^T?.OT.F/TARCI VSEH DEŽEL.ZDRUŽITE SE! niiiiiaiiii! I!!!!!!!ll!ll II!II!!1II!!II ll!!li:iinil!lll!ll! !!li!!!]|!!!!l!11!lilllll!ill! fmm Alpska modna industrija Radovljica ZLATA KOŠUTA -garancija za modne novosti »iiiiiiiiinuiiiiiiin POSVETOVANJE NA RS ZSS: Sindikati v samoupravnem dogovarjanju • F • i'' Vloga in naloge sindikatov v samoupravnem urejanju družbeno-ekonomskih odnosov © S samoupravnimi dogovori lahko obvladujemo, ne moremo pe zanikati ekonomskih in tržnih zakonitosti © Nosilci samoupravnega dogo varjanja naj bodo tiste delovne organizacije, ki so se uspešno vključile v izvajanje družbene in gospodarske reforme DELAVSKA ENOTMOST r 25. januarja 1969 Št. 4, leto XXVII V okviru priprav na konferenco Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo sredi prihodnjega meseca razpravljala predvsem o vlogi in nalogah sindikatov v samoupravnem dogovarjanju, je minuli četrtek predsednik ZSS TONE KROPUŠEK sklical posvetovanje o vprašanjih, katerim bo posvečena omenjena konferenca. Tega posvetovanja v Domu sindikatov so se udeležili predsedniki in tajniki republiških odborov strokovnih sindikatov, predsedniki ob-či:i?k'h sindikalnih svetov, kot gosta pa podpredsednik in sekretar sveta ZSJ INŽ. VAJO SKENDŽIČ ter MARJAN ROŽIČ. GRAMEX — Ljubljana Prodajna skladišča: Kurilniška 10 Lavrica . Vrhnika Delitev dela po naše in naši uiinki ALI BO NAČELNEMU SOGLASJU O POVEZOVANJU KOROŠKIH GRADBENIH J PODJETIJ SLEDIL TUDI KONKRETEN DOGOVOR? ELA N / : \ Nedavni posvet predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij in direktorjev gradbenih podjetij na področju koroških občin Radlje, Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne, ki sta se ga udeležila tudi Lojze Capuder, predsednik in inž. Janez Brezovec, podpredsednik RO sindikata gradbenih delavcev, je podobno kot nekateri drugi posveti gradbincev opozoril, da bo zelo težko otajati sedanje prepričanje nekaterih vodstev gradbenih podjetij, da integracije med drugim ne vodijo v reševanje materialnega položaja gradbenih kolektivov. Predstavniki gradbenih podjetij se bolj ogrevajo za poslovno tehnično sodelovanje, čeprav v mnogih primerih navdušenje za tako sodelovanje zamre, brž ko se je potrebno dogovoriti za obliko in vsebino poslovno tehničnega sodelovanja. Tako je izzvenel tudi posvet koroških gradbincev, na katerem naj bi se dogovorili, kako v prihodnje s skupnimi močmi krepiti gospodarski položaj gradbeništva na tem področju in ob tem tudi materialni položaj gradbenih delavcev. Za 5 gradbenih podjetij, ki štejejo skupno 1400 delavcev, ni dovolj kruha v Zgornji Dravski dolini in bi se morala s skupnimi kadrovskimi in tehničnimi zmogljivostmi ozreti za delom izven meja svojih občin. Med posameznimi podjetji se osebni dohodki razlikujejo po 20, 30 in več odstotkov, vsi skupaj pa znatno zaostajajo za bolje organiziranimi in uspešnejšimi podjetji v Sloveniji Sedanji gospodarski tokovi, ki jih obvladujejo posamezna gradbena podjetja različno glede na poslovno sposobnost, so razdelili slovenske gradbince v dve veliki skupini: prvi si zaradi boljše poslovnosti zvišujejo osebne dohodke in zagotavljaj!) sebi in svojim družinam normalne življenjske razmere, drugi se sučejo bliže 500 dinarjev osebnih dohodkov, med njimi pa nekateri ne zaslužijo niti 400 dinarjev — približno toliko, kolikor znese stanarina in prehrana v katerem od samskih domov v Ljubljani. Spričo takih razlik je seveda težko reči za celotno gradbeništvo, da ga pestijo težji pogoji eosDodarjenja kot druge pano- O samoupravnem dogovarja-, nju o urejanju družbeno-ekonomskih odnosov smo si pridobili šele prve izkušnje. Zato je tudi razumljivo, da imamo o tem še vedno mnogo različnih mnenj, med drugim tudi o vlogi in nalogah sindikatov v tem dogovarjanju. Lahko bi skoraj rekli, da zaenkrat bolje vemo, česa bi se sindikati v tem dogovarjanju morali izogibati, kot pa to, kaj vse bi m9 arov gozda, računa pa se, da je 35 arov na prebivalca že dovolj za lastne potrebe; ... da razvrstitev podjetij po številu zaposlenih razkriva, da v Sloveniji prevladujejo srednje velike organizacije s približno 500 zaposlenimi. Vedno bolj pa se oblikujejo tudi večja podjetja, ki zaposlujejo od 500 do 1000 oseb. S tega vidika ll!illllllllll!ll!ll!lll!ll!lllllllllll!l!l!lllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllll!llllllllll!ll je podjetniška struktura slovenske industrije močnejša v spodnjih zaposlitvenih razredih in šibkejša pri podjetjih z več kot 2000 zaposlenih, kar kaže na relativno zaostajanje integracijskih procesov; ... da ima Slovenija po številu skoraj petino (19,1 odstotka) vseh družbenih obrtnih organizacij v državi, med republikami pa je na tretjem mestu; ... da je stopnja motorizacije v Sloveniji precej nad jugoslovanskim poprečjem, saj je lani prišlo na 1 osebni avto 20 prebivalcev, v Jugoslaviji pa 56. Najmanjša je stopnja motorizacije v BiH in Črni gori. Kljub naglemu razvoju motorizacije pa pri nas še vedno zaostajamo za mnogimi evropskimi državami. Če gledamo razvoj le pri naših sosedih, vidimo, da je prišlo v letu 1967 v Italiji 9 in v Avstriji. 10 prebivalcev na 1 osebni avto; ... da so gostinska podjetja v Sloveniji po številu zaposlenih manjša, kot je jugoslovansko poprečje. V Sloveniji pride v poprečju 35 zaposlenih na eno podjetje, v jugoslovanskem merilu pa 66. Tudi podatek, da je v Sloveniji ena četrtina jugoslovanskih gostinskih podjetij, a samo 13 odstotkov zaposlenih, razkriva, da so naša gostinska podjetja izredno majhna; ... da struktura investicij po področjih za leto 1967 kaže, da v Jugoslaviji največ investiramo v industrijo, zatem pa v stanovanj-sko-komunalno dejavnost, promet in trgovino. V letu 1967 so vložili v industrijo v Makedoniji 48,4 odstotka od skupnih investicij, v BiH 45,3, v Srbiji 44.2 in v Sloveniji — 34.7 odstotka. Posebnost je Črna gora, kjer so vložene investicije v industrijo le neznatno večje od investicij v trgovino in promet; iiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip za ceno nižje starostne meje in krajše delovne dobe poslabšali življenjske razmere na starost. Prav ta alternativa je ustvarila zgrešeno mnenje, da je del najodgovornejše slovenske javnosti bolj human kot drugi del, da želijo zagotoviti delavcu eni boljše življenjske razmere na starost kot drugi. V Sloveniji izhajajo sindikati in izvršni svet z enakega izhodišča; realno z vseh zornih kotov oceniti ekonomske možnosti za prihodnjo ureditev invalidsko pokojninskega zavarovanja. Tako je bilo tudi mnenje večine naših bralcev, ki so sodelovali v seriji prispevkov, ki smo jih objavili v našem časopisu pod naslovom »Za in proti«, ko smo poizvedovali za mnenja in stališča o odločitvi VI. kongresa ZSJ glede skrajšanja delovne dobe in znižanja starostne meje za pokojnino. Na drugačnem izhodišču tudi ni mogoče graditi. skih, socialnih in drugih posledicah take ali drugačne rešitve glede pokojninske dobe oziroma starostne meje kot pogojev za pridobitev pokojnine. Pri pripravi gradiva o tej problematiki se je RS ZSS poslužil številnih podatkov in analiz, ki so jih med drugim pripravili strokovnjaki republiškega odbora za socialno zavarovanje in ki smo jih v našem časopisu objavili pred nedavnim v seriji prispevkov pod naslovom »Za in proti«. Republiški svet Zveze sindikatov zastopa naslednja stališča: 9 ukrepi v pokojninskem sistemu naj bodo usmerjeni k temu, da aktivni delavec ne bi bil stimuliran za prezgodnje upokojevanje; 9 višina pokojnine naj bo v čim večji odvisnosti od naložb, nove rešitve v pokojninskem sistemu pa naj tudi zagotovijo večjo odvisnost višine pokojnine od prispevka v pokojninske sklade; 9 v tem smislu je potrebno reševati vprašanje predčasnega upokojevanja; 9 tudi rešitve z beneficira-njem delovne dobe naj pripomorejo, da se za določene poklice in za določena delovna mesta v večji meri in strokovno argumentirano zagotovijo ugodnejši pogoji za upokojitev tistih zavarovancev, ki delajo v težjih delovnih razmerah; 9 tudi rešitve v invalidskem zavarovanju morajo biti usmerjene na zagotavljanje ustreznega gmotnega položaja zavarovancev, ki so prekmalu oslabeli in postali nesposobni za delo. Poleg tega se je RS ZSS zavzel, da je potrebno prvenstveno v. letošnjem letu uskladiti »stare« in »nove« pokojnine. V zvezi s tem je zahteval poveča- . nje prispevne stopnje za socialno zavarovanje. Na račun večje prispevne stopnje je zagotovljenih približno 50 milijonov N-di-narjev sredstev, kar bi zadoščalo za uskladitev pokojnin. KAKO REŠITI OB SKRAJŠANI DELOVNI DOBI IN ZNIŽANI STAROSTNI MEJI VPRAŠANJE VIŠINE POKOJNINE? Slovenski sindikati se zavzemajo za to, da se v variantnih rešitvah in na osnovi podatkov za posamezne republike izračunajo vsi premiki in dolgoročni materialni učinki ter posledice posameznih rešitev. Pri tem konkretno predlagajo, naj se rešitve iščejo na primer na osnovi 75 % pokojnine, 72 %,. 70 odstotkov. Hkrati si je RS ZSS prizadeval zagotoviti vse potrebne podatke za Slovenijo, ki naj bi izhajali iz stališča, da se zavarovanec lahko upokoji s 35 oziroma s 30 leti delovne dobe oziroma pri 55 oziroma 50 letih starosti, da pa bi bila višina take pokojnine manjša. Delovna organizacija takemu zavarovancu ne bi mogla odpovedati delovnega razmerja. Po podatkih republiškega zavoda za socialno zavarovanje Slovenije bi se število Upokojencev, če bi se upokojili s 35 oziroma 30 leti delovne dobe in 55 oziroma 50 leti starosti, povečalo v letih 1969 do 1975 tako: 1969. leta 1970. leta 1971. leta 1972. leta 1973. leta 1974. leta 1975. leta 6595 upokojencev; 8079 upokojencev; 9153 upokojencev; 9818 upokojencev; 9649 upokojenečv; 9957 upokojencev in 11.035 upokojencev. Neposredna posledica takih povečanj števila upokojencev je v povečani obveznosti skladov invalidsko pokojninskega zavarovanja. Konkretno, če m na primer pokojnine ob sk: , šani pokojninski dobi in m^.i starostni meji znašale 75 % pokojninske osnove, bi se morala prispevna stopnja povečati v Sloveniji za leto 1969 za 0,75% od bruto osebnih dohodkov ali v skupnem znesku za 71,410.000 dinarjev. O svojih variantnih predlogih še bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije posvetoval v republiški skupnosti socialnega zavarovanja. NAJNOVEJŠA ZAHTEVA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Na plenumu sveta ZSJ konec decembra lani je plenum sklenil, da od zvezne skupščine zahteva, naj takoj po hitrem postopku, še v januarju, spremeni nekatere določbe sedanjega temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, zlasti tiste, ki urejajo možnost predčasne upokojitve v sedanjih pogojih. To bi pomenilo, da bi se pokojnine v primeru 35 oziroma 30 let delovne dobe pri 55 oziroma 50 letih starosti, odmerjale v . višini 75% od osebnega dohodka. Za vsako nadaljnje leto pa bi pokojnina rasla za 2 °/q. Glede sredstev za zagotovitev teh novih obveznosti svet meni, naj gredo nove obremenitve v breme neto osebnih dohodkov in ne na škodo akumulacije oziroma standarda že upokojenih. Nova rešitev bi naj bila začasna, zajela bi tiste generacije, ki so se zaposlile že pred drugo svetovno vojno oziroma tiste, ki so v preteklosti delali v najtežjih razmerah. Svet sindikatov ni zavzel stališča o trajanju tega prehodnega obdobja in ne o tem, za katere konkretne generacije naj bi taka rešitev veljala. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije meni, da je odločitev .plenuma Zveze sindikatov Jugoslavije skladna z njegovimi dosedanjimi prizadevanji. Hkrati pa sodi, da je višina pokojnine ob predpisani upokojitvi odvisna od odločitev samouprave zavarovancev v skladu z danimi materialnimi možnostmi. STALIŠČA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SRS ZA SPREMEMBO IN DOPOLNITEV SISTEMA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA Ekonomska osnova in solidarnost Pokojnina naj bi bila tudi izvršnega sveta. Vzajemnost -i' v bodoče ekonomska kategori- solidarnost ostaneta podlaga er ja s posebnim varstvenim zna- koininskega sistema, vendar se čajem, j^ izhodiščna ugotovitev v bodoče v njihovem imenu ne smejo reševati socialna vprašanja in financirati nesistemske rešitve. Tako se bo pokojninsko zavarovanje postavilo na zavarovalne ekonomske temelje, ostalo pa bo še vedno za razliko od individualnega, socialno zavarovanje. Pomembno je to, da je pokojnina tisti družbeni ukrep, ki naj zagotovi občanu na starost ali ob invalidnosti, ob smrti pa prizadetim, ustrezno preživljanje. FINANCIRANJE POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA Dosedanji zakon ni ustrezno rešil pokritja prejšnjih obveznosti pokojninskega zavarovanja in obveznosti, ki izvirajo iz socialno varstvenih določb v zakonu. V manjši meri je bila uresničena v praksi tudi zakonska obveznost o oblikovanju potrebnih rezerv pokojninskega sklada. Prav te rezerve bi morale zagotoviti stabilnost skladov in z njihovo pomočjo bi lahko prilagajali pokojnine naraščanju življenjskih stroškov. Prispevne stopnje nismo določali za daljše časovno obdobje, ampak iz leta v leto, zato je bila nestabilna. Iz teh razlogov in zaradi upadanja števila zavarovancev in naraščanja števila upokojencev se je sklad večno dušil v pomanjkanju sredstev. Zaradi tega je treba pokojninski sistem v bodoče obravnavati kot del družbeno ekonomskega sistema in kot sestavni del v njegovem nadaljnjem razdobju. Dolgoročno načrtovanje je za pokojninsko zavarovanje prav tako pomembno kot za gospodarstvo ali delovne organizacije. Le-ti naj bi za nekaj let vnaprej vedeli, kakšne bodo njihove obveznosti iz pokojninskega zavarovanja in kakšna je udeležba teh obveznosti v - istroških proizvodnje. Stabilnejše stanje od sedanjega pa je mogoče , ustvariti le tako, da bomo po dosledni uveljavitvi načela, naj vsakdo, ki je pravice določil ali si jih je sam izbral, najde zanje tudi ustrezno finančno pokritje. Zato bi se financiranje pokojninskega zavarovanja zagotovilo iz naslednjih virov; 9 iz osebnega dohodka zavarovanca (osnovni prispevek): 9 iz sredstev delovne organizacije (dodatni prispevek); 9 iz dohodkov iz naslova minulega dela, ki bi pokrivali vsa usklajevanja pokojnin, iz njih bi se izoblikovale tudi kapitalne rezerve in 9 iz sredstev družbeno političnih skupnosti (za večje pravice, kot jih določajo splošni pogoji). POGOJI ZA PRIDOBITEV POKOJNINE Določitev primerne stopnje starosti za starostno pokojnino je bistveno vprašanje Za urejanje obveznosti pokojninskega zavarovanja. Starostne meje naj bodo v načelu veljavne za vse zavarovance, ne glede na kategorijo zavarovancev in dol-• žino pokojninske dobe. .Kakšne bi bile finančne posledice sklada pokojninskega zavarovanja v SR Sloveniji, če bi znižali starostno mejo in pokojninsko dobo za pet let? Ob sedanjih starostnih mejah za upokojitev pričakujemo, da se bo število starostnih upokojencev od leta 1960 do 1980 povečalo od 83.200 na 126.342. Pri znižanju za pet let bi to .število znašalo v letu 1980 kar 185.276 ali 58.934 več kot ob sedanjih pogojih. Ce bi sprejeli tak predlog, bi imeli letos za 24.391 starostnih upokojencev več, kot jih pričakujemo pod sedanjimi pogoji. Na višino potrošnje vpliva seveda tudi višina pokojnine. Ce bi veljal za 35 oziroma 30 Tet pokojninske dobe sedanji odstotek osebnega dohodka, to je 75%, potem bi za leto 1969 znašale povečane obveznosti za približno 200 milijonov dinarjev. Te bi pa do leta 1980 samo zaradi n-'r-iS*ania števila upokojen'- 'V ne -»sle na 490 milijonov, ne da bi pri tem Upo- DELAVSKA ENOTNOST — St. 4 — 25. januarja 1969 števali povečanje življenjskih stroškov in osebnih dohodkov. To pomeni porast razlike od 1969 do 1980 za 145 %. Zategadelj meni izvršni svet, da ne bi mogli širiti pravic zavarovancev in znižati starostne meje in skrajšati, delovne dobe. Posebno vprašanje je določitev starostne meje za ženske. Sestavljale! študije, ki jo je sprejel izvršni svet SRS, menijo, da zaenkrat ne bi bilo primemo enačiti starostne meje žensk z moškimi.. Glede beneficiraoja zavarovalne dobe je izvršni svet zavzel naslednje stališče: beneficiran j e zavarovalne dobe zaradi narave in teže dela, katerih opravljanje povzroča -praviloma invalidnost, spada le v invalidsko zavarovanje, ne pa tudi v starostno. Enako beneficiranje zavarovalne dobe v pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni potrebno, pa tudi smotrno ni. Beneficiranje v pokojninskem zavarovanju bi kazalo zato opustiti. Za tista delovna mesta, na katerih zaposlitev starejših zavarovancev ne ustreza, se naj zniža starostna meja največ za pet let, toda le pod pogojem, če je zavarovanec na takih delih prebil vsaj dvajset let. V invalidskem zavarovanju lahko ostane sedanji sistem be-neficiranja, toda v sistemu je nujno potrebno znižati beneficije na razumno in gospodarsko zmogljivost, ki naj doseže največ 25-odst. povečanje obvezr nosti invalidskega zavarovanja zaradi beneficiranja zavarovalne dobe za primere, kjer je beneficiranje največje. Večje obveznosti. ki jih ima pokojninsko zavarovanje zaradi beneficiranja, bi morale pokriti delovne, organizacije, v katerih se zaposlitev šteje beneficirano; v skladu z načelom solidarnosti bi se lahko obveznosti prevalile na vse zavarovance. RAVEN POKOJNIN Ta je odvisna od priznanja pokojnine od pokojninske osnove in od lestvice za odmero pokojnine, Raven pokojnine v ča-su_ uživanja pa je odvisna še od prilagajanja pokojnine ekonomskim gibanjem. Vse te komponente so poleg števila upokojencev najbolj pomembne za obveznosti pokojninskega zavarovanja oziroma za njegove vsakoletne, izdatke. Pokojninska osnova naj po mnenju izvršnega sveta ostane tudi v prihodnje osebni dohodek zavarovanca, ker je le-ta kljub nepravilnostim, ki se še kažejo v njegovem oblikovanju in delitvi — edino uporabno merilo prispevanja zavarovanca družbi in odraz delitve po delu. Lestvica za odmero pokojnine naj bi bila zasnovana tako, da bi dajala za 40 let pokojninske dobe, za ženske 35 let, pravico na 75 % pokojninske osnove, če bi ta ustrezala poprečnemu osebnemu dohodku vseh zaposlenih. Za nižje pokojninske Osnove naj bi se ta odsto-. tek povečeval, vendar največ do 85 %. za višje pa ustrezno zniževal. Lestvica za odmero pokojnin mora biti ena sama za vse kategorije zavarovancev. Lestvico bi morale določiti skupnosti pokojninskega Zavarovanja same, da bi bile prilagojene posebnim pogojem in potrebam, ki so različne — republikah. Zvezni zakon naj bi določal samo najnižji in najvišji odstotek. Način usklajevanja pokojnin bi moral biti bolj elastičen od sedanjega, da bi zares odpravljal ali pa vsaj na minimum zmanjševal razlike med pokojninami, ki so bile priznane v različnih obdobjih za enako delo in enako pokojninsko dobo, Izpeljava uskladitve, zlasti določanja načina za usklajevanje, bi morala biti v celoti prepuščena republikam. Izravnavanje pokojnin, priznanih v različnih časovnih obdobjih, bi moralo biti obvezno za tiste pokojnine, ki padajo pod določeno mejo v primerjavi z osebnimi dohodki, na primer izravnavanje je obvezno. če 85-odst. pokojnine padejo pod dve tretjini osebnega dohodka. I. VRHOVCAK / ^ViRSK! PREDLOGI K TEZAM ZA SPREMEMBE SISTEMA ZDRAVSTVENEGA IN INVALIDSKO-POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA: ■ SLOVENIJA - LE ENA Rizična skupnost V zasavskih rudarskih revirjih so že v dosedanjih razpravah izoblikovali več predlogov oz. pripomb k tezam za spremembo sistema zdravstvenega in invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Predloge oz. pripombe je zdaj zbrala in uredila komisija za socialna vprašanja pri občinskem sindikalnem svetu Trbovlje in jih bo posredovala pristojnim organom. . Predvsem so se v doseda-^P-h razpravah o predlaganih 5Premembah v sistemu zdrav-51venega in invalidsko-pokoj-fiiriskega zavarovanja zavzemali 2a to, da se v Sloveniji ustanovi ena sama rizična skupnost zdravstvenega zavarovanja, Ta- hi zagotovili, da bi bile pralce in dolžnosti zavarovancev ^ftake v vsej Sloveniji. Zago-tovili bi doslednejšo uveljavitev ria;čela o prosti izbiri zdravnika oziroma zdravstvenega zavoda 'odpravili bi omejevanje teh Pravic samo na območja zno-'trai posameznih rizičnih skupnosti).. Seveda pa bi z vsemi temi ukrepi prihranili tudi ne-denarja; pozavarovanje v okviru republike bi odpadlo, potrebni pa ne bi bili več tudi Področni zdravstveni centri. Kolikor pa ne bi bila mogoča ustanovitev enotne skupnosti zdravstvenega zavarovanja J Sloveniji, pa bi morali zagotoviti, kot poudarjajo odločno v zasavskih revirjih, ustanovitev okonomsko dovolj močnih rizičnih skupnosti zdravstvenega zavarovanja, tako da bi iz sredstev pozavarovanja krili samo stroške, ki bi nastali ob epide-naijah, elementarnih in drugih nesrečah. Odpadli pa naj bi vsi drugi elementi pozavarovanja, kot večje število družinskih članov dn podobno. Med drugim se v zasavskih revirjih zavzemajo tudi za prenos nekaterih pristojnosti od jugoslovanske na slovensko skupnost socialnega zavarovanja. Za kaj gre pri tem: po doslej veljavnih predpisih določa jugoslovanska skupnost socialnega zavarovanja seznam zdra- vil, ki jih je mogoče predpisovati na račun sklada zdravstvenega zavarovanja. Taista skupnost tudi določa indikacije za zobotehnično pomoč in za zobna protetična sredstva, proteze in ortopedske pripomočke, za standarde in trajnostno dobo. O vsem tem naj bi v prihodnje odločala slovenska skupnost socialnega zavarovanja. V zvezi s predlaganimi spremembami v sistemu zdravstvenega zavarovanja velja omeniti' še en predlog iz revirjev. V prihodnje naj bi v celoti krili iz sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja stroške zdravstvenih pregledov, ki jih po posebnih predpisih občasno opravljajo za neposredno varstvo delavcev glede na značaj njihovega dela. starost ali spol. Pri tem gre večinoma za delavce, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih v industriji. Ob upoštevanju načela solidarnosti naj bi stroške za take preglede krili z rednimi prispevki, torej tudi s prispevki delovnih organizacij, pri katerih občasni pregledi delavcev niso predpisani. Sicer pa bi morali, kot odločno poudarjajo v zasavskih rudarskih revirjih in kot predlaga tudi izvršni svet skupščine SR Slovenije, že letos spremeniti oziroma dopolniti nekatere zvezne predpise tako. da bodo lahko republike oziroma skupnosti socialnega zavarovanja samostojno urejale pereče probleme v zvezi s financiranjem in organizacijo zdravstvenega zavarovanja. V zvezi s predlaganimi spremembami v invalidsko-pokoj- ninskem zavarovanju pa so bila v dosedanjih jarmih razpravah izoblikovana v zasavskih rudarskih revirjih naslednja stališča: Vstopna starost za starostne pokojnine naj ostane 60 let za moške oziroma 55 let za ženske. Izjemoma naj bi imeli pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanci — delovni invalidi II. in III. kategorije ter vojaški in mirovni invalidi, ki niso več sposobni za svoje ali drugo ustrezno delo in ki nimajo pravice do poklicne rehabilitacije. I>o starostne pokojnine naj bi bili upravičeni, ne glede na starost, tudi zavarovanci, ki so dopolnili polno pokojninsko dobo (40 let moški oziroma 35 let ženske). In zakaj so se v revirjih odločili za to, da naj bi bili upravičeni do starostne pokojnine, ne glede na starost, tudi tisti, ki dosežejo polno pokojninsko dobo. Znani so namreč problemi predčasno upokojenih zavarovancev v letih 1967 in 1968; pokojnine le-teh so bile za vsako manjkajoče leto do 60 oziroma do 55 let starosti zmanjšane za 4 % oziroma za 3 %. Ta kategorija zavarovancev. ki je dosegla polno pokojninsko dobo. je v slabšem položaju v primerjavi s tistimi upokojenci, ki so bili upokojeni z nepolno starostno oziroma pokojninsko dobo pred letom 1967,. oziroma ki bodo upokojeni po uveljavitvi novega sistema pokojninskega zavarovanja. Nadalje menijo v revirjih, da bi morali v splošnem zakonu o pokojninskem zavarovanju določiti možnost, da si zavarovanci lahko dokupijo večje pravice iz pokojninskega zavarovanja, in sicer dokup pokojninske osnove. dokup pokojninske dohe za leta rednega študija. služenja kadrovskega roka v JLA, za, čas nezaposlenosti itd. Valorizacijo pokojnin pa bi morali v prihodnje izvajati do- »ANIMIVA POBUDA V TRBOVELJSKI STROJNI TOVARNI Dobrodošla skrb Na delovno razpoloženje kolektivov vpliva več činiteljev, med katerimi so nedvom-ho na prvem mestu življenjski in družbeni standard zaposlenih ljudi. Zato so v enj velikem trboveliskem podjetju odločili stalno preučevati in spremljati osebni standard svojih članov. Samoupravni organi so ta vprašanja sprejeli v svoj redni delovni program in sklenili najmanj dvakrat na leto razpravljati o tej problematiki. „ Za uvod v ta aktualna vpra-sanja je kadrovsko-socialni sek-,0r v tej delovni organizaciji izdelal zanimivo in dokaj podrobno študijo, v katero je uvr-. it nekatere zanimive podatke in dognanja. Seveda so morali tudi v tem podjetju ugotoviti, da je osebni dohodek zaposlenih v tem kolektivu odvisen od množine, količine in funkcije tiri opravljanju dejavnosti. Kot Vsepovsod, imajo pri tem pomembno vlogo kvalifikacija, l2obrazl-n in delovno mesto v Procesu proizvodnje. Realna Vrednost osebnega dohodka, so UEofovilj v Strojni tovarni, je Skoraj za vse zaposlene enaka, "■dr občina Trbovlje ni kdo ve olika. Seveda na potrošnjo vplivajo različni ekonomski in komunalni problemi, vendar to ni tako bistveno, kot je bistve-n.a struktura potrošnje. Nekate-ri večji del. svojih osebnih dohodkov porabijo za trajnejše, drugi za vsakdanje dobrine. redlani je bil povprečni oseb-m dohodek delavca v STT za ‘ odstotkov višji od povprečja Osebnega dohodka v občini, la-.i Pa le še 3 odstotke. Iz tega zhaj-a ugotovitev, da so podjet- v tej občin? znatno povečala jdbne dohodke svojih zaposlenih. Med drugim so v tej analizi ognali, da je imelo lani 50 odmikov zaposlenih svoj osebni °hodek pod tovarniškim pov-Prhčjerrr; med njimi največ ‘-krnskih delavcev, medtem ko je hielo 35 odstotkov poročenih Janov kolektiva osebni doho-. nad tovarniškim povpreč-isrn. v podjetju je bilo samo 10 aposlenih, ki so zaslužili cd M do 700 din na mesec. Med Umi je nekaj poročenih de- Jfivcev. Kaže tudi, da žive v slabših razmerah samski delavci v samskih domovih ali najetih stanovanjskih prostorih, kot njihovi vrstniki, ki žive pri starših. Stalež zaposlenih v strojni tovarni predstavlja kar 14,7 odstotka vseh ljudi v delovnem razmerju v trboveljski občini, skupno pa 1130 delavcev v tem podjetju preživlja kar 16 odstotkov vsega prebivalstva v občini ali 3008 ljudi. 