru ima delavec pravico do drugega prostega dne v tednu.
7.	člen
Razpored delovnega časa in uradnih ur upravnih organov mora biti objavljen oziroma označen v poslovnih, prostorih upravnih organov.
KONČNI DOLOČBI
8.	člen
Delovni čas in uradne ure strokovnih služb SIS, občinskega organa za kaznovanje prekrškov, občinskega štaba TO, enote temeljnega sodišča Maribor pri Lenartu ter organizacij, ki pri izvrševanju javnih poob-
lastil neposredno poslujejo z delovnimi ljudmi in občani, se uskladijo z delovnim časom in uradnimi urami upravnih organov.
9.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982 dalje.
Predsednik
/	Izvršnega sveta
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. L r.
728.
POROČILO
občinske volilne komisije o izidu glasovanja ha volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Lenart
Občinska volilna komisija v Lenartu obvešča Skupščino občine Lenart, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Lenart dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi
delovni ljudje In občani
a)	vpisanih v volilnih imenikih	11.617
b)	glasovalo na volišču (po volilnem
imeniku in s potrdili)	10.913
c)	glasovalo po pošti	114
č) skupaj glasovalo (b + c)	11,027
d)	glasovalo za kandidatno	listo	9.282
e)	glasovalo proti kandidatni	listi	1.196
i) neveljavne glasovnice	549
Na kandidatni listi je bilo 15 delegatov.
Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov:
J. Vida Brumen		9.203
2. Venčeslav Čuček		9.195
3. Srečko Dajčman		9.207
4. Kristina Fras		9.206
5. Cvetka Jurišič		9.200
6. Feliks Kocbek		9.191
7. Dušan Markoli		. 9.196
8. Jakob Matjašič		9.182
9. Terezija Perko		9.205
10. Franc Ruhitelj		9.201
11. Branko Senekovič		9.216
12. Ivo Štrakl		9.214
13. Viktor Trbovšek		9.201
14. Mira Volmajer		9.206
15. Zinka Zemljič		9.206
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi
do 30. septembra:
od 6. do 16. ure od 6, do 14. ure od 6. do 12. ure
lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
St. 013-1/81-122
Lenart, dne 18. marca 1982.
Občinska volilna komisija
Predsednik
Stanislav Bohinc, dipl. prav. L r.
Tajnik
Janez Ritoc, prav. 1. r.
Člani:
Rudi Pen, dipl. prav. 1. r.
Lizika Krajnc, višji upravni delavec 1. r.
Emica Klobasa 1. r.
729.
Po 21. členu statuta Občinske izobraževalne skupnosti Lenart je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Lenart na sejah obeh zborov dne 25. februarja 1982 sprejela
SKLEP
o Ugotovitvi veljavnosti statuta Občinske izobraževalne skupnosti Lenart
1
Ugotavlja se, da -je statut Občinske' izobraževalne skupnosti Lenart, ki ga je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Lenart sprejela na sejah obeh zborov dne 25. decembra 1981, veljaven, ker je dala nanj soglasje Skupščine občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. februarja 1982.
2
Statut Občinske izobraževalne skupnosti Lenart je na razpolago pri strokovni službi SIS družbenih dejavnosti. -
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Lenart Saša Tomažič 1. r.
LITIJA
730.
Na podlagi 45. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 184. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. marca 1982 in na seji.zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Litija za leto 1982
1.	člen
S proračunom občine Litija za leto 1982 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini v letu 1982.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 69,135.954 din in se razporedijo:
din
—	za splošne družbene potrebe	68,808.954
—	izločeno na posebno partijo
žiro računa proračuna	—
—za tekočo proračunsko rezervo	327.000
3.	člen
Od prihodkov proračuna za leto 1982 se izloča v sredstva rezerve občine Litija 1 °/o prihodkov.
4.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko izvršni svet za začasno kritje nerazporejenih sredstev uporabi sredstva rezerve.
5! člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno fned vse nosilce oziroma uporabnike, skladno z dotokom sredstev, če ni z odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Litija ali Izvršnega sveta Skupščine občine Litija drugače določeno.
""N
6.	člen	.
Občinski upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka ali 'drugega akta.
Občinski upravni in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna občine oziroma delavci delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev proračuna občine, če jim za. te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbo ali samoupravnim sporazumom prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
Za izvajanje določil tega člena ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v proračunu občine je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga joooblaščena oseba kot odredbodajalec, vodja proračuna pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev proračuna občine.
7.	Sen
Negospodarska investicija dokončanja izgradnje
skladišča blagovnih rezerv v glavnem namenu 04, v višini 2,483.000 din bo realizirana samo v primeru, če bodo za to zagotovljena namenska dopolnilna sredstva
8.	člen
Izvršni svet je pooblaščen da odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene oziroma premalo predvidene izdatke.
t
9.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov in v .okviru proračuna razporejenih sredstev, če bi se izkazalo, da so za posamezne podskupine zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah.
10.	člen
Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da odloča o uporabi sredstev rezerve Skupščine občine Litija do višine 100.000 v posameznem primeru, za izdatke nastale kol, posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplave, suše, požar, potres in podobno).
11.	člen
Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija in I.
trimesečje 1982 (Uradni list SRS, št. 1/82) dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev, proračuna za leto 1982.
12.	člen
Pregled in razpored prihodkov po glavnih namenih je sestavni del tega odloka in se objavi s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
St. 010-11/63
Litija, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. -
Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna občine Litija za leto 1982
^h.	•	Prihodki		Znesek	nlmlna	Razpored prihodkov		Znesek
0	Prenesena sredstva	635.380	01	Dejavnost organov DPS	39,719.085
1	Davki iz osebnega dohodka in		02	Financiranje LO in OŠTO	3,122.760
	na dohodek	27,241.130	03	Dejavnost organov DPO in društev	4,561.250
2	Prometni davki, davki na		04	Negospodarske investicije	9,753.340
	dohodek od premoženja	28,908.414	08	Socialno skrbstvo — varstvo borcev	5,540.680
3	Takse	3,242.315	09	Zdravstveno varstvo	45.000
5	Denarne kazni	1,710.000	10	Komunalna dejavnost — geodezija,	
6	Prihodki upravnih organov			urbanizem	2,636.947
	in drugi prihodki	2,510.000	11	Financiranje krajevnih skupnosti	1,440.000
	— Dopolnilna sredstva	x	4,838.715	16	Intervencije v gospodarstvu	1,362.802
			17	Tekoča proračunska rezerva	327.000
			18	Izločanje v rezervni sklad — izločena sredstva	627.090
	Skupaj prihodki	69,135.954		Skupaj razpored prihodkov	69,135.964'
731.
Na podlagi 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76, 8/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o davkih občanom
1.	člen
V odloku o davkih obanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 4/77, 24/77, 9/78, 13/79, 10/79 in 11/81) se 6. člen spremeni in se glasi:
»Občinski davek ■ od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
Stopnja
skupina	"/•
—	za drugo skupino	'	9
—	za tretjo skupino	5
—	za četrto skupino	2
Davčnim zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen kmetov kooperantov, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, §e davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja še po dodatni stopnji 33 %>.«
2.	člen
\
V	odloku o davkih občanov se 7. člen spremeni in
se glasi:
»Občinski davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki ga predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, se odmerja po stopnji 65 °/o.
Davčnim zavezancem iz drugega odstavka 6. člena se davek iz prejšnjega odstavka tega člena odmeri po stopnji, ki je za 40 %> nižja od stopnje določene v tem odstavku.«
3.	člen
V	1. točki 14. člena se za besedo podobno doda naslednje besedilo: »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 %f invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela«.
4.	člen
V	41. členu se številko »0,6« nadomesti s številko
»1«.
5.	člen
V	42. členu se stopnja 10% nadomesti s stopnjo >15 %«.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982, razen določb 4. člena.
Št. 010-3/65
Litija, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Litija
*	Jože Dernovšek 1. r.
732.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v. prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75,	58/75,	7/77, 61/78,
26/79, 5/80, 63/80 in 3/81) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Litija
1.	člen	*
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 55/72, 12/73, 45/73, 13/75, 4/76, 18/76, 24/77, 7/80 in 11/81) se tarifna številka 2 spremeni tako, da se v celoti glasi:
»Od prometa z rabljenimi osebnimi tovornimi vozili in motornimi kolesi s prostornino nad 125 ccm se plačuje posebni občinski davek po stopnji 4 %.«
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,' uporablja pa se od 1. 4. 1982 dalje.
Št. 010-23/65
Litija, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek L r.
733.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 11/81) se 1. točka 2. člena spremeni in glasi:
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA če znaša prometna vrednost:
Nad din za m*	Do din za ra*	Znaša din	davek
—	,5		12
5	10	0,60	18 od presežka nad 5
10	15	1,50	24 od presežka nad 10
15	20	2,70	30 od presežka nad 15
20	25	4,20	36 od presežka nad 20
25		6,00	42 od presežka nad 25 •
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi m Uradnem listu SRS.
Št. 010-23/65
Litija, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
734.
Na podlagi 40. člena zakpna o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 3. odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/76) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78, 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija
1.	člen
S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena, povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in korist za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Litija.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 3 stanovanjske površine na območju občine Litija znaša 12.992,93 din.
Povprečni stroški komunalnega urejanja v občini znašajo 1.677 din za m2 stanovanjske površine.
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 1,62 % od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače. \
3.	člen
■Korist za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Litija znaša 0,9 % od povprečne gradbene cene.
4.	člen
Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija (Uradni list SRS, št. 11/81, 36/81).
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje.
St. 010-19/71
Litija, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
735.
Na podlagi 93. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in na podlagi 286. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov (Uradni list SRS, št.
39/81)
1.	člen
Spremeni se 6. člen odloka, tako da se glasi:
»Rok za izvedbo naloge iz 1. člena i tega odloka je 31. 8. 1982.«
i	2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/81
Litija, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
736.
Na podlagi 161. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 284. člena statuta Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78, 4/81) je družbenopolitični zbor na svoji seji dne 23. marca 1982, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na svoji seji dne 25. marca 1982 sprejel
ODLOK
o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 1
1.	člen
Delo za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985, sprememb in dopolnitev planov temeljnih organizacij, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti se prične takoj.
2.	člen
Nosilci planiranja bomo v skladu z načeli sočasnega planiranja sprejeli delovne programe za'pripravo sprememb in dopolnitev planov ter delovali tako, da bomo spremembe in dopolnitve planskih dokumentov pripravili v skladu z rokoma, ki sta določena za predložitev osnutka in predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 občinski skupščini.
3.	člen
Izvršni svet bo predložil občinski skupščini osnutek sprememb in dopolnitev k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 do 20. 4. 1982 in predlog sprememb in dopolnitev k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 do 20. 5. Ig82.
4.	člen
i Izvršni svet bo predložil občinski skupščini osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 do 30. 6. 1982 ter predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 do 30. 9. 1982.
5.	člen
Strokovno in administrativno delo za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 organizira Izvršni svet Skupščine občine Litija in pristojni organ za planiranje.
6.	člen
Ta odlok začne valjati osmi dan.po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-7/78
Litija, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
737.