69 odstotkov vseh zaposlenih v podjetju je poročenih. Največ družin je z enim oziroma dvema otrokoma. V podjetju je bilo lani le 20 zaposlenih, ki imajo tri otroke, petnajst družin pa je s štirimi in več otroki. V tem okviru je po svoje zanimiva ugotovitev, da je v podjetju 47 odstotkov članov delovne skupnosti, kjer sta oba zakonca zaposlena. Čeprav nedvomno dvojina zaposlitev izboljšuje življenjski standard teh družin, imajo te družine še precej problemov zavoljo še ne zadostno razvitega varstva predšolskih in šolskih otrok, družbene prehrane in uslužnostne dejavnosti. V Strojni tovarni so sicer v letih po vojni dokaj vzorno poskrbeli za stanovanja svojih zaposlenih, saj so od leta 1948 do lani pridobili 304 nova stanovanja in nad 40 stanovanjskih prostorov samske delavce. Precej čla-delovne skupnosti pa si je sezidalo svoja lastna stanovanja. Seveda pa je stanovanjska stiska še precejšnja, zlasti pri mladoporočenih članih kolektiva. V Strojni tovarni so lani ugotovili, da ima 309 članov kolektiva svoja osebna motorna vozila. Vsekakor že te ugotovitve omogočajo tako samoupravnim organom, kot vodstvu osnovne sindikalne organizacije, da se lotijo nadaljnjega preučevanja te problematike pa tudi ukrepanja za odpravo najočitnejših problemov na tem področju. Odločitev, da bodo stalno spremljali ta vprašanja, pa zagotovo uvršča trboveljsko Strojno tovarno v za zdaj redka podjetja v Zasavju, ki jim ni vseeno, v kakšnih življenjskih in drugih razmerah žive člani njihovih kolektivov. -m- iiiniii!iii;iiiii sledno v skladu z gibanjem osebnih dohodkov. Opravili pa naj bi jo redno vsako leto. S samoupravnimi odloki republiških skupščin socialnega zavarovanja naj tai uskladili v prejšnjih razdobjih priznane pokojnine z novimi najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi splošnega zakona o pokojninskem zavarovanju z veljavnostjo za nazaj, to je od dneva uveljavitve zakona. V revirjih tudi poudarjajo, naj bi tisti upokojenci, ki se ob upokojitvi ponovno zaposlijo, prejemali med zaposlenostjo redno pokojnino, če njihovi osebni dohodki iz dela ne presegajo višine povprečne starostne pokojnine v republiki. Upokojenec pa, ki se po upokojitvi ponovno zaposli in ki se mu zato ustavi izplačevanje pokojnine, pa naj bi imel ob izpolnitvi določenih pogojev pravico do ponovne odmere pokojnine v smisu zdaj veljavnih predpisov. V dosedanjih razpravah o predlaganih spremembah v sistemu zdravstvenega in invalid-sko-poko jninskega zavarovani a pa so v revirjih zavrnili predlog delovne skupine skupščine SR Slovenije, in sicer, da je delovna organizacija dolžna izplačevati invalidom nadomestila glede na pravice do zaposlitve na drugem delu. in sicer v breme lastnih sredstev, če gre za invalida zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, v drugih primerih pa proti določenemu pavšalnemu povračilu iz sklada zdravstvenega zavarovanja. S tem bi bile posebej še prizadete . tiste delovne organizacije, v katerih je zaradi narave dela (kot so premogovniki, železarne itd,), kljub vsem preventivnim ukrepom Vttč invalidov kot v nekaterih drugih panogah (upravne službe, zdravstvo, šolstvo itd.'). Nadomestila za delovne invalide naj bi torej tudi še vnaprej izplačevali iz sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja proti določenemu pavšalnemu povračilu iz dolgoročnega zavarovanja. V tej zvezi bi bilo treba predpisati tak način določanja nadomestila, ki bo delovnega invalida stimuliral za večjo storilnost pri delu, seveda ob upoštevanju njegove preostale zmožnosti za delo. Sedanji, način je namreč destimulativen, saj ima delovni invalid pravico do razlike med osebnim dohodkom na delovnem mestu po nastopu invalidnosti; če si prizadeva za večji uspeh pri delu, je razlika manjša! V vseh dosedanjih razpravah o predlogih za spremembo sistema zdravstvenega in invalid-sko-pokojninskega zavarovanja je bilo v zasavskih revirjih poudarjeno, da je treba že pred odločanjem o pravicah zavarovancev iz dolgoročnega zavarovanja zakonsko urediti način financiranja invalidsko-pokoj-nhiskega zavarovanja, saj je od ureditve tega vprašanja odvisen — tb ni treba posebej poudarjati — obseg pravic! (vš) CELJE Nove organizacije telesnih delovnih invalidov za no- Na iniciativo Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Celju potekajo po vseh občinah bivšega celjskega okraja skupni sestanki predstavnikov delovnih invalidov posameznih občin in predstavnikov Republiškega inciativnega odbora, na katerih se dogovarjajo o ustanovitvi Medobčinskega društva telesnih delovnih invalidov s sedežem v Celju, ki bi združevalo v svoji organizaciji invalide desetih občinskih področij. delovanje x varstvu pri delu, zaposlovanju invalidov itd. V to novo organizacijo, ki temelji na bazi prostovoljnega pristopa, ne bodo vključeni člani Društev gluhih in slepih ter organizacije Vojaških vojnih invalidov. Finančna sredstva, potrebna za delo teh humanih društev, bodo zbrana iz sredstev članarine in prostovoljnih prispevkov gospodarskih in družbenopolitičnih skupnosti. Invalidi, katerih je samo v ob- Po posameznih občinah se tako cinah Celje, Laško in Velenje že razpravlja o pravilih društev, v katerih se po občinah predvideva ustanovitev invalidskih podružnic in poleg spremljave poteka rehabilitacije invalidov tudi aktivno so- preko 1100 in katerih stanje zares ni rožnato v sklopu že tako zelo omejenih sredstev socialnega zavarovanja, so novo organizacijo več kot toplo pozdravili, nn ■■pillllll* CENTRALNI KOMITE ZKS O SKUPŠČINSKIH VOLITVAH Priprave naj bodo demokratične in javne Glavna točka dnevnega reda H, seje CK ZKS bila je v ponedeljek, 20. januarja — je bila razprava o aktivnosti in nalogah slovenskih komunistov pred letošnjimi skupščinskimi volitvami. O pripravah na volitve je poročal Janez .Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL, potem pa so v razpravi oblikovali štiri glavna stališča, ki naj bi jih komunisti in delovni ljudje upoštevali pri izbiri kandidatov in volitvah novih odbornikov in poslancev. Prvič: Zveza komunistov mora biti tudi vnaprej poglavitno- notranja gibalna sila predvolilne politične dejavnosti, ki je njen politični nosilec Socialistična zveza. # Drugič: ZK se aktivno izključuje v javno oblikovanje političnega volilnega programa kot izhodišča za kandidiranje odbornikov in poslancev. • Tretjič: ZK podpira javno oblikovanje m.eril in predlaganje tistih kandidatov, ki najbolje razumejo sodobne procese ter so porok za učinkovito izvajanje nalog samoupravne^ družbe. Komunisti pa se bodo v javni demokratični borbi odločno uprli vsakemu delovanju in organiziranju Volilne kampanje, ki bi nastala zunaj Socialistične zveze. % Četrtič: ZK se bo v predvolilni dejavnosti dosledno bojevala za zakonitost in demokratičnost celotnega volilnega postopka, da bo le-ta potekal javno in na demokratični tribuni Socialistične zveze. Člani CK ZKS so v- razpravi poudarili, da so komunisti dolžni že v krajevnih organizacijah SZDL in v okviru sindikalnih organizacij aktivno sodelovati pri izoblikovanju kriterijev za odbornike in poslance' posameznih zborov. Sodelovati morajo pri evidentiranju kandidatov za odbornike in poslance, pri izbiri delegatov za občinske kandidacijske konference SZDL in pri selekciji ter imenovanju kandidatov. Ara odgovorne funkcije v republiki in federaciji naj bi predlagali predvsem ljudi, ki so se v delovnih organizacijah in družbeno političnih skupnostih že doslej odlikovali z naprednimi stališči, s sposobnostjo, strokovnostjo, delovnimi rezultati in ki uživajo ugled in zaupanje pri delovnih ljudeh. Za vsako poslansko mesto naj bi praviloma predlagali več kandidatov; izjemo naj bi napravili le, če se je večina volivcev že v predvolilnem postopku opredelila za enega kandidata, čimbolj dosledno naj bi uveljavili, tudi načelo deakumulacije funkcij, upoštevajoč obsežne naloge predstavniških organov, obremenjenost kandidatov z rednim delom in dolžnostmi, njihovo pripravljenost ter dejanske možnosti, da se posvetijo delu v skupščini. Vanje morajo priti ljudje s širokim družbenim obzorjem in poznavanjem problematike, delavci, ustvarjalci v delovnih organizacijah vseh vrst in ne le ljudje, katerih družbeni profil je zgolj ozko managerski. Nikakor ne smemo zanemariti potrebe, da morajo biti v skupščinah predstavljeni vsi pomembnejši družbeni interesi. Zato so na seji še posebej poudarili, da morajo priti, v skupščine tudi ženske, mladina, neposredni proizvajalci, znanstveni in kulturni delavci, zasebni kmetje, obrtniki itd. Samo, če bodo prišli v skupščine delovni in ustvarjalni ljudje iz različnih dejavnosti in poklicev, bomo dosegli, da bodo skupščine ustvarjale sintezo interesov. Nobena skupščina ne sme izražati le seštevka ožjih interesov, temveč jih mora združevati v nove kvalitete. Zveza komunistov bo — sodeč po razpravi na seji CK ZKS — vplivala na spremembo kadrovske strukture predstavniških organov predvsem, z javnostjo razprave v vseh vprašanjih, povezanih z volitvami (zlasti o kriterijih, možnih kandidatih, evidentiranju možnih kandidatov, kritiki in utrjevanju posameznih predlogov itd.). Zveza komunistov se bo bojevala za to, da bo kadrovska politika postala izključna pristojnost delovnih ljudi. Zato obsoja kakršnokoli zaprtost v odločanju o kandidatih pa tudi neodgovorno manipuliranje z volivci, vsiljevanje kandidatov itd. Bojevala se bo za to, da bo ves kandidacijski postopek potekal javno, na demokratični tribuni SZDL, ob širokem obravnavanju politične situacije in programskih izhodiščih, ob strpnem usklajevanju stališč. Zveza komunistov bo v SZDL zagovarjala svoje stališče in predloge kandidatov predvsem s prepričljivostjo svojih argumentov, ne pa z avtoriteto svojih forumov. Odločno se bo postavila po robu slehernemu poskusu, da bi politična dejavnost posameznikov ali morebitnih neformalnih skupin potekala zunaj okvirov SZDL in njene politične dejavnosti. VINKO BLATNIK 2* TERUE HATERIJE za tranzistorje © Ul M 9 specialno za transi-stoije nova baterija SUPER PL po angleški licenci VIDOR S 50 % daljša življenjska doba 9 plastična prevleka onemogoča izločanje kisline 9 izredno natančne mere 9 elektronska kontrola kvalitete TOVARNA BATERIJ ZMAJ LJUBLJANA DELAVSKA ENOTNOST — St ( — 25. januarja 1969 Predvideno za 4. februar V prvih dneh februarja bo zasedal republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. V skladu z letnim programom bodo tokrat obravnavali temeljna vprašanja delitve dohodka v družbenih dejavnostih. V pripravi je katalog nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih vprašanjih in o temeljnih vprašanjih delitve dohodka. Pri tem katalogu je že doslej sodelovalo zelo dosti ljudi, delovnih organizacij, bile so strokovno opravljene nekatere ankete, analizirani pravilniki o notranji delitvi nekaterih delovnih organizacij, upoštevani so bili podatki republiškega statističnega zavoda o strukturi zaposlenih in osebnih dohodkih itd. Tako obdelana so v katalogu skoraj vsa področja družbenih dejavnosti (22). Katalog in razprava o njem, o njegovi vsebini, naj bi služila za orientacijo aktivnosti sindikalnih organizacij in vodstev v smislu usklajevanja akcije, odpravljanja deformacij. Predvsem pa naj bi spodbudil v delovnih kolektivih bolj sistematično obravnavanje delitvenih problemov. Prvotne spodbude so namreč precej splahnele. Katalog naj bi bil torej le podlaga za sindikalno akcijo, podlaga za družbeno verifikacijo delitvenih odnosov, ne pa že družbena verifikacija sama, na kar je treba še posebej opozoriti. Vsekakor se ponuja možnost za široko in konkretno razpravo, toda tokrat ne na relaciji družba-službe, pač pa znotraj lastnih vrst, razprava, v kateri bodo morali imeti sindikati opravka tako rekoč sami s seboj. S TUDI SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE V PRIPRAVAH NA KONFERENCO ZSJ O SAMOUPRAVNEM DOGOVARJANJU_ Delegatom na pot Zadnja seja predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki občinskih in medobčinskih odborov, je med drugim veljala pripravam za konferenco ZSJ o samoupravnem dogovarjanju, ki bo 12. in 13. februarja. Razpravljali so o gradivu, ki ga je CS ZSJ pripravil za to konferenco, ocenjevali svoje izkušnje pri tem v Sloveniji, še posebej so govorili o tem, kako poteka akcija v zvezi z družbenim dogovarjanjem po občinah in izvolili štiri delegate za omenjeno konferenco ZSJ o samoupravnem dogovarjanju, ki so že neposredno vključeni v proces družbenega dogovarjanja (Franc Galič, Igor Ponikvar, dr. Dušan Mis in Andrej Grahor). Predsednik RO Slavko Bo-hanec je uvodoma dejal, da je samoupravno dogovarjanje nova družbena kvaliteta, ki bo prispevala k nadaljnjemu razvoju družbenih odnosov, za sindikate še posebej pa pomeni samoupravno dogovarjanje dopolnitev vsebine dela in funkcije sindikatov. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije si že leto in pol prizadeva za družbeno in samoupravno dogovarjanje in je pri tem že dosegel določene rezultate. Zato bo za ta sindikat jugoslovanska konferenca o samoupravnem dogovarjanju potrditev že začete prakse v republiškem in občinskih okvirih, zadolžitev, da še vztrajneje z njo nadaljujejo ter možnost, da s svojimi izkušnjami že prispevajo k zaključkom te konference. Slovenski delegati sindikata delavcev družbenih dejavnosti na konferenci naj bi zato s prikazovanjem izkušenj o družbenem in samoupravnem dogovarjanju opozorili na specifičnosti družbenih služb, saj teh dogovorov ni mogoče enačiti z dogovori v MNENJA IN STALIŠČA OBLIKE ŠPEKULACIJ S STANOVANJSKO PRAVICO Zadnje čase se veliko govori in piše o špekulacijah s stanovanjsko pravico in o bogatenju na račun stanovanjske pravice. Nekateri trde celo, da je stanovanjska pravica, kolikor se z njo špekulira, eden od glavnih virov družbeno neupravičenega bogatenja. Namen mojega sestavka je očrtati glavne pojavne oblike špekulacij s stanovanjsko pravico. Te se pojavljajo tako v družbenem kot v zasebnem stanovanjskem sektorju. je, če je malo sorodstvene vezi ZAMENJAVA VEČJEGA STANOVANJA ZA MANJŠE Do špekulacije pri zamenjavi večjega stanovanja za manjše pride v primerih, ko imetnik stanovanjske pravice zaradi selitve svojih družinskih članov, smrti v družini in podobno, ne potrebuje sam več tako velikega stanovanja. V takšnem primeru se bo imetnik odločil torej za zamenjavo, pri čemer bi na primer štirisobno stanovanje kamenjal za dvosobno. Nagrada v takem primeru je seveda lahko izražena samo v milijonih. IZKORIŠČANJE ZAKONSKO NEPRECIZNO DOLOlENEGA POJMA »DRUŽINSKI ČLAN« Zakon o stanovanjskih razmerjih določa, da imajo po smrti imetnika stanovanjske pravice njegovi družinski člani pravico trajnega uživanja stanovanja. V ničemer pa zakon ne precizira, kdo se smatra za družinr skega člana. Človek bi logično sklepal, da mora za pojem družinski član obstajati določena sorodstvena vez med imetnikom stanovanjske pravice in družin- skim članom. Ta vez lahko obstoji, vendar ni nujni pogoj za to, da je dedič stanovanjske pravice družinski član. Praksa naših sodišč rešuje vprašanje družinskega člana kot, dejansko vprašanje (questio facti), pri čemer je najvažnejše tako Imenovano dejansko skupno življenje^ stopnja sorodstvene vezi pa je bolj drugotnega pomena. Zaradi tega, ker pojem družinskega člana v naši državni praksi in teoriji ni razčiščen, se na račun tega pojavljajo najrazličnejše špekulacije. Primeri: imetnik stanovanjske pravice, ki Je že v letih, vzame k sebi na stanovanje kakšnega daljnega nečaka ali pa koga, s katerim sploh ni v sorodstveni povezavi. Ta mu plačuje bogato nagrado, po smrti imetnika pa podeduje njegovo stanovanjsko pravico kot tako imenovani družinski član. Nadalje si na primer imetnik stanovanjske pravice gradi drugo moderno stanovanje. Vendar mu je Zelo žal, da bi stanovanjsko pravico lepo poklonil nazaj občini, saj se vendar ta reč lahko tako dobro proda. Kaj bo storil? Vzel bo k sebi kakšno družinico (dobro iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuninmiiiiim^ milil DOPISNIKI POROČAJO • TGA KIDRIČEVO Obvezno cepljenje proti gripi V teh dmeh se bodo v tovarni glinice in aluminija delavci že drugič cepili proti gripi. To cepljenje, ki ga imajo vsako leto, je obvezno za vse člane delovne skupnosti, razen za tiste, za katere ugotovi obratni zdravnik, da bi jim škodovalo. Ugotavljajo, da je obolenj za gripo tudi v času, ko so epidemije, vedno manj. Torej je cepljenje le uspešno. M. F. • VELENJE Zaposlovanje Po večletni stagnaciji je v občini Velenje v minulem letu opaziti, da zaposlovanje kontinuirano raste. Na povečanje zaposlenosti so zlasti vplivale večje možnosti zaposlovanja v industriji in rudarstvu. Razveseljivo je, da se v strukturi riovozapo-slenih zmanjšuje udeležba nestrokovnih delavcev in povečuje delež delavcev s strokovno izobrazbo. nn CELJE Nova delovna mesta V celjski Žični ustvarjajo z modernizacijo tehnologije in večanjem obsega ter vrednosti proizvodnje potrebne sklade in sredstva za širjenje podjetja, s tem pa tudi možnosti za odpiranje novih delovnih mest. V letošnjem letu bodo v Žični spet zaposlili 50—70 novih ljudi, skupno število zaposlenih pa bo že letošnjo pomlad doseglo 400 ljudi. Nova možnost zaposlitve 150 žensk se resno obeta že v drugi polovici letošnjega leta v novem obratu oblazinjenega pohištva, ki ga bo v Celju zgradilo podjetje Slovenijales. Jedra za vzmetnice bo izdelovala Žična in torej njihova prizadevanja v zvezi z modernizacijo proizvodnje pogojujejo odpiranje novih delovnih mest celo izven matičnega podjetja. Obrat za vzmetnice naj bi v perspektivi zaposloval približno 400 delavk. kljub vsemu), sam pa lepo počasi dograjeval svoje stanovanje, ko se bo pa odselil, bo v stanovanju ostal drhžinski član. Absurd pri pojmu družinskega člana gre tako daleč, da je praktično povsem možen naslednji primer: štiričlanska družina se pelje na izlet z avtomobilom, pri čemer se vsi smrtno ponesrečijo. V stanovanju ostane samo kuharica, ki pa je že pet let pri hiši. Zelo verjetno je, da bo podedovala stanovanjsko pravico kot družinski član. NAKUP STANOVANJA PO NIŽJI CENI Ta oblika špekulacije se pojavlja predvsem v privatnih stanovanjih, ki jih zasedajo najemniki. Lastnik, ki mu zakon določa, da mora nuditi najemniku primerno stanovanje, če se hoče vseliti v svoje lastno, kmalu spozna, da je pogoj neizpol-njiv in začne razmišljati o prodaji svojega stanovanja. Po zakonu o etažni lastnini pa ima najemnik predkupno pravico. Ker zasedeno stanovanje ne kotira visoko, ga bo lasthik stanovanja najemniku prodal za tretjino ali pa še manj pravne vrednosti. 1 Ta oblika špekulacije preti že tudi v družbenem stanovanjskem sektorju, saj se družbena stanovanja od nedavnega prodajajo najemnikom. Glede na stanovanjsko zaščito imetnika stanovanjske pravice in njegovo predkupno pravico lahko upravičeno domnevamo, da se bodo tudi ta stanovanja prodajala pod njihovo pravo ekonomsko vrednostjo. NAGRADA OB IZSELITVI IZ LASTNIKOVEGA STANOVANJA Ta pojavna oblika špekulacije se kaže v zasedenih privatnih stanovanjih. Imetnik stanovanjske pravice, ki se je končno le odločil, da izprazni lastnikovo stanovanje, se obrne k lastniku po pomoč. Izseliti se hočem, pravi, vendar bo potrebna »majhna nagrada«. Stroški za nakup novega stanovanja, izgradnje hiše in podobno so pač visoki. Lastnik, vesel, da bo končno prišel do stanovanja, imetniku stanovanjsek pravice z veseljem ustreže. PODNAJEM Imetniki stanovanjske pravice, ki jim je stanovanja dala bodisi družba bodisi privatni lastnik in v njega tor0j niso vzidali niti ene same oagke, lahko stanovanje oddajo v najem, pri čemer je višina pod-najemnin najmanj 3—5-krat večja od najemnine celotnega stanovanja. Ta oblika špekulacije je moralno vprašanje, saj se dejansko prbiližuje najbolj neposrednemu izkoriščanju človeka po človeku. Spekulacije s stanovanjsko pravico torej obstajajo. Ljudje bogate na račun tega, ker jim je družba priznala pravico do stanovanja kot eno od osnovnih pravic občana in iz tega delajo špekulacije. Dovolj je, če prelistamo oglasni oddelek dnevnega časopisja, po zasledimo oglase naslednje vsebine: za stanovanje z odločbo nudim ... Kdo pa je tisti, ki daje odločbo in podeljuje stanovanjsko pravico?! Daje jo družba ali pa bi se morala ustvariti na podlagi svobodne pogodbe med privatnim lastnikom in imetnikom stanovanjske pravice, ne pa da jo tisti, ki jim je bila dana, preprodajajo in iz tega ustvarjajo dobičke. Letošnjo jesen bo imela Zvezna skupščina veliko dela z revizijo številnih zveznih zakonov in z njihovo uskladitvijo z ustavo. Zakon o stanovanjski' razmerjih je eden prvih, ki ga bo potrebno temeljito pretresti, saj je nanj opozorilo že ustavno sodišče Zvezno skupščino. Upajmo, da nove zakonske rešitve takšnih bogatenj ne bodo več dovoljevale. ANTON PODGORŠEK gospodarstvu. Opozorili pa naj bi jugoslovansko konferenco tudi na specifični položaj javne uprave in pravosodja, za katere sedanji zakon o dohodku v delovnih organizacijah ne velja in bo to urejal šele novelirani zakon. Vsekakor pa bo še potrebno, da do same konference tudi občinski odbori organizirajo razpravo, ki naj pokaže še na druge probleme in s katerimi bodo delegate seznanili še pred samo konferenco. ŠE NEIZK ORENIN JEN A MISELNOST V razpravi so posamezniki potrdili mnenje, da so izhodišča, zapisana v sindikalnem gradivu o samoupravnem dogovarjanju, v glavnem sprejemljiva tudi za družbene službe. Slovenski delegati na konferenci pa naj bi vendarle opozorili na nekatere formulacije v gradivu. Ne zgolj zaradi načelne jasnosti, pač pa zato — so dejali — ker določena miselnost tudi v Sloveniji še v praksi škoduje konkretnim naporom za družbeno in samoupravno dogavarjanje. Primer: v gradivu je zapisano, da v družbenih službah ne gre za dejanski dohodek, ki ga opredeljuje trg. Slavko Grčar je opozoril, da si je slovenski sindikat delavcev v družbenih dejavnostih postavil kot moto svojemu delovnemu programu boj za enakopraven položaj delavcev. Ta pa ni možen, dokler imajo prostor pod soncem stare, preživele teorije, da družbene dejavnosti ne ustvarjajo originalnega dohodka, pač pa sodijo v sfero potrošnje. Zato je potrebno poudariti tudi na jugoslovanski konferenci ZSJ o samoupravnem dogovarjanju dejstvo, da so družbene dejavnosti integralni del celotnega družbenega dela, da jim gospodarstvo ničesar ne poklanja in da ni gospodarstvo tisto, ki ustvarja dohodek samo, pač pa je ta dohodek rezultat celotnega družbenega dela. Slavko Grčar je opozoril še na dve izhodišči, pri samoupravnem in družbenem dogovarjanju, ki v gradivu nista dovolj jasno opredeljeni: Prvič, da mdrajo v postopku dogovarjanja biti zastopani interesi resnično vseh partnerjev, dogovor ne more biti nikomur vsiljen. In drugič, da morajo biti vsi partnerji resnično enakopravni. Nekateri so govorili tudi o problemu prostora za družbeno in samoupravno dogovarjanje Ta prostor naj bo širši od delovne organizacije in naj bo izraz potrebe in nujnosti. Ne smeli pa bi dopustiti, da bi skozi vrata samoupravnega dogovarjanja pripeljali vse probleme zopet do federativnega okvira, kjer bi jih znova v bistvu administrativno In birokratsko reševali. Samoupravni dogovori seveda ne morejo vedno nadomestiti zakonskega urejanja, lahko pa zmanjšujejo obseg državnega in zakonskega urejanja. Ne gre torej za to, da bi pot samoupravnega dogovarjanja v celoti zoperstavili poti zakonskega urejanja. Uspešnost reševanja problemov bo gotovo odvisna od sinteze obeh poti razreševanja problemov: poti samoupravnega dogovarjanja in poti zakonskega urejanja. KONKRETNA’ OPOZORILA V razpravi so opozorili še na nekatere probleme. Na potrebo po dolgoročnem družbenem planiranju, da bi družbeni dogovot kot izraz potrebe reševal vsebinske probleme. Govorili so o posledicah, ker družbenih dogovorov za področje kulture še nismo uveljavili in zato na ten) področju nihče od nikogar nit ne zahteva v okviru sedanjih sredstev. GovoriU so o težavah, ki bodo nastopile pri družbenem dogovarjanju na področju zdravstva, kjer nastopajo različni financerji itd. Ugotovili pa so tudi, da se njihov sindikat ne bi smel lotiti družbenega in samoupravnega dogovarjanja naenkrat na preširoki fronti/ Kot organizacija, ki združuje delavce, pa sindikat tudi ne more z družbenim dogovorom urejati le problematike osebnih dohodkov. Ena bistvenih nalog tega sindikata je gotovo, z družbenimi dogovori pospešiti razreševanje celovite problematike dohodka v družbenih dejavnostih, njegovega oblikovanja in delitve na . osnovi začrtanih in realiziranih delovnih programov, ob tem pa tudi probleme vrednotenja dela. Ker je razprava o tem, kako ta čas konkretno poteka akcija družbenega dogovarjanja po občinah, pokazala, da so le redki občinski odbori, ki so pri svojih občinskih skupščinah vložili zahteve po družbenih dogovorih za področje osnovnega šolstva pa kulture, so sklenili, da bo RO najprej za področje osnovnega šolstva izdelal vzorčni osnutek takega družbenega dogovora. Akcija se je očitno ustavila ob pomislekih, da taki dogovori niso potrebni, če bo občinska skupščina svoj delež za osnovno šolstvo zagotovila. Seveda pa, kot že popre-je rečeno, ne gfe pri teh družbenih dogovorih le za osebne dohodke, pač pa za vrednotenje dela osnovnih šol v celoti (primer Velenja in Brežic), SONJA GAŠPERŠIČ iiiiiniiiiiiiffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim^ mraiiBiimiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii I TEKSON ZA POMLAD | EDINSTVEN USPEH V TEKSTILU TEKSON — umetno usnje je nov proizvod TEKSTINE iz Ajdovščine, ki je po svoji edinstveni kvaliteti in vsestranski uporabnosti presegel vsa pričakovanja. V tem proizvodu Tekstine so združene vse dobre lastnosti pravega usnja in tekstila: — se kroji, šiva, lika, pere in kemično čisti •— je mehko enako kot tkanine — zračno — ni občutljiv na bencin in olje 1 — lahko — mehak ostane tudi na mrazu do — 40° C — za vodo nepropustno — zdrži temperaturo do 160° C • ČUDOVIT • ELEGANTEN $ ŠPORTEN v klasičnih in modnih barvah, v izredno pisanem koloritu z mnogimi odtenki. TEKSON je vsestransko uporaben: — v konfekciji oblačil, klobukov, čepic in dežnikov — v industriji obutve, kovčkov in torbic H p0 svoji nežni mehkobi je tekson iz Tekstine nenadkriljiv doma in v tujini. Oglejte g si kostime, plašče, torbice In klobuke iz teksona! Prepričajte se sami! TEKSON ZA ZIMO PAZITE NA ZAŠČITNI ZNAK teletina H TEKSTILNA INDUSTRIJA AJDOVŠČINA iiiiiiiniiiiiniiiiniM Za dom in družino VELEBLAGOVNICA nama M © priporoča potrošnikom biter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin, za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo; © potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje; Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah! TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a O za tuje kupce je v hiši menjalnica, LJUBLJANA Mamica, kupi mi, kupi mi Pestra izbira igrač po trgovinah »Tako bogate izbire igrač, kot jo imamo letos, nismo imeli še nikoli,« nam je dejala Marija Mažgon, vodja oddelka igrač v ljubljanski veleblagovnici »Nama«. »Letos za novo leto smo, denimo, vse prvo nadstropje namenili otrokom. Igrače smo prodajali na trikrat tako velikem prostoru, kot ponavadi.« »Kakšnih igrač pa pri vas največ prodate?« nas je zanimalo. »Lani ob takšnem času smo prodajali samo plastične kocke iz »Mehanotehnike«, punčke in živalice ter namizne igrače; domino, človek ne jezi se, marjan-co in tombolo. Imeli smo še veliko orožja, tega pa smo pospravili s prodajnih polic in nanje, raje naložili vzgojne igrice. Letos zelo uspešno prodajamo »Planimek« kocke za zidanje hiš, lepe punčke, garniture kuhinjske posode in ročne lutke iz Češkoslovaške.« POUČNE IN VZGOJNE IGRAČE »Opišite nam te vaše nove igrače,« smo prosili. »Otroci imajo zelo radi »Planimek« kocke za zidanje hiš. To so posebne ploščice, ki se na pritisk dajo spojiti med seboj. Imamo jih več vrst: najmanjša garnitura, iz te se da sezidati samo eno hišico, stane 34,60 N-din, največja garnitura, v tej je že cela vas, pa stane 163,80 N-din. Večje garniture, seveda kupujejo predvsem vrtci. Prikupne so tudi punčke, uvožene iz Italije in iz Španije. Vse imajo obrazke, kot da so žive, lase, ki se jih da česati in oblekice iz pralnega blaga. Stanejo pa od 21,60 do 73,50 novih dinarjev. Lepe so še naše garnitiire kuhinjske posode, ki smo jih uvozili iz Italije. Že za 60 N-din dobite popolno miniaturno kuhinjsko garnituro. Najbolj pa otrokom ugajajo naše ročne lutke iz Češkoslovaške. Imamo Kekca, Mojco, Rožleta, Tinkaro, Rdečo kapico, babico, volka ter vse domače živali. Te lutke so poceni: stanejo od 14,30 do 28,80 N-din in jih prodamo res veliko!« !!liU!llllll»lllllllinilll!!lllllliiimilllll!IUI!H^ LEPI OBETI ZA LETOŠNJE LETO »Ali gredo igrače dobro v promet?« »Osemsto tisoč dinarjev smo za igrače iztržili samo v decem-bru,« je na to vprašanje odgovoril direktor veleblagovnice »Nama« Avgust Jereb. »Ne le pestra izbira, naše igrače so strokovno izbrane. Za to se moramo zahvaliti tovarišicam iz ljubljanskih vrtcev, ki so pred novim letom šle skupaj z nami nakupovat igrače v Italijo« »Ali boste letos vse leto tako dobro založeni z igračami?« nas je še zanimalo. »Prav gotovo!« je obljubil direktor Avgust Jereb. »Iz Italije smo že uvozili posebne mozaične sestavljanke, s pomočjo katerih se otroci učijo brati in računati, iz pisanih plastičr' žebljičkov pa lahko otroci sestavljajo tudi mozaike.« PRI »CENTROMERKURJU« V ZNAMENJU »LEGA« »Naš otroški oddelek je letos spet ves v znamenju ,Lega‘,« je dejal Milan Krajnc, direktor detajla v veleblagovnici »Cen-tromerkur«. »Lani smo uspeli, da bomo otrokom ,Lego‘ kocke za sestavljanje približali in — uspeli smo! Najprej smo s prodajnih polic pometli orožje: za otroke je danes že zadosti drugih lepih in vzgojnih igrač. Puške in pištole prodajamo samo na Izrecno željo staršev, drugače pa orožja pri nas nikomur ne ponujamo. Za novo leto smo, denimo, prodali trikrat toliko ,Lego‘ kock kot prej. Smo tudi generalni zastopnik te danske tovarne za Jugoslavijo. Lego kocke prodajamo še v Mariboru, Celju, Kranju, Zagrebu, Beogradu, Osijeku in drugod. Otroci jih imajo povsod enako radi.« »Kaj pa je odlika Lego kock?« smo vprašali. »To so posebne ploščice za sestavljanje. Otroci jih imajo zelo radi, ker si iz njih sami lahko sestavijo takšno igračo, kot si jo žele.« »Kakšne igrače pa sicer še prodajate pri vas?« wiin mili! »Prodajamo še punčke s kompleti- oblekic za preoblačenje, miniaturno pohištvo in športne rekvizite. Te prodajamo po res nizki ceni.« »Kakšni so obeti za letošnje leto pri vas?« »Uvoziti nameravamo še več sestavljank, tudi lesenih. Kmalu bomo dobili tudi že prve otroške tricikle in drugo. Škoda le, da je naša domača industrija tako toga in se za otroke skoraj ne zmeni! V tujini je proizvodnja igrač že zdavnaj postala pomembna industrijska veja. Verjemite mi, če bi lahko kupovali lepe igrače doma, bi. opustili ,uvoz, tako ga pa ne moremo,« je dejal Milan Krajnc. IGRAČE ZA ODRASLE OTROKE Pred nekaj dnevi je »Me-hanotehnika« iz Izole odprla v Ljubljani prvo specializirano trgovino za prodajo tehničnih igrač. Šli smo si jo ogledat. »Dober promet imamo,« nam je rekla poslovodkinja Marjanca Zibelnik. »Že prvi dan, ko smo odprli trgovino, smo imeli za 3700 N-din prometa.« »Kakšne igrače pa pri vaš predvsem prodajate?« »Prodajamo samo tehnične igrače, ki jih delajo v Mehano-tehniki, ali pa jih le-ta uvozi. Naši kupci so zato predvsem večji otroci in odrasli« V »Mehanotehniki« prodajajo kovinske sestavljanke, »Elek-tro pionirja«, železnice, avto-piste, vagončke, lokomotive in makete. »In kakšne so cene?« »Velike električne lokomotive stanejo 49,30 N-din, veliki vagoni od 13,20 do 17,50 N-din, tračnice so po 1,40 do 2,20 din za decimeter, kompletna električna avtopista z dvema dirkalnima avtomobiloma pa stane 153,10 N-din.« Dr. TOLIČIČEV A: ZA TRGOVINO LETOS PRVIČ OCENA ODLIČNO! Obiskali smo še dr. Slavko Pogačnik-Toličičevo, ki je strokovnjak za igrače in o njih dostikrat tudi piše v naših časopisih. iiiiiii IZID ŽREBANJA fideksTobm IMPORT-EXPORT Ljubljana, Miklošičeva 5 »Če se spomnim, kaj sem o igračkah pisala lani, lahko letos z zadovoljstvom ugotovim, da smo na tem področju le naredili korak naprej. Še vedno se sicer lahko vznemirjamo nad množico kiča med igračami, lahko pa najdemo tudi že mnogo zares dobrih in vzgojnih igračk za naše otroke, vse od dojenčka pa do obdobja zrelosti. Komisiji za proučevanje otroških igračk pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije je končno le uspelo, da je trgovi- Ste slišali. ... da je v Sloveniji le 11,1 % zaposlenih tul delovnih mestih, na katerih delajo v treh izmenah, in 16,6 °/o zaposlenih na dvoizmenskih delovnih mestih, 72,3 % ali skoraj tri četrtine zaposlenih pa dela samo v eni izmeni. Glede troiz-menskih delovnih mest prekaša Slovenijo samo BiH s 13,2 % zaposlenih, glede dvoizmenskih pa nobena republika; ... da ima največ zaposlenih v gospodarstvu med republikami Slovenija. Prav tako ima Slovenija največji odstotek zaposlenih v industriji in obrti. V drugih področjih dejavnosti je Slovenija po odstotku zaposlenih za drugimi republikami. Najbolj se približfje jugoslovanskemu povprečju v prometu. Relativno naj-m.anj zaposlenih pa ima Slovenija v primerjavi z Jugoslavijo v kmetijstvu ter v družbenih in državnih službah; obvešča vse, ki so v času od 1. novembra 1968 do vključno 20. januarja 1969. leta oddali svinjske kože, da so bila dne 20. januarja 1969 izžrebana potrdila s končno številko: 92 (dvaindevetdeset) Dobitke (usnjena konfekcija) so zadele številke; 106, 2.417, 5.752, 10.705, 17.982, 23.015, 31.408, 33.771, 37.461, 38.027, 41.946, 43.788, 50.968, 59.248, 60.841, 62.218, 64.292, 71.403, 65.661, 83.446, 70.289. 101.077, 97.632, 125.392, 125.488, 132.619, 106.399, 137.855. 135.304, 140.749, 145.465, 146.792, 151.000, 154.388, 159.012, 164.673, 181.623, 173.832, 188.145, 185.928, 189.619, 190.362, 1 197.293, 202.171, 205.623, 204.589, 212.858, 212.035, 214.242, 216.804 Obveščamo vse izžrebance, da lahko dvignejo dobitke od 1. februarja 1969 dalje na najbližji odkupni postaji »KOTEKS-TOBUS«. I Naslednje nagradno žrebanje bo 20. aprila 1969. leta za vsa, v odkupni sezoni neizžrebana potrdila! MiiiiiiiiiiiiiimiijffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM na prisluhnila željam staršev in otrok. Zares, letos se je nekaj premaknila,« je rekla dr. Toli-čičeva. »Katerih igrač pa sta bili najbolj veseli?« nas je zanimalo. »Še nikoli doslej nisem videla v naših trgovinah toliko ljudi, kot letos na otroških oddelkih v Nama in pri Centro-merkur.« V Nama so letos uvozili didaktične igračke iz šestih držav. Vse igračke so ocenili strokovnjaki > higienik, zdravnik, pedagog in oblikovalec. Čudovite so na primer ropotuljice: prijetno zvočne, mehke in lepe. Na vrvici so speti koleščki in ključki iz materiala, da ga otrok lahko brez škode za svoje zdravje nosi v usta ali pa drgne z njimi dlesen. Lepe so še češke lutke, punčke z oblekicami in — sestavljanke. Izbor igrač je zares deber. Pozna se, da so tokrat pri nakupu sodelovali poznavalci otrokovih potreb! Centromerkur prodaja Lego kocke. So čudovitih barv, prožne, nezlomljive in imajo kopico dodatkov: Lego kocke damo lahko otroku že v drugem letu in jih s stopnjevanim zanimanjem uporablja tja do konca osemletke. Da, mnogo staršev že priznava, da je dobra igračka otroku prav tako potrebna kot zdrava prehrana in primerna obleka,« je rekla dr. Slavica Pogačnik-Toličič. In še tole je dejala: »Še danes ne razumem očeta, ki je pred kratkim v eni izmed ljubljanskih trgovskih hiš šestletnemu sinu kupil strojnico za 120 dinarjev. Takrat sem si zaželela, da bi bilo po naših trgovinah čimveč vzgojnih igračk in ne več igrač, ki spominjajo na vojne grozote!« MATJAŽ VIZJAK TOLE SI OGLEJTE! Namesto vodiča za sejem Moda 1969 Na večerno modno revijo vas ne vabim. Sama je dovolj močan magnet, ki vsak večer napolni Festivalno dvorano in jo spremeni v simfonijo kreacijskih domislic, mondenega okusa in želja po ugajanju. Popoldanska revija konfekcije ni tako ubrana, na splošno je manj domiselna in pestra. Razlaga nekaterih tekstilcev: modno se oblači samo 20 odstotkov Jugoslovanov, od vas pa je odvisno, ali ji verjamete. Da ne boste izgubljali preveč časa z ogledovanjem bogato in pestro založenih razstavnih panojev, naj vas opozorim na glavne zanimivosti. MALO NOVIH IZDELKOV Da na razstavišču Mode 1969 ni veliko izdelkov, ki jih še nismo poznali, sem ugotovila še pred ogledom. Propagandisti, ki po zvočnikih vabijo obiskovalce k paviljonom, so mi pokazali plačane reklamne tekste, v katerih pa je poleg posplošenih zagotovil o estetskih, kakovostnih in uporabnostnih odlikah eksponatov, malo opozoril na proizvodne novosti. Industrija ne tekmuje več v novostih, ampak se bolj posveča vzorčenju in žlahtnenju izdelkov vpeljanih izdelkov. Nekaj novosti je pa vendarle: zimske ženske nogavice pletene kot boucle, razstavlja znana tovarna nogavic »Ključ«, ne upam pa vam zagotoviti, da jih boste prihodnjo zimo lahko kupili. »Ključ« ne more ali pa noče redno odpirati ključavnic naših trgovin. Če za druge njegove izdelke to ne velja, zanesljivo drži za tanke nogavice iz umetnih vlaken. Tekstilna tovarna Prebold razstavlja poleg svojega vistra-ma, ki ga hočejo konkurenti v izdelovanju umetnega usnja iz Tekstine odriniti v galanterijo, da bi sami zavladali na področju oblačilne konfekcije (vistra-movci se seveda ne pustijo ugnati), odličnih likalnih podlog in magnetičnih čistilnih krp še en nov izdelek: plastificirano blago za otroške dežne plašče in pelerine. V deževnih dneh bodo po naših cestah kmalu koracale in hodile manjše in večje pikapolonice in grmički večno svežih rož. Blago je namreč živobarvno potiskano in ga je specializirana tovarna za otroško konfekcijo že precej odkupila. IN VENDAR SE VRTI... Pred leti smo modnim razstavljavcem svetovali, naj bi obutev kombinirali s torbicami iz enakega usnja in koordinirali tudi proizvodnjo. Od tedaj je preteklo precej vode. vendar letošnji sejem prvič razkriva resna prizadevanja. Peko je kombiniral svojo obutev s torbicami iz tovarne Galant, Alpina pa se je povezala s tovarno Toko. Ne samo za to sejemsko prireditev. V petih svojih poslovalnicah Peko že preskuša kombinirano prodajo čevljev in enakih torbic. Po kratkotrajnih prodajnih izkušnjah pa so že ugotovili, da torbic ne kaže enako okraševati kot čevlje. Obutev se hitreje strga, nove skladne čevlje pa bi v drugo potrošnice težko našle. Ko sem z velikim zanimanjem ogledovala obutev Alpine, ki se je izrazito in uspešno usmerila v izdelavo modne ženske obutve, pride mimo znanec iz tovarne Toko. Pohvalila sem sodelovanje z Alpino, toda njegov odgovor da misliti: »Dva sva se že sporazumela, manjka pa še tretji. Trgovec, ki bo pripravljen čevlje in torbice skupaj prodajati.« Toda za prodajno mrežo Alpine to ne bo veljalo. KLOBUK DOL PRED RAŠICO IN ALMIRO Navada je, da imata Mariborska tekstilna tovarna in Tekstilindus, naša največja tekstilna giganta, najlepše urejene in najbogatejše razstavne panoje. Vzhičenje gledalcev nekoliko plahni ob misli, da se prikazana lepota mogoče spet ne bo preselila v naše trgovine ali pa bo le v drobcih zašla vanje. Kakor prejšnja leta namreč. Kdo je kasnil — ali trgovec z naročili ali tovarna z izdelavo — in komu naj verjamemo, če oba kažeta s prstom drug na drugega, nas veliko ne zanima. Radi bi bili lepo oblečeni, pripravljeni smo odšteti denar za sejemske vzorce, ki pa so doslej s sejmom vred mrknili... Večinoma izginili ... Klobuk dol pa pred Rašico. Njeni letošnji razstavni eksponati, v kombinaciji bele in beige barve in modno razvrščene diagonalne črte se v Parizu ne bi osramotili. Mondena velikopoteznost je očitna tudi v samih modelih. Almirin razstavni prostor odlikuje ravno tako elegantna modna ubranost in rafiniran čut za barvne kombinacije in kroje. V nečem pa jo Rašica prekaša: poleg modelov, ki so namenjeni ekskluzivni prodaji, z diapozitivi prikazuje vso spomladansko kolekcijo. TEKSTINA VZBUJA POZORNOST Svetujem vam, da postojite še pri panoju Tekstine. Tekson vas mogoče ne bo več zanimal, ker sta televizija in.časopisje že veliko dobrega povedala o njem, pač pa — ker že omenjam to novo umetno usnje — še ne veste, da pripravlja spomladansko kolekcijo plaščev in kostimov iz teksona ljubljansko podjetje Novost. Če bodo tako elegantni, kot jih je obrtno podjetje Kroj izdelalo za sejem, boste gotovo zadovoljni z njimi; predvsem mladina. Druga zanimivost tega podjetja pa so vzorci za poletne ženske obleke. Pozna se jim, da tovarna poslovno sodeluje z italijansko in da od nje dobiva šablone za najnovejše modne desene. Tudi v barvah se pozna blagodejen vpliv Italije. Ker podjetje izdeluje samo po 5000 metrov blaga z istim desenom in uporablja zanj tudi po sedem barvnih komnozicij — upajmo, da je podatek, ki so mi ga dali, točen — na cestah ne bomo srečali preveč »dvojnic«, če si omislimo to tiskanino za poletje. POPLAVA TWEEDOV Volnarji iz vseh republik pa so najbrž brez dogovora prispevali za letošnji modni sejem poplavo tvveedov. Več vrst jih je, za ženske in moške, ampak kar je preveč, še s kruhom ni dobro. Razstavljajo šele vzorce. Ko proizvodnja steče, bodo že vedeli, pri čem je kdo. Olajšani nakup volne in barv pa ie zelo osvežil barvno paleto blaga za moške obleke. Celo Kant st POHIŠTVO Mura, ki je doslej težje tkanine uvažala, je zadovoljna z našimi volnarji in bo letos zelo omejila uvoz. Vunarski kombinat Bijelc polje iz Črne gore je nova zvezda na nebu tekstilne industrije Slovenija odkupi precej črnogorskega volnenega blaga: trgovska podjetja in konfekcio-narji. Toda zanimiva je tud tale izjava predstavnika pod' Jetja. . »Slovenski konfekcionarji zs 100 N-dinarjev draže prodajajc obleke iz naše volne kot hrvaški in drugi.« Toliko za danes. Upam, d; sem vas opozorila na glavne zanimivosti sejma, manjših pa ji še zelo dosti. MARIOLA KOBAL -Kako gospodarimo- NASE PERSPEKTIVE * NaŠA SERIJA ČLANKOV NA TEMO: iNTEGRACIJA V ELEKTROGOSPODARSTVU Vse kaže, da smo na Slovenskem s VI. kongresom ZKS končno le prenehali jadikovati nad zapravljenimi gospodarskimi priložnostmi in možnostmi v predreformnih časih in uprli pogled naprej, v naš jutrišnji dan. Vsesplošno stokanje v stilu, ->kaj moremo, ko smo. pa majhni«, je preglasila odločna, optimistična beseda^ ustvarjalnih, povečini mladih ljudi. Naš obraz, ki si ga ogledujemo zdaj, v zrcalu kongresnih razprav o naših perspektiva*, ni več trpek in skremžen, vsega naveličan, ampak bolj veder in prijazen. Iskren razgovor na kongresu o tem, kako bomo živeli naprej, nas je okrepil, čeprav smo si povedali tudi marsikhtero bridko. Ogledali si bomo nekaj takšnih »iz oči v oči«, ki povedo več, kot še tako dolg govor, hkrati pa,, predstavili tudi njihove avtorje. Na kongresu so o naših perspektivah in nalogah rekli: Cene Matičič: — Geografski položaj Slovenije je nedvomno naša največja naravna dobrina. Razvoj slovenskega gospodarstva bi moral biti tesno vezan na morje, na-širše obalno področje ter' na njegovo povezavo z zaledjem. Slovenija bi morala v večji meri izkoristiti ta svoj naravni položaj. Jože Varga: — Razlike se med ekonomsko razvitimi in nerazvitimi občinami v Sloveniji še večajo, zato bi bilo nujno, da se začnemo pogovarjati na relaciji občina—republika in sodelovati na taki osnovi, da bi se hitreje krepila materialna osnova manj razvitih območij. Jože Knez: V Sloveniji, ki ja po površini in po številu ljudi majhno predmestje velikega mesta, ni mogoče povsem računati z izravnavo gospodarskega razvoja njenih ožjih območij. Če pa tako potrebo priznamo, se zastavlja vprašanje, kako brez škode reševati vprašanja racionalnega razvoja vse nacionalne skupnosti. V zvezi z našim razvojem se zastavlja tudi vprašanje razbremenitve plovenskega goP . spodarstva tako do akumula- ’ el j e federacije kot tudi v odnosu do družbene porabe. Prav tako ni jasno, kateri: porabi moramo dajati prednost, v kakšnih razmerah kot tudi, kako bi presegli dosedanjo za-mrznjenost in nemobilnost družbenih sredstev, ki preprečuje hitrejše področno in proizvodno prestruktuiranje našega gospodarstva. Razvoj gospodarjenja razvitih območij v Sloveniji je možen le ob visoki dinamiki razvoja . vsega nacionalnega gospodarstva. Pomembna za razvoj manj razvitih območij je zlasti, izoblikovana- infrastruktura, ki daje tudi druge - prednosti za pritekanje sredstev, na ta območja. F Bruno Eller: — Razvoj prometa v svetu, zlasti morskega, odpira nove možnosti za razvoj industrije ob našem morju, zlasti zato, ker sami nimamo kvalitetnih surovin. Modernizirati moramo tudi naše koncepcije gospodarskega in regionalnega razvoja; brez tega ne bomo dosegli trajnejših gospodarskih uspehov niti zmanjšanja razlik med našim gospodarstvom in razvitim svetom. Naše prednosti, prednosti obmorske države, smo doslej izkoriščali le na klasičen način. Hitreje bi morali razvijati carinske cone kot instrument mednarodne delitve dela, ki. imajo specifičen status v poslovnem sodelovanju s tujimi podjetji. Janez Lanščak: — Kadrovska in gospodarska struktura ter akumulacijska moč gospodarstva sta v normalnih razmerah v vse večji ekonomski tekmi odločujoč dejavnik perspektivnega razvoja posameznih območij. Prepuščanje takšnega območja izključno lastnim ekonomskim sposobnostim bi pomenilo večanje jezu med gospodarsko bolj in manj , razvitimi območji v republiki Marjan Dajčman: — V Sloveniji nimamo niti enega večjega novega projekta, ki bi ga lahko primerjali s projekti v drugih republikah. To je dokaz, da onuščamo tiste prednosti, ki jih imamo kot relativno razvitejše področje. Doslej smo gradili tako gospodarstvo, ki je ustrezalo jugoslovanskim razmeram. Naša usmeritev na zunanja tržišča je bila le postranska zadeva. Branko Gorjup: — Izvoz mora postajati čedalje bolj regulator našega materialnega in duhovnega razvoja. Izvoz mora postati gonilna sila nadaljnjega razvoja slovenskega gospodarstva. Za uspešen razvoj Slovenije je potreben nacionalni kapital, ki lahko na osnovi dogovora in dolgoročnega programa razvoja usmerja racionalnejši razvoj, posebno še dograditev infrastrukturnih objektov, brez obeležij državnega kapitala. Vprašanje zaposlovanja je bolje reševati z uvozom kapitala kot z izvozom delovne sile. Siromaštvo je v mnogih predelih bolj posledica človeške družbene neorganiziranosti kot pa pomanjkanja naravnih bogastev. Problem manj razvitih območij moramo reševati bolj ekonomsko, ker bomo tako bolj učinkovito odpravili socialne razlike med ljudmi. Pri programskih odločitvah morajo sodelovati ob znanstvenih institucijah in republiških organih predvsem proizvajalci posameznih gospodarskih vej in iz pomembnejših delovnih organizacij. VINKO BLATNIK o a, ,4 o Eh m K O Eh < Eh 2 H' a o * u a a j o Eh m M O a < Eh 2 a S o o H a -j o Eh (/3 > ta S O H < M 5 H § O 6 09» dobri volji liodo procesi dozoreli po naravni poti Na vprašanja DE odgovarja direktor »Elektro Maribor« Karel Sakelšek Dosedanja dva članka o integraciji elektro-distribiicijskih podjetij v naši republiki sta razkrila predvsem to, da se prizadeti kolektivi ne morejo sporazumeti o tem, katera vprašanja bi morali razrešiti še pred združitvijo in kaj lahko počaka, da bi dozorelo znotraj združenega podjetja. Trenutni položaj petih distribucijskih podjetij v naši republiki pa je takšen, da se dva kolektiva zavzemata za takojšnjo združitev in za kasnejše razreševanje medsebojnih ekonomskih odnosov, dva kolektiva pa zahtevata, da bi najprej čimbolj izenačili pogoje gospodarjenja in hi se šele potem povezali tudi v teh-nološko-tehnično zaključen organizem. Preostaja še peto podjetje, ki mu je v bistvu vseeno, kakšno pot naj bi izbrali, ker v materialnem smislu z integracijo ne bi niti pridobilo niti izgubilo. Elektrogospodarstvo pa je vse preveč pomembno za celotno našo družbo, da bi lahko v nedogled čakali, kdaj se bodo prizadeti kolektivi vendarle sporazumeli. Zato se v današnjem prispevku omejujemo predvsem na vprašanje, kaj so kolektivi eleklro-distri-bucijskih podjetij storili in kaj nameravajo storiti, da bi se — v končni posledici — vendarle izognili družbeni intervenciji, ki bo nujna, če se med seboj ne bi mogli sporazumeti na samoupravni osnovi. Ob tem vprašanju smo se zapletli v kramljanje s tovarišem Karlom Sakelškom, direktorjem distribucijskega podjetja »Elektro Maribor«. ORGANIZIRANO prodajnih cenah, ki temeljijo na V INTEGRACIJO povprečju realizacije, stroškov 9 Dosedanje razprave o in- in akumulacije vseh distribu-tegraciji distribucijskih podjetij tivnih podjetij v Sloveniji. Po-opozarjajo na razlike v stali- / dročja, kjer struktura in gosto- ščih glede načina povezovanja zdaj samostojnih podjetij. Na katero stran se postavlja Elektro Maribor in kakšno stališče zastopa glede tega, kako naj bi vendarle zbližali poglede in stališča? Mislim, da bi' morali biti predvsem realisti! Če smo, potem nam mora biti jasno, da je objektivno .nujno, da prizadeta podjetja zastopajo dokaj neenotna stališča. Znano .namreč je, da je bila sedanja organi- ta odjema vplivata na rezultate, ki so boljši od povprečij, so v materialnem pogledu s tem pridobila, medtem ko so druga izgubila. Objektivno vzeto ne bi bilo pošteno, če bi zaradi višjih vzdrževalnih in drugih stroškov draže plačevala elektriko že tako pasivna področja/ kakršna ■na primer predstavljajo Haloze, Slovenske gorice, Kozjansko in še nekatera druga. Naše podjetje mora z elektriko preskrbovati tudi ta področja in zacija distribucijskih podjetij torej ni krivo, če na račun tega -trr-n r 1 , IflCD 1 - „ Ul 1 /-1 ~ -v „ - I „ 1-* „ n;_v 1 i _ J vsiljena v letu 1963, ko je bil sprejet tudi dogovor o enotnih dosega slabše finančne rezultate kot na primer kranjsko ali ljubljansko podjetje, kjer sta gostota in tudi struktura odvzema neprimerno ugodnejša. To je ena stran medalje. Po drugi strani pa je povsem logično, če finančno bolj trdni, kolektivi zagovarjajo takšno pot, ki bi jim dovoljevala, da zase zadržijo pretežni del sredstev, in če se, nasprotno, materialno šibkejši kolektivi potegujejo za več sredstev, kot so. jim jih pripravljeni prepustiti »bogatejši« partnerji. Vse to navajam zaradi tega, da bi bilo jasno, kakšne šo lahko posledice, če zakon ne glede na pogoje gospodarjenja znotraj iste panoge nekomu nekaj podari, drugemu pa vzame. Tudi mene osebno zanima, kako bomo izgladili nasprotja, SPOMLAD! BO PRIČEL KOLEKTIV ELANA Z GRADNJO NOVIH PROIZVODNIH PROSTOROV v *> i In%ct o i •> n ir' Mi K o - H < H £ a S o l Kredit iz Washingtona Tovarna bo usmerila svoje sile predvsem v porast kvalitete izdelkov Že čez dve leti, točneje čez osemnajst mesecev, bodo poleg današnje tovarne športnega orodja Elan zrasli novi proizvodni prostori. V Elanu so se namreč odločili za modernizacijo in nadaljnjo razširitev podjetja, kar bodo omogočili krediti mednai-odne banke za obnovo in razvoj iz Washingtona ter kreditnih bank iz Ljubljane in Kranja. Z dograditvijo novih prostorov in z rekonstrukcijo bo Elan podvojil vrednost svoje dosedanje letne proizvodnje. naj višji tudi v Sloveniji, je prav tako znano dejstvo. Začetek verižne reakcije je v tem, da so ljudje začeli kupovati avtomobile v drugih republikah in da slovenska trgovina to že občuti. Trgovina opozarja. Predvidene so spremembe zakona o prometnem davku. Skratka, planiranje sredstev za izobraževanje in vzgojo od prometa blaga na drobno je zelo tvegano. . Če bo davek na prodajo avtomobilov ostal enak, bo kupovanja avtomobilov v Sloveniji manj in sredstev za izobraževanje seveda tudi; če bo davek znižan, bo prodaja sicer morda večja, le da bo ob znižanem davku zopet sredstev za izobraževanje manj. Tvegano je tudi stabilneje planirati sredstva iz vira od prometnega davka prodaje blaga na drobno v letu, ko bodo občani zaradi povečanih davkov, taks in zavarovalnin gotovo manj kupovali. Kakšna bo torej verižna reakcija vsega tega, se zaskrbljeni sprašujejo tudi v izvršnem odboru Izobraževalne skupnosti SRS. Vsekakor se bo treba že vnaprej zavarovati pred presenečenji s samim finančnim načrtom, ki mora ta vir že vnaprej obravnavati z določeno rezervo.. Da ne bo pomote, o stabilnih sredstvih za izobraževanje res . še ne bomo mogli precej časa govoriti! S. G. Tako zelo smo si želeli "dolga leta za področje izobraževanja in vzgoje samostojna in'stabilna sredstva. No, zdaj jih imamo, samostojna, manj pa seveda stabilna. Nihče ne ve, kakšno verižno reakcijo različnih ukrepov bomb letos še doživeli in kje se bo škjenil krog, kje se bodo uresničila, a kje zamajala pričakovanja. Naj to bojazen argumentiram. Izobraževalna skupnost SRS oblikuje svoja sredstva iz republiškega prispevka na osebne dohodke zaposlenih in iz dela republiškega prometnega davka od prometa blaga na drobno. Iz tega drugega naslova je lani zbrala 47,266.767 N-din, letos pa naj bi zbrala po finančnem načrtu kar 94,800.000 N-din, torej še enkrat več kot lani (70-odstotni republiški davek, od prometa blaga na drobno). Do sem vse prav in prav lepo se sliši! A tržne zakonitosti so že začele delovati in eden izmed samostojnih in stabilnih virov za izobraževanje in vzgojo je postal dokaj nestabilen. Znano je, da je prodaja avtomobilov v SR Slove-niij največja, a da je davek na prodajo avtomobilov izmed vseh republik Malokatera delovna organizacija se v letih svojega obstoja lahko ponaša s takšnim razvojem kot tovarna športnega orodja iz Begunj na Gorenjskem. Razmeroma hitra uveljavitev Elanovih športnih artiklov doma, predvsem pa na zahtevnem mednarodnem trgu je tovarni zagotovila kredit mednarodne banke za obnovo iz razvoj iz Washingtona. 700.000 dolarjev za nadaljnjo razširitev .in modernizacijo podjetja. Vsekakor pomeni to dejstvo za Elan velik uspeh in obenem precejšnje priznanje. Pod takšnimi, to je normalnimi pogoji — gre za povsem reden kredit — je namreč doslej dobilo posolilo od te mednarodne banke le še eno jugoslovansko pod- ' jetje! UGODNI KREDITNI POGOJI Seveda posebna mednarodna komisija ni kar na slepo verjela ekonomskemu elaboratu strokovnjakov iz Elana, v katerem so med drugim temeljito obdelali nadaljnjo prodajo svojih športnih rekvizitov, predvsem pa smuči. »Mednarodna komisija je obiskala skoraj vse pomembne smučarske centre v Sloveniji in ugotovila je, da so možnosti za razvoj zimskega turizma pri nas še na moč spodbudne ter da bo prodaja smuči pri nas v prihodnjih letih še znatno porasla .. .,« so nam povedali pred dnevi v Elanu. Danes proda tovarna športnega orodja iz Begunj na Gorenjskem na domačem tržišču največ trideset tisoč parov smuči letno ali komaj 15 % svoje proizvodnje. Strokovnjaki Elana pa predvidevajo, da se bo ta odstotek v prihodnjih letih dvignil in da bo postalo smučanje pri nas še bolj množično, kot je danes. Strokovnjaki pa tudi predvidevajo, da bo naraslo zanimanje za Elanove smuči, ki •so iz leta v leto kvalitetnejše, tudi drugod po svetu, kjer kupci že danes radi segajo po proizvodih tega našega proizvajalca športnih rekvizitov. Vse to je delavski svet tovarne Elan napotilo k temu, da je sklenil pogodbo z mednarodno banko za obnovo in razvoj iz Wasbingtona ter s kreditnima bankama iz Ljubljane in Kranja. Kredit Mednarodne banke znaša 8,750.000 N-din. Na osnovi sprejetih obvez bo moral Elan vrniti sredstva v dvanajstih letih, takoj po preteku poskusnega obratovanja. Rok gradnje je osemnajst, rok poskusnega obratovanja pa šest mesecev. To praktično pomeni, da ima Elan štirinajst let časa, da vrne kredit, kar je najmanj, kar lahko rečemo — ugodno. Posebno, če upoštevamo, da znaša obrestna mera le 7 KORAK NAPREJ V KVALITETI Ko smo se v Elanu pogovarjali o tem, kakšne bodo možnosti za večjo prodajo športnih rekvizitov doma in na tujem po razširitvi tovarne, smo zvedeli, da je glavni namen rekonstrukcije izboljšanje kvalitete proizvodov. Seveda pa bo tudi proizvodnja znatno večja od dosedanje, saj bodo lahko izdelali letno V Elanu najmanj za četrtino več smuči kot doslej. Za izvoz bo proizvajal Elan predvsem kvalitetne smuči, v glavnem metalne in plastične, čolne in novo telovadno orodje. In kaj bodo prinesle delovnemu kolektivu Elana vložene investicije v modernizacijo in nadaljnjo razširitev podjetja? Medtem ko je doslej znašala vrednost letne proizvodnje tovarne Elan dobrih 31 milijonov novih dinarjev, bo znašala po investiciji več kot 58 milijonov. Močno bo narasel tudi izvoz, predvsem na konvertibilna področja. Povečal se bo za več kot 50 %! In dalje: Elan bo povečal tudi število zaposlenih. Kljub najsodobnejši opremi bo delalo v tovarni športnega orodja Elan blizu 10 % delavcev več, visokokvalificiranih delavcev in strokovnjakov . .. A. ULAGA o katerih sem govoril. Že leta 1963, ko so nastala sedanja distribucijska podjetja, nam je bilo jasno, kaj se bo zgodilo. Zato je bil takrat med podjetji sklenjen nekak gentlemanski dogovor, da bodo zaradi objektivno boljših pogojev gospodarjenja finančno močnejši kolektivi pomagali slabšim. Tega dogovora takrat, žal, nismo podpisali iri ga seveda tudi nismo izvajali. Zdaj nam torej preostane samo to, da vplivamo z močjo argumentov. Ce bi vsak član slehernega kolektiva vedel, zakaj na primer kranjsko ali pa ljubljansko podjetje dosegata neprimerno boljše finančne rezultate kot pa na primer naše podjetje, bi bilo razpoloženje povsem drugačno kot je zdaj, ko zaradi neobveščenosti mnogi vedo samo to, da bodo z integracijo izgubili denar, ki ga s trudom ustvarjajo. Potrebno vzdušje in razpoloženje zato zdaj lahko ustvarijo predvsem politične organizacije. Marsikaj bi pa k temu lahko pripomoglo tudi naše poslovno združenje. Drugačne samoupravne poti ne vidim. Kakorkoli pa že bo, morajo biti prizadevanja dobro organizirana, saj je sicer referendum vnaprej obsojen na neuspeh. TEKNE SAMO ZREL SADEŽ # Predstavniki političnih organizacij, ki delujejo v elektrogospodarstvu, bodo prihodnjič dobili prostor v tej naši rubriki. Zato tega dela vaše izjave tokrat ne bi komentirali. Zanima pa nas, kaj v sedanjem času pričakujete od poslovnega združenja slovenskih distribucijskih podjetij? Znano je, da so strokovnjaki %7seh naših podjetij, ki so pripravljali elaborate za integracijo, izoblikovali takšno stališče glede izenačevanja pogojev gospodarjenja, po katerem bi bila vsem podjetjem zagotovljena enostavna reprodukcija na osnovi skupnih in v primerjavi s sedanjimi tudi višjih normativov. Po teh računicah bi naše podjetje sicer pridobilo, vendar ne toliko, kolikor bi moralo, glede na razlike v objektivnih pogojih gospodarjenja. Prav zaradi tega predlagamo, da bi pojem izenačevanja pogojev gospodarjenja razširili tudi na enotno ovrednotenje osnovnih sredstev, ker iz tega izvira višina amortizacije, ki pomeni edini prosti vir investicijskih sredstev. Potem gre za to, da distribucijska podjetja zdaj plačujejo zelo različne družbene dajatve, saj jih pristojne občinske skupščine zelo različno obravnavajo glede na to. da naša podjetja opravljajo tudi različna dela komunalne narave. Razlike so tudi v zavarovalnih in še v nekaterih drugih stroških. kar vse — v končni posledic: — tudi vpliva na finančni rezultat posameznih podjetij. Osebno pričakujem, da bomo v okviru poslovnega združenja distribucijskih podjetij izoblikovali ustrezna skupna stališča do navedenih vprašanj. Rezultat tega bi bil, da bi se že dokaj izenačili pogoji gospodarjenja. Na tej osnovi in ob ustreznem razpoloženju v kolektivih bi se neprimerno laže kot zdaj odločali tudi za praktičen pristop k integraciji naših podjetij'. MILAN GOVEKAR t°v"“ B1“ ^ N*am'- “»”»'°™“ Kako gospodarimo O KOLEKTIVIH, KATERIH DIREKTORJI SO LETOS DOBILI KRAIGHERJEVO NAGRADO niiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiM^ ■■lil Velikan raste v Velenju ...................... i V naslednjih nekaj prispevkih vam bomo predstavili štiri slovenske delovne kolektive, katerih direktor- | ji so dobili letošnje Kraigherjeve nagrade. Najprej bomo spregovorili o velenjski tovarni gospodinjskih | _A.^.. ! ^ 1. ~ irl* r\ D r t i ■ // \\MaKI||// IM ma KI- M m Trgovsko podjetje 0 J 1 ovr VIV Ul 11 Iduailjc IVI Cl iy I 1*51 J*? V C |I«\JIUV«V.S w » w . . . . w ^ i - - j ^ aparatov »Gorenje«, potem se bomo ustavili še v cerkniškem »Brestu«, novogoriškem »Meblu« in mari- | borski tovarni avtomobilov »Ste ponosni, da je vaš direktor dobil letošnjo Kraigherjevo nagrado za 15-letno uspešno vodenje podjetja?« sem rni-rnogrede nagovoril tovariša Dermota, ki mi je po tovarni pomagal iskati ljudi, da bi mi Pripovedovali o njihovem delu, o načrtih, o prihodnosti... »Še kako smo bili veseli. Naš direktor je dober človek,« je z neprikritim zadovoljstvom in ponosom pripovedoval tovariš Dermol. »Z ljudmi se razume. Korajžen je. Skratka, velikopotezen človek in izredno velik praktik.« Medtem sva prišla pred pisarno IVANA ŽIVKA, ki v »Gorenju« skrbi za prodajo izdelkov na domačem trgu. NAPORI MLADEGA KOLEKTIVA Ne da bi kaj dosti razmiš-Wal je Ivan Živko našteval: »Leta 1967 je naša realizacija znašala 13,5 milijarde S-din, lani že 30,5 milijarde, za letos pa imamo tu že sklenjene Pogodbe za prodajo naših izdelkov v vrednosti 51,5 milijarde S-din...« To so resnično velika prizadevanja mladega kolektiva. »Minulo leto bo prišlo v zgodovino našega podjetja kot leto uspehov in mnogih dosežkov. Dokončno smo osvojili proizvodnjo pralnih strojev, osvojili smo serijo električnih štedilnikov, serijo plinskih štedilnikov in serijo kombiniranih štedilnikov plin-elektrika. S posebnim tipom štedilnika Vesna, ki je uspešno prestal preizkušnjo v Sovjetski zvezi, smo si odprli pot tudi za osvojitev tega pomembnega tržišča,« je med drugim zapisal v tovarniškem časopisu Ivo Atelšek, generalni direktor »Gorenja«. »Kako vam je to uspelo?« sem vprašal. »S kvaliteto in z estetskim videzom naših izdelkov, z dobro organizirano servisno službo, z ustrezno propagando, z dobri-mi poslovnimi odnosi s trgovci,« je odgovoril Ivan Živko. »Samo s tem?« »V dobri meri tudi s tem, da ima vsak kupec pri nas na izbiro prav vse vrste štedilnikov, pralnih Strojev in v zad-njem času tudi hladilnikov in teko rekoč v neomejenih količinah. Našo proizvodnjo smo izpopolnili že do takšnih serij, da vsak dan pošljemo na trg po dvajset vagonov štedilnikov, Pralnih strojev, hladilnikov ...« To seveda še ni vse. Ne sme-teo namreč prezreti, da so v ^Gorenju« z internimi ukrepi teni znižali poslovne stroške za v%, produktivnost pa se je v Primerjavi s predlanskim letom Povečala kar za 10%. Ni nepo-ruemben tudi podatek, da so teni občutno zmanjšali popreč-ne izdelovalne čase na enoto Proizvoda, saj so dosegli časov-n' prihranek 29 minut na en Proizvod. Ce k temu prištejemo, da so lani znižali režijske stroške za 14 % v primerjavi s pred-tenskim letom in skrajšali pro-izvodni ciklus za blizu četrtino. Potem je popolnoma jasno, da s° takšne uspehe dosegli le z teaksimalnim prizadevanjem celotnega kolektiva. Z OZNAKO »NECKERMAN« Pri slovesu od Ivana Živka sem opazil na hodniku v upravnem poslopju tovarne mnoge izdelke z oznakami številnih trgovskih hiš iz Zahodne Nemčije. »Tudi tja izvažate,« sem Povprašal tovariša Dermola, »ali Pa so to samo prototipi?« , »Veliko izvažamo v Zahodno Nemčijo in na Vzhod,-- mi je Pojasnil moj sogovornik. »Kaj več vam bosta o tem lahko povedala Mile Gregorič in Peter Kodela, naša ekonomista, ki se ukvarjata z izvozom.« Ko sva bila že v izvoznem oddelku tovarne, se je razgovoru pridružil tudi Anton Ku-teer, šef zunanje trgovine v Gorenju, kot ima uraden naslov Sami mladi fantje. »Naše izdelke, zlasti štedil-hike, delamo za največje trgovske hiše v Zahodni Nemčiji kot so Neckerman. Horten. Hertie. Kaufhof in Karstadt. Sodelovanje naše tovarne s temi trgovskimi hišami traja že tri ali štiri leta. Letos bomo prodali ua zahodnonemško tržišče večjo količino pralnih strojev in več kot 30.000 štedilnikov, predvsem plinskih. Med poslovnimi ljudmi na Zahodu smo si pridobili že takšno zaupanje, da nam je pot na to tržišče v dobršni meri odprta. V Avstrijo bomo prodajali pralne stroje, štedilnike in pralne stroje tudi na Dansko, Švedsko, v Francijo in še v nekatere druge" zahodne države.« Ce ob tem upoštevamo, da je prav Zahodna Nemčija z znanimi tovarnami, spomnimo se le Siemensa, zares huda konkurenca »Gorenju«, potem je prodor izdelkov na zahodnonemško tržišče res izreden uspeh mladega velenjskega kolektiva. »In kaj izvažate na Vzhod,« sem vprašal Mileta Gregoriča, ki vodi izvoz na to tržišče. »Lani se nam je odprla pot tudi na vzhodna tržišča. Računamo, da bomo letos izvozili na Madžarsko, v Sovjetsko zvezo in v Romunijo blizu 60.000 plinskih štedilnikov tipa Vesna.« »Se vam izvoz na Vzhod izplača?« »Seveda se nam izplača, saj na tem trgu dosegamo dokaj dobre cene. Dinar naj bo z Vzhoda ali Zahoda, nam je še kako potreben, za našo nadaljnjo razširjeno reprodukcijo.« 400.000 HLADILNIKOV LETNO »Poglejte, tam na koncu gradimo nov obrat za proizvodnjo hladilnikov in za IBM center,« me je opozoril tovariš Dermol. ko sva odhajala od »izvoznikov«. »Saj res. kdaj bodo prišli na trg prvi hladilniki?« »Spomladi. Do aprila mora biti obrat zgrajen. Računamo, da bomo letno proizvedli 400, tisoč hladilnikov. To je skoraj še enkrat toliko, kolikor znaša danes celotna jugoslovanska proizvodnja hladilnikov.« Raziskave trga, to službo imajo v »Gorenju« izredno razvito, so pokazale, da je jugoslovansko tržišče mnogo manj zasičeno s hladilniki, kot je to primer v drugih evropskih državah. To pomeni, da je na do- mačem trgu še dovolj prostora tudi za hladilnike iz velenjske tovarne. * O :načrtih v »Gorenju« neradi govorijo. Preprosto zaradi tega ne, da ne bi zdaj nekaj govorili, potem pa iz najrazličnejših vzrokov tega ne bi mogli narediti. Zato lahko za zdaj povemo le to, da bodo proizvodnjo letos tako izpopolnili, da bodo prihodnje leto proizvedli v celem letu milijon izdelkov. Ivo Atelšek, generalni direktor »Gorenja«, pa pravi: »Naši napori bodo predvsem usmerjeni k potrošniku, njegovim hotenjem, potrebam in željam. K dosedanjim proizvodom bomo za potrebe gospodinjstev dodali še nove, da bomo tako omogočili gospodinjam, zaposlenim in tistim, ki so stalno doma, da bo njihovo delo čim lažje, da bodo imele še več prostega časa, ki ga bodo lahko posvetili sebi in svojim družinam.« tutt, a n ŽIVKOVIC NOVA POSLOVNA POLITIKA V SLOVENIJALESU TRGOVINA s proizvodnim zaledjem S podjetjem Slovenijales so se v minulem letu združili LIP Radomlje, »Sora« Medvode, tovarna pohištva v Idriji in »Jelka« Begunje. Poleg tega je sklenilo podjetje Slovenijales nekaj pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju, na primer z »Marlesom« v Mariboru, z »Lipo« v Ajdovščini, tovarno vezanih plošč v Bosanskem Novem itd. V pripravi pa ima Slovenijales pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju še z nekaterimi proizvajalci lesne industrije. Velikopoteznost teh integracijskih procesov ponuja več vprašanj: kako da se je Slovenijales odločil za tako poslovno politiko, kaj prinašajo integracije partnerjem in kakšna bo v prihodnje poslovna usmeritev podjetja Slovenijales? Na vsa ta vprašanja nam je odgovoril direktor podjetja Slovenijales Anton Petkovšek. Kaj je napotilo Slovenijales, da se je združil celo z nekaterimi neposrednimi proizvajalci, z mnogimi pa je sklenil čvrste pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju? Vsako narodno gospodarstvo ima neko markantno gospodarsko vejo industrije. Ce naj bo markantna in gospodarsko resnično pomembna, potem ji ne zadošča samo domači trg, ampak se mora povzpeti na svetovno tržišče. Za tako usmeritev pa ji je potrebna množičnost proizvodnje, ki jo označujejo po eni strani velike količine izdelkov, po drugi pa veliko število modelov. Pohištvena industrija je brez dvoma panoga, ki bi lahko dala Sloveniji gospodarsko pomembnost. Pri raziskavi zunanjega tržišča smo ugotovili, da smo komercialno zdaleč bolj sposobni, kot nam je sposobna postreči proizvodnja, Zato se nam dogaja, da bi na primer na ameriškem tržišču lahko prodali za 10 milijonov dolarjev več blaga, kot ga prodamo. Ali drugače rečeno, izvoz v ZDA bi lahko v nekaj letih povečali ne le v normalni stopnji rasti, ampak bi ga lahko podvojili. In tako smo pri jedru odgovora na zastavljeno vprašanje. Da bi hitreje dosegli cilje naše izvozne politike, smo se v podjetju Slovenijales odločili, da bomo z vso močjo pomagali pri razvijanju novih proizvodnih zmogljivosti. Za začetek smo pritegnili nekaj obratov, ki imajo izkušnje, vendar nimajo ustreznih tehničnih sredstev za Pro" izvodnjo, ki so kadrovsko šibko zasedeni in -nimajo urejenih proizvodnih programov itd. Poleg konkretne proizvodnje in poslovne pomoči je Slovenijales v teh podjetjih razrešila zelo pomembno vprašanje nase lesne industrije: delitev dela in specializacija proizvodnje. Za vsa ta podjetja je Slovenijales izdelal programe ozko specializiranih artiklov, pojasnjuje direktor Petkovšek. Pripravili smo rekonstrukcijo proizvodnje, ki zagotavlja vsaj 100- odstotno povečanje zmogljivosti, pomagali smo ji pri urejanju kadrovskih vprašanj in v celoti zagotovili tržišče za povečano proizvodnjo. Vsi računi so ugodni za združene obrate: rezultati novih tehnoloških in poslovnih ukrepov jim morajo zagotoviti mnogo višje osebne dohodke kot doslej in, razumljivo, tudi bogatejše sklade. Nekaj podobnega velja za podjetja, s katerimi smo se pogodili za poslovno tehnično sodelovanje. Čvrsto je urejeno sodelovanje podjetja Slovenijales pri programiranju proizvodnje in prodaje, medtem ko investicije in nekatera druga vprašanja ureja vsako podjetje zase. Morda bo kdo politiko podjetja Slovenijales in njegovo prizadevanje za povečanje števila obratov obsodil kot drobnjakarstvo. Vendar naše proizvodne panoge ni mogoče primerjati. denimo, s težko industrijo, kjer je pogoj za rentabilnost velika zmogljivost. Povsod po svetu je pohištvena industrija sicer močna gospodarska panoga, znotraj katero pa je množica tovarn in obratov. ki se med seboj kosajo z modeli, vsi skupaj pa pomenijo veliko ekspanzijsko moč doma in na tujem tržišču. Vrnimo se k pridruženim obratom. Kakšna je stalna strokovna pomoč podjetja Slovenijales pri uresničevanju zasnovane proizvodne in poslovne politike? Za te obrate imamo razvito posebno službo, ki jim pomaga pri ustreznih rešitvah na področju investicij, pri tehnoloških in oblikovnih vprašanjih. Verjetno ima Slovenijales največji . oblikovalni biro v Jugoslaviji, imamo sodobne tehnologe in finančne strokovnjake. Pobuda podjetja Slovenijales, da je pomagal pridruženim podjetjem rešiti najbolj bistvena vprašanja njihovega nadaljnjega razvoja, je hvale vredna. Bržčas pa to ni bil korak brez lastne računice? Posredi je nedvomno raču- nica. Od leta 1962 do danes smo v podjetju povečali promet od 15 milijard S-din na 80 milijard. V tem času smo. zgradili močno omrežje lastnih prodajnih podjetij v inozemstvu in smo tako največje jugoslovansko podjetje v panogi. Ce želimo napredovati tudi v prihodnje, potem si moramo nujno razširiti proizvodno zaledje. Kaj sodite o naši proizvodnji? Je sposobna rentabilno in kvalitetno proizvajati, še posebno za zahtevno zunanje tržišče? Slovenska lesna industrija je lani — tudi po zaslugi velikega izvoza — dosegla razmeroma dobre poslovne uspehe. Porasli so osebni dohodki in skladi. Ce jo primerjamo s pohištveno industrijo v svetu, potem trdim, da ji je sposobna konkurirati tudi v kvaliteti. Njeni prihodnji uspehi pa so seveda odvisni od sposobnosti prodajnih servisov, kvalitete izdelave, točnih dobavnih rokov in od hitrega reagiranja na modne zahteve tržišča. Velikokrat so za domačo proizvodnjo sporne cene na zunanjem trgu. To posebpo velja tudi za lesno industrijo. Kako ste to upoštevali pri delitvi proizvodnih programov? Ali morda Slovenijales ne daje najboljših naročil svojim obratom, drugim proizvajalcem, ki trgujejo preko njega, pa slabša? Pri programiranju smo upoštevali poprečje dobrih cen. Na primer: LIP Radomlje bo proizvajal za tri milijarde vrednosti — tri vrste stolov, Idrija samo tri vrste spalnic itd. Pogoj za rentabilnost je specializirana serijska proizvodnja. Kar zadeva druge proizvajalce, ki trgujejo preko našega podjetja, pa tole: trdimo, da smo poslovno tako močni, da morajo biti vsa naročila več ali manj ugodna. Poleg tega pa ima vsako proizvodno podjetje možnost, da si poišče naročilo mimo nas, tudi pri drugih izvozno uvoznih podjetjih, ki jih je v Jugoslaviji kar precej. Ali nameravate v doglednem času nadaljevati z začeto politiko integracij in poslovno tehničnega sodelovanja? V letošnjem letu ne bomo izvedli nobene integracije. Zgradili pa bomo dve popolnoma novi tovarni. Ena od obeh bo še posebno pomembna za nadaljnji razvoj naše pohištvene industrije. Gre za predelavo različnih vrst eksotičnega lesa. Pri postavljanju tehnološkega procesa nam bodo pomagali tuji strokovnjaki. Druga novograd-. nja bo tovarna iveric. Mimo tega bomo sklenili še nekaj pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju z nekaterimi podjetji. I. VRHOVCAK volan ljubljana kersnikova 6 telefon 311-734 1 nudi v svoji poslovalnici | LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA 2 i ■ GUME — navadne in radialne n | za Mercedese 190—300, peugeot 204 in 404 1 ler za vsa druga vozila domače in tuje proizvodnje Illllill!!lll|]!llllllllllllll«!llllllllll! tMIIlllll!