Na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 285. člena statuta občine Litija, je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi splošnega interesa za razširitev krajevne ceste Leskovica—Javorje
I
Ugotovi še, da je razširitev krajevne ceste Leskovica—Javorje, ki poteka po naslednjih zemljiščih:
—	pare. št. 1239/2 travnik ca. 110 m2
—	pare. št. 1238/1 stavbišče ca. 140 m2
—	pare. št. 1273/1 travnik ca. 300 m2
—	pare. št. 1180 travnik ca. 160 m2
—pare. št. 1275/1 njiva, pašnik ca. 400 m*
—	pare. št. 1282/1 gozd, ca. 150 m2, vse vložna številka 305 k. o.
Vintarjevec, ki so last Berdajs Ivana in Marije, Leskovica 4, vsakega do 1/2 in po zemljiščih
—	pare. št. 1244 travnik ca. 90 m2
—	pare. št. 1234/1 travnik ca. 140 m2
—	pare. št. 1240 travnik ca. 1100 m2
—	pare. št. 1342 traivnik ca. 200 m2
—	pare. št. 1247/4 gozd ca. 100 m2
—	pare. št. 1243/2 travnik ca. 770 m2, vse vložna številka 61 k. o. Vintarjevec, last Čelik Marije, Leskovica 6 z deležem do 1/2, ter'Čelik Albina in Antona, stanujeta isto tam. vsakega do 1/4 v splošnem družbenem interesu.
II
Navedena zemljišča so po družbenem planu občine Litija namenjena za rekonstrukcijo oziroma razširitev krajevne ceste Leskovica—Javorje.
► III
V korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca krajevne skupnosti Vintarjevec je dopustna razlastitev v I. točki te odločbe navedenih parcel.
IV
Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-60/81
Litija, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dcmovšek L r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 738.
Na podlagi 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS. št. 2/78 in 35/81) in 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-182/82) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
tijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijstva v občinah Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik po sprejetih občinskih programih,
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni'
osnovi,
—	za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje,
—	za pospeševanje vzreje in ulova rib,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe,
—	za nadomestila dela obresti pri sredstvih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb,
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovskih območjih.
—	za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z mesom, mlekom in drugimi • proizvodi osnovne preskrbe.
5.	člen
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev uveden s tem odlokom se obračunava iz osebnih dohodkov, izplačanih po 21. aprilu 1982.
6.	člen
Glede obračunavanja in izplačevanja posebnega občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določila odloka o davkih občanov.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/82-5
Ljubljana, dne 25. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler L r.
O D L O.K
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen 1
V občini Ljubljana Bežigrad se uvaja posebni davek iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za obdobje 1982—1985.
2.	člen
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,4 %>.
3.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane.
4.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabijo za namene iz 7. in 8. člena zakona o intervencijah v kme-
T39.
POROČILO
občinske volilne komisije o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Občinska volilna komisija Ljubljana Bežigrad obvešča Skupščino občine Ljubljana Bežigrad, da so bili v občini pri glasovanju a izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Bežigrad dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
a)	vpisanih v volilnih imenikih
b)	glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili)
c)	glasovalo po pošti
č) skupaj glasovalo (b + c)
d)	glasovalo za kandidatno listo
e)	glasovalo proti kandidatni listi
Delovni ljudje in občani
40.200
34.959
180
35.139
31.218
2.445
Na kandidatni listi je bilo 30 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov:
1.	Vlado Barabaš	31.147
2.	Silva Bauman-Cenčič	31.140
3.	Angela Blatnik	31.155
4.	Ivan Božič-Jovo	31.144
5.	Boris Butina	,31.143
6.	Jožica Češnovar	31.148
7.	Zoran Dernovšek	31.143
8.	Vlado Dimovski	31.122
9.	Ilija Globačnik	31.147
10.	Leon Ivanovič	31.134
11.	Mirko Jerman	31.154
12.	Ivica Kogoj-Marjanca	31.146
13.	Edvard Krofi	31.156
14.	Jelka Kutin	31.140
15.	Marjan Malešič	31.133
16.	Milena Mihelič	31.166
17.	Lojze Novak	31.159
18.	Bojan Pečenko	31.162
19.	Bojana Pečko	31.172
20.	Borut Perhavec	31.161
21.	' Janko Popit	31.141
22.	Franc Predan	31.172
231 Viki Ramovš	31.164
24.	Janez Rigler	31.145
25.	Tone Rožman	■ 31.173
26.	Živko Rus	31.166
27.	Mojca Slovenc	-	31.165
28.	Alojz Strmole	31.161
29.	Emil Šuštar	31,167
30.	Janko Velikonja	31.176
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glaso-v vanja.
Občinska volilna komisija Ljubljana Bežigrad
Tajnik	Predsednik
Franci Mekinda 1. r.	Boško Todorovič 1. r.
Člani
Bosiljka Bosnič 1. r.
Vlasta Dolenc 1. r.
Vasja Šabec 1. r.
LJUBLJANA CENTER
740.
Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju, sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-182/82) je Skupščina občine Ljubljana Center na 47. seji zbora združenega dela dne 25- marca 1982 in na 49. seji zbora krajevnih skupno-sti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
•	1. člen
V občini Ljubljana Center se uvaja posebni davek iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za obdobje 1982—1985.
2.	člen
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,4 °/o.
3.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane.
4.	člen
Sredstva iz 1. člfena tega odloka se uporabijo za namene iz1 7 in 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijstva v občinah Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik po sprejetih občinskih programih,
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
—	za zagotavljanje družbeno-organizirane poljedelske proizvodnje,
—	za pospeševanje vzreje in ulova rib, _	.
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe,
—	za nadomestila dela obresti pri sredstvih danih iz sredstev hranilno kreditnih služb,
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovskih območjih,
—	za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z mesom, mlekom in drugimi proizvodi osnovne preskrbe.
5.	člen
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev uveden s tem odlokom se obračunava iz osebnih dohodkov, izplačanih po 21. aprilu 1982.
6.	člen
Glede obračunavanja in vplačevanja posebnega občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določbe odloka o davkih občanov.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-2/82
Ljubljana, dne 25. marca 1982/.
«1	Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Center
Niko Pogačar Lr.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 741.
Na podlagi-159., 180., 161., 162., 163. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 28., 41. in 45. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 22. člena sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 35/81) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje predloži skupščina občine analizo spremenjenih občine Ljubljana Moste-Polje osnutek, do 30. 9. 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985.
2.	člen	:
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje predloži skupščini občine Analizo spremenjenih pogojev srednjeročnega razvoja in stališča in usmeritve za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje in dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 do 30. 4. 1982.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje predloži skupščini občine predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje do 31. 5. 1982.
3.	člen
Izvršni svet Eptupščine občine Ljubljana Moste-' Polje določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje v skladu z zakonom in tem odlokom.
4.	člen	j ■
Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih planov, s katerim zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje in da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom pripravljeni in sklenjeni, spremembe in dopolnitve planov pa sprejete v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje.
5.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje je Komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj, ki v delo na spremebah in dopolnitvah vključuje tudi drugi pristojne upravne organe.
6.	člen
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje se prične takoj.
7.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/78-01
Ljubljana, dne 29. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
742.
Na podlagi 22. in 23. člena sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 35/81) in 3. člena zakona o zagotavljanju - in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-182/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982, seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 in družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
V občini Ljubljana Moste-Polje se uvaja posebni davek iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za obdobje 1982—1985.
2.	člen
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,4 “/o.
3.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane.
4.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabijo za namene iz 7. in 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijstva v občinah Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik po sprejetih občinskih programih
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi
—	za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje
—	za pospeševanje vzreje in ulova rib
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe
—	za nadomestila dela obresti pri sredstvih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih
—	za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z mesom, mlekom in drugimi proizvodi osnovne preskrbe.
5.	člen
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev, uveden s tem odlokom, se obračunava iz osebnih dohodkov, izplačanih po 21. aprilu 1982.
6.	člen
Glede obračunavanja in izplačevanja posebnega-občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določila odloka o davkih občanov.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
743.
Na podlagi 69. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3-220/81) in 22. člena sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 35/81) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
’ . \
SKLEP
o soglasju k predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje
1
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s predlogom in spremembami samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje v prečiščenem besedilu.
2
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 022-5/82-01
Ljubljana, dne 29. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
744.
Na podlagi 183. in 191. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je zbor krajevnih skupnosti na seji dne 25. marca 1982 spre-
ODLOK
o delegiranju delegatov v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
1. člen
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
,	2. člen
Število delegatov, ki jih delegirajo delegacije krajevnih skupnosti na seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine, je določeno sorazmerno s, številom delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, vendar pa tako, da pripada vsaki krajevni skupno'sti najmanj po eno delegatsko mesto, s tem, da se preostala delegatska mesta razdelijo v sorazmerju s številom delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevnih skupnosti. Posameznim krajevnim skupnostim pripada naslednje število delegatskih mest:
pti eno delegatsko mesto krajevnim skupnostim: — Besnica — Bizovik — Dolsko
— Dušan Kveder-Tomaž — Hrušica - Fužine ■— Jože Moškrič-Ciril *— Klopce ■— Lipoglav ■— Moste ■— Nove Fužine •— Novo Polje >— 25. maj — Selo — Sotočje •— Šmartno ob Savi *— Stepanja vas *— Zadobrova - Sneberje •— Zadvor 1— Zelena jama;
bo dve delegatski mesti krajevnim skupnostim:
■— Kodeljevo — Polje
*— Vevče - Zg. Kašelj •— Zalog.
3.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17/80).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva,' ko prične mandat članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, izvoljenih na splošnih volitvah marca 1982.
St. 010-10/80-01
Ljubljana, dne 29. marca 1982.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti
Danilo Jarca L r-
LJUBLJANA SISKA
745.
Na podlagi 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) in 3. člena zakona o zagotavljanju jn usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane y obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-182/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne.29. marca in na 50. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1982 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen	\
V občini Ljubljana Šiška se uvaja posebni davek iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za obdobje 1982 do 1985.
2.	člen
Posebni davek iz bruto osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,4 %>.
3.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane.
4.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabijo za namene iz 7. in 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijstva v občinah Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik po .sprejetih občinskih programih,
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
—	za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje,
—	za pospeševanje vzreje in ulova rib,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe,
—	za nadomestila dela obresti pri sredstvih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb,
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih,
—	za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z mesom, mlekom in drugimi proizvodi osnovne preskrbe.
5.	člen	/
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev uveden s tem odlokom se obračunava iz osebnih dohodkov, izplačanih po 21. aprilu 1982.
6.	člen
Glede obračunavanja in vplačevanje posebnega občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določila zakona o davkih občanov.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-402-013/82
Ljubljana, dne 29 marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 746.
Na podlagi 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list ŠRS št. 3-182/82) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
V občini Ljubljana Vič-Rudnik se uvaja posebni davek iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za obdobje 1982—1985.
2.	člen
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,4 %>.
3.	člen	■
Sredstva iz prejšnjega člena se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane.
4.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabijo za namene iz 7. in 8 člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79). zlasti pa:
—	za pospeševanje kmetijstva v občinah Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik po sprejetih občinskih programih,
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni
osnovi,
—	za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje,
—	za pospeševanje vzreje in ulova rib, '
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe,
—	za nadomestila dela obresti pri sredstvih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb,
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovskih območjih,
—	za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z mesom, mlekon^, in drugimi proizvodi osnovne preskrbe.
5.	člen
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev uveden s tem odlokom, se obračunava iz osebnih dohodkov, izplačanih po 21- aprilu 1982.
6.	člen
Glede obračunavanja in izplačevanja posebnega občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določila odloka o davkih občanov.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-32/82
Ljubljana, dne 24. marca 1982. i
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
747.
Na podlagi 21. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) in v skladu s 174. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1,982 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu vzgojnovarstvene organizacije Ljubljana Vič-Rudnik, p. o. Ljubljana
I
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu Vzgojnovarstvene organizacije Ljubljana Vič Rudnik, p. o. Ljubljana sprejetem na referendumu 10. 3. 1982.
II
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-6/82
Ljubljana, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine • Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
LOGATEC
748.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela- in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št./ 29/75, 6/77, 3/78, 5/78, 8/79, in 11/81) se 5. člen spremeni in glasi:
»Občinski davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in sicer:
v tretji skupini katastrskih občin po stopnji 5 %>
v četrti skupini katastrskih občin po stopnji 2 %>.
Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se predpiše dodatna stopnja davka od kmetijske dejavnosti v višini 30 % za vse skupine katastrskih občin.«
2.	člen
6.	člen se spremeni in glasi:
»Občinski davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki ga predstavlja vrednost lesa določenega za posek, se odmerja po stopnji 65 °/o.
Za zavezance, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se občinski davek iz prejšnjega odstavka tega člena odmeri po stopnji 25 %.«
3.	člen
8.	člen se spremeni in glasi:
»Zavezanci iz katastrskih občin Vrh, Hrušica in Novi svet so oproščeni občinskega davka iz kmetijske dejavnosti, ki se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 15.000 din.«
,	4. člen
V	14. členu se v točk 1 doda. »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 Vo invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela«.
5.	člen
V	37. členu se število »0,6« nadomesti s številom
»1«.
6.	člen
V	38. členu se stopnja »10« nadomesti s stopnjo
»15«.
7.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, št. uporablja pa se od 1. januarja 1982 razen določb 4. in 6. člena, ki se uporabljata od dneva veljavnosti dalje.
Št. 010-4/73-81
Logatec, dne 1. aprila 1982.
Predsednik Skupščine občine
Logatec	i
Franc Godina, dipl. inž L r.
749.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80 in 31/81); ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na .seji zbora združenega dela in zbora krajev- ' 'nih skupnosti dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od
prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 40/73, 45/73, 16/74, 9/75, 4/76, 18/76, 26/76, 24/77 in 11/81) se tarifna številka la tarife posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve spremeni in se glasi:
»Od prometa novih ali rabljenih osebnih avtomobilov, tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm če se prodaja izvrši v roku dveh let ,od prejšnjega nakupa 4 %>.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem lisitu SRS, uporablja pa se od 1. aprila dalje.
St. 010-24/73
Logatec, dne 1. aprila 1982.
Predsednik i Skupščine občine
Logatec
Franc Godina, dipl. inž 1. r.
k
'	750.
Na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) ter na podlagi 136. do 145. člena in 181. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št. 1/80), je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981 do 1985
*	1. člen
S tem odlokom se v skladu s sistemom družbenega planiranja uvede postopek za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981—1985.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec pripravi in predloži Skupščini občine Logatec do 30. septembra 1982 osnutek, do 30. oktobra 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Logatec
>za obdobje 1981—198?
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec predloži Skupščini občine Logatec stališča za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Logatec in dogovora o temeljih družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981—1985.
Izvršni svet Skupščine pbčine Logatec predloži Skupščini občine Logatec predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Logatec do 30. julija 1982.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec sprejme program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana.
5.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih srednjeročnih planov. S programom dela je treba zagotoviti, da bo celoten potek aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko usklajeno s programom dela ’ za pripravo -sprememb in' dopolnitev družbenega plana občine Logatec in , da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom hi dogovorom o temeljih planov pripravljeni v predvidenih rokih.
6.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981—1985 je Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje pri Skupščini občine Logatec.
Delo pri pripravi sprememb in dopolnitev družbenega piana občine Logatec se prične takoj.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-7/79
Logatec, dne 1. aprila 1982.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž 1. r.
751.
Na podlagi 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji brane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS/ št. 3/82) ter na podlagi 133. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1982 sprejela
ODLOK
o uvedbi posebnega občinskega davka za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 19S2—1985 na območju občine Logatec
1.	člen
S tem odlokom se določajo obveznosti zagotavljanja sredstev za intervencije v kmetijstvu, način us-
merjanja teh sredstev v samoupravne sklade za intervencije v kmetijstvu in prednostni namen uporabe teh sredstev.
2.	člen
Skupščina občine Logatec vsako leto z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Logatec za naslednje leto določi program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so v skladu s planskimi akti občine Logatec potrebne za uresničevanje politike pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje v občini Logatec.
3.	člen
Za izvedbo nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane se s tem odlokom uvaja za obdobje 1982—1985 posebni občinski davek iz osebnega dohodka po stopnji 0,4 %>.
4.	člen
Sredstva, zbrana na način, ki ga predvideva 3. člen, se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, ki ga ustanovi Skupščina občine Logatec.
5: člen
Sredstva iz 3. člena tega odloka se v obdobju 1982—1985 lahko uporabljajo le za namene iz 7. člena in djugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) zlasti pa:
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi
—	za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe
—	za nadomestila dela obresti pri kreditih iz sredstev hranilno kreditnih služb
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih.
6.	člen
Sredstva za intervencije po tem odloku se lahko upravičencem dodelijo le ob pogojih, če se s sporazumom ali pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane OZD s področja preskrbe s hrano.
7.	člen
Posebni občinski davek od OD delavcev se obračunava in vplačuje ob vsakokratnem izplačilu OD.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 010-8/82
Logatec, dne 1. aprila 1932.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž L r.
752.
Na podlagi 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
31.	marca 1982 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Logatec
1.	člen
S tem odlokom se ustanovi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Logatec (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki upravlja s sredstvi za intervencije, ki jih uvede občina Logatec.
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom, tem odlokom in statutom sklada.	\
2.	člen
Sredstva za intervencije se zagotavljajo iz sredstev po 3. členu odloka o uvedbi posebnega občinskega davka za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1935.
Intervencije se določajo z letno resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Logatec in letnim finančnim načrtom.
3.	člen
Intervencije v proizvodnji in porabe hrane so:,
premije, nadomestila in regresi ter intervencije za krepitev materialne podlage dela pri kmetijskih proizvajalcih in posebne intervencije za krepitev pogojev za razvoj kmetijstva v določenih območjih občine.
4.	člen
Organ upravljanja sklada je skupščina sklada. Skupščino sklada sestavlja 21 delegatov, ki jih delegirajo:
TOZD in DS, KZS občine Logatec, kmetijske organizacije združenega dela, organizacije združenih kmetov z območja občine Logatec, svet potrošnikov.
5.	člen
Podrobnejše ureditve organizacije in delovanja sklada se določi s statutom sklada, ki ga sprejme skupščina sklada.
6.	člen
Administrativna in tehnična opravila za sklad opravlja služba, ki jo pooblasti skupščina sklada.
^ 7. člen \
Sklad predloži program dela in finančni načrt sklada za naslednje leto ter zaključni račun s poročilom o porabi sredstev v preteklem letu, po sprejemu na skupščini sklada, Izvršnemu svetu Skupščine občine Logatec.
Izvršni svet ugotavlja usklajenost dela in programov sklada z usmeritvami družbenega plana občin.
v	8. člen
Konstituiranje sklada se izvede do 31. maja 1982.
Sklicatelj ustanovne skupščine sklada je pred- 1982 dalje, razen določb 4. in 6. člena, ki se uporab-sednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec.	Ijajo od dneva veljavnosti dalje.
. 9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dn po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-7/82
Logatec, dne 1. aprila 1982.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž 1. r.
MOZIRJE
753.
Na podlagi 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80), 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 38/74, 5/76, 10/76, 31/76 8/78), 1. in 2. člena zakona o podaljšanju rokov, za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1982 (Uradni list SRS, št. .39/81) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1982 sprejela	t
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/81) se v 6. členu stopnja »7 0/»« nadomesti s stopnjo
»9 •/•«.
2.	člen
V	7. členu odloka se stopnja »25 "/o* nadomesti s stopnjo »29 "/e«.
3.	člen
V	8. členu se stopnja »10 Vo« nadomesti s stopnjo »30 Vo«. stopnja »24 "/e* pa se nadomesti s stopnjo »45 %>«.
4.	člen
V	25. členu se k 1. točki doda besedilo: »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela.«
5.	člen
V	37. členu se zadnji odstavek spremeni in se glasi: »davek od gozdnih zemljišč se plača v višini enkratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.«
6.	dem
V	38. členu se stopnja »10%« nadomesti s stopnjo »16%«.
7.	Hen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
St. 010-5/82
Mozirje, dne 26. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
SEVNICA
754.
- Skupščina občine Sevnica je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39-461/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni
list SRS, št. 6/78 in 25/80 ter 8/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca
sprejela
ODLOK
o proračunu občine Sevnica za leto 1982
1.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1982 znašajo: 68,197.519 dinarjev
od tega:
dtn
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	67,743.779
—	za razporeditev v tekočo proračunsko
rezervo	453.740
2.	člen
Sredstva rezerve se obUkujejo v višini 1 % od
vseh doseženih prihodkov v let* 1682.
3.	člen
Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih, se delijo uporabnikom praviloma po davanajstinah za tekoči mesec oziroma v okviru doseženih prihodkov proračuna.
4.	člen
Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih za redno dejavnost organov DPS se podrobneje razporedijo za posamezne namene s finančnimi načrti njihovih samoupravnih organov.
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1982 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah finančnih sredstev, ki so jim odobrena s tem* proračunom.
Občinski organi ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske določene za leto 1982 ih tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti določene z odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Sevnica, oziroma aktom Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica. Obveznosti iz prejšnjega odstavka tega, člena je dovoljeno prevzemati le. če so zagotovljeni viri prihodkov zanje.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
6.	člen
Za proračun pristojni občinski organ spremlja gibanje dotoka in porabe proračunskih sredstev in o tem obvešča predsednika izvršnega sveta občine Sevnica. Za proračun pristojni organ izvršuje nadzor finančnega in materialnega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna pri čemer so mu uporabniki na njegovo zahtevo dolžni pošiljati svoje finančne načrte, zaključne račune in druga poročila b uporabi proračunskih sredstev.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva).
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica je pooblaščen,
da odloča o uporabi sredstev rezerve (rezervni sklad)
■-	5.-	"'
za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v DPS (Uradni list SRS, št. 39-461/74) do višine 50.000 din za vsak posamezni primer.
O uporabi stalne rezerve (rezervni sklad) po 2. točki 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v DPS za zagotovitev sredstev proračuna, kadar proračunski prihodki neenakomerno pritekajo, odloča Izvršni svet Skupščine občine Sevnica.
9.	člen
Vsi prihodki, ki jih organi ustvarjajo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna.
10.	člen
Sestavni del tega odloka je bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Sevnica za leto 1982.
11.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 400-2/82-3
Sevnica, dne 25. marca 1982.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razreda prihodkov proračuna občine Sevnica za leto 1982
prtoodkov	Prihodki	Skupaj namena	Razpored prihodkov	Skupaj
1	Davki iz OD	28,740.000
2	Davki	26,899.019
3	Takse	3,580.500
4	Prihodki po posebnih	predp.	1,975.000
5	Prihodki upr. org. in	drugi prihodki 3,350.000
6	Namenska dopolnilna	sredstva	964.000
7	Prenesena sredstva	2,689.000
Skupaj prihodki	68,197.519
01	Dejavnost organov DPS	43,856.368
02	Narodna obramba	3,850.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	4,515.500
04	Negospodarske investicije	2^76400
08	Socialno skrbstvo	6,865.000
09	Zdravstveno varstvo	47.000
10.	Komunalna dejavnost	1,440.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,388.000
16	Intervencije v gospodarstvu	2,340.413
17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	MAS*
M	Izločena sredstva v stalne rezerve (rezervni sklad)	OSBuOOO
	Skupaj odhodki	68.197.519
/
755.
Na podlagi 20. in 25. člena statuta krajevne skupnosti Loka pri Zidanem mostu, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 1. člena sklepa ° razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Loka pri Zidanem mostu (Uradni list SRS, št. 6/82) ter v zvezi z izidom referenduma dne 14. marca 1982 je zbor delegatov KS Loka na seji dne 4. aprila 1982 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje vodovodov, krajevnih cest, napeljave telefona in razširitve pokopališča na območja krajevne skupnosti Loka
1.	člen
Za celotno območje krajevne skupnosti Loka se uvede samoprispevek v denarni obliki za obdobje 5 let
in sicer od 1. 5. 1982 do 30. 4. 1987.
2.	člen
Sredstva, zbrana s tem samoprispevkom, bodo namen j ena izključno za izgradnjo vodovodov, krajevnih cest, napeljave telefona in razširitve pokopališča na območju krajevne skupnosti Loka. Po cenah iz lete 1981 bo z uvedenim samoprispevkom zbrano na območju krajevne skupnosti Loka 4,303.800 din, skupna vrednost investicije pa znaša po predračunu 9,000.000 din.
V primeru, da se s samoprispevkom zbere več sredstev, bo zbor delegatov krajevne skupnosti Loka določil namen uporabe več zbranih sredstev.
3.	člen
S samoprispevkom zbrana /sredstva so namenska in se smejo uporabiti le za financiranje programa del, ki ga je sprejel zbor delegatov KS Loka dne 14. 2. 1982.
4.	člen
Samoprispevek plačujejo- delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Loka, po stopnji 1,5 odstotka od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu, oziroma če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine;
2.	upokojenci od pokojnin;
3.	delovni ljudje in občani od dohodkov od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka;
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic, od osnov, od katerih se odmerijo davki in prispevki.
Zavezanci samoprispevka so tudi občani, ki ne žive na območju krajevne skupnosti Loka, so pa na tem območju lastnild počitniških hišic, vinskih kleti z bivalnimi prostori ali podobnih objektov, ki pa morajo plačati samoprispevek v letnem znesku 2400 din.
Ta znesek svet krajevne skupnosti Loka vsako leto januarja valorizira skladno z uradno ugotovljenim povečanjem osebnih dohodkov v preteklem letu.
5.	člen
Poleg oprostitev iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku ne plačujejo samoprispevek tudi:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin, ki ne dosega naj nižjega osebnega dohodka v posameznem letu v SR Sloveniji;
2.	kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 5000 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja;
3.	kmetje, za čas ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša;
4.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih.
f	6. člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK Sevnica št. 51610-842-046-822303, krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Loka — komunalno urejanje naselij.
7.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka pri izplačevalcih dohodka bosta opravljali služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke.
8.	člen
Pravilno izvajanje del po sprejetem programu in koriščenje sredstev, zbranih s samoprispevkom v krajevni skupnosti Loka, bo nadziral svet krajevne skupnosti.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 5. 1982 dalje.
St. 24/82-3
Loka, dne 4. aprila 1982.
Predsednik
zbora delegatov KS Loka '	/, Silvo Volarič L r.
756.
POROČILO
volilne komisije krajevne skupnosti Loka pri Zidanem mostu o izidu glasovanja na referendumu v KS Loka za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki je bil 14. marca 1982
Volilna komisija je ugotovila, da je od 992 vpisanih glasovalnih upravičencev na začasnem delu v tujini in na odslužen ju kadrovskega roka 23 oseb, tako da je bilo glasovalnih upravičencev 969. Od tega je glasovalo za uvedbo samoprispeka 572 upravičencev, proti 367, medtem ko je bilo 22 neveljavnih glasovnic.
Volilna komisija ugotavlja, da je ZA uvedbo samoprispevka glasovalo 59,02 odstotka glasovalnih upravičencev in je tako referendum v krajevni skupnosti Loka za uvedbo samoprispevka uspel.
Loka, dne 15. marca 1982.
Predsednik
volilne komisije v KS Loka
Drago Volarič L r.
SLOVENSKA BISTRICA
757.
Po 35. členu zakona o. financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. členu statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/SO.i je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 24. marca 1982 na 40. seji zbora združenega dela in 39. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Slovenska Bistrica.za leto 1981
1.	člen
Potrdi se zaključni račun proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 1981.
2.	člen
Zaključni račun proračuna za leto 1981 obsega tudi zaključni račun . rezervnega sklada.
3.	člen
758.
Doseženi prihodki	in	njihova razporeditev po
zaključnem računu za	lete	1981:
din
1.	Proračun
—	prihodki	u5,172.025.15
—	razporeditev prihodkov	79,230.607,00
—	presežek prihodkov	'	15,941.418,15
Po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št." 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 24. marca 1982 na 40. seji zbora združenega dela in. 39. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
od tega:
—	presežek prihodkov v dovoljeni proračunski porabi
—	presežek prihodkov nad dovoljeno proračunska porabo -
2.	Rezervni sklad
—	prihodki
—	odhodki
—	presežek prihodkov
4.	člen
Presežek prihodkov v višini 2,517.139,85 din se po zaključnem računu .proračuna za leto 1981 razporedi takole:
—	2,410.000,00 din za prenos v naslednje leto
—	107.139,85 din za prenos v rezervni sklad
Presežek prihodkov v višini 13,424.278,30 din se v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji odvede na posebno partijo žiro računa' proračuna.
Polovica, presežkov prihodkov v višini 6,712.139,15 din se odvede v samoupravni sklad na ravni SR Slovenije za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane.
2,517.139,85
13,424.278,30
5.511.939.60 100.000,00
5.411.939.60
ODLOK
o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1982
1.	člen
Skupni prihodki proračuna za leto 1982 znašajo
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu proračuna
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
2.	člen
Ce bo zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz
1.	člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal znesek sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene.
3.	člen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1928 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
din
108.330.000
103.050.000 280.000
5.	člen •,
Izvršni svet je pooblaščen, da odloči o razporeditvi dela presežka prihodkov v višini 6,712.139,15 din (druga polovica presežkov) za namene, določene v družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji.
6.	člen
Presežek prihodkov rezervnega sklada v višini 5,411.939,60 din se po zaključnem računu rezervnega
sklada za leto 1981 prenese v prihodke tega sklada za
leto 1982.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v' Uradnem listu SRS.
St 1/1-400-5/82
Slovenska Bistrica, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Mihael-Špindler 1. i\
4.	Sen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki
bi presegale zneske, določene za leto 1982 in tudi ne ustvarjati obveznosti za proračun.
5.	člen
Kolikor se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo uporabljena v celoti, se za neporabljena sredstva poveča tekoča proračunska rezerva.
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za pokrivanje premalo predvidenih odhodkov na posameznih postavkah in nepredvidenih odhodkov.
6.	člen
Tekoča proračunska rezerva ne sme presegati l*h v proračunu predvidenih prihodkov.
7.	člen
Vsi prihodki, M jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna.
Odstopljeni prihodki iz naslova republiških davkov se do višine,'določene v posebnem delu proračuna, uporabljajo za napredek davčne uprave.
8.	člen
Sredstva, ki so predvidena v posebnem delu proračuna za financiranje organov in zavodov, se odvajajo na njihove račune, skladno s pogodbami, ki se sklenejo s temi organi in zavodi.
9.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev, rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) do zneska 100.000 din posamezni primer, vendar največ do skupnega zneska 300.000 din.
10.	člen
Občinski sekretariat za občo upravo — odsek za proračun nadzira celotno finančno in materialno prelivanje sredstev med proračunskimi uporabniki in zagotavlja, da se sredstva namensko uporabljajo.
11.	člen
Pregled prihodkov proračuna za leto 1982 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1982, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1982.
St. 1/1-400-4/82
Slovenska Bistrica, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine ' Slbvenska Bistrica
Mihael Špindler 1. r.
Bilanca prihodkov in razpored prihodkov proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 1982
Vrsta	, Prihodki prihodkov	Pi motiki		Znesek	namena"	Razporeditev prihodkov		Znesek
i	Davek iz osebnega dohodka in na		01	Dejavnost organov DPS	64,720.000
	dohodek	40,440.000	02	Ljudska obramba	5,665.000
2	Prometni davki, davek na premože-		03	Dejavnost DPO in društev	4,978.000
	nje in od premoženja	-«■	48,080.000	04	Negospodarske investicije	4.732.000
3	Takse	6,900.000	08	Socialno skrbstvo	7,278.000
5	Prihodki po posebnih predpisih —		09	Zdravstveno varstvo	110.000
	odstopljene denarne kazni	3,300.000	11	Dejavnost krajevnih skupnost)	4,009.000
6	Lastni prihodki upravnih organov		16	Intervencije v gospodarstvu	4,938.000
	in drugi prihodki	7,200.000	17	Tekoča proračunska rezerva	280.000
7	Sredstva, prenesena iz prejšnjega			Odvod proračunskih presežkov nad	
	leta	2,410.000		dovoljeno porabo na posebno partijo	10,680.000
			18	Sredstva rezerv	940.000
	Skupaj prihodki	108,330.000		Skupaj razporejeni prihodki	108,330.000
	759.			3. člen	
Na podlagi 6. iri 10. člena zakona o davkih obča-			V	7. členu se stopnja 10 % nadomesti	s stopnjo
nov	(Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76,	10/76, 31/76,	20 %.		
8/73)	in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica			4. člen	
(Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 40. seji zbora združenega dela in 39. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
V prvem odstavku 8. člena se stopnja 22 o/o nadomesti s stopnjo 25 °/o, v drugem odstavku pa stopnja 46% s stopnjo 50%.
ODLOK
o spremembi odloka o davkih občanov
1.	člen
V 5. členu odloka o davkih občanov (Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 7/78, S/79, 9/80 in Uradni list SRS, št. 11/81 m 22/81) se stopnja 0,40% nadomesti s stopnjo 0,50 %. 2
2.	člen
V 6. členu se v prvi skupini katastrskih občin stopnja 9,5 % nadomesti s stopnjo 12%, v drugi skupini katastrskih občin stopnja 7,5 % nadomesti s
stopnjo 8%.
5.	Sen
V 29. členu se stopnja 35 % nadomesti s stopnjo 40%.
6.	člen
Zadnji odstavek 47. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Davek se odmerja po preteku leta v višini en-kratnika katastrskega dohodka od gozdnih zemljišč.«
7.	Sen
V 48. Senu se znesek 500 din nadomesti z zneskom 2.000 din. Stopnja 10 % se nadomesti s stopnjo 15%.
8.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982
dalje, razen določil 1., 5. in 7. člena tega odloka, ki se začnejo uporabljati s 1. 5. 1982.
St. 1/1-422-3/81
Slovenska Bistrica, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Mihael Špindler L r.
760.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72,	12/73, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 20/77,
61/78, 26/79, 5/80, 63/80,, 3/81) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 24. marca 1982 na 40. seji zbora združenega dela in 39. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
a spremembi odloka o posebnem občinskem davku
od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V	tarifi posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Medobčinski uradni vestnik, št. 16/77, 7/79 in Uradni list SRS, št. 11/81) se tarifna številka 2 spremeni tako, da se glasi:
»Od prometa (vsaka prodaja ali brezplačen prenos) rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm se plača občinski davek po stopnji 4%.«
Prva točka opomb k tarifni številki 2 se spremeni tako, da se glasi:
»Davek po tej tarifni številki se ne plača, če je promet osebnega avtomobila oziroma motornega kolesa s prostornino nad 125 ccm opravljen po poteku dveh let od dneva pridobitve iz naslova nakupa ali darovanja.«
2.	člen
V	tarifni številki 3 se v 6. točki pod rimsko I sjopnja 45 °/o nadomesti s stopnjo 50% in pod rimsko II stopnja 45% nadomesti s stopnjo 60%.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-422-3/82
Slovenska Bistrica, dne 24.' marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Mihael Špindler 1. r.
,	761.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davkih na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) ter 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik Maribor, šL 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 24. marca 1982 na 40. seji zbora združenega dela in 39. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin L člen
Davek na promet nepremičnin se na območju občine Slovenska Bistrica odmerja in pobira po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, po določbah tega odloka- in po predpisih, izdanih na tej podlagi.
2. člen .
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na dogovorjeno prodajno ceno ali višino dogovorjenega povračila oziroma prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabe površine gradbenega objekta in so različne za kmetijska zemljišča, nezazidana stavbna zemljišča in za gradbene objekte.
Stopnje davka so naslednje:
1. Za kmetijska zemljišča, če znaša dogovorjena prodajna cena ali višina dogovorjenega povračila oziroma prometna vrednost za 1 m2
din	Davek
do 5	5 %
5 do	7	0,25+ 7% od presežka	nad	5
7 do	10	0,39+ 9% od presežka	nad	7
- 10 do	15	0,66 + 13% od presežka	nad	10
15 do	20	1,31 + 15% od presežka	nad	15
nad 20 2,06+20% od*preseška nad 20
2. Za nezazidana stavbna zemljišča, če znaša dogovorjena prodajna cena ali višina dogovorjenega nadomestila oziroma prometna vrednost za 1 m2 površine:
din	Davek
do 50	10%
50 do 70 5,00 + 12% od presežka nad 50 70 do 100 7,40 + 15% od presežka nad 70 100 do 150 11,90+20% od presežka nad 100 150 do 200 21,90+25 % od presežka nad 150 nad 200 34,40+30%. od presežka nad 200
3.	Za gradbene objekte, če znaša dogovorjena prodajna cena ali višina dogovorjenega nadomestila oziroma prometna vrednost 1 m2 površine:
Stran 900
URADNI LIST SRS •
St. 12 — 9. IV. 1982
din	Davek
do 5.000	10 •/.
5.000	do 7.000	500+12	6/e	od	presežka	nad	5.000
7.000	do 10.000	740+15	°/o	od	presežka	nad	7.000
10.000	do 15.000 1.190 +18 */o	od	presežka	nad	10.000
15.000	do 20.000 2.090 + 21 %>	od	presežka	nad	15.000
nad 20.000 3.140 + 25 % od presežka nad 20.000
3	čl. r
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje:
1.	če proda družbena organizacija, občan ali zasebno pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se mu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali kmetu kooperantu, ki je na tej osnovi zdravstveno zavarovan;
2.	če proda nepremičnino samoupravna stanovanjska skupnost Slovenska Bistrica, zasledujoč pri
tem skujte« dlje in interese stanovanjskega gospodarstva.
4.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 3/75).	I
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. *
St. 1/1-422-2/82
Slovenska Bistrica, dne 24. marca 1862.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Mihael Špindler 1. r.
763.
Na podlagi 43. člena in 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) in na' podlagi 159., 160., 161., 162. in 163. člena ter v povezavi s 50. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 24. marca 1982 na 37. seji družbenopolitičnega zbora, na 40. seji zbora združenega dela in na 39. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
OtKEfMt
o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje od leta 1981 do leta 1985
L Sen
Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica pripravi in do 30. junija 1982 predloži v razpravo Skupščini občini Slovenska Bistrica osnutek, do 30. septembra 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1981 do 1985.
2.	člen
Komite za družbenoekonomske odnose občine Slovenska Bistrica predloži zborom občinske skupščine analizo spremenjenih pogojev srednjeročnega razvoja, izvršni svet pa stališča in usmeritve za spremembo in dopolnitev družbenega plana in dogovora o- temeljih družbenega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1981—1985 do 15. marca 1982.
Izvršni svet predloži v obravnavo zborom občinske skupščine predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine do 20. maja 1982.
3.	Sen
Izvršni svet določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine v skladu z zakonom in tem odlokom.
4.	Sen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti v občini sprejmejo programe dela za pripravo sprememb in dopbferi-tev svojih planov. V programih dela zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah ki dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo sprememb hi dopolnitev plana občine. Aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov nosilcev planiranja bodo pripravljeni in sklenjeni v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine.
5.	Ben
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine je komite za družbenoekonomske odnose občine Slovenska Bistrica. Strokovne osnove pripravita Ekonomski center Maribor in Zavod za urbanizem Mani-
DOT.
6.	člen
Deto na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana Slovenska Bistrica se prične takoj,
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-30-4/82
Slovenska Bistrica, dne 24. marca 1982,
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Mihael Špindler L r.
763.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju' (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78),
1.	člena odloka o urbanističnem programu občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/73 in 9/77) ter 207, člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 24. marca 1982 na 40. seji zbora združenega dela in 39. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu Trije kralji
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za področje Trije kralji na Pohorju. Zazidalni načrt je izdelal Biro za urbanizem in geodetske storitve pod št. 33-ZN/81 z dne 30. oktobra 1981 in ga na predlog komisije za urbanizem pri' Izvršnem svetu Skupščine občine Slovenska Bistrica dopolnil s pripombami, ki so bile zbrane v času razgrnitve.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski del, ki ga sestavljata tekstualni in grafični del.
3.	člen
Zazidalni načrt je med uradnimi urami stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela na občinskem sekretariatu za urbanizem, gradbeništvo in komunalo Slovenska Bistrica.
4.	člen
Manjše odmike od zazidalnega načrta, ki ne spreminjajo namembnosti zazidave in prometnih razmer, lahko dovoli Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica.
5.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija skupne uprave inšpekcijskega nadzora občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-350-7/80
Slovenska Bistrica, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Mihael Špindler L r.
764.
Na podlagi 89. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS. št. 1/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 40. seji zbora združenega dela in na 39. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi Pokrajinskega muzeja Maribor za opravljanje nalog varstva premične naravne in kulturne
dediščine na območju občine Slovenska Bistrica
I
S tem pooblastilom občina Slovenska Bistrica zagotavlja opravljanje nalog varstva premične naravne in kulturne dediščine za območje svoje občine.
n
Pokrajinski muzej Maribor, s sedežem v Mariboru, Grajska ul. 2, opravlja za občino Slovenska Bistrica naslednje naloge:
— vodi register premičnih spomenikov ali znamenitosti v skladu z 12. členom, drugim odstavkom 50. člena, prvim odstavkom 27. člena in prvo in osmo ali-neo 87. člena zakona o naravni in kulturni dediščini;
-r— izdaja soglasja, izvozna dovoljenja in drpga do-dovoljenja v zvezi s čuvanjem premičnih spomenikov.
III
Občina Slovenska Bistrica bo v svojem proračunu za posamezno poslovno leto zagotovila sredstva za opravljanje v prejšnji točki navedenih nalog na podlagi letnega programa dela, ki ga predloži občini Pokrajinski muzej v Mariboru.
IV
Ta sklep se uporablja od 1.aprila 1982, veljati pa prične osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-63-3/83
Slovenska Bistrica, dne 24. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine
Slovenska Bistrica
Mihael Špindler 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 765.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 54. členu zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6-56/76, 66-987/80), 50. členu zakona o sistemu družbenega planiranja ,in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80, 33-1605/80), 40., 41., 42. in 43. ter 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plaha občine Slov. Konjice za obdobje 1981 do 1985
1.	člen
S tem odlokom se skladno s sistemom družbenega planiranja določajo obvezne priprave in sprejem sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana občine Slov. Konjice za obdobje 1981 do 1985, ki ga je sprejela Skupščina občine Slov. Konjice s sklepom o sprejemu družbenega plana občine Slov. Konjice za srednjeročno obdobje 1981 do 1985 in prostorskega razvoja občine Slov. Konjice do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 22-1257/81). j
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Slov. Konjice pripravi in do 30. 6. 1982 predloži Skupščini občine Slov. Konjice 'osnutek, do 30. 9. 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine
Slov. Konjice za obdobje 1981 do 1985.
3.	čleri
Komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj predloži Skupščini občine Slov. Konjice analizo spremenjenih pogojev srednjeročnega razvoja. Izvršni svet Skupščine občine Slov. Konjice pa stališča in usmeritve za spremembo in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Slov. Konjice in dogovora o temeljih družbenega plana občine Slov. Konjice za obdobje 1981—1985 do 31. 3. 1982.
Izvršni svet Skupščine občine Slov. Konjice predloži Skupščini občine Slov. Konjice predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Slov. Konjice do 20. 5. 1982.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Slov. Konjice določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Slov. Konjice v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter tem odlokom.
/	5. člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev* srednjeročnih planov ter progirame dela, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s tem odlokom in programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Slov. Konjice in da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni v Skladu z roki, ki so predvideni zav predložitev osnutka oziroma predloga sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Slov. Konjice.
fr- člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Slov. Konjice je komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Slov. Konjice.
7.	eten
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Slov. Konjice se
prične takoj.
8.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30/16-81-1
Slovenske Konjice, dne 25. marca 1982.
Predsednik ' Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
766.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 4.,
5.	in 6. členu zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19-910/76) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
e določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo v območju zazidalnega načrta stanovanjske cone 4 Nova Dobrava - Zreče
L člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, namenjena za stanovanjsko izgradnjo v območju, ki je urejeno z zazidalnim načrtom stanovanjske cone 4 Nova Dobi rava - Zreče, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju pod številko 14/73 in je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske cone 4 Nova Dobrava - Zreče (Uradni list SRS, št. 15-441/73).
2.	člen
Zemljišče predvideno za realizacijo zazidalnega ' načrta Stanovanjske cone 4 Nova Dobrava - Zreče, je omejeno z mejo, ki poteka od točke A, ki je ob desni strani obstoječe ceste na Roglo ca. 20 m od stanovanjske hiše, last Tič Bernarda in nato poteka ob cesti na Roglo v dolžini 200 m do stičišča parcel 872/1 in 118/1 ter nato ob meji teh parcel proti S v dolžini ca. 35 m in se nadaljuje po delu parcele 115/1 v naravi njiva ter nato ob vrtni ograji med parcelo 130/2, 130/1 in 1211/2, 121/1 m se pri parceli 131/2 obrne proti jugu mimo obstoječega vrta na pare. 121/1 v dolžini ca. 100 m in se vrne na izhodiščno točko A. Kopija situacije z označeno mejo je sestavni del tega odlok;'.
3.	Člen
V območju iz 2. člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiško-knjižnimi in katastrskimi podatki:
Tekoča štev.	Štev. parcele	Kultura	Površina v m2	z. k. vi.	Lastnik		
i.	118/1	trav. 5	2200 m2	102	-Tič Bernard, Sp. Zreče 13		
2.	121/2	trav. 4	196 m2	536	Kukovič Ivan, Karolma		
3.	121/1	trav. 5	6850 m2	102	Tič Bernard, Sp. Zreče 13		
4.	122/1	vinog. 8	742 m2	102	Tič Bernard, Sp. Zreče 13		
5.	121/8	trav. 5	222 m2	383	Skupščina občine Slovenske	Konjice	
6.	122/2	vinog. 5	87 m2	383	Skupščina občine Slovenske	Konjice	
7.	.121/9	trav. 5	56 m2	383	Skupščina občine Slovenske	Konjice	
8.	1373/1	pot	170 m2	seznam	Javna last ceste, pota		
9.	121/6	trav. 5	25 m2	380	Krajevna skupnost Zreče		
		4. člen			5. člen		-
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih, navedenih v prejšnjem členu tega odloka ter postanejo navedena zemljišča družbena lastnina, občina Slovenske Konjice pa pridobi na njih pravico uporabe.
Prejšnji lastnik zemljišča ima pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga bo moral po odločbi upravnega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve, izročiti občini Slovenske Konjice.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-8/81-1
Slovenske Konjice, dne 25. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
767.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 4.,
5.	in 6. členu zakona' o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19-910/76) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice, (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in ha seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo v območja zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenske Konjice
1. člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju, ki je urejeno z zazidalnim načrtom osrednjega dela mesta Slovenske Konjice, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. P-65 in P-65-A in je bil sprejet z odlokom o sprejetju zazidalnega
Tekoča štev.	Štev. parcele	Kultura	Površina v m!	z. k. vL
1.	373/3	sad. 3	255	133
x 2.	373/2	njiva 2	3052	290
3.	374/2	trav. 4	11882	290
4.	373/5	njiva 2	866	1272
5.	373/4	trav. 4	172	1272
6.	384	sad. 3	354	595
7.	383/2	njiva 3	1622	595
8.	387/1	trav. 3	518	137
9.	380/1	trav. 4	758	998
10.	380/4	trav. 4	31	
		njiva 1	«2	»99
11.	443	stavb.	107	
		dvor.	160	599
načrta osrednjega dela mesta Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 5-228/76 in 5-296/81).
2.	člen
Zemljišče, predvideno za realizacijo zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenske Konjice je omejeno z mejo, ki poteka od Tovarniške ceste ob južnem delu obstoječe zazidave vrstnih hiš — KONUS ter nato ob vzhodni strani Konusove zazidave med pare. št. 386/2 in 387/1 zavije v smeri proti Dravinji in poteka nizvodno ob Dravinji do kanala in nato ob kanalu pare. št. 368/2 v smer S do obstoječega 3X110kW daljnovoda, pri katerem se obrne in poteka ob daljnovodu proti Tovarniški cesti po pare. št. 374/2, 380/1, 390/8, 394/5, 392/1, 399/1, 404/1, 409/1, ki meji zazidavo z zahodne strani po pare. št. 423/4. 413/1 in 423/1. Kopija situacije z označeno mejo je priloga tega odloka.
3.	člen
V območju iz 2. člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskim podatki:
Lastnik
Gošnik Josip, Prevrat Gošnik Gabrijela, Breg št. 16 Gošnik Gabrijela, Breg št. 16 DL SO Slovenske Konjice DL SO Slovenske Konjice DL SO Slovenske Konjice DL SO Slovenske Konjice DL SO Slovenske Konjice sez. 16 ceste, pota
TS? T j-uahr^iii
TSč Anton m Amalija
Tekoča štev.	Štev. parcele	Kultura	Površina v m2	z. k. vL	Lastnik
12.	, 380/2	njiva 3	1049	599	Tič Anton in Amalija
13.	380/3	trav. 4	254	599	''Tič Anton in Amalija
14.	243	stavb.	113	235	Pihler Olga, Prevrat 19
15.	383/1	sad. 3	461	235	Pihler Olga, Prevrat 19
16.	338/3	trav. 4	744	290	Gošnik Gabrijela, Breg št. 16
17.	359/4	sad. 3	861	290	Gošnik Gabrijela, Breg št. 16 ,
18.	333	njiva 3	972	137	DL SO Slovenske Konjice
19.	387/2	trav. 3	1564	137	DL SO Slovenske Konjice
20.	386/1 1	njiva 3	868	137	DL SO Slovenske Konjice
21.	394/5	trav. 3	280	1190	Brečko Alojz
22.	392/1	njiva 3	1050	1130	Brečko Alojz, Frančiška
23.	394/3	njiva 3	604	668	SLP pravica uporabe
24.	452	stavb.	102	663	za Levart Vinko in Nada
25.	394/2	njiva 3	1419	597	DL SO Slovenske Konjice
26.	394/4	trav. 3	505	597	DL SO Slovenske Konjice
27.	382/2	trav. 2	81		
		sad. 3	442	235	Pihler Olga, Prevrat 19
		njiva 1	300		
28.	401/2	trav. 3	258	137	DL SO Slovenske Konjice
29.	393/4	npl.	420	725	DL SO Slovenske Konjice
30.	790	trafo	44	725	DL SO Slovenske Konjice
31.	399/1	njiva 3	4982	137	DL SO Slovenske Konjice
32.	404/1	njiva 3	2174	137	DL SO Slovenske Konjice
33.	407/1	njiva 3	640	140	DL SO Slovenske Konjice
34.	423/1	trav. 3	1000	140	DL SO Slovenske Konjice
35.	413/1	njiva 3	4000	597	DL SO Slovenske Konjice
36.	406/1	trav. 3	357	137	DL SO Slovenske Konjice
37.	1371/8	npl.	13	501	ŽTP
38.	409/1	njiva 2	260	140	SO Slovenske Konjice
39.	401/1	trav. 3	64	137	50 Slovenske Konjice
40.	1371/1	žel.	4300	501	ŽTP
	2	4. člen			šču, ki je potrebno za njeno redno uporabo, pa
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastnin-	pridobi lastnik stavbe pravico uporabe, dokler stavba
ska pravica in druge pravice na zemljiščih, navedenih	stoji, ne more pa te pravice samostojno prenašati na
v prejšnjem členu tega odloka ter postanejo navedena drugo osebo.
zemljišča družbena lastnina, občina Slovenske Konjice pa pridobi na njih pravico uporabe.
Prejšnji lastnik zemljišča ima pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga bo moral po odločbi upravnega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve, izročiti občini Slovenska Konjice.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-9/81-1
5.	člen
Če je na zemljišču, ki je po določbah tega odloka prešlo v družbeno lastnino, stavba, ki po zazidalnem načrtu lahko ostane tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino, na zemljišču pod stavbo in na zemlji-
Slovenske Konjice, dne 25. marca 1982„
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
i
768.
Skupščina občine Slovenske Konjice' je po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/74) in 633. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine, ki služi za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanom in civilnim pravnim osebam.
2.	Sen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine na območju občine Slovenske Konjice znaša
12.000	din.
3.	člen
Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od poprečne gradbene cene stanovanja iz 2. člena tega odloka:
—	za individualno komunalno potrošnjo 13 %>,
—	za kolektivno komunalno potrošnjo 12 f/o.
-	4. člen
Za izračun prometne vrednosti zemljišča in izrabljenosti hiše, oziroma stanovanja, veljajo. določila pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13-815/80).
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 9-486/81).
6.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 58-4/82-1
Slovenske Konjice,' dne 25. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine z	Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
769.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 40. členu zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti (Uradni list SRS, št. 5-280/80) in 133. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list ^RS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1932 sprejela
ODLOK
o določitvi odstotka za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v cbčini Slovenske Konjice
1.	člen
S tem odlokom se določa odstotek od poprečne gradbene. cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za 1 m2 stanovanjske.površine v družbeni gradnji na območju občine Slovenske Konjice in ki služi za oceno vrednosti razlaščenega stavbnega zemljišča.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine in odstotek od poprečne gradbene cene sta osnovna elementa za. izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče:
a)	poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske
površine (brez stroškov urejanja stavbnega zemljišča) znaša 12.009 din,	.
b)	odstotek od poprečne gradbene cene znaša 0,6 odstotka.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi odstotka za izračun odškodnine za razlašče-
no stavbno zemljišče v občini Slovfenske Konjice (Uradni list SRS, št. 9-487/81).
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-1/82-1
Slovenske Konjice, dne 25. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek L r.
770.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po petem odstavku 14. člena v zvezi s 149. členom zakona o ionetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 1-5/79, in 11-583/81) in. 162. členom statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela, na. seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odškodnini, zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ter izkoriščanja rudnin in drugega materiala
' 1. člen
V odloku o odškodnini, zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ter izkoriščanja rudnin in drugega materiala (Uradni list SRS, številka 29-1359/79, 34-1539/79 in 1-95/82) se 5. člen spremeni in se glasi:
I »Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča se določi v znesku za m2 in sicer:
—	po 100 din za kmet, zemljišča I. kat. razreda,
—	po 80 din za kmet. zemljišča II. kat. razreda,
—	po 60 din za kmet. zemljišča III. kat. razreda,
—	po 40 din za kmet. zemljišča IV. kat. razreda,
—	po 30 din za. kmet zemljišča V. kat. razreda,
—	po 30 din za kmet. zemljišča VI. kat. razreda,
—	po 20 din za kmet zemljišča VII. kat razreda,
—	po 20 din za kmet. zemljišča VTII. kat. razre-
da,	*•
—	po 30 din za gozdna zemljišča m pašnike I.,
II.	in III. kat. razreda,
—	po 20 din za vsa druga kmetijska zemljišča.<
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi r
Uradnem listu SRS.
St. 465-3/81-1
Slovenske Konjice, dne 25. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Trmšek L r.
771.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi 51. člena zakona o varstvu živali pred Kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77), 2 člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39-1744/81) in 178. členu statuta občine Slov-venske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na svoji seji dne 24. marca 1982 sprejel *
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Slovenske Konjice
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
Veterinarski zavod Celje, poslovna enota Slovenske Konjice in obratna veterinarska ambulanta Perutnina Ptuj — TOZD »Perutninske farme« za potrebe lastne proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: »pooblaščena organizacija«) morata v letu 1982 opraviti preventivna cepljenja, diagnostične in druge preiskave v navedenih rokih, območjih ter lastnikih, da se preprečijo oziroma ugotovijo ter zatrejo v tej odredbi navedene kužne bolezni.
Posestniki živali, so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Pooblaščena organizacija mora pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
'	3. člen
Preventivna cepljenja se mora opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali trajno zaščitene.
4.	člen
Pooblaščena organizacija mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave živali, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva oziroma diagnostičnega sredstva ter o rezultatu cepljenja oziroma preiskave živali.
Pooblaščena organizacija mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata ter o tem obveščati oddelek za inšpekcijsko nadzor-stvo občine Slovenske Konjice.
5.	člen
Stroški sistematičnega ugotavljanja kužnih bolezni in preventivnih cepljenj živali po tej odredbi bremenijo posebni račun »sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine Slovenske Konjice«.
6.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naselju Brdo do 30. aprila 1982.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje.
7.	Sen
Splošno zaščitno cepljenje psov proti steklini se
moča opraviti do 1. maja 1982.
Mlade pse se mora v teku leta zaščitno, cepiti proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Proti steklini se mora cepiti tudi goveda, ki se na pobočjih Pohorja pasejo brez nadzorstva.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje.
8.	člen
Zaščitno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi, se mora opraviti:
—	v obratih zasebnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela,
—	v obratih zasebnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost,
—	v naseljih Draža vas, Tepanje, Žiče in Bukov-Ije zaščitni pas okrog kooperacijske reje kokoši ali piščancev, oziroma večje reje zasebnih proizvajalcev.
Cepljenja iz prejšnjega odstavka se opravijo z živim ali z mrtvim cepivom, po programu imunopro-filakse, ki ga določi Republiška veterinarska uprava. Cepljenja, določena v tem členu, opravi Veterinarski zavod Celje, p. e. Slovenske Konjice, razen cepljenj v kooperacijskih rejah brojlerjev Perutnine Ptuj, v katerih opravi .cepljenje obratna veterinarska ambulanta Perutnine Ptuj.
9.	člen
V valilnici Winter Ane, Zg. Pristava 12 in Marguč Lotke, Zg. Pristava 4 se lahko valijo samo jajca, ki izvirajo iz perutninskih jat, katere- so bile zaščitno cepljene proti atipični kokošji kugi, kužnemu tremor-ju, Marekovi bolezni, Gumboro bolezni, infekcioznemu bronhitisu in so bile pregledane na kokošji tifus po metodi hitre krvne aglutinacije z negativnim rezultatom ter po 14. tednu starosti niso dobivale nitro-furariskih pripravkov.
Cepljenje in pregled na kokošji tifus opravi Veterinarski zavod Celje.
- 10. člen
Proti prašičji kugi se mora cepiti prašiče v go spodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj, oziroma 50 pitancev.
Proti tej bolezni se mora zaščitno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo z odpadki živalskega izvora oziroma s pomijami iz javnih kuhinj.
Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod Celje.
11.	člen
Tuberkulinizaci j a goved mora biti opravljena v sledečih naseljih: Ostrožno, Klokočovnik, Suhadol, Kraberk, Žiče, Skedenj, Špitalič, Stare Slemene, So-jek, Kamna gora. Tolsti vrh, Konjiška yas, Nova vas, Breg, Prežigal, Dobrnež, Novo Tepanje, Tepanjski vrh, Vešenik, Prevrat, Slovenske Konjice.
Pregled opravi Veterinarski, zavod Celje,
12.	člen
Na brucelozo se mora preiskati z mlečno prsta-nasto preizkušnjo krave v hlevih proizvajalcev mleka za javno potrošnjo in sicer enkrat letno.
Vzorčenje in preiskavo opravi Veterinarski zavod Celje.
13.	člen
Plemenske bike v prirodnem pripustu se mora enkrat letno preiskati na mehurčasti izpuščaj goved
(IBR/IPV).	*
Vzorce krvi vzame Veterinarski zavod Celje, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo BF Ljubljana.
14.	člen	«
Na kužno malokrvnost kopitarjev se mora preiskati plemenskega žrebca in vse kopitarje, kateri niso bili preiskani v letu 1981.
Vzorce krvi vzame Veterinarski zavod Celje na zbirnih mestih do 28. februarja 1982.
Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins test) opravi VTOZD za veterinarstvo BF Ljubljana.
15.	člen ,
Na vrtoglavost postrvi se mora pregledati enkrat letno postrvi v Ribogojnici Zveze ribiških družin Maribor v Bukovi j ah ter v ribogojnici Agrokombinata Maribor v Stranicah (pri Hren Veri).
Na virusno hemoragično septikemijo šarenk se mora preiskati plemensko jato postrvi v Ribogojnici Zveze ribiških družin Maribor v Bukovljah do 15. februarja 1982.
16.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 332-7/82-9/6
Slovenske Konjice, dne 24. marca 1982.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poličar 1. r.
VRHNIKA
/	'	772.
V skladu s 74. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1981 — 1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika na seji obeh zborov dne 25. decembra 1980 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za za obdobje 1981—1985
x	1
Skupščina. Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 sklenjen ker ga je sprejela večina udeležence. sporazumevanja.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-1/80
Vrhnika, dne 25. decembra 1980.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika
Andrej Lutman 1. r.
773.
V skladu s 6. členom dopolnila št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika na seji obeh zborov dne 5. avgusta 1981 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
o sklenitvi dopolnila št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985
1
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika ugotavlja, da je dopolnilo št. 1 k samoupravnemu sporazumu p temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 sklenjeno, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazumevanja.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 06-1/81
Vrhnika, dne 5. avgusta 1981.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika
Andrej Lutman 1. r.
774.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 je skupščina na sejah obeh zborov dne 15. marca 1982 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za
zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje
1.	člen ■
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih "ljudi ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje-kmetje:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 18 %>;
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 970 din.
Prispevek v znesku 970 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje ^n njihove zakonce — tisti, ki je obremenjen s preužitkom;
—	za uživalce stalnih preživnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino;
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se naAastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč.
3.	člen
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
4.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni, oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci,, artisti-piesalci, kolporterji tiska, šport-niki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, • ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami ' o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice), se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
Te osnove so osnove tudi za odmero pravic iz socialne varnosti.
5.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije, in sicer:
—	v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji;
—	v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Ce je delavec več kot eno leto na delu v tujini, se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohbdki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
6.	člen
Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo.
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
Ce oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan.
'7. člen
Višina prispevka iz 3., 4.. 5. in 6. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po prispevni stopnji 9,95 °/o.
s	8. člen
Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s 'sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v Pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81).
Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80).
i	9. člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno .varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 410 din mesečno na posameznega upravičenca.
10.	člen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75, člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa.
Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 37/8.1.
11.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razan Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %>.
12.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 6 % od bruto prejemka.
13.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, kat*erim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odstotnosti 2 dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni' osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih, mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 7. člena tega sklepa.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehata veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 10-507/81) in sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 25-1355/81).
15.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje.
St. 06-1/82
Vrhnika, dne 15. marca 1982.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika
Andrej Lutman L r.
ŽALEC
Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 174. Člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79. 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/76, 11/76, 6/77, 5/78, 8/78, 1/79, 12/79, 30 80 in 10/81) se v prvem stavku 6. člena številka 23 nadomesti
s številko 29. Zadnji stavek 6. člena se spremeni ta- r ko, da se glasi: »Dodatna stopnja za druge zavezance je 45 %«.
2.	člen
V	8. členu se spremenijo stopnje davka od do-
hodka iz kmetijstva in so:
•/.
v I. skupini katastrskih občin	12
v II. skupini katastrskih občin	8
v III. skupini katastrskih občin	"	4
v IV. skupini katastrskih občin	2
3.	člen
Spremeni se 9. člen tako, da se glasi:
»Dodatna stopnja davka od dohodkov iz kmetijstva za zavezance, ki sc jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, je 30 %>.
Po tej stopnji ne plačujejo davka zavezanci za zemljišča v Četrti skupini katastrskih občin.«
4.	člen
Spremeni se 10. člen tako, da se glasi:
»Zavezancu davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti se odmerja davek po dejanskem dohodku, če se ukvarja z naslednjimi vrstami kmetijske proizvodnje:	'
1.	z rejo perutnine in sicer:
—	z rejo brojlerjev nad 20.000 kg letno
—	z rejo kokoši-nesnic z jato nad 1,000 nesnic
—	z rejo puranov nad 20.000 kg letno
—	z vzrejo jarkic nad 5.000 jarkic letno
—	z vzrejo enodnevnih piščancev (valilnice) s kapaciteto nad 50.000 piščancev;
2.	s pitanjem govedi in ‘prašičev, ko gre za industrijsko pitanje, ki ni odvisno od doma pridelane krme; •
3.	s farmsko rejo drugih živali, razen čebel in ovac;
4.	s specializirano proizvodnjo:
—	drevesničarstvo na površini nad 50 arov
—	trsničarstvom na površini nad 50 arov
—	gojenjem cvetja, okrasnih rastlin in sadik zelenjave na:
—	površini 150 kvadratnih metrov pokritih rastlinjakov
—	na površini 500 kvadratnih metrov plasten jakov
—	najmanj 20 arov odprtih površin
—	pridelovanjem jagodičevja na površini nad 30 arov in drugega sadja na površini nhd 50 arov, razen organizirane proizvodnje z organizacijami združenega dela.
. Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmeri tudi, če dohodki po 1.. 2.. 3. in 4. točki tega člena skupaj presegajo dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov.«
5.	Člen
V	1. točki 22. člena se za besedami »revije in podobno« doda besedili:
»ter od dohodkov, ki jih dosežejo stoprocentni invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela«.
Zadnji odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Plačila davka od dohodka iz obrtne dejavnosti po odbitku so ^Oproščeni dohodki, ki so doseženi z: zbiranjem odpadnega materiala (železa, papirja, stekla itd.), obiranjem hmelja, pluženjem snega po naročilu krajevne skupnosti, s prodajo izdelkov domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za izdelke domače obrti, od nagrad, izplačanih za popis stanovanj in stanovanjskih hiš ter od nagrad izplačanih za radiofotografiranje prebivalstva.«
6.	č’
Za tretjim odstavkom 23. člena se doda odstavek, ki se glasi:
»Pravica do olajšave po’ prvem odstavku tega člena se prizna le v primerih, Če zavezanec v redu vodi poslovne knjige«.
7.	člen
V	36. členu se pod II. spremeni besedilo tako, da glasi:
»od gozdnih zemljišč v višini katastrskega do-dohka teh zemljišč«.
8.	člen
V	44. členu se številka 10 nadomesti s številko
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-10/82-4
Žalec, dne 30. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
776.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec na podlagi 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78,- 34/79. 9/80 14/80, 16/80 in 1/82) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. -16/67, 27/72, in 8/78) na seji dne 19. marca 1982 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutkov izvedbene prostorske dokumentacije za Vransko in Polzelo na javni vpogled
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se. razgrinja osnutek zazidalnega načrta Vransko center in osnutek zazidalnega načrta Polzela center II.	x
II
Izvedbena prostorska dokumentacija, navedena pod I. točko tega sklepa bo v času razgrnitve na vpogled javnosti v prostorih občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo, zavoda za načrtovanje Žalec, krajevne' skupnosti Vransko in krajevne skupnosti Polzela.
III	/
V času razgrnitve lahko k osnutku izvedbene prostorske dokumentacije poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija ali skupnost.
IV
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasni deski krajevne skupnosti Vransko in krajevne skupnosti Polzela.
, St. 350-1/82-6
Ž&lec, dne 19. marca 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r.
POPRAVEK
V	odločbi Ustavnega sodišča SR Slovenije, št. U I 30/81-30 z dne 9. 3. 1932, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 10-521/82 z dne 26. 3. 1982 so bile ugotovljene tiskovne napake in se:
.v izreku odločbe pod 1) v 3. in 4. .vrsti pravilno glasi: »Uradne objave pomurskih občin, št. 13/79); v obrazložitvi odločbe pod 3) pa se "
—	v 14. vrsti prvega odstavka namesto »graditve« pravilno glasi »gradnje«,
—	v 2. ter 5. in 6. vrsti 4. odstavka se namesto »Rogaševci« pravilno glasi »Rogašovci«.
Uredništvo
POPRAVEK
V odloku o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Laško 1981—1982, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 10-564/82 z dne 26. marca 1982 se v drugi vrstici 4. člena besedi »začasnega planiranja« črjata in vneseta pravilni besedi »sočasnega planiranja«.
St. 30-1/82
Sekretar
t	Skupščine občine
Laško
Eleonora Grosar 1. r.
VSEBINA
skupščina sr Slovenije
Stran
663.	Zakon o uvedbi in stopnjah republiških davkov in
taks (prečiščeno besedilo)	797
664.	Stališča za spremembo in dopolnjevanje planskih
aktov v SR Sloveniji za obdobje	1981—-19S5	798
665.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o si-
stemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih	SCO
666.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o or-
ganizaciji in delovnem področju republiških .upravnih organov in republiških organizacij ter samostoj« nih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije	802
667.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi republiških komitejev	804
668.	Zjikon o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov
italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja	805
659. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med S FR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in	razvoj (YU-2055)	808
670.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji po-
godbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o spremembi pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o cestnem predoru skozi Karavanke z dne 15. septembra	1977	898
671.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko
Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka	809
672.	Odlok o razrešitvi in imenovanju namestnika člana
Republiške volilne komisije v Ljubljani	80?
673.	Odlok o izvolitvi sodnika za prekrške Republiškega
senata za prekrške v Ljubljani	809
/ 674. Odlok o imenovanju članov Sveta Narodne banke
Slovenije	S09
675. Odlok o izvolitvi treh članov in njihovih namestnikov v Odbor za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije	819
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
676.	Odlok o spremembah odloka o podrobnejši dpločitvi nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 810
677.	Odlok o regresu za semensko pšenico za ekonomsko
leto 1981/1982	/	811
678.	Odlok o premiji za sladkorno peso letine 1582	873
679.	Odlok o zaščitni ceni za jedilni krompir letim*	82 Si2
680.	Odlok o spremembah odloka o pristojbinah za ob-
Stran
vezne zdravstvene preglede rastlin v notranjem /“N. prometu in pri izvozu	812
f 681./Družbeni dogovor o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka -delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupijiosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev
682.	Dogovor o skupnih osnovah za usklajeno urejanje splošnih načel za notranjo organizacijo in sistemi-. zacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih in upravnih organizacijah	815
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
683.	Pravilnik za izvajanje zakona o orožju	822
684.	SpremeiAbe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih	v pne stih na področju družbenih dejavnosti za leto 1932	831
685.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredtie o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodke za financiranje družbenopolitičnih skupnosti ‘ in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	>	832
6S6. Pregled stopenj občinskega davka, ki se obračunava in plačuje v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku)	832
687.	Pregled kazalcev prispevka živega, in minulega dela k ustVarjenemu dohodku po 5 členu dogovora o podskupinah dejavnosti za leto 1981	838
REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA
688.	Razglas k^ndHn.ture za predsednika Predsedstva Socialistične repifblike Slovenije in liste kandidatov za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije 845
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
689.	Sklep o zaključnem računu Skupnosti starostnega
zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1981	815
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
690.	Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta
* Ljubljane	846
691.	Sklep o sestavi ustanovne skupščine samoupravne-
ga sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane	847
v92. Sklep o potrditvi zaključnega računa skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin za leto 1981 848
693. Sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja,:" Iti ga upravlja TOZD KEL Ljubljana "	848
634. Sklep o ceni plina z omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija	Plinarna	Ljubljana	849
695.	Odlok o pripravi in sprejetju sprer.eemb in dopol-
nitev družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1931—1335	850
696.	Odlok o proračunu	občine	Grosuplje za leto 1982	850
697.	Odlok o spremembah in dopolnitvi odloka o davkih
občanov (Grosuplje)	852
698.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov >n od plačil za storitve (Grosuplje)	852
Stran
699.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za
intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Grosuplje)	852
700.	Sklep o višini denarne pomoči otrokom in o dohodkovnih pogojih v letu 1982 (Grosuplje)	853
701.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo IV. samoprispevka na območju občine Idrija	854
702.	Odlok o proračunu občine Idrija za leto 1982	856
703.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Idrija	857
704.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in od plačil za storitve (Idrija)	857
705.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za
intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Idrija)	858
706.	Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti
kmetijskega zemljišča ali gozde	(Idrija)	859
707.	Odlok o spremembi odloka o določitvi odstotka od
e poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi
za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Idrija	860
708.	Odlok o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela	v	Novi Gorici	860
709.	Sklep o pristopu k dogovoru o usklajevanju davčne
politike v letu 1982	860
710 Sklep o urejanju, vzdrževanju in varstvu grobišč in
grobov borcev na območju občine Idrija v letu 1982 860
711.	Sklep o soglasju k statutu Zgodovinskega arhiva
Ljubljane (Idrija)	861
712.	Sklep o soglasju H statutu Samoupravne skupnosti
za štipendiranje občine Idrija	861
713.	Sporazum o organizaciji in zagotovitvi pogojev za
delo Družbenega pravobranilca samoupravljanja Nova Gorica (Idrija)	861
714.	Sklep o preusmeritvi namenske uporabe ostanka sred-
stev, zbranih s samoprispevkom na območju krajevno skupnosti Šebrclje (Idrija)	862
715.	Poročilo o izidu referenduma za preusmeritev na-
menske uporabe ostanka sredstev, ki so bila zbrana s samoprispevkom na območju krajevne skupnosti Šebrelje (Idrija)	862
716.	Resolucija o izvajanju družbenega plana občine
Kamnik za obdobje 1981—1385 v letu	1982	863
717.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1981	872
718.	Odlok o proračunu, občine Kamnik	za	leto 1982	873
719.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Kainnik)	875
720.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občin-
skem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Kamnik)	*	875
721.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih blagovnih rezervah (Kamnik)	876
722.	Odlok o razdružitvi naselja Vrhpolje in o določitvi
ter imenovanju novega naselja Soteska (Kamnik)	876
723.	Odlok o ustanovitvi Geodetske uprave občin Kočevje
in Ribnica	876
724.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu glaso-
vanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Kočevje	878
725.	Odlok o pomožnih in drugih objektih za katere ni
potrebno lokacijsko dovoljenje (Laško)	878
726.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o delovnem
času pri državnih organih in drugih organih, ki imajo javen pomen v	občini Lenart	880
727.	Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih
organih občine Lenart	, 880
728.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasova- ,
n ja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Lenart	881
729.	Sklep o ugotovitvi veljavnosti statuta Občinske izobraževalne skupnosti Lenart	s 882
730.	Odlok o proračunu občine Litija za leto 1982s	' 882
731.	Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Litija)	883
Stran
732.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
na območju občine Litija	884
733.	Odlok o spremembah odloka e davku na promet ^
nepremičnin (Litija)	884
734.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stro-
ških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija	884
735.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organiza-
ciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti	občanov	(Litija)	885
736.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopol-
nitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1931—1985	885
737.	Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za razširitev krajevne ceste Leskovica—Javorje	(Litija)	885
738.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za in-
tervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ljubljana Bežigrad)	886
739.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasova-
nja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Bežigrad	886
740.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za
intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ljubljana Center) .	887
741.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev
družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985	888
742.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za in-
tervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ljubljana Moste-Polje)	888
743.	Sklep o soglasju k predlogu samoupravnega sporazu-
ma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje	889
744.	Odlok o delegiranju delegatov v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana	Moste-Polje	889
745.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za in-
tervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ljubljana Šiška)	890
746.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za in-
tervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ljubljana Vič-Rudnik)	890
747.	Sklep o soglasju k statutu vzgojnovarstvene organizacije Ljubljana Vič-Rudnik, p. o.	Ljubljana	891
748.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Logatec)	891
749.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Logatec)	892
750.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev
družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981 do 1985	892
751.	Odlok o uvedbi posebnega občinskega davka za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
na območju občine	Logatec	892
752.	Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za inter- „
Venclje v kmetijstvu in porabi hrane v občini Logatec	893
753.	Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Mo-
'	Žirje)	894
754.	Odlok o proračunu	občine Sevnica za leto 1982	894
755.	Sklep o uvedbi samoprispevka v denarju za finan-
ciranje izgradnje vodovodov, krajevnih cest, napeljave telefona in razširitve pokopališča na območju krajevne skupnosti	Loka (Sevnica)	895
75C. Poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Loka pri Zidanem mostu o izidu glasovanja na referendumu
Stran
v KS Loka za uvedbo krajevnega samoprispevka (Sevnica)	896
757.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Slovenska Bistrica za	leto	1981	896
758.	Odlok o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto
1982	897
759.	Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Slovenska Bistrica)	898
760.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Slovenska Bistrica)	899
761.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Slovenska
Bistrica)	899
762- Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje od leta 1381 do leta	1985	900
763 Odlok o zazidalnem načrtu Trije kralji (Slovenska
Bistrica)	901
764.	Sklep o pooblastitvi Pokrajinskega muzeja Maribor
za opravljanje nalog varstva premične naravne in kulturne dediščine na območju občine Slovenska Bistrica	901
765.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev
srednjeročnega družbenega plana občine Slov. Konjice za	obdobje 1981 do 19S5	901
766.	Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanj-
sko izgradnjo v območju zazidalnega načrta stanovanjske cone 4 Nova DobraxTa—Zreče (Slovenske Konjice)	902
767 Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenske Konjice	903
768.	Odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko po-
vršino in določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Slovenske Konjice)	904
769.	Odlok o določitvi odstotka za izračun odškodnine za
razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenske Konjice	905
770.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini, zaradi spre-
membe namembnosti kmetijskih zemljišč ter izkoriščanja rudnin In drugega materiala (Slovenske Konjice)	gos
771.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju občine Slovenske Konjice	906
772.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega spora-
zuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje	1981—1985	907
773. Ugotovitveni sklep o sklenitvi dopolnila št. 1 k sa-
moupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti	Vrhnika	za obdobje 1981—1985 907
774.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za
zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Vrhnika)	907
775.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (2alec)	909
776.	Sklep o razgrnitvi osnutkov izvedbene prostorske
dokumentacije za Vransko in Polzelo na javni vpogled (Žalec)	910
—	Popravek Ustavnega sodišča SR Slovenije, št. U I
30/81-30 (Uradni list	SRS,	št.	10/82)	910
—	Popravek odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Laško 1981
do 1982	»10
Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 198i 460 din, Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Zim račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72