**! ■miiniit Preveč in premalo hrupa m i (Nadaljevanje z 2. strani) ker so se pač v nekem trenutku odločili odšteti stotak ali dva za srečke in ker se jim je nato nasmehnila sreča. Pa bržčas še marsikak drug, še veliko bolj problematičen mercedes zdrvi mimo nas — mi pa mirni in hladni! Da se ne bi napak razumeli., ne zagovarjam tega, da bi naj bil mercedes merilo, s čim nagrajevati zaslužne direktorje ali sploh zaslužne ljudi. Niti ne branim sklepa delavskega sveta v IBI z deformacijami, ki v naši družbi so in bržčas še bodo. Hotel sem opozoriti le na moralno plat naše presoje, ko že v javnosti ocenjujemo njihov ukrep. Hotel pa bi spomniti tudi na to, da smo včasih ljudje v svoji hvaležnosti kakor otroci. Saj bi bil bržčas dober kak cenejši avto, če je treba dati no.QTCLdo v natuT cilij ah. Vetja-mem pa tudi v poštenost tistega, ki vidi, da mu je nekdo skupaj z njim pomagal ustvariti trdno perspektivo in za nekaj desettisočev višji osebni dohodek od tovariša, ki dela onstran ceste — nič man] marljivo in nič manj naporno. In če se je doslej vozil direktor podjetja IBI s kamionom na službena potovanja, ker v podjetju nimajo osebnega avtomobila, potem je navsezadnje lahko razumeti njihovo odločitev za mercedes. In to poštenost izpričujejo predlogi vseh tistih delavcev, ki so predlagali, da bi naj zbrali vo 10 odstotkov od osebnih dohodkov in le kupili direktorhi avtomobil, ker je že delavski svet umaknil svoj prvotni predlog. Takšna, mislim, je zadeva okoli te nagrade, če jo ocenjujemo s stališča in odnosov v podjetju IBI. Drugačna je seveda s širših vidikov. Razumeti je treba tudi ogorčenje tistih, ki razmer v IBI niso poznali, ki so lahko videli le sebe, svoje delo, svoje osebne dohodke, na drugi strani pa predvideno nagrado. Res je tudi to, da je ničkoliko kolektivov, ki zlepa ne bodo mogli misliti niti na takšne osebne dohodke, kot jih imajo v IBI, niti na takšno nagrado, kot so jo v IBI hoteli dati svojemu, direktorju. Preprosto zato ne, ker so ponekod objektivni pogoji ža pridobivanje dohodka še veliko trši, kot to velja za tekstilno industrijo. In kaj zdaj in kaj v tem primeru? • Izenačiti pogoje gospodarjenja in ustvarjanja dohodka. Recept, ki pa je samo do neke mere uresničljiv. In če bi jif> že — teoretično vzeto — uspeli izenačiti za vse in vsakogar — ali ne bi bilo to ravnovesje že v naslednjem trenutku porušeno. ker bi pač nekdo te boljše izhodiščne poaoie holie. drugi slabše izkoristil? Razen tega, ali ni izenačevanje voao-jev gospodarjenja in pridobivanja dohodka proces? Bomo torej do tedni od sto-vili od načela, da izjemna nri-zndevanja in izjemne rezultate izjemno nagradimo? Bržčas ne! Ob tem pa se poraja nek nov problem: izjemna prizadevanja in izjemne rezultate .še ugotovimo in dokažemo: toda kaj vredstavlja to: izjemno nagraditi? Nekateri odgovarjajo na vprašanje: izjemna nagrada — v okviru možnosti. Drugi dodajajo: v okviru možnosti in v skladu z družbenimi normami. In če možnosti v tem primeru še nekako znamo ugotoviti, pa si sila različno predstavljamo družbeno nor-nut. Denimo: ali se bomo ravnali po Nobelovi nagradi, nagradi Avnoj, Kraigherjevi nagradi ali po kateri drugi? In takoj za tem: kakšno je lahko družbeno priznano razmerje med nagrado podjetja, nagrado občine, republike in zvezno nagrado? Ali v tem primeru velja hierarhični princip — od zveze do podjetja — torej od zvezne nagrade navzdol — ali kako drugače? Skratka, precej neznank! Morda bo kdo oporekal, češ, čemu toliko besed zavoljo nekaj primerov. Vendar ni tako, ker pač izjemna prizadevanja in izjemne rezultate lahko ugotavljamo vsak dan in na najrazličnejših mestih. Kjer rezultate merimo s fizičnimi merili, smo jih še izmerili, pravzaprav jih še v resnici nagrajujemo. Kjer pa se rezultati skrivajo v ustvarjenem dohodku, tam največkrat nagrade ne znamo povsem od-meriti. Mislim, da ne bom daleč od resnice, če rečem, da si je. pogosto tudi ne upamo odmeriti. Pogosti so namreč primeri, ko uzakonjena merila veliajo le do določene višine . osebnega dohodka, pa čeprav bi po tistih merilih lahko izplačali višji dohodek. In kaj je v tem primeru družbeno sprejemljiva norma osebnega dohodka — s to namreč dokaj pogosto nastopamo? Podatki iz prenekaterg analize o osebnih dohodkih izpričujejo, da smo se takim in podobnim vprašanjem izognili s hierarhičnim odnosom — znotraj posameznega podjetja in med podjetji. Problema nagrajevanja po rezultatih dela in gospodarjenja pa, kolikor jaz razumem te stvari, s tem. še zdaleč nismo niti razrešili niti uveljavili. Zato mislim, da je bilo preveč hrupa zavoljo sklepa delavskega sveta v kranjskem podjetju IBI — in hkrati premalo — saj so bistvena vprašanja še vedno ostala brez odgovora. In zdi se mi. da bodo tudi zavoljo tega primera še dolgo brez odgovora! BOJAN SAMARIN Glasilo republiškega sveta ZSJ ?a Slovenijo. Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave, Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 813/VI telefon uredništva 316-672, 316-695, 312-402 in 310-033, uprave 310-033. RaCun pri Narodni banki v Ljubljani. St. NB 501-1-901, devizni račun pr) Kreditni banki In hranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-32000-10-3204-486. — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6.50 N-din — 650 S-din - polletna 13 N-dln - 1300 S-din In letna 26 N-d!n — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini - Tisk in klišeji CZP »Ljudska oravtea« Ljubljana Izobraževanje in hultura Iz republiške izobraževalne skupnosti ALI BOMO POLEG KULTURNIH SKUPNOSTI ŠE POTREBOVALI KULTURNO-PROSVETNE ZVEZE? Izvršni odbor Izobraževalne skupnosti SRS je na svoji zadnji J seji poleg drugega obravnaval »sklep o enotnih osnovah meril ■ za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov j v letu 1969«. Ta merila je dolžan predložiti v odobritev skup- J . ščini Izobraževalne skupnosti SRS, v potrditev pa tudi skup- I ščini SR Slovenije. Katere so novosti teh meril za letošnje leto? V skladu s J stališči skupščine SRS in njenim izvršnim svetom, merila dolo- I čajo, dp se v cene pedagoških ur vkalkulirajo minimalni po- g prečni osebni dohodki in sicer za pedagoške delavce s srednjo jj izobrazbo 1.050 din oziroma 1.200 din, če poučujejo na predmet- B n: stopnji, z višjo izobrazbo 1.350 din in z visoko izobrazbo 1.6o'o i din. V skladu s stališči skupščine SRS tudi merila določajo, da j se morajo sredstva za materialne izdatke določiti v višini nji- B hove realizacije leta 1968, povečana za 6 %. Merila tudi ponovno B določajo izdvojitev 3 % od skupnih sredstev za osebne dohodke § v letu 1969 za nagrajevanje posebnih uspehov zavodov. Povsem « na novo pa letos merila določajo, da izobraževalna skupnost m zniža višino povračila zavodu oziroma prizna nižjo ceno peda- | goske ure za tisti del izobraževalne dejavnosti, ki jo opravljajo H pedagoški delavci v dopolnilnem delovnem razmerju (honorar- b Amortizacija j zgradb in sredstva ] skupne porabe? ] no). Tako zbrana oziroma zadržana sredstva mora izobraževalna B skupnost uporabiti za strokovno izpopolnjevanje učiteljev, ki gg dopolnjujejo svojo strokovno izobrazbo, ki jo predpisuje zakon, J in za štipendije in posojila učencem in študentom, ki se pri- H pravljajo na učiteljski poklic. Predstavnjik sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slove- gg nije Slavko Grčar pa je opozoril v razpravi, da je v pogodbi ! med IO RIS in RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti B zapisano, da bosta obe strani vodili računa o vseh elementih b dohodka. V materialnih izdatkih so sicer zajeli amortizacijo S opreme, ni pa zajeta amortizacija zgradb, ki bi morala biti B vkalkulirana. Dejal je, da je seveda jasno, da tega v letu 1939 a ne moremo realizirati, toda ne glede na to merila te amortizacije S ne bi smela izpustiti. Zavzel se je tudi za to, da bi v merila ® zapisali, da sredstva za materialne izdatke morajo biti na ravni a L leta 1969, povečana za najmanj 6 %, toda nikakor ne nižja, kot i so bila leta 1967. Ta predlog je podprl z ugotovitvijo, da so i kolektivi lani marsikje globoko posegli v ta sredstva zaradi h nizkih osebnih dohodkov, zato tudi 6 0,0 povečanje lanskih sred- ! štev povsod ne bo zagotavljalo že dosežene ravni leta 1967. Si Opozoril je tudi, da pogodba med sindikatom ,in izvršnim g odborom predvideva, naj bi zagotovili vsaj normalne stroške 5 skupne porabe, ki naj postanejo element skupnih stroškov, ne i pa le stvar eventualnih prihrankov kolektivov. Menil je, da bi ■ morda lahko ta sredstva izdvojili iz prej omenjenega vira za n strokovno izpopolnjevanje učiteljev, štipendije in posojila učen- jj cem in študentom, ki se pripravljajo na pedagoški poklic. V načelu so s predstavnikom sindikata soglašali vsi. Sprejeli H so njegov predlog, naj bi zapisali, da morajo biti sredstva za h materialne izdatke vsaj tolikšna kot leta 1968, povečana za J najmanj 6%, vendar ne nižja kot^ leta 1967. V zvezi l s predlcgcm, naj bi amortizacija zgradb postala tudi element ■ stroškov, so prav tako načelno to misel sprejeli. Ugotovili pa so, S da ne poznajo materialnih posledic takega določanja v merilih, B zato v merila letos tega ni mogoče zapisati. Dejali so, da je a itak v pripravi zakon, ki bo uvedel obvezno amortizacijo, a g takrat bo zakonodajalec moral za to predvideti tudi sredstva. ■ Sicer pa so sklenili o problemu amortizacije spregovoriti na b bližnji seji skupščine Izobraževalne skupnosti SRS. Glede pred- 5 loga sindikalnega predstavnika o sredstvih za skupno porabo so B prav tako sodili, da bi bila upravičena, a da jih letos ni mogoče a vkalkulirati in tudi ne vemo, koliko denarja bi za to potrebo- j vali. Vsekakor pa ne bi bilo prav, če bi ta sredstva iskali pri J viru za izpopolnjevanje strokovne kvalifikacijske strukture na b zavodih, kajti za zdaj je družba v prvi vrsti zainteresirana, da j postane kadrovska struktura v šolstvu res primerna. Pač pa, so ■ dejali, naj bi problem sredstev skupne porabe v letošnjem letu b proučili in po možnosti vkalkulirali ta sredstva ob merilih za S leto 1970. SONJA GAŠPERŠIČ B POHIŠTVO lešziizia, Dve ali tri različne funkcije Pri prvih razmišljanjih o tem, kakšna naj bo bodoča vloga kulturnih skupnosti, se je pojavilo vprašanje: • Ali nam bodo takrat, ko bomo imeli kulturne skupnosti, še potrebne občinske kulturnp-prosvetne zveze? Če bodo kulturne skupnosti po svojem sestavu in namenu samoupravno združevale tako interes tistih, ki kulturne programe ustvarijo, kot kulturni interes občanov, ki so jim ti programi namenjeni in pri katerih naj kulturna politika najde svoj odmev — kaj naj potemtakem še delajo občinske prosvetno-kulturne zveze? Kulturna politika, financiranje pogramov, usklajevanje strokovnih nalog in kulturnih programov — to bo stvar kulturnih skupnosti. Torej ostane kulturno-prosvetnim zvezam le še vloga organizatorjev kulturnega življenja. Tako približno lahko na kratko označimo razmišljanje tistih, ki ob kulturnih skupnostih ne vidijo prave funkcije občinskih kulturno-prosvetnih zvez, tistih, ki se boje dvojnosti, saj kot pravijo, ljudi za to področje dejavnosti oziroma zainteresiranih je razen v večjih centrih več ali manj povsod zelo malo in »cepljenje sil« bi bilo nesmotrno. Ali res zveze kulturno-prosvetnih organizacij v občinah, v medobčinskih okvirih, v regijah ali v republiki potem, ko bi dobili kulturne skupnosti, ne bi imele kaj opraviti? To vprašanje, o katerem so zlasti dosti zadnje čase razmišljali v kranjski komuni, je obravnavala pred kratkim tudi delovna skupina pri RS Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, ki pripravlja prvi osnutek programa, katerega naj bi ta organizacija čez nekaj mesecev Te dni je prof. dr. ing. Roman Modic, rektor Univerze v Ljubljani, ponovno naslovil na direktorje delovnih organizacij pismo s prošnjo, da bi denarno podprli sklad Borisa Kraigherja, ki štipendira izjemno nadarjene študente ljubljanske Univerze, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin. V študijskem letu 67/68 je bilo podeljenih 41 štipendij; (prosilcev 76), večinoma študentom prvega letnika. Od teh jih je 38 v roku izpolnilo pogoje za vpis v višji letnik, eden je zbolel. le dva nista uspela pravočasno opraviti predpisanih izpitov. Poprečna ocena štipendistov se približuje oceni prav dobro (3,9), mnogi štipendisti pa so bili posebej nagrajeni za izpite, ki so jih opravili z odličnim uspehom. V letošnjem študijskem letu je upravni odbor sklada zaradi sprejela na svojem kongresu. Nekatere misli iz te razprave, ki si ne laste pravice dokončnosti, temveč naj bi le prispevale k nadaljnjemu usmerjanju razprave o funkciji kulturnih skupnosti in o funkciji zvez kulturno-prosvetnih organizacij, se vredne, da jih zapišemo. Predvsem gre opozoriti na izrečeno misel, da moramo na področju kulturnih dejavnosti v naši družbi videti dve zelo pomembni sporednici. Če gre pri samoupravnem organiziranju velikega števila upravičenih prosilcev za štipendije povečal njihovo število na 80 (prosilcev je bilo že 162). Izvršni svet skupščine SRS je, upoštevajoč pomembno vlogo sklada, namenil za štipendije določena sredstva, ki pa za 80 štipendij seveda ne zadostujejo. Ze lansko šolsko leto so nekatere gospodarske in druge organizacije in družbeno - politične skupnosti prispevale v sklad določena sredstva. Zato upravni odbor sklada tudi letos ni opustil upanja, da jim bodo zopet pomagali zbrati potrebna sredstva. 0 Delovni kolektivi, ki so pri-0 pravljenj skladu pomagati, # naj svoje prispevke pošljejo 0 na t. r. 501-3-24 z oznako: # Tajništvo univerze — sklad # Borisa Kraigherja. tega področja (kulturne skupnosti) za uveljavitev samoupravne oblasti v smislu oblikovanja in izvajanja politike ter s tem v skladu financiranja programov, potem so kulturno-prosvetne zveze tiste, ki niti doslej niso, a tudi odslej ne bodo delovale z močjo oblasti, pač pa s svojo kulturnopolitično mobilizacijsko močjo, z ustvarjanjem širokega kulturnega gibanja. Kulturne skupnosti torej kulturno-prosvetnih zvez ne izključujejo, pač pa bodo uspehi kulturnih skupnosti toliko večji, kolikor močnejše bodo njihove vezi s kulturno-prosvetnimi zvezami. Končno bodo tudi kulturno-prosvetne zveze kot eden izmed organiziranih kulturnih dejavnikov v kulturni skupnosti dobile možnost pravega dialoga, medtem ko pogosto v sedanjih razmerah njihovi predlogi za oblikovanje kulturne politike nimajo pravega odmeva. Ob nastajanju kulturnih skupnosti se bo gotovo porodilo tudi vprašanje, ali so nam poslej potrebni sveti za kulturo pri občinskih skupščinah. Morda bodo sveti za kulturo kot izvršni organi občinskih skupščin, razbremenjeni poslej operativnega poseganja v kulturne zavode in kulturne programe, šele našli svojo pravo funkcijo. Funkcije vseh treh omenjenih dejavnikov niso iste in 'za vse bo dosti dela. Kajti, kot je bilo poudarjeno, čas je, da od besed preidemo k dejanjem. Za uresničitev načela, da naj kultura postane last vseh delovnih ljudi, je dela dovolj za vse: za kulturne skupnosti kot samoupravne organe, za kulturno-prosvetne zveze kot organizatorje kulturnega gibanja in končno tudi za svete za kulturo kot izvršilne organe občinskih skupščin. s. G. Ponoven apel POMAGAJMO NADPOPRECNO NADARJENIM ŠTUDENTOM IZ DELAVSKIH IN KMEČKIH DRUŽIN KADROVSKA POLITIKA Nenormalno majhen odliv učiteljev Kolikšne bodo potrebe po pedagoških kadrih v osnovnih šolah v neposrednem prihodnjem obdobju? Točen odgovor na to vprašanje nam je v svoji študiji oskrbel Zavod za šolstvo SRS. Odgovor je družbi potreben, da bi lahko gradila svojo kratkoročno in dolgoročno kadrovsko in štipendijsko politiko in njuno dinamiko na trdnejših temeljih, takih, ki bodo zagotavljali normalno rast zgradbe pedagoškega kadra za osnovne šole v republiki. Zato je drugi podatek, ki nas zanima — poleg sedanjega stanja v izobrazbeni strukturi zaposlenih v osnovnih šolah — tisti, ki nam pove, KAKŠNA JE SEDANJA PODOBA O DELOVNI DOBI ZAPOSLENEGA PEDAGOŠKEGA KADRA IN V KATERIH RAZDOBJIH LAHKO PRIČAKUJEMO NAJVE$-JI ODLIV KADRA ZARADI UPOKOJITVE- Zbrani podatki so na videz presenetljivi, če pa upoštevamo medvojno obdobje in njegov nenormalni odraz na delo šol, pa so podatki vendarle precej normalni. Pri strukturi učiteljev po službenih letih je bilo upoštevanih le 5395 učnih moči. Zbrani podatki kažejo, da ima 25 % njih delovno dobo od 0 do 5 let, kar 66,7 % pa delovno dobo od 5 do 25 let. Stanje glede starostnega sestava učiteljev za razredni pouk je torej nenaravno, saj imamo kar 91,7 % učiteljev zaposlenih komaj do 25 službenih let, kar so povzročila predvsem vojna leta. NAVEDENO STANJE NAS OPOZARJA NA TO, DA BOMO IMELI V NASLEDNJIH 10 OZIROMA 15 LETIH NENORMALNO MAJHEN ODLIV ZARADI UPOKOJITVE. DA PA BO PO TEM ČASU NENORMALNO VISOK. Takšna situacija narekuje natančno in stalno spremljanje kadrovske situacije, ker bomo morali, ko bo to potrebno, pravočasno planirati znatno večji vpis v oddelke pedagoških akademij za razredni pouk. To pa bo potrebno tudi zaradi tega, ker bo v prihodnjih letih tudi določen del sedanjih učiteljev s predmetne stopnje, ki si ne bodo pridobili zahtevane izobrazbe, moral preiti na razredni pouk. česar pa ni mogoče vnaprej natančneje predvideti. Struktura učiteljev predmetnega pouka po službenih letih (izdelana za 3601 učitelja predmetnega pouka in tistih že zaposlenih, ki si bodo to kvalifikacijo predvidoma prido- bili v štirih letih) opozarja na problem neenakomerne distribuiranosti še resneje. 36 % njih ima službeni staž od 0 do 5 let, 58 Uc pa od 5 do 25 let. TOREJ JIH IMA DO 25 SLUŽBENIH LET KAR 94 r/o, KAR JE VEČ KOT PRI UČITELJIH RAZREDNEGA POUKA. , In kakšna je situacija danes? Do leta 1972 bi potrebovali skupno 258 učiteljev za razredni pouk, samo v šolskem letu 1967—68 pa jih je diplomiralo preko 400. Tako majhne potrebe po tem kadru izhajajo iz prej ugotovljene nenaravne strukture kadra po službenih letih in predvsem zaradi majhnega odliva zaradi upokojitve. Da bi dobili toč-nejše podatke o potrebah po učiteljih v nadaljnjih petih letih, BI MORALI RAZPOLAGATI Z ZANESLJIVEJŠIMI PROGRAMI RAZVOJA PODALJŠANEGA BIVANJA IN VZGOJNO-V ARSTVENIH ODDELKOV PO ŠOLAH. Kajti diplomanti učiteljišč bi morali, če ne bodo dobili zaposlitve, ali nadaljevati študij na pedagoških akademijah, ali pa se zaposliti v varstvenih oddelkih. Potrebe po novih učiteljih pa bomo morali uravnavati glede na nataliteto v naši republiki. Podatki govore o tem, da število šoloobveznih otrok v prihodnjih letih ne bo naraščalo (število rojstev v zadnjih sedmih letih je za spoznanje padlo). Med elemente za kadrovsko • planiranje pedagogov pa bi morali upoštevati tudi faktor migracije prebivalstva Glede predmetnih učiteljev je situacija takšna: do leta 1972 bo diplomiralo predvidoma na kadrovskih šolah 1220 rednih študentov. Upoštevajmo še izredne diplomante, ki jih predvidevajo same kadrovske šole mnogo manj (468) kot pa področni zavodi za prosvetno pedagoško službo (1234), ker vedo. da so posledice zakona o potrebni izobrazbi za predmetnega učitelja lahko za mnoge zelo neprijetne in da bo to dejstvo gotovo vplivalo na povečano prizadevnost izrednih slušateljev. REALNO PREDVIDEVANJE BO NEKJE NA SREDI PRVE PESIMISTIČNE IN DRUGE OPTIMISTIČNE OCENE, Ze zdaj pa je očitno, da bo po letu 1972 še vedno velik primanjkljaj učiteljevi matematike in fizike ter za tehnični pouk, medtem ko bodo predvidoma potrebe za slovenski in srbohrvaški jezik dotlej že pokrite. g l!^!iai!!l!lilllllll!!i!ll!lllll|||l|||l|l||ll|il!ilill!ll!lllill!!i!llllllill!lll!l!ll||lllliM^ ....illllllllllllil...Illlllllllliill TUDI V LITIJI BODO ZBIRALI DENAR ZA INVESTICIJE V OSNOVNO ŠOLSTVO: 5,410.000 din 9 Letos se bo, kot vse kaže, 9 tudi Litija pridružila tistim 9 slovenskim občinam, kjer 9 želijo s prispevki občanov 9 in delovnih organizacij iz-9 boljšati pogoje za šolanje 9 najmlajših. Referendum, na 9 katerem bi občani odločali # o vpeljavi krajevnega sa-9 moprispevka, naj bi bil v @ Litiji, kot je za zdaj predla-9 gano, 13. aprila, ko bomo vo-9 lili odbornike in poslance v 9 skupščine družbeno-politič-@ nih skupnosti. Razmere v litijskem osnovnem šolstvu so nevzdržne. Skoraj četrtina vseh učencev obiskuje še vedno šole, kjer je kombiniran pouk, nad 36 % pa se jih šola na nerazvitih šolah. Da bi ta problem odpravili in zagotovili, da bi obiskovalo šole s kombiniranim poukom le 7,5 c/c vseh učencev, kolikor znaša republiško povprečje, bi bilo treba povečati prostor pri matičnih šolah in popraviti tudi vsa druga šolska poslopja ter na ta način zagotoviti boljše pogoje za šolanje. Slabi pogoji za delo v šob skih zavodih se kažejo tudi v tem, da zaposluje litijsko gospodarstvo še vedno več kot polovico vseh delavcev, ki nimajo končane osnovne šole. Med zaposlenimi, starimi do 30 let, to je iz generacije, ki je obiskovala pouk po drugi vojni, je kar 60 % takih, ki niso končali obveznega osemletnega šolanja. Sicer pa v Litiji vsako leto kar 35 % vseh učencev osnovnih šol ne konča uspešno šolanja. Podatki so več kot zaskrbljujoči. Zato ni čudno, da se je družbeno politični zbor litijske občine potem, ko je dodobra preučil trenutne razmere, odločil, naj se začne z akcijo za razpis referenduma o krajevnem samoprispevku za investicije v osnovno šolstvo. Po izračunih bi morali zbrati v Litiji okrog 5,500.000 novih din, da bi zagotovili primernejše pogoje za šolanje najmlajših. Pri šoli v Šmartnem bi bilo treba zgraditi prizidek, nove šole naj bi zidali v naselju Gradec v Litiji ter v Štangi in na Primskovem, popravili pa bi šole Litija, Polšnik. Ribče. Hotič, Sava, Vače, Jevnica. Konj-šica, Kresnice, Javorje, Mamolj, Kostrevnica, Gabrovka, Gradišče in Dole ter uredili telovadnice pri šolah Litija, Šmartno in Gabrovka. Denar za te investicije bi zbrali takole: zaposleni naj bi skozi šest let prispevali mesečno 1 % od neto osebnih dohodkov. zasebni kmetijski proizvajalci 2 Vo od katastrskega dohodka, zasebni obrtniki 3 " n od letnega dohodka, upokojenci pa, ki imajo pokojnino višjo od 600 din. pa 1 0'n od neto pokojnin. Občani bi tako skupaj v razdobju 1969 — 1974 zbrali 3,850.000 din, delovne organizacije bi prispevale 850.000 din, občinska skupščina pa 700.000 din. Na ta način bi zbrali potrebnih 5,410.000 din, kolikor znaša predračunska vrednost vseh investicijskih del. O REFERENDUMU BODO RAZPRAVLJALI TUDI V SINDIKATIH Te dni začenjajo v Litiji s široko zasnovano družbeno akcijo, da bi občanom kar najbolj podrobno predočili probleme litijskega osnovnega šolstva in tako zagotovili, da bi na referendumu 13. aprila z »DA« glasovali za vpeljavo krajevnega samoprispevka. O referendumu in o krajevnem samoprispevku bodo razpravljali tudi na sejah izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, prav tako pa tudi na občnem zboru litijskega občinskega sindikalnega sveta, ki bo sredi februarja. Sicer pa nameravajo v Litiji združiti akcijo za izboljšanje pogojev za šolanje najmlajših z akcijo za urejanje otroško varstvenih ustanov. Trenutno imajo v tej zasavski občini le eno takšno ustanovo, in sicer v Litiji, ki pa lahko sprejme le 60 malčkov. Ker pa je med zaposlenimi kar polovico žena. in ker je npr. samo v Predilnici 229 mater, ki imajo 292 otrok v starosti do 7 let, v Šmartnem pa imajo zaposlene 99 otrok v starosti do 7 leta. -so se odločili, da bodo zgradili v naslednjih letih dve otroško varstveni ustanovi, in sicer eno v Litiji, drugo pa v Šmartnem, v vsako pa bodo lahko sprejeli po 60 najmlajših Litijanov. Ta dela, ki bodo veljala 900.000 din, bodo opravili s sredstvi, ki se zbirajo v skladu za otroško varstvo oziroma s posojilom, ki ga bo potem odplačeval sklad za otroško varstvo v Litiji. MARIJAN LIPOVŠEK Spori • CELJE Po sledovih ankete Anketa o današnjem razvoju športne rekreacije na območju občine Celje, ki jo je organiziral ObSS, je vsekakor dela nekaj zanimivih podatkov. Na vprašanje, ali sodelujejo člani delovnih organizacij na športnih igrah, je na primer kar 79 odstotkov odgovorov pritrdilnih. Torej, če podatek drži, potlej le še vsaka peta delovna organizacija stoji ob strani in pozablja tudi na tisto športno rekreacijo, ki se je pri naših delavcih že kar lepo udomačila. Anketiranci nadalje navajajo, da so najbolj pogoste organizacijske napake pri sindikalnih športnih igrah naslednje: nestrokovni sodniki, neustrezni in netočni termini m zakasnel ost določenih terminov. Veliko pove tudi podatek, da delavci danes še niso povsem zadovoljni z organizacijo športnih iger. Tako jih dobrih 65 odstotkov teži k izpopotmijevanju sindikalnih športnih srečanj. Ob tem anketiranci navajajo, da ne bi ukinili nobene panoge, temveč, da bi tekmovalni program razširili še z drugimi disciplinami. Navdušujejo se predvsem za naslednje dodatne panoge: kolesarjenje, ribištvo, orientacijski pohod, drsanje in košarko. Dobrih 65 odstotkov anketirancev se ogreva za to, da bi imeli po delovnih organizacijah predhodna interna tekmovanja. Kot glavne ovire za učinkovitejšo športno rekreacijo v delovnih organizacijah pa navajajo anketiranci naslednje razloge: neustrezen delovni čas, pomanjkanje športnih objektov in potrebnih rekvizitov, majhna osveščenost in pomanjkanje navad, pomanjkanje profesionalnega referenta za rekreacijo, oddaljenost stanovanja od delovnega mesta, nerazumevanje vodstva delovne organizacije itd. Anketa je med drugim pokazala, da skrbi za rekreacijo zaposlenih v veliki večini primerov le sindikalna organizacija. Pet odstotkov anketirancev je odgovorilo, da nihče ne skrbi za rekreacijo, le v 2.6 odstotka pa skrbi za aktiven oddih zaposlenih profesionalni športni referent. Za organizirano vadbo v Popoldanskem času se je izreklo kar 58 odstotkov anketirancev, le 16 odstotkov Pa jih je bilo proti taki obliki rekreacije. In za konec še tale podatek iz celjske ankete, ki je po svoje tudi zelo zgovoren: Samo 13 odstotkov anketiranih delovnih organizacij ima v svojih statutih opredeljeno skrb za športno rekreacijo zaposlenih. Dobrih 16 odstotkov delovnih organizacij pa nima v svojih statutih ničesar uzakonjenega v zvezi z aktivnim oddihom svojih delavcev. -a • MEDVODE Prvenstvo v sankanju V nedeljo je bilo v Sori pri Medvodah prvenstvo Občinske zveze za telesno kulturo Djubljana-Siška v sankanju, ki se ga je udeležilo 56 tekmovalcev iz 4 društev: TVD Partizan Sora, TVD Partizan Medvode, osnovna šola »A. Barleta« Sora, osnovna šola »B. Bukovca-« Preska. Zal je prireditelj, Partizan Sora, zaradi odjuge moral skrajšati progo za 700 metrov, katero so tekmovalci morali prevoziti dvakrat. Tekmovanje je bilo v posamični in ekipni konkurenci. Ekipo so sestavljali trije člani, pionirsko ekipo pa pet pionirjev ali pionirk. Nastop sankačev je vzbudil precejšnje zanimanje, saj se je ob progi zbiralo precej gledalcev, predvsem mladine. Tekmo-varije je izredno uspelo in Zaslužijo organizatorji, pod vodstvom Vinka Vebra, polno priznanje. Za najboljše posameznike in ekipne zmagovalce je Ob ZTK Ljubljana-Sdška pripravila priznanja in praktične nagrade. (F. R.) ČAKOVEC @ KOPRIVNICA ® VARAŽDIN ® ORMOŽ 0 PTUJ • SLOV. BISTRICA Cilj športnih iger in rekreacije: množičnost, tovarištvo, sodelovanje Stalni odbor za delavske športne igre in rekreacijo pri medobčinskem odboru občinskih sindikalnih svetov občin Čakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin, ki ima svoj sedež v Ptuju, je že sprejel akcijski program za leto 1969. Med prvimi nalogami program določa, da bodo delavske športne igre šestih sodelujočih občin dveh bratskih republik v letošnjem letu posvečene 50-let-nici sindikatov Jugoslavije in 1900-letnici mesta Ptuja. V ta. namen je odbor že razpisal tekmovanja v šahu, namiznem tenisu , kegljanju, spretnostnih vožnjah članov avto-moto društev, v streljanju na glinaste golobe, v streljanju z zračno pu^ ško in še v nekaterih drugih disciplinah. Najprej bodo tekmovanja potekala po občinah med ekipami sindikalnih organizacij, v katerih bo sodelovalo več tisoč delavcev, na teh tekmovanjih pa bodo izbrali 276 najboljših tekmovalcev, ki bodo zastopali svoje občine na medobčinskih delavsko-športnih igrah, ki bodo v šestih mestih sodelujočih občin. Na teh tekmovanjih se bodo ekipe šestih občinskih sindikal- • SLOVENSKA BISTRICA Ustanovljena je občinska športna liga Občinski svet za telesno kulturo v Slovenski Bistrici je ob koncu preteklega leta ustanovil občinsko ligo. Zaradi pomanjkanja telovadnic (v občini sta samo dve: v Slovenski Bistrici in Poljčanah) so se odločili, da bosta v zimski ligi samo dve panogi: šah in namizni tenis. Ti športni dejavnosti imata v bistriški občini največje možnosti za hiter razvoj, istočasno pa lahko pritegneta v svoje vrste veliko število ljudi. V spomladanskem obdobju bodo občinsko ligo razširili za dve panogi: odbojko in mali nogomet. S tem bo v športno dejavnost vključeno še večje število občanov. Sedaj tekmuje v ligi sedem ekip v šahu in 6 ekip v namiznem tenisu. Zaradi velikega zanimanja občanov za ta pomemben korak, ki je bil storjen v razvoju amaterskega športa, pričakujejo, da se bo prijavilo za ta tekmovanja še mnogo novih ekip s področja občine. Po končanem prvem kolu so dosegli najboljše rezultate: V šahu: 1. Slovenska Bistrica II. s 14 točkami pred ekipo IMPOL iz Slovenske Bistrice, ki jt. osvojila 12 točk in Poljčane z 11 točkami. Sledijo: Laporje, GRANIT, Makole in Črešnjevec. V namiznem tenisu: 1. mesto je z naj večjim številom osvojenih točk zasedla ekipa Poljčane I pred Makolami, Črešnjevcem, Pragerskim, IMPOL in drugo ekipo iz Poljčan. VIKTOR HORVAT nih svetov borile za prehodni pokal BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA in za pokal 1900 LET MESTA PTUJA. Oba pokala bosta podeljena v Ptuju na predvečer 1. maja, ko bo v Ptuju' osrednja prireditev 8. tedna bratstva in prijateljstva ^»Spoznavajmo prijateljske občine«. Zanimivo pri tem je to,^ da bodo v ekipah občin poleg članov sindikata sodelovali tudi pripadniki JLA. Organizatorji želijo po tej poti ustvariti čim tesnejšo vez med pripadniki JLA in delovnimi kolektivi, kar je posebnega pomena v utrjevanju tovarištva, bratstva in enotnosti ter obrambne sposobnosti naših narodov. Odbor se v svojem programu posebno Zcivzema, da doseže v med obči nskih delavsko-športnih igrah šestih občin dveh bratskih republik množičnost, tovarištvo in sodelovanje, kar je že v praksi uveljavljeno v dosedanjih delavsko športnih igrah, ki so bile v zadnjih sedmih letih redno vsako leto. Odbor si je v svojem nadaljnjem programu zastavil tudi nalogo, da v letu 1969 organi- zira več množičnih izletov hrvaških in slovenskih delavcev sodelujočih šestih občin. Vsi izleti bodo povezani s spoznavanjem kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, nadalje s spoznavanjem zgodovine NOB in naravnih lepot naših krajev. Skupni izleti pa bodo povezani s športnimi tekmovanji in kul-turno-zabavnimi prireditvami. Med največje naloge v tem letu sodi vsekakor organizacija množičnega srečanja delavcev 'šestih občin, ki bo v znanem rekreacijskem središču na Šo-derici pri Koprivnici. Na tem srečanju bo v programu nastopila iz vsake občine po ena kulturno-umetniška skupina, zraven tega pa bodo organizirane športne igre, piknik ipd. Na osnovi dosedanjih izkušenj si stalni odbor za delavsko športne igre in rekreacijo prizadeva, da se uveljavijo nove oblike koriščenja prostega časa, ki po svoji vsebini plemenitijo človekovo osebnost in ga spodbujajo k aktivnemu družbenemu življenju ter k »ečjim delovnim uspehom na delovnem mestu. FB L' z • ' o.*; . ekskluzivni modeli — plašč) In obleke tnodnib barv v omejenem števila modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek i r , r j .* v* j *i o r? r-sr, & i ■ 11 • SLOVENJ GRADEC Končane delavske športne Igre Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu je pripravila za delovne organizacije v svoji občini, tek- . movanje v rokometu, kegljanju, 1 malem nogometu, streljanju, šahu in odbojki. Nastopilo je več kot 200 tekmovalcev iz 10 kolektivov. Najboljši posamezniki in kolektivi so dobili priznanja. Takšna srečanja bodo postala tradicionalna, delili pa jih bodo na jesenski in spomladanski del. Rokomet: 1. Elektro, 2. Fe-cro, 3. Tovarna meril. Kegljanje — ekipno: 1. Tovarna usnja, 2. Fecro, 3. Tovarna meril. Kegljanje — pari (200 lučajev): 1. Sešelj-Mulec (Tovarna »■■■■fSSSSSV«—SSSSSSSSSSSS usnja) 1745, 2. Goričan-Goričan (Fecro) 1637, 3. Goričan-Kon-trac (Komfort oprema) 1627. Kegljanje — pari (200 lučajev): 1. Barl-Juvan (Elektro) 853, 2. Salec-Glinšek (Elektro) 845, 3. Plešej-Mithans (Tovarna meril) 791. Kegljanje — posamezniki (400 lučajev): 1. Šešelj (Tovarna usnja) 1714, 2. Štruc (trgovina) 1713, 3. Vaupot (KB) 1711. Mali nogomet: 1. Elektro, 2. Tovarna usnja, 3. Fecro. Streljanje — (ekipno): 1. Fecro, 2. GG, 3. Tovarna meril. Streljanje — (posamezno): 1. Rogelšek (Fecro) 169, 2. Satner (Tovarna meril) 168, 3. Fajmut (Tovarna meril) 168. Sah — ekipno: 1. Tovarna meril, 2. Gradbeno podjetje, 3. GG. Sah — posamezno (brzotur-nir): Šmon A. (Gradbeno podjetje), 2. Šmon J. (Tovarna meril), 3. Verovnik (Tovarna meril). Odbojka — 1. Elektro, 2. Fecro, 3. Prosveta. I. P. nnnii Ko govorimo o problemih našega turizma, najsi bo letnega ali zimskega, ko se sprašujemo, zakaj je naš de-vizni in dinarski priliv od turistov malce skromen v pri-merjavi s prilivom nekje v Italiji, Avstriji, Franciji, Španiji in celo v marsikateri vzhodni deželi, zelo pogosto omenjamo naše številčno »skromne turistične kapacitete« in »pomanjkanje sredstev« za izgradnjo novih gostinskih, hotelskih in podobnih objektov. Po drugi plati podatki za minula leta kažejo, da pri vsem skupaj ne gre toliko za probleme neugodnih kreditnih pogojev za gradnjo novih turističnih kapacitet, oziroma za pomanjkanje hotelskih zmogljivosti, kot za to, da so naše kapacitete zelo, zelo slabo izkoriščene. Vzrok za neizkoriščenost kapacitet tiči predvsem v nenormalno visokih cenah penzionov, premalo kvalitetnih uslugah in v pomanjkanju vsega tistega, kar danes turisti še zahtevajo poleg solidnih prostorov za bivanje, ter kvalitetne in pestre prehrane. V našem najbolj znanem zimsko-športnem centru, to je v Kranjski gori, boste kadarkoli pozimi, celo ob tako imenovanih konicah, še vedno našli dovolj prostora, čeprav bi človek pričakoval, da bo naš gorenjski zimski »Eldorado«, zaseden vsaj v zimskih mesecih. Pa še zdaleč ni tako. Za domače goste so namreč cene v Kranjski gori precej preslane. In prav tako za inozemce, ki zahte- Za veliko denarja — tnalo muzike vajo, če že globoko sežejo v žep, več, kot pa jim lahko danes nudijo naši gostinski in turistični delavci. Bodimo bolj konkretni in si oglejmo cene penzionov, ki danes veljajo za nekatere hotele v Kranjski gori: Slavec — 55 din, Prisank — od 60 do 72 din, Razor — 46 din, Porentov dom — od 45 do 50 din, Erika — 49 din in Motel — 54 din. Cene torej precej nazorno kažejo na to, da so kranjskogorski hoteli namenjeni v prvi vrsti petičnežem, ki pa seveda nikakor ne smejo biti zahtevni. Zfi omenjeni denar, ki je vse prej kot majhen, imajo namreč gostje zagotovljeno le prenočišče in hrano. To pa je malce malo, če pomislimo, kaj dobijo danes turisti za ta denar kje drugje. Za primer: v Opatiji danes plačate za penzion v luksuznem hotelu 40 dinarjev. V to ceno pa so vključene tudi možnosti kopanja v bazenu s toplo morsko vodo in obenem prevozi na bližnja smučišča. Ali: v sosedni Italiji oziroma Avstriji dobite za denar, ki ga odštejete pri nas le za penzion, precej več od sobe in hrane. Običajno je. v ceni penziona že vračunana vožnja na žičnicah in pa vrsta kvalitetnih turističnih uslug, o katerih lahko danes pri nas samo še premišljujemo. Zato se že marsikateri naši državljani odpravljajo na zimske počitnice v inozemstvo, kjer jim nudijo za enako število dni in isti denar, kot bi ga potrošili pri nas, nedvomno veliko več. In še beseda o cenah prevozov na smučarskih žičnicah. Za prevoze, dolge od 182 m do 1200 m, mora danes odšteti smučar od 0,50 do 2 dinarja. To pomeni, da zapravi srednje zahteven smučar dnevno vsaj 20 dinarjev. In kakšna je cena tedenske vozovnice? Tako visoka, da se je sploh ne splača kupiti! Upoštevati je namreč treba, da so najmanj dva dni na teden v Kranjski gori tako dolge vrste pri smučarskih žičnicah, da mora imeti človek zares veliko potrpljenje!, da se nekajkrat potegne v breg. Skratka, tedenska vozovnica za vse žičnice v Kranjski gori velja 140 dinarjev, kar je tudi za dobrega smučarja, pa čeprav je skregan z matematiko, le malce preveč. S tem pa je tedenska vozovnica izgubila tudi svoj osnovni namen, to je, da se gostje, ki so prišli na smučanje za več dni, smučajo za spoznanje ceneje od onih, ki prihajajo na sneg le ob nedeljah. In kako je z zabavo v tem našem najbolj znanem zimsko-športnem centru? Čeprav šteje danes možnost razvedrila med tiste turistične usluge, ki jih večina gostov postavlja na prvo mesto, ugotavljamo, da se morajo v Kranjski gori zabavati gostje v glavnem sami. Kulturnih prireditev ni, kino je en sam, pa še ta komajda zasluži to ime, plesa razen v Prisanku, kjer so v veljavi presneto astronomske cene, ni itd., itd. Kdor se želi v Kranjski gori v večernih uricah še malce razvedriti po dnevu na snegu, zares nima kaj izbirati. Organiziranega razvedrila za turiste tako rekoč tu ni, pa še tisto, ki je, je nekvalitetno in — predrago. In če povzamemo naše misli: za veljavne cene so turistične usluge v Kranjski gori skromne in maloštevilne. Zato se tudi ne smemo čuditi, če je danes, ko smo sredi smučarske sezone, tu še veliko turističnih kapacitet neizkoriščenih. Razumljivo je, da je danes pri nas še vedho težko nuditi kvalitetne in številne turistične usluge, ki jih že zahtevajo naši, posebno pa inozemski gosti — za ceno, ki ni dostopna le najbolj petičnim. Gotovo pa je, da bo treba nekaj storiti v tej smeri, če želimo, da čez čas ne bomo spet ugotavljali, da so naše turistične kapacitete nezasedene in da nas nekdanji stalni gostje zapuščajo in se selijo drugam. A. ULAGA Šestič za »Zlato lisico« Konec minulega tedna je bilo na Mariborskem Pohorju že šesto tekmovanje za Pohorski pokal FIS I-A za »Zlato lisico«. Tekmovanje, s katerim so si pridobili mariborski smučarski delavci že v minulih letih zavidljiv ugled doma in v svetu, je tudi to pot zares lepo uspelo. Seveda se Mariborčani niso ponovno predstavili le kot Izvrstni organizatorji ampak tudi kot dobri gostitelji. Na dvodnevnem tekmovanju so v veleslalomu in v slalomu nastopile predstavnice dvanajstih držav. Za start se je prijavilo kar 67 deklet, med katerimi pa so ljubitelji smučanja močno pogrešali številna znana imena tega športa. Dejs^jitnam-reč je, da so v mnogilr^fumerih prišle na Pohorje le drugo in celo tretjerazredne smučarke in da so bili gledalci glede kvalitete prireditve po svoje pri- Na našem posnetku: Vida Tevž med veleslalomom. (Foto: S. Busič) krajšanj. Nekatera vodstva inozemskih reprezentanc niso držala obljub in so poslala na VI. Pohorski pokal FIS I-A za »Zlato lisico« namesto najboljših, rezervne tekmovalke. Kljub vsemu nešportna poteza posameznih vodstev inozemskih reprezentanc ni skalila tistega slavnostnega vzdušja smučarske prireditve na Mariborskem Pohorju, ki smo ga bili vajeni že minula leta. Kot znano, se naše smučarke niso kdovekaj odrezale. S svojimi vožnjami so potrdile, da je njihovo smučarsko znanje razmeroma daleč od znanja tekmovalk, ki v mednarodni smučarski areni nekaj pomenijo. Pa ocena prirediteljem? Mirno lahko zapišemo: odlično in ponovno — odlično. Skoda je le, da je bila cesta na Pohorje v nedeljo tako slabo vzdrževana, da je marsikatero vozilo ostalo z razočaranimi potniki vred sredi visokega snega nekaj kilometrov proč od lepe smučarske prireditve. Sicer pa: mariborski turistični in smučarski delavci so ponovno dokazali, ua so kos še tako zahtevni športni prireditvi in, da je smučarski center na Mariborskem Pohorju že tako sodobno in skrbno urejen, da ga danes z veseljem obiskujejo tudi tuji turisti. • ŠENTJUR PRI CELJU Nova smučarska vlečnica Pred dnevi je začela obratovati v Šentjurju pri Celju nova smučarska vlečnica. Smučarjem je na voljo vsak delavnik dopoldne, ob nedeljah pa tudi v popoldanskem času. Klubsko prvenstvo v šahu V nedavno ustanovljenem šahovskemu klubu v Šentjurju, vodi ga Jože Šalej, poteka te dni klubsko prvenstvo. Med 27 ša-histi trenutno vodi Franc Svetina. Na brzopoteznem turnirju pa je zmagal inž. Bogdan Knez. (pk) »Ne morete zgrešiti moje pisarne,« mi je po telefonu govorila MARUŠA LAP, »po stopnicah greste v tretje nadstropje in na steklenih vratih boste videli napisano .Centralni zavod za napredek gospodinjstva*. Ko boste vstopili, trkati vam ni treba, to je šele predsoba, boste kar padli v mojo pisarno. Vzpenjal sem se, stopnice so bile strme in vijugaste. Maruše Lap, strokovne sodelavke zavoda pa nisem našel v pisarni. Ljubeznivo so me poučili, da je trenutno ravno v pritličju, kjer pripravlja razstavo. Sel sem nazaj v pritličij »Vzdihujete, jaz pa grem dnevno po teh stopnicah dvajsetkrat! Tako smo se jih v Zavodu že navadili, da jih niti ne opazimo več.« Z vzdihom olajšanja sem sedel. »Ali že dolgo delate tukaj?« sem povprašal. »V Zavodu že devet let, v teh prostorih pa nekaj manj. Prej je naš Zavod bil na Mestnem trgu, tam, kjer je sedaj trgovina Jugotehnike,« je odgovorila. »Kaj pa ste po poklicu?« sem bil službeno že radoveden. »Diplomirana gospodinja?« sem vprašal in izzival. »Skoraj uganili ste! Učiteljica gospodinjskega pouka sem, končala sem Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah. Se- daj je že pokojna, škoda je je bilo. Ko pa sem jo še obiskovala, me je včasih bolelo, ko so na nas študentke tako pomilovalno gledali. Dobra šola je to bila!« »Kako pa to, da ne delate v prosveti?« sem vprašal. »Takoj po diplomi sem šla v Novo mesto in sem šest mesecev delala tam \r Zavodu za napredek gospodinjstva. Potem sem dobila službo v Ljubljani in sedaj delam tu, stanujem pa v Kamniku, od tam sem tudi doma.« »Kakšno delo pa opravljate na Zavodu?« »Tukaj sem delala že vse. Vodila sem tečaje za pridobitev strokovnih kvalifikacij, ukvarjala sem se s servisnimi pralnicami in krajevnimi skupnostmi, sedaj pa peto leto že skrbim samo za teste.« »Ali .Tovariševe1, ki so tako zelo popularni?« »Da, ampak s testi smo se mi ukvarjali že prej. Naša naloga je, da potrošnike poučujemo o prehrani, gospodinjskih aparatih, in nasploh, vzgajamo potrošnike. Pri .Tovarišu1 so opazili, da utegnejo biti naši testi zanimivi za njihove bralce in tako smo začeli sodelovati. Skupaj sestavljamo spisek predmetov, ki jih bomo testirali, po posebnem ključu si delimo stroške in delo teče« »Ali lahko vidim vaš program testov?« sem prosil. Ogledal sem si ga. Meseca maja bo na primer v Tovarišu objavljen test za moške nogavice. »Ta test bo trajal dolgo časa. Izbrati bomo morali .žrtve1, ki bodo nosile testne nogavice, te bomo kupili v trgovini, po nekaj mesecih nošenja pa bomo dali nogavice pregledat strokovnjakom: uglednim profesor- jem s fakultete za tekstilno tehnologijo, strokovnjakom za lahko konfekcijo in po potrebi še drugim,« je dejala Maruša Lap. »Tole pa je prijetna dolžnost: dobiti od Zavoda brezplačno nogavice in jih nositi toliko časa, dokler se ne strgajo« sem bil nevoščljiv. »To ni prijetna dolžnost. Ves čas bi morali nogavice opazovati, kako se obnašajo. Ali se po pranju krčijo in za koliko, kdaj in kje se trgajo, kako se perejo in vse podatke sporočati nam« »Ali je takšen test drag?« »Test za ženske nogavice je stal dosti: samo za nogavice smo zapravili sto tisoč starih dinarjev. Test za ponve je stal okoli 700 tisoč starih dinarjev, test za moške srajce pa okoli 900 tisoč starih dinarjev. V Nemčiji je podoben test, testirali so 15 moških srajc, stal okoli 4 milijone starih dinarjev! Tudi test za moške nogavice ne bo ravno poceni.« »Koliko pa vam tovarne plačajo, če njihov izdelek ocenite z oceno ,Zelo priporočamo1?« »Nič, naša propaganda je brezplačna, ker to ni propaganda. Mi potrošniku sicer povemo rezultate našega ocenjevanja, radi bi ga pa naučili, da bi znal izdelke ocenjevati sam. In v tem uspevamo, ljudje postajajo v trgovinah bolj kritični.« »Ali se vi ravnate po rezultatih svojih testov?« »Običajno se! Enkrat pa se nisem in sem v Trstu kupila pralni stroj. Zmerom je pokvarjen, ogoljufali so me. V Trstu nič več ne kupujem, ker tržaškim trgovcem ne zaupam in vsem odsvetujem nakup v Trstu.« »Ali zunaj nimajo podobnih zavodov, kot je vaš?« »Imajo, samo da jih po navadi plačujejo tovarne. Mi pa smo zavod s samostojnim financiranjem in smo objektivni. Potrošniki nam po pravici lahko zaupajo!« je zaključila Maruša Lap. MATJAŽ VIZJAK Zelo priporočamo O LJUDEH, KI USMERJAJO POŠTNE POŠILJKE Danes izročeno pismo bo jutri vročeno Nekako navajeni smo, da bodo pisma, razglednice, časopisi, čestitke, dopisnice in druge tiskovine, ki jih nemarno odlagamo v pisemske nabiralnike, naslovljencem zanesljivo vročeni že naslednji dan. Pod tem zvenečim geslom namreč tudi PTT kolektivi reklamirajo svoje usluge in konec koncev je točno, da se naša pričakovanja uresničijo v večini primerov. Zaslug za to nimajo samo pismonoše, ki verjetno najbolje poznajo prebivalce tistih področij, kjer raznašajo pošto. Prvič in v odločilnem pomenu besede namreč »pošto« iz nabiralnikov presejejo usmerjevalci poštnih pošiljk, ki morajo biti pravi mojstri svojega posla, če naj vsaj toliko razvozlajo vse čačke in hieroglife, s katerimi pošiljatelji okrasijo naslove svojih sporočil, da le-ta sploh pridejo do naslovne pošte. Pred nedavnim zaključeno republiško tekmovanje usmerjevalcev poštnih pošiljk nam je zato pomenilo dobrodošlo priložnost, da podrobneje spregovorimo o sončnih in senčnih straneh tistega poklica znotraj prenosa poštnih pošiljk, od katerega je najbolj odvisno, ali bo naslovljenec po najkrajši možni poti tudi dobil naše sporočilo. V to, javnosti skrito ozadje prenosa poštnih pošiljk, nas je popeljal tovariš Jože Kozar, usmerjevalec poštnih pošiljk v zbirnem centru pri pošti Ljubljana 1 in po zadnjem republiškem tekmovanju, ki se ga je udeležilo 200 njegovih poklicnih kolegov, tudi prvak v točnosti usmerjanja pošiljk. RAZPETI MED VČERAJ IN JUTRI! Preden prepustimo besedo tovarišu Kozarju, naj na kratko opišemo naloge in dolžnosti usmerjevalcev poštnih pošiljk. Kakor že njihov naziv pove, usmerjajo pošto. To pomeni, da jo sortirajo po naslovnih poštah (za vse pošte v Sloveniji in za nekaj večjih pošt v državi), sicer pa po republikah in po državah; posebej »navadno« pošto in posebej »priporoke«. Tako pregledano ali, kakor pravijo. »predelano« pošto, zlagajo v posebne vreče, opremljene z. zapiračem in ključavnico, in to ob določenem času izročijo poštni ekspediciji, ki poskrbi za nadaljnji transport. Zgolj ta, zelo poenostavljen, opis njihovega dela kaže, da njihovo delo ni lahko. Tako pa ni zaradi tega, ker naj bi njihov spomin registriral »republiško« pripadnost več kot 3000 pošt, kolikor jih zdaj obstaja v naši državi, marveč morajo vedeti tudi to, kateremu zbirnemu centru je treba odposlati posamezne pošiljke, da bi po najkrajši poti prišle do naslovne pošte. Razen vsega tega se tudi delo odvija v naglici, v katero jih silita želja in skrb, da bi bili uporabniki poštnih storitev dejansko zadovoljni z uslugami naših PTT podjetij. Zgovoren je podatek, tla mora vsak usmerjevalec v eni uri usmeriti kar 1000 pošiljk. Ker večinoma normo vsi presegajo, to pomeni, da v osmih urah vsah usmerjevalec sortira okoli 10.000 pošiljk in da se v tem času tudi fizično pošteno utrudi, ker delo ves čas opravlja stoje. »NISEM SE POMISLIL. DA BI ZAMENJAL POKLIC!« Vsemu navkljub usmerjevalci poštnih pošiljk ljubijo svoj poklic. Zakaj? Tovariš Jože Kozar nam je pripovedoval: »Čeprav je naše delo precej enolično, je vendarle tudi zani- mivo. Ne samo zaradi tega, ker nas samo po sebi tudi ob običajnih delovnih dneh spodbuja k tekmovanju v hitrosti in pravilnosti usmerjanja, torej k nenehnemu dokazovanju našega znanja in sposobnosti, kar potem na raznih tekmovanjih samo še preverjamo in izpopolnjujemo. Mimogrede se namreč pri našem delu naučiš tudi številnih pojmov iz politične in gospodarske geografije, iz tujih jezikov in podobno. Skratka, delo je takšno, da nam razširja znanje in obzorje... Zato ga opravljam z veseljem, zato ljubim svoj poklic, čeprav sem v njem še precej »nov«, komaj šesto leto ... No. najbolj zanimivo je takrat, ko moramo »identificirati« naslovno pošto. Pomagamo si s krajevnimi leksikoni in drugimi priročniki. Celo s slovarji, če ne gre drugače. Bil bi pristranski, če ne bi povedal, da se je v teh nekaj letih, odkar sem zaposlen pri pošti, veliko spremenilo na bolje. Sistem ekspediranja pošte se je na primer v marsičem spremenil. Ce smo še pred leti pošto prevažali z vlakom, v naši republiki zdaj ni več ambu-lančnih pošt na vlakih, ker so njihovo nalogo prevzeli posebni avtobusi. Tudi v državi kot celoti se 'je število ambulančnih pošt na vlakih bistveno zmanjšalo, ker se — razen dragega — uveljavlja tudi prenos pošte z letali. Ker smo se hkrati tudi notranje reorganizirali, vse to pomeni, da pošta hitreje pride iz zbirnih centrov do naslovnih pošt; nam usmerjevalcem pa tu-1 di ni treba držati v glavi toliko podrobnosti, kot smo si jih morali včasih zapomniti. Dobivamo tudi prvo mehanizacijo, razne transporterje in podobno. Težkih vreč torej ni treba tako pogosto prenašati z rokami, kot smo jih morali še pred tremi ali štirimi leti. No, na revolucijo, ki jo bo v naše delo in tudi v korist uporabnikov poštnih uslug vnesla uvedla poštnih številk, kljub temu nestrpno čakamo ...« ZAKAJ SO POTREBNE POSTNE ŠTEVILKE? Iz tega, kar smo doslej zapisali, je razvidno, da usmerjevalci poštnih pošiljk marsikdaj »popravijo« prenekatero nerodnost, ki so jo povzročili pošiljatelji poštnih pošiljk. Dosledna uveljavitev načela, da mora biti danes oddana pošiljka naslednji dan tudi vročena, je torej odvisna od tega, kako hitro bodo odpravljene navedene pomanjkljivosti. V celoti se jim gotovo nikoli 'ne bo mogoče izogniti. Eden izmed ukrepov, ki naj ta proces pospešijo, pa j_e tudi uvedba poštnih številk, ki naj bi v naši državi začele veljati najkasneje leta 1971. Morda bo kdo rekel, da to, kar sedaj pripovedujemo, nima nobene- prave zveze z usmerjevalci poštnih pošiljk, o katerih sicer pišemo. Takšen pomislek pa je povsem zmoten. PTT podjetja Jiigoslavije se namreč odločajo za uvedbo poštne številke zaradi tega, da bi še pospešila dostavo pošiljk in da bi hkrati racionalizirala svoje delo ter tudi konkretizirala odgovornost za morebitne napake PTT delavcev. Ce bo na primer poleg naslovnega kraja na pismu ali drugi pošiljki treba napisati tudi določeno številko, je neprimerno manj možnosti, da bi usmerjevalci napačno odposlali ' že sprejeto pošto. »Identificiranje« krajevnih oznak bo torej s tem olajšano, morebitne napake PTT delavcev pa bo ugotovil že prvi zbirni center. V končni posledici bo torej uvedba poštnih številk, čeprav se bo nanje treba šele navaditi, kot so se to morali prebivalci številnih zahodnih držav, koristila predvsem uporabnikom poštnih uslug. NAMESTO PIKE NA »I« To, kar smo zapisali, predstavlja samo nekaj izsekov iz življenja usmerjevalcev poštnih pošiljk. Nimamo namena opravičevati njihovih morebitnih napak, čeprav jih niso vselej sami krivi, marveč k temu tako ali drugače prispeva tudi slučajna malomarnost nas vseh, ki pišemo pisma, čestitke in vse ostalo. Želeli pa smo povedati, da se teh 200 fantov in deklet, ki delajo v desetih zbirnih centrih, kolikor jih obstaja v naši republiki, trudi po najboljših močeh, da bi. v redu opravili tudi tisto, kar presega njihove normalne delovne obveznosti. Upamo, da smo v tem tudi uspeli. MILAN GOVEKAR Usmerjevalci pošte Q •• ' PODOBE NAŠEGA ČASA ' ■?T Tčeraj sem prejel naslednje V pismo: »Spoštovani tovariš, ondan sem v enem od naših treh uglednih dnevnikov prebral tele kriterije za izbiro ljudi, ki naj se na volitvah bore za delovno in častno funkcijo naših predstavnikov v skupščinah: — Za odborniške in poslanske kandidate, ki nas bodo zastopali v skupščinah občin, mesta, republike in zveze, bomo iskali ljudi širokega obzorja. razgledane in politično aktivne, iz vseh pomembnih delovnih področij. Volilna komisija zastopa stališča, naj bo kandidat vedno pripravljen postavljati v ospredje človeka, njegovo osebnost, znanje, strokovnost in ga ocenjevati po dosežkih se v položaj ljudi« toda kljub temu je mogoče reči, da je v teh kriterijih marsikaj uporabnega za volitve. Ce ni pri roki programov, kaj vse naj skupščine v prihodnje počno, je pač treba zato zelo natanko preveriti, kakšne ljudi bomo vanje volili. Noj ker smo se pa že odločili* da bomo dali pod predvolilni »drobnogled« kandidate, ne pa predvsem naloge skupščin* bi bilo vsekakor dobro upoštevati še nekaj kriterijev za njihovo izbiro, da bi tako do kraja uresničili odločno zahtevo delovnega ljudstva: na prava mesta prave ljudi! Zato kot dodatne predlagam še naslednje kriterije za izbiro kandidatov: • znanje ameriškega načina branja (500 strani — 15 minut), sicer ne bodo kos kupom »materiala« na skupščinskih klopeh, kakor mu tudi sedanji odborniki in poslanci niso; • obvladanje socialistične taktike parlamentarnega življenja (govoriti, kadar je situacija ustrezna in molčati, kadar je situacija neustrezna), sicer bodo vsako njihovo še tako pomembno misel »preglasovali«, tako kot jo zdaj, če jo kdo Svetniški profit njegovega dela in njegove ustvarjalnosti. Biti bo moral pogumen pri iskanju novega, hkrati pa pripravljen tvegati. Prav tako naj bo strpen do različnih mnenj, pa tudi široko razgledan, politično dejaven in razsoden. Ustvarjalen naj bo pri razvoju socializma in pripravljen z vso zavzetostjo uresničevati samoupravne cilje, hkrati pa vztrajen pri uresničevanju novih naprednih misli, za katere naj se zna javno in prepričljivo zavzemati. Kandidat bo moral tudi znati vzpostavljati stik z volivci, poznati njihove življenjske razmere in potrebe oziroma interese delovnih in drugih organizacij, zmožen vživeti se v položaj ljudi v različnih okoliščinah in usklajevati nasprotujoče si interese. Prav tako naj bo pošten, nesebičen, sposoben, razgledan in naj uspešno opravlja delo na svojem delovnem mestu. Neprestano naj se strokovno izpopolnjuje in spremlja poglavitna vprašanja o temeljnih družbenih dogajanjih. * * * Škoda, da ni bolj pojasnjeno, kaj pomenijo kriteriji -pripravljen postavljati v ospred je č!'m oka«. •- 'orav Ijen tveg *š- in biti hkrati »razsoden«, »zmožen vživeti izreče ob nepravem času ter ® socialistične moralne kvalitete, kot: kandidat naj ne bo lastnik avtomobila ali hiše (oboje naj bo, če že mora biti, družbeno ali vsaj kupljeno na kredit), bognedaj vikenda, naj po možnosti ne pije in ne kadi in naj ima tudi vzorno urejeno družinsko življenje (to je, se ogiblje sumljivih in tudi drugih žensk — če je pa /kandidat ženska, jasno moških). Prosim, da moje dodatne predloge čimprej posredujete na ustrezna in odgovorna mesta.« In nečitljiv podpis. Pisma nisem posredoval naprej, ker se močno bojim, da bi ga v atmosferi vsesplošne predvolilne demokratičnosti lahko kdo še resno vzel. potem pa bi ne imeli volitev, čeprav so tako rekoč že na pragu. Zakaj ne? V mislih sem podolgem in počez obšei vso slovensko samoupravno strukturo, pa nisem našel enega človeka, ki bi tem kriterijem »ustrezal«. Brez kandidatov pa, kakor je znano, ni volitev. Ali naj volitve propadejo? Ne. nikar ne! Pa že raje vi-r!:m. da propade kakšen kriterij, kot pa volitve. VINKO BLATNIK DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, 25. I. 1969 POSEBNA IZDAJA ZA RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE POČITEK FOTO: ANDREJ AGNlC Za spremenjene odnose je potrebna predvsem dobra volja ljudi STRAN 2 Motorne žage v zasebni lastnini STRAN 4 Sedanjost in perspektiva beneficiranja delovnega staža v gozdarstvu STRAN 8 Ker Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije prvič uporablja posebno izdajo Delavske enotnosti kot obliko informiranja večjega števila svojih članov, je prav, da zapišemo, kakšni razlogi so vodili odbor pri tej odločitvi. Čeprav je delo sindikalnih organov izven delovnih organizacij zelo pestro in aktivno, je pokazala mnenjska raziskava, ki jo je izdelal center za javne raziskape pri Republiškem svetu ZŠS pod naslovom »Delavci o sindikatu«, da so člani sicer še kar dobro informirani o delu sindikalne organizacije v svoji delovni skupnosti, da pa so mnogo manj seznanjeni z delom višjih sindikalnih forumov. To je velika vrzel pri celovitosti sindikalnega dela, ki ima med drugim za posledico tudi to, da ostajajo nekatera stališča, j ideje, predlogi in sklepi le v okviru organa, ki jih je sprejel, in zato mnogokrat neuresničeni. To je osnovni razlog za takšno obliko informiranja. Vsebinski razlog za posebno izdajo pa so nekateri problemi v gospodarjenju z gozdovi. Znano je, da slišimo danes različne ocene o sedanji organizaciji gozdnega gospodarjenja. Ta različna mnenja se v bistvu razhajajo v dveh osnovnih izhodiščih: za sedanjo ureditev odnosov v gozdnem gospodarjenju SRS in proti. Vsako mnenje razpolaga s svojimi argumenti. Spričo tega je o tej problematiki razpravljal svet za gozdarstvo, lesno industrijo ter industrijo papirja in celuloze pri Republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva S'ovenije ter zavzel do teh vprašanj stališča in hkrati dal nekaj idej za urejanje problemov, o čemer govori poseben sestavek v pričujoči posebni izdaji Delavske enotnosti. Ko govorimo o svetu za gozdarstvo, lesno industrijo in industrijo papirja in celuloze pri republiškem odboru, naj mimogrede seznanim bralce posebne izdaje z organizacijo našega republiškega odbora. Poleg plenuma, predsedstva in občasnih komisij je republiški odbor organiziran tako, da deluje preko svetov, v katere so razporejeni člani odbora. Sveti združujejo po nekaj sorodnih panog in tako lahko veliko bolj tehtno in zato tudi bolj uspešno razpravljajo in razrešujejo konkretne politične probleme. Svetov je sedem. Ob obravnavanju konkretnih vprašanj pa se sveti razširijo z ljudmi, ki ta vprašanja dobro poznajo, saj prihajajo neposredno iz osnovnih sindikalnih organizacij, poslovnih združenj, gospodarske zbornice in drugih organizmov našega družbenega življenja. Poleg teh problemov, ki se pojavljajo v gozdarstvu kot celoti, se srečujemo tudi z ožjimi problemi znotraj gozdno gospodarskih organizacij. Ne glede na različne ocene tako imenovane »jurščanske zadeve«, o čemer je bilo že precej napisanega tako na rednih straneh Delavske enotnosti in v Komunistu, moramo povedati da je pravzaprav primer Juršč spodbudil republiški odbor za izdelavo študije o lastništvu motornih žag, ki je priobčena v današnji posebni izdaji. S študijo ne želimo vsiljevati določene oblike lastništva nad. motornimi žagami. Osnovna želja republiškega odbora je le, da s to analizo spodbudimo razmišljanja o tem, ponekod spornem vprašanju in da hkrati olajša položaj tistim, ki o tem dokončno Odločajo. Mislimo, da bi bilo primerno izdelati podobne študije tudi o nekaterih drugih problemih (npr. o terenskih dodatkih itd.), kar bi pa moralo po našem mnenju opraviti poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij v dogovoru z delovnimi organizacijami. ET Za spremenjene odnose je potrebna predvsem dobra volja Ijndi Razmišljanje o odnosih in organizaciji gospodarjenja z gozdovi V zadnjem času je slišati precej živahnih razprav o problemih gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Mnenja o tem, kako naj bo urejeno gospodarjenje z gozdovi, eo zelo različna. Ta različnost je posledica položaja, ki ga ima posameznik ali določen kolektiv v sedanji organizaciji gozdnega gospodarstva, oziroma je odvisna od učinkov, ki jih ima sedanja organizacija gospodarjenja z gozdovi in prometa z lesom na vse tiste, ki so kakorkoli bolj ali manj neposredno povezani in odvisni od razmer in odnosov v slovenskem gozdnem gospodarstvu. Povezana s tem, kakšna so mnenja o dosedanji ureditvi gospodarjenja z gozdovi, so tudi stališča do zakona o gospodarjenju z gozdovi iz leta 1965. Ne glede na različnost stališč do organizacije gospodarjenja z gozdovi pa je skupno vsem stališčem — tako tistim, ki se ogrevajo za sedanjo organizacijo, kakor tistim, ki so za spremembe — to, da sedanja organizacija gospodarjenja z gozdovi ni brezhibna in da je treba v njej razrešiti in urediti še številne probleme ekonomske, politične in zlasti samoupravne narave. Te probleme povzroča specifičnost gozdnogospodarske panoge zaradi njenega posebnega pomena za celotno družbo in dejstvo, da imamo opraviti v tej, po družbeni pomembnosti celoviti in tudi v praksi enotno tretirani gospodarski panogi, s posebnimi družbenimi razmerami: ob enotnem konceptu gospodarjenja z gozdovi sta prisotni dve obliki lastnine — družbena in zasebna. In če k temu prištejemo še interese predelovalcev gozdnih proizvodov, je razumljivo, da problemi v go- . spodarjenju z gozdovi niso enostavni in lahko rešljivi. Svet za gozdarstvo, lesno industrijo ter industrijo papirja in celuloze pri Republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je zato 15. 11. 1968. leta na svoji seji razpravljal o problematiki gospodarjenja z gozdovi v SRS. Poleg članov sveta so se seje udeležili tudi predstavniki poslovnih združenj papirne industrije in gozdarstva, predstavniki gozdnih gospodarstev, predstavniki Gospodarske zbornice SRS in trije povabljeni kmeti. Na osnovi materialov, ki so jih pripravili GG Maribor, Gospodarska zbornica SRS, poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij, Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa — kranjske gozdarske podružnice in na osnovi razprave navzočih, so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Svet ugotavlja, da je zakon o gozdovih iz leta 1965 solidna osnova in izhodišče za racionalno gospodarjenje z gozdovi. S tem zakonom je tretirano gozdarstvo ne glede na lastništvo kot celovita in samostojna gospodarska panoga, ki deluje po ekonomskih in samoupravnih principih, pri čemer je zaščiten splošni družbeni interes in pomen gozdnega bogastva. Zato svet meni, da bi sprememba zakona o gozdovih v smislu prenosa upravljanja privatnih gozdov v individualno, privatno sfero pomenila nepopravljivo škodo in korak nazaj v upravljanju in gospodarjenju z gozdovi. To trdimo zato, ker je možno le na primerno velikih in celovitih gozdnih območjih smotrno gospodariti z gozdovi, ker na večini gozdnih območij obstaja prepletenost gospodarskih interesov med družbenimi in zasebnimi gozdovi in ker je gospodarjenje z gozdovi posebnega pomena za družbo. Zato je s strokovnega vidika in z vidika družbene koristnosti utemeljeno, da ostane organizacijska ureditev skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi v osnovi takšna, kot je sedaj. 2. Glede na to podpiramo stališče sveta za gozdarstvo in lesno predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici SRS, da ostanejo nespremenjene tiste organizacijske oblike, ki jih narekuje splošni družbeni pomen gozdov, to je, da ostane nespremenjen in nedotaknjen temeljni koncept skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi v okviru gozdnogospodarskih območij (gojenje, varstvo in urejanje gozdov, melioracije gozdov, plantažiranje, semenarstvo, drevesničarstvo itd.). 3. Svet sodi, da so sedanja organizacijska ureditev gozdarstva in večletna prizadevanja gozdnih gospodarstev za stabilizacijo razmer na lesnem trgu te razmere bistveno izboljšala. Zato bi kakršnakoli nepremišljena in po hitrem postopku sprejeta sprememba zakona o gozdovih ogrozila sedanji sistem skupnega gospodarjenja z gozdovi in kon-tinuiranost oskrbe lesnopredelovalne industrije z lesno surovino. To pa bi verjetno povzročilo številne politične in ekonomske probleme (npr.: akumulacija go- zdarstva bi odtekala v predelavo oziroma v trgovino itd.). Zato se izrekamo tudi zoper bistvene spremembe dosedanje ureditve prometa (trgovine) z lesom. 4. Toda ko se zavzemamo v osnovnih principih za sedanjo organizacijo prometa z lesom, hkrati sodimo, da morajo gozd-no-gospodarske organizacije voditi ustrezno politiko cen na osnovi družbeno-poslovnega dogovarjanja s predstavniki lesnopredelovalne industrije in drugih konsumentov lesne surovine. Odklanjamo takšne enostranske odločitve gozdno-gospodarskih organizacij, kot je bil to primer z bukovino. 5. Ne glede na to, da v osnovi podpiramo sedanje odnose in organizacijo v gospodarjenju z gozdovi, pa vendarle ugotavljamo konflikte in slabosti, ki so še vedno prisotni na tem področju. Opozarjamo zlasti na konflikte in probleme, ki se pojavljajo na relaciji gozdna gospodarstva — privatni kmeti. Ti problemi so predvsem ekonomsko-samouprav-ne narave. 6. Pri tem svet ugotavlja: a) Težnje kmetov po večji akumulaciji iz njihovih gozdov so posledica zmanjšane akumu-lativnosti v kmetijski dejavnosti zaradi naraščajočih družbenih dajatev, težje prodaje kmetijskih pridelkov in drugih neurejenih problemov v kmetijstvu. b) Čeprav se je v zadnjem času razvila cela vrsta oblik, ki omogočajo privatnemu kmetu sodelovanje pri upravljanju z gozdovi, menimo, da so te oblike še nezadostne, ker kmetom le formalno omogočajo sodelovanje v upravljanju z gozdovi in le-ti v praksi nimajo večjega vpliva na odločanje. c) Kmeti, lastniki gozdov še vedno nimajo svoje samoupravne organizacije, ki bi jih povezovala na področju celotnega gozdno-gospodarskega območja. d) Finančno-ekonomski odnosi med gozdnimi gospodarstvi in kmeti oziroma med družbenimi in privatnimi gozdovi niso povsem jasni, oziroma jih druga stran (kmeti) ne sprejema. Medtem ko gozdna gospodarstva z izračuni dokazujejo, da se preliva akumulacija iz družbenih gozdov v zasebne, je mnogo kmetov mnenja, da gozdna gospodarstva akumulirajo na njihov račun in da so zato kmeti finančno prizadeti. e) Gozdna gospodarstva nastopajo z dejanskimi stroški gozdnega gospodarjenja kot dano ka- tegorijo, čeprav je lahko v teh stroških marsikaj. f) Ugotavljamo neenak materialni položaj gozdno-gospodarskih območij, ki izvira iz različnih naravnih pogojev in različnega deleža neblagovne proizvodnje v celotni gozdni proizvodnji in torej ni posledica različno vloženega dela. Gre torej za vprašanje diferencialne rente, za kaj se le-ta uporablja in za to, ali je ekonomsko in politično sprejemljivo dejstvo, da se na tej osnovi doseženi neenak materialni položaj odraža v bistveno različnih osebnih dohodkih med gozdnimi gospodarstvi. Spričo navedenih problemov se bo svet z drugimi pristojnimi dejavniki vključil v razreševanje prejšnjih problemov. V svojih akcijah se bo zlasti zavzemal: a) Sedanje samoupravne oblike še bolj razviti, tako da bodo kmetje vsebolj subjekt in vse manj objekt gospodarjenja z gozdovi. V zvezi s tem bomo komisiji za samoupravljanje pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije priporočili, da preuči normativne akte nekaterih gozdno-gospodarskih organizacij in da analitično ugotovi, kakšne so dejanske samoupravne pravice kmetov, lastnikov gozdov. Ugotovitve te komisije nam bodo služile kot osnova pri prizadevanju za uveljavljanje novih oblik in^hove vsebine samoupravnih odnosov pri upravljanju z gozdovi. V teh akcijah bomo sodelovali tudi z osnovnimi organizacijami sindikata v gozdno gospodarskih organizacijah. b) Na seji sveta smo razpravljali tudi o predlogu, da bi v okviru gozdno gospodarskih organizacij vzpostavili dve ločeni osnovni ekonomsko-samoupravni enoti (enota gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in enota gospodarjenja z družbenimi gozdovi). Glavne značilnosti teh dveh enot naj bi bile ločeno vodenje knjigovodstva (stroškov) in prevladujoče samoupravne pravice kmetov v prvi enoti. Vendar pa je svet po daljši razpravi sklenil, da je ta predlog preuranjen in glede na potrebno razmejitev stroškov predrag. Sprejet pa je bil predlog, da se podpre težnja po ustanovitvi centralnega sveta kmetov, ki bi povezoval kmete na celotnem gozdno gospodarskem območju ter zastopal njihove zadeve in interese v odnosu na centralni delavski svet. S tem bi dobili kmetje. lastniki oozdov, organ, ki bi jim omogočil celovitejše odnose nasproti centralnemu delavskemu svetu. Doslej so se namreč kmetje povezovali samo na ravni obratnih svetov in preko njih So lahko izražali samo parcialne interese in zahteve. c) Dejanske stroške gozdnogospodarskih organizacij morajo samoupravni organi neprestano kritično analizirati in ugotavljati tiste, ki se lahko zmanjšajo ali celo odpadejo. Ustrezne pobude naj bi dale tudi osnovne organizacije sindikata v gozdnogospodarskih organizacijah. d) Skupno z gozdnogospodarskimi organizacijami, pristojnim svetom pri gospodarski zbornici in s poslovnim združenjem gozdno-gospodarskih organizacij bomo iskali rešitve za učinkovitejše urejanje problema skupnih vlaganj v dolgoročne investicijske naložbe za razširitev gozdno-surovinske osnove v Sloveniji. Ker izhajamo iz dejstva, da je gozdno gospodarstvo specifična, toda celovita gospodarska panoga, ki je posebnega družbenega pomena, bomo delovali tako, da se bodo zbrana sredstva prelivala tja, kjer so najpotrebnejša. Pri tem se bomo zavzemali za zbiranje sredstev preko samoupravnih dogovorov med gozdnimi gospodarstvi in porabniki lesne surovine. Smatramo pa, da je pri tem treba oblikovati tudi povsem jasna določila o sankcijah, ki zadenejo tistega, ki pogodbe ne bo izpolnjeval. V primeru, da ti družbeni dogovori ne bodo dali pričakovanih rezultatov, bomo skupaj z koordinacijskim odborom poslovnih združenj gozdarstva, lesne industrije ter industrije papirja in celuloze in Gospodarsko zbornico SRS predlagali ali v konceptu izdelali predlog republiškega predpisa (zakona), ki bo na administrativni način zagotovil zbiranje teh sredstev. Kot vidimo, ocenjujejo politična stališča sveta sedanje razmere in opozarjajo na probleme v gospodarjenju z gozdovi, hkrati pa nakazujejo nekatere rešitve, ki bi naj razmere v tej panogi izboljšale. Razumljivo je, da svet ni mogel biti v svojih stališčih do konca konkreten, saj za to ni niti pristojen. Namen in cilj, ki ga je svet zasledoval s svojimi stališči, je, da začno o teh problemih samoupravno razmišljati in naposled te probleme tudi urejati vsi tisti, ki so kakorkoli povezani s to gospodarsko panogo. To pomeni, da so sedaj na vrsti delovne organizacije in združenja! Mislim, da je svet s sprejetimi stališči dosegel svoj namen. V gozdno-gcspodarskih organizacijah so pričeli intenzivneje razmišljati o razreševanju nekaterih problemov gozdarstva v sedanji organizaciji gospodarjenja z gozdovi. Na drugi strani, večinoma izven gozdno-gospodarskih organizacij, pa je slišati glasove, da je sedanja organizacija gospodarjenja z gozdovi zastarela in da ne ustreza več zahtevam sodobnega blagovno tržnega gospodarstva. Zato se zavzemajo za spremembe v organizaciji gozdarstva Slovenije. Mnenja sem, da takšnih stališč ne gre omalovaževati ali jih celo ignorirati. Brez dvoma so posledica prizadevanj za izboljšanje sedanjih odnosov v gozdnem gospodarstvu in bodo dala, konfrontirana s pogledi in stališči gozdno-gospodarskih organizacij, boljše, kvalitetnejše rešitve v organizaciji gospodarjenja z gozdovi. Zato so ta stališča zelo dragocena za iskanje ustreznih rešitev v gozdnem gospodarjenju. Zagovorniki sprememb v gozdarstvu Slovenije ugotavljajo v nekaterih primerih iste probleme v sedanji organizaciji gospodarjenja z gozdovi kot svet za gozdarstvo pri našem republiškem odboru. Tako na primer ni bistvenih razlik v ocenah problemov, ki izvirajo iz neenakih pogojev gospodarjenja med gozdnogospodarskimi območji. Prav tako se v bistvu ne razlikujejo ocene o vplivu kmetov — gozdnih posestnikov na gospodarjenje z gozdovi in o njihovem samoupravnem položaju. Stališča se razlikujejo, kot bomo videli, predvsem v tem, kako te probleme urediti. Sedanji organizaciji gospodarjenja z gozdovi očitajo monopolizem, ki da se kaže zlasti v tem, da gozdno-gospodarske organiza- cije zelo samostojno predstavljajo družbo in urejajo njene interese (regeneracija gozdov), hkrati pa nastopajo tudi kot samostojne proizvodno poslovne organizacije. O sredstvih za vzgojo gozdov odločajo sama gozdna gospodarstva. Prav tako je v njihovih rokah načrtovanje vzgoje gozdov, sami izvajajo dela in tudi sami vse to obračunavajo. Mnenja so, da v pogojih tržnega gospodarstva sedanja ureditev deluje tako, da so poslovni interesi gozdnih gospodarstev pred splošno družbenimi interesi, kar je lahko škodljivo. Ne glede na to, da je promet z lesom sproščen in so cene proste, sodijo, da predstavlja zaradi prej povedanega sedanja organizacija v gozdarstvu monopol tako v gospodarjenju z gozdovi kakor tudi v poslovni pridobitnosti iz naslova obeh sektorjev lastništva. K temu dodajajo, da sta v sedanji ureditvi v konfliktu neposredni poslovni interes in naloge dolgoročnih naložb v gozdove, o čemer pa odločajo v svojem in družbenem imenu samostojno gozdna gospodarstva. Takšna ureditev omogoča prelivanje sredstev za biološke naložbe v poslovne namene. Zagovorniki sprememb v gozdarstvu tega ne očitajo kolektivom in pravijo, da bi bilo iluzorno zahtevati od teh kolektivov, da bi kazali enak interes, ko gre za naložbe v obnovo gozdov, ki so zelo dolgoročne, in takrat, ko gre za kratkrotrajnejše naložbe in za današnjo poslovno politiko. Zato se zavzemajo, da bi se naj samoupravne pravice kolektivov gozdnih gospodarstev omejile le na poslovno dejavnost blagovne proizvodnje (od nakazila za posek naprej), medtem ko bi naj za splošne družbene interese v gozdarstvu skrbeli posebni strokovni družbeni organi ali z družbenim dogovorom formirana skupna služba za celotno področje SRS. V okviru te službe bi se naj zbirala sredstva za obnovo in reprodukcijo gozdov. Sredstva bi morala biti strogo namenska. Razdeljevala bi se naj na osnovi gozdno-ureditvenih načrtov in po kriterijih racional- nosti ne glede na sedanja gozdnogospodarska območja. Prav tako menijo, da bi bilo treba tudi v bodoče zajamčiti kmetu —-^gozdnemu posestniku — že doslej uveljavljeno prednostno pravico za opravljanje del v njegovem gozdu. Pri tem ne mislijo samo na delo pri sečnji, spravilu in pri prevozu, marveč tudi na ureditvena dela. Ob takšnem proizvodnem (ne zgolj lastninskem) položaju kmeta v gozdnem gospodarjenju se izrekajo za večji samoupravni vpliv kmetov na vsa opravila v gozdni proizvodnji in hkrati tudi za takšne odnose, ki bi omogočili kmetom ustrezno participacijo pri doseženem dohodku v odvisnosti od vloženega dela. Nekateri celo mislijo, da bi morala nova ureditev gospodarjenja z gozdovi kmetom omogočiti povsod tam, kjer sedanje gozdno-gospodarske organizacije ne bi zajamčile lastnikom gozdov ustreznega samoupravnega vpliva, prosto prodajo lesa pooblaščenim organizacijam za promet z lesom. To pooblastilo pa naj bi imela gozdna gospodarstva in delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prometom in predelavo lesa. Zapisal sem le nekaj idej, ki se ogrevajo za spremembe v sedanjem sistemu gospodarjenja z gozdovi. Podobnih in še radikalnejših je več. Toda zdi se, da v sedanjih razmerah ni realno računati s kakšnimi večjimi spremembami v izoblikovani organizaciji gozdnega gospodarjenja, razen s tistimi, ki jih predvidevajo dopolnitve zakona o gozdovih in se nanašajo na samoupravni položaj kmetov. Vse te zamisli in zahteve po spremembah pa le kažejo, da je treba v sedanjem sistemu gospodarjenja z gozdovi še marsikaj izboljšati in zlasti uveljaviti takšne odnose, v katerih bo kmet — gozdni posestnik vsebolj samoupravljavec in vse manj zgolj »■trgovski partner«. Glavno breme pri teh naporih pade seveda na kolektive gozdno-gospodarskih organizacij, saj je razumljivo, da zakon sam po sebi odnosov ne bo spremenil. Za to je potrebna dobra volja živih ljudi. EMIL TOMAŽIČ Motorne žage v zstsehni lastnini Kakšni motivi so vodili Soško gozdno gospodarstvo Tolmin za prenos motornic žag v zasebno last Razvoj tehnike je prinesel tudi v g02d.no proizvodnjo mnoge novosti. Za posek in izdelavo se vedno bolj uporabljajo motorne žage, za izvlek lesa od panja do kamionske ceste različni vlačilci in vitli, za nakladanje najrazno-vrstnejše mehanske naprave. Namen uvajanja vseh teh naprav in orodij je, da bi olajšali težko fizično delo in povečali učinke dela. Dela v gozdu do pred nedavnim niso sledila razvoju tehnike. Delovna sila je bila cenena, bilo je je dovolj in zaradi tega je razvoj zaostajal. To je povzročilo stagnacijo v razvoju tehnike v gospodarstvu in naredilo gozdnega delavca konservativnega in skoraj bi lahko rekli — tudi zagrenjenega. Zdelo se je, da so v razvoju celotnega gospodarstva na gozdnega delavca pozabili, da mu niso posvetili dovolj pozornosti, ker je prevladovalo mišljenje, da je gozdno delo primitivno in ne zahteva posebne izobrazbe niti znanja. Razvoj tehnike in delovne razmere pa so mladi rod zvabile v tovarne in mesta, kjer so imeli na voljo vse pridobitve modernega časa. V gozdu pa so ostajali samo starejši ljudje, ki bi se le težko prilagodili drugemu delu in hitremu toku moderne proizvodnje. Razen tega pa so bili že od mladih let navezani na košček zemlje in hišo, ter se zato ne bi mogli odločiti, da vse to zapustijo. Posledica tega je bila stagnacija v razvoju dela v gozdarstvu. Vendar je lesna surovina še vedno ena od prvin, ki so današnji industriji nujno potrebne; les je danes še v veliki meri nenadomestljiva surovina. Pomanjkanje lesa pomeni stagnacijo v celi vrsti industrij. Poleg tega pa ima gozd še številne druge funkcije, ki so za sodobno družbo nujno potrebne. Gozd regulira vodne režime, gozd vpijva na klimo, gozd je mesto za rekreacijo vseh tistih, ki so zbežali iz gozda, in tistih, ki so ves teden v mestih in v tovarnah. Zavoljo vseh teh razlogov so pričeli posvečati več pozornosti glavnemu oblikovalcu tega gozdnega bogastva — gozdnemu delavcu. Poleg izboljšanega ročnega orodja so uvedli v gozdno delo kot osnovno orodje motorno žago. Kot vsaka novost v proizvodnji je tudi motorna žaga napravila revolucijo v gozdnem delu. Starejši delavci, ki so bili na nizki stopnji tehničnega znanja, so jo zavračali. Med gozdarskim strokovnim kadrom pa je ravno tako primanjkovalo tehnično izobraženih strokovnjakov, ki bi znali psihološko pripraviti gozdnega delavca, da bi sprejel novosti. ki so v svetu že postale same po sebi umevne. Takšne so bile razmere leta 1953 v našem podjetju, ko smo kupili prvi dve motorni žagi in ju dali najboljšim delavcem. Dali smo jim motorno žago, nismo jih pa naučili tehnike dela niti nujno izoblikovali pravilne organizacije dela. Če se uvede novo orodje, ki potek dela poseka in izdelave bistveno spremeni, je namreč nujno potrebno delavce na to psihološko pripraviti, nato jih naučiti pravilne uporabe novega orodja in pravilne tehnike dela in slednjič, priučiti je potrebno delavce na novo organizacijo dela. Psihološka priprava je nujna predvsem zavoljo večjih učinkov, ki se bodo dosegali z novimi orodji, z novo tehniko dela in z novo organizacijo dela. Zavoljo doseganja večjih učinkov je bilo nujno delavca privaditi na delo z novo tehniko dela, da ne bi nova orodja škodovala njegovemu zdravju. Ob uvajanju motorne žage še niti nismo vedeli za vse škodljive posledice nepravilnega dela in nepravilne uporabe tega orodja. Iz istih razlogov je bilo potrebno posredovati delavcu tudi novo organizacijo dela pri poseku in izdelavi, kajti časovna razmerja posameznih faz tega dela (žaganje, kle-ščenje. lupljenje, cepljenje) so se bila last delavca, temveč da je bila osnovno sredstvo podjetja. K temu pa je seveda pripomoglo tudi dejstvo, da našg gospodarstvo v letih obnove ni imelo na voljo dovolj deviznih sredstev, da bi bilo omogočeno' vsakemu delavcu, da si nabavi svojo motorno žago. Pri našem podjetju so take razmere trajale do leta 1967, ko smo iz proizvodnje v celoti potegnili dvoročno potezno žago in jo zamenjali z motorno žago. Šest let je trajalo, da smo vse delavce, ki so imeli opravka s sečnjo in izdelavo, izšolali na posebnih tečajih in jih z večjim ali manjšim uspehom tudi psihološko pripravili do tega, da so sami spoznali, da je uvedba motorne žage v njihovo korist. V letu 1961 smo dali 60 motornih žag v proizvodnjo, seveda po poprejšnjem temeljitem šolanju delavcev. Pod temeljitim šolanjem ne razumemo običajnih 5 do 6-dnev-nih tečajev, temveč 12-čLnevne tečaje v šolskem centru in 6 do 10-dnevno delo na delovnem mestu pod vodstvom za to posebej usposobljenih inštruktorjev. Od leta 1961 do leta 1967 je bila doba, ko smo spremljali preobrazbo gozdnega dela. za katerega bi lahko rekli, da se je iz obrtniškega dela spreminjal v industrijsko proizvodnjo. Morali smo zato proučiti in dojeti vse posebnosti, ki jih je prinašala s seboj v našem družbenem sistemu uvedba novega orodja. Ne glede na stroške smo nastavili servisne mehanike, skrbeli smo za zadostne zaloge rezervnih delov, vendar pa smo takoj ob začetku uvedli porabo goriva in maziva po enoti izdelanega sortimenta. V šestih letih so vsi delavci podjetja, ki bi lahko delali z motorno žago, obiskovali predpisane tečaje. Podjetje je povečevalo število motornih žag tako, da jih je bilo 30. marca 1967. leta v proizvodnji že 185. Ob koncu leta 1966 je strokovni svet podjetja sodil, da je motorna žaga usvojena v gozdni proizvodnji, kar pa zadeva obračune, ki so izpričevali visoke stroške obratovanja, je bila napravljena podrobna analiza stroškov. Le-ta je pokazala, da pripelje vzdrževanje in popravljanje motornih žag v tak obseg, da lahko vzbuja dvome v upravičenost uporabe tega orodja. Za leto 1966 je bil sestavljen v računovodstvu obračun teh st Joškov: din 1. rezervni deli in potrošni material 229.000 2. osebni dohodki na račun popravila (servisni mehaniki) 33.000 3. dodatek motoristom 71.000 4. gorivo in mazivo 76.000 5. odpisi motornih žag m ono ■jo c 000 Z motornimi žagami je bilo pripravljenih 79.500 m'1 lesa. Strošek motorne žage je teko znašal 6.38 din za 1 posekan in izdelan ku’> ični meter. Na osnovi te analize je razpravljal o problematiki tudi delavski svet in naročil strokovnim službam, da pripravijo predlog o odškodnini za motorne žage in nav dila o prodaji žag delavcem. Hkrati s tem je tudi pravna služba obdelala problem prodaje motornih žag delavcem. Posre- dovala je naslednje ugotovitve: 1. Glede na dotočila zvezne in t epubliške ustave, predvsem člen 22 in 23 zvezne ustave ter člen 27 republiške ustave, ni nobenega dvoma, da ima lahko vsak občan za zadovoljevanje svojih potreb ali za opravljanje storitev lastninsko pravico do ročne motorne žage kot delovnega sredstva. Zaradi tega je naša delovna organizacija lahko odprodala ročne motorne žage v družbeni lasti delavcem, ki so s temi žagami delali, delavci pa so lahko s temi žagami prosto razpolagali in jih uporabljali. Naša delovna organizacija je, opirajoč se na obrazložitev zveznega sekretariata za finance z dne 9. junija 1963. leta, št. 1-10675/1 (objavljeno v Biltenu, št. 17/63) smatrala, da so ročne motorne žage 'orodje, ki ne sodi v osnovna sredstva. Na osnovi tega smo izvedli prodajo motornih žag delavcem. Kasneje je sicer spet postalo sporno, ali so ročne motorne žage osnovno sredstvo aii obratno glede na toga določila odredbe o delovnih pripravah, ki se štejejo za obratna, ne pa za osnovna sredstva gospodarskih organizacij. Odredba pa je bila v veljavi že takrat, ko je zvezni sekretariat za finance izdal obrazložitev, na katero se sklicujemo. Vendar je bila ne glede na to, ali štejemo ročne motorne žage za osnovno ali za obratno sredstvo, naša delovna organizacija upravičena, da v skladu s členom 99/2-3 zakona o sredstvih gospodarskih organizacij v zvezi z odredbo o prodajanju in dajanju določenih vi-st osnovnih sredstev v najem občanom in civilno pravnim osebam, proda ročne motorne žage delavcem na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja. Ker tudi nikjer v veljavnih predpisih ni prepovedano, da bi delovna organizacija vzela v najem stvari, ki predstavljajo osnovna sredstva ali druga orodja, je bila naša delovna organizacija mnenja, da je možno vzeti v najem tudi stvari, ki so njihovi lastniki delavci naše delovne organizacije. Enakega mnenja je tudi zvezni sekretariat za finance, ki je v pojasnilu z dne 22. marca 1968. leta št. 1/1-9966/1-67 pojasnil konkreten primer, ko delovna organizacija vzame v najem ročne motorne žage, last delavcev, ki delajo z njimi v delovni organizaciji. Prav tako tudi temeljni zakon o delovnih razmerjih v členu 135 daje možnost, da delovni ljudje z osebnimi delovnimi sredstvi sodelujejo pri delu delovne organizacije. V Jiaši delovni organizaciji je morda le ta posebnost, da so lastniki motornih žag v rednem delovnem rfezmerju za nedoločen čas in jim niso potrebna zagotovila za njihovo udeležbo pri dohodku in upravljanju delovne organizacije, ki so določena v čl. 135 3 temeljnega zakona o delovnih razmerjih. V enakem smislu je z določili temeljnega zakona o kmetijskih zadrugah in drugih določenih vrstah zadrug predvideno,- da lah-'ko pri delu v zadrugah ob pogojih. ki jih predvideva zakon, delavci uporabljajo svoja delovna sr? ' ":j. o gozdno-gaspodarskih cr-ga. :;ri.i je precej podobno delu kmetijskih zadrug, zato je kljub temu. da temdjni zakon o gozdo- z uvedbo motorne žage bistveno Lahko trdimo, da je gozd spremenila, eden najvažnejših elementov na- • Da bi v tedanjih razmerah rave, od katerega je posredno aii vse to sploh lahko uresničili, je neposredno odvisna vsa družba. bilo nujno, da motorna žaga ni vih ni določil pogojev, pod katerimi bi delavec delal s svojimi delovnimi sredstvi pri delu v delovni organizaciji, celo zvezni sekretariat za finance v zgoraj navedenem pojasnilu z dne 22. 3. 1988. leta ugotovil, da je možna takšna praksa ravno za primer najemanja ročnih motornih žag v gozdno - gospodarskih organizacijah. Res pa je, da bi bilo smotrno opredeliti osnovne pogoje takšnega dela z osebnimi delovnimi sredstvi v gozdarstvu v zakonu o gozdovih ali kje drugje za vse tiste gospodarske organizacije, za katere je ta oblika dela zanimiva. Naša delovna organizacija je v 2. odst. čl. 126 statuta zapisala: »Pri delu v delovni organizaciji lahko delavci uporabljajo tudi lastno orodje. Višino odškodnine za uporabo lastnega orodja določa delovna organizacija v splošnem aktu.« Tako je torej določila, da lahko pri delu v delovni organizaciji delavec uporablja tudi. lastno orodje. Tudi prej so delavci delali s svojim orodjem (cepini, sekire Itd.), za kar so prejemali obrabnino. Sedaj se je temu priključilo še eno orodje — ročna motoma žaga, kar je bilo pogojeno s pričakovanimi pozitivnimi ekonomskimi rezultati za deldVno prganizacijo. 2. Kot je bilo že navedeno, so vsi, ki delajo s svojimi motornimi žagami, v rednem delovnem razmerju za nedoločen čas; glede na sezonski značaj gozdarskega dela pa smo imeli tudi že določene skupine delavcev v delovnem razmerju na določen čas (preko sezone), ki so delali s svojim orodjem. Sodimo, da je ta oblika, v kateri je lastnik motorne žage v rednem delovnem razmerju, najprimernejša, saj ima kot delavec-lastnik motorne žage vse dolžnosti in pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, med drugim tudi odgovarja za povzročeno škodo ter za kršitve delovne dolžnosti. Prav tako pa je najlaže in najbolj pravilno, da lastnik motorne žage kot delavec, ki sodeluje v vseh samoupravnih organih, soodloča pri sklepanju o višini in oblikah obrabnine za orodje. S tem po našem mnenju odpade tudi sklepanje posamičnih pogodb z dela\,'ci o najemu orodja v njihovo last, ker za vse.de-lavce-lastnike motornih žag velja splošni akt delovne organizacije oziroma za zdaj v naši ’ 'ovni organizaciji sklep delavsl..^ veta. s katerim je določena višina obrabnine ter so urejena določena razmerja. 3. Glede na to, da je delavec ekonomsko zainteresiran, da s svojim orodjem čimboljše in čim-več dela, ker je od tega odvisen njegov osebni dohodek in tudi obrabnina, so-pravne sankcije nepomembne in jih doseda.j v naši delovni organizaciji ni bilo potrebno uporabljati v zvezi z uporabo lastnega orodja. Vendar bi v primeru, da lastnik žage ne bi izpolnjeval svojih delovnih dolžnosti (ker je delavec v delovnem razmerju), lahko uvedli zoper njega postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti, po drugi strani pa bi lahko zahtevali povrnitev povzročene škode, povzročene bodisi namenoma bodisi iz velike malomarnosti. Ponovno pa moramo poudariti, da do sedaj ni bilo potrebno poseči po sankcijah, kar kaže na to, da je za takšen način dela zainteresirana ne samo delovna organizacija, ampak tudi delavec sam. 4. Z lastniki motornih žag ni naša delovna organizacija imela nobenega delovnega spora. Bistvo razmerja med delavci-lastniki motornih žag in delovno organizacijo pa je po našem mnenju v samoupravnem dogovoru med delavci in delovno organizacijo, zato pričakujemo, da do sporov ne bo prišlo, saj morebitne nepravilnosti ali nesporazume rešujejo delavci sami preko svojih predstavnikov’ v’ samoupravnih organih. Prav zato se zastavlja vprašanje, ali je smotrno, da bi morala delovna organizacija sklepati formalne pismene pogodbe z vsakim posameznim delavcem, če se vsa Vprašanja lahko rešijo na samoupravni bazi — s slepem delavskega sveta oziroma s splošnim aktom o uporabi lastnega orodja v gozdni proizvodnji. 5. Kot je že navedeno, statut in pravilnik o delovnih razmerjih ne delata nobenih razlik med lastniki motornih žag in drugimi delavci, ker so vsi v rednem delovnem razmerju ter imajo enake samoupravne in druge pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Zato veljajo za vse delavce naše delovne organizacije določ! statuta in pravilnika o delo-. razmerjih v celoti. Verjetno bi bilo potrebno sklep delavskega sveta o višini obrabnine ter o odnosu med lastniki ročnih motornih žag in delovne organizacije, njihove pravice in dolžnosti zbrati in določiti v splošnem aktu. Tega doslej nismo storili ravno zaradi tega, ker je naša delovna organizacija prva storila korak k temu načinu gospodarjenja in smo pričakovali, da se bodo sčasoma pokazale potrebe po določenih spremembah in ureditvi novonastalih problemov. Sedaj, ko je že poteklo nekaj časa od uvedbe takega načina gospodarjenja in se je jasno pokazalo, da je takšen način uspešen, bomo sprejeli splošni' akt, ki bo v celoti urejal to problematiko. Na osnovi ugotovitev pravne službe, da ni preprek, da bi lahko delavci posedovali in delali z lastnimi motornimi žagami, je gozdnotehnični oddelek izdelal kalkulacije za plačevanje odškodnine ali obrabnine za delo z motornimi žagami. Ta odškodnina je bila nato skupaj s sklepom o odprodaji motornih žag delavcem sprejeta na zasedanju centralnega delavskega sveta in sicer za sečnjo in izdelavo: A. IGLAVCI: a) hlodi, piloti, drogovi 1.80 din m3 b) jamski les, celulozni les, obli, drogi za hmelj, tobak in drugi drobni tehnični les 2.10 din/m3 c) proštom, les iz sestojev, kjer je srednji premer odkazanega drevesa pod 20 cm 3.00 d.in/m3 d) prostorninski les iz sestojev, kjer je srednji premer odkazanega drevesa nad 20 cm ‘ 2.60 din/m3 B. LISTAVCI: a) hlodi 190 din/m3 b) jamski in ostali drobni tehnični les 2.20. din m3 c) tekst kot pod A-c 3.00 din/prm d) teks kot pod A-d 2.60 din/prm Te odškodnine predstavljajo poprečje za motorne žage, ki so pri nas v proizvodnji. Sama kalkulacija za motorno žago Panter .R 12 pa je takale: a) nabavna vrednost motorke z 1 verigo in z 20 % prometnim davkom 2.170,00 din b) V življenjski dobi porabi naslednje dele: verige 5 X 245.52 1.227.60 din vretena 5 X 77.88 387,40 din meči 2 X 371.26 742,52 din pile 20 X 10.56 211.20 din povratna kolesca 5 X 82.87 414,35 din c) Popravilo in vzdrževanje 75 % od nabavne cene 1.627.50 din d) zavarovanje in riziko — 2 % letno 217,00 din Skupaj: 6.999,57 din e) dodatek po členu 26 pravilnika o osebnih dohodkih: Po pravilniku o osebnih dohodkih je delavec pri motorni žagi dobil neto dodatek na uro 0,30 din, kar znese na dan 2,40 din. Ta dodatek je tudi prešel v odškodnino, in sicer je vezan na vrsto sortimentov. 1. hlodovina iglavcev 0,53 din/m3 2. odlovi n a iglavcev 0,67 din/m3 3. hlodovina listavcev 0,37 din/m3 4. oblovina listavcev 0,48 din/m3 5. drva iz drevja do 20 cm o 1,20 din/m3 6. drva iz drevja nad 20 cm o 0.73 din/m3 f) Poraba goriva in maziva je določena na podlagi snemanja, in sicer na obratovalno minuto motorne žage: Poraba goriva 0, 03 1/obr. minuto Poraba goriva 0,007 1/obr. minuto S prejšnjimi snemanji pa smo ugotovili potreben obratovalni čas motorke za posek in izdelavo' posameznih grup sortimentov, kot so navedeni že v točki e). Cena 11 mešatuce v razmerju 1:25 je 1,53 din, olje Hypenol SAE 90 pa 6,23 din za liter. g) Izračun odškodnine po grupah sortimentov in strukturi stroškov po m3: vi — 0 V 3 " >(/> CJ 1. hlodi iglavcev 2. oblovina iglavcev 3. hlodovina listavcev 4. oblovina listavcev 5. drva iz drevja do 20 cru 0 6. drva iz drevja nad 20 cm e Pojasnilo k izračunu stroškov s ’8 cu rt s o > ‘c? O. 'U ® o 'd 5 •s (3 u O C/5 ra N 0,53 0,31 1,69 1,80 0,67 0,63 2,15 2,10 0,37 0.50 1,93 1,90 0,43 0,63 2,17 2,20 1,20 1,30 4,56 4,60 0,73 1,17 3,96 4,00 0,85 0,85 1,06 1,06 2,06 2,06 od točke a—d (prva kolona): V svoji življenjski dobi razžaga Partner P-12 poprečno 6.000 m3 lesa in to glede na do sedaj dokaj stalno letno procentualno strukturo: 40 % tehničnega lesa iglavcev, 25 % tehničnega lesa listavcev in 35 odstotkov drv. Iz teh odnosov in predvidenih dobi motorke dobimo: tehničnega lesa iglavcev tehničnega lesa listavcev drv Izračun stroškov a—d po m3: za tehnični les iglavcev za tehnični les listavcev za drva 1.200 obratovalnih ur v življenjski 8.200 m3 6.600 m3 ‘ 3.400 m3 6.999.57 din : 8.200 m3 = 0,85 din/m3 6.999.57 din : 6.600 m! = 1,06 din/m3 6.999.57 din : 3.403 m3 = 2,06 din/m3 H gornjim kalkulacijam danes pripominjamo to, da so se nekateri deli, predvsem veriga — že znatno pocenili, tako da je tudi ta kalkulacija zelo visoka^ Na osnovi sklepa centralnega delavskega sveta že od 1. I. 1967. leta obračunavamo odškodnino našim gozdnim delavcevm. Kot smo že poudarili, smo z uvedbo motorne žage v proizvodnjo nujno morali spremeniti tudi proizvodni proces. Ta sprememba je predvsem povzročila spremembo sestava delavskih skupin. Brez prevelikega- prepričevanja in pojasnjevanja so sami delavci ugotovili. da je smotrno delo v maloštevilnih skupinah. Tako je pregled v juniju 1968. leta pokazal, da delajo na sečnji: 103 enojke 69 dvojk 1 trojka 1 četvorka Delavca, ki delajo v trojki in četvorki, so iz Bosne in imajo v skupini po 2 motorni žagi. Kljub temu, da so bili nekateri od teh delavcev pri nas na tečaju, nočejo spremeniti sestava in organizacije dela, verjetno zato, ker so sorodniki. Delavci, ki so kupili motorne žage, so prejeli v letu 1967 različne zneske na račun odškodnine za motorne žage. Višina je bila, razumljivo, Odvisna predvsem od časa, ki ga je delavec prebil na izkoriščanju gozdov, nadalje od sortimentov, ki jih je izdeloval, saj je za izdelavo nekaterih sortimentov potrebno več žaganja kot za izdelavo drugih. Pri naših gozdnih obratih so prejemali v letu 1967 lastniki motornih žag odškodnino za te v višini od 966 din pa do 7.383 din. Vendar oba zneska, najnižji in najvišji, pomenita izrazite ekstreme. Najnižji znesek je dosežen (Nadaljevanje na 7. strani) Mnenje gozdnih delavcev-sekačev o prevzemu ročnih motornih žag v zasebno last UVODNE PRIPOMBE Na željo republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva Slovenije je Soško gozdno gospodarstvo Tolmin izdelalo posebno analizo o zasebni posesti ročnih motornih žag gozdnih delavcev — sekačev. Analiza vsebuje zlasti ekonomske in pravne, deloma pa tudi sociološke vidike novonastalih odnosov med delovno organizacijo in delavci. Da pa bi povsem določno lahko odgovorili tudi na vprašanje, kakšno je razpoloženje in mnenje sekačev o motornih žagah v sedanji obliki lastnine, smo, prav tako sporazumno z republiškim odborom, izvedli anonimno anketo. OSNOVNI CILJ IN NAMEN ANKETE Hoteli smo ugotoviti mnenje delavcev o ročnih motornih žagah, ki so sedaj v njihovi lasti. Ekonomsko in pravno analizo o prednostih ali pomanjkljivostih prenosa motornih žag. v zasebno last delavcev smo želeli osvetliti tudi s sociološke plati. IZBOR VZORCA V podjetju je na devetih gozdnih obratih zaposlenih 250 delavcev — sekačev. Od tega števila smo- izbrali 25 % vzorec ali 60 sekačev. Vzorčili smo po proporcionalnem razmerju, tako da smo iz tistih gozdnih obratov, ki zaposlujejo več delavcev, izbrali več enot vzorca. Izmed devetih gozdnih obratov smo izbrali šest, v katerih smo na naključen način (z žrebanjem) izbrali po prej omenjenem postopku določeno število anketirancev. V izbor so prišli naslednji gozdni obrati: Idrija I, Črni vrh, Predmeja, Ajdovščina, Trnovo in Bovec. IZVEDBA ANKETE Za anketo je bil vnaprej pripravljen poseben vprašalnik, ki je vseboval 10 vprašanj. Terensko delo ppl izvedbi ankete so organizirali šefi obratov in revirni vodje. Anketirancem so razdelili anketne pole. jim pojasnili namen ankete in način njenega iz-~ polnjevanja. Izpolnjene anketne liste so anketiranci v zapečatenih kuvertah vrnili organizatorjem ankete.' NAČIN obdelave podatkov Odločili smo se, da gozdni obrat, v katerem se delavci v začetku niso strinjali s prevzemom ročnih motornih žag v zasebno last (GO Idrija I), kasneje pa so na to pristali, obdelamo ločeno od ostalih obratov, kjer delavci niso nasprotovali prevzemu žag v njihovo last. S tem smo hoteli ugotoviti, ali so kakšne pomembnejše razlike v mnenjih delavcev tega obrata v primerjavi z delavci preostalih obratov, ki so prevzeli motorne žage v zasebno last brez pomislekov. POROČILO O ZBRANIH PODATKIH Zaradi omejitve prostora smo se odločili, da prikažemo zbrane podatke v manjšem obsegu, kot bi sicer zaslužili; najpogosteje samo z bistvenimi ugotovitvami ali z manjšimi pojasnili. Ce pa bi koga posebej zanimali podrobnejši podatki ankete in drugi materiali, so le-ti na voljo na upravi SGG Tolmin. REZULTATI ANKETE STAROST ZAPOSLENIH IN DELOVNA DOBA V PODJETJU Vpogled v »osebne-« podatke anketiranih delavcev — njihova starost .in delovni staž pri podjetju — nam pojasnjuje, da sedi velika večina vprašanih v tako imenovano srednjo generacijo: . — 88 % anketirancev je starih od 26 do 40 let in — 77 % anketirancev je zaposlenih pri podjetju od 5 do 20 let Menimo, da imajo anketiranci dovolj delovne dobe pri podjetju in s tem dovolj delovnih izkušenj, da lahko pristojno ocenjujejo prenos ročnih motornih žag v zasebno last delavcev. PRIMERNOST SKUPINSKEGA ALI POSAMIČNEGA DELA Vzporedno z naraščanjem števila motornih žag v podjetju in z usposabljanjem delavcev za delo s temi žagami, se je izpopolnjevala tudi organizacija dela, in sicer v tem smislu, da se je zmanjševalo število večjih delovnih skupin, naraščalo pa je število manjših delovnih skupin. Sedaj dela v podjetju 1 četvorka, 1 trojka. 69 dvojk in 103 enojke. V anketo je bilo zajetih 35 delavcev, ki delajo v dvojki in 25 delavcev, ki delajo posamično — v enojki, kot pravimo. Na vprašanje: »Ali vam to, da delate sami ali v dvojki, ustreza?«, so anketiranci odgovorili : % — ustreza v celoti 63 — ustreza deloma 25 — ne ustreza 7 Ugotavljamo, da veliki večini delavcev ustreza sedanja organizacija dela v enojki oziroma v dvojki. Menimo, da ima tako organizirano delo prednost v tem, ker ima delavec neposreden interes (pregled nad opravljenim delom je večji kot v večjih skupinah). POMISLEKI SEKAČEV OB PREVZEMU MOTORNIH ŽAG V SVOJE LASTNIŠTVO Anketiranci so v veliki večini (75 %) odgovorili, da so imeli pomisleke do prevzema motork v svojo last. Tu zlasti izstopa GO Idrija I; vsi anketiranci (100%) so imeli ta pomislek. Največ pomislekov so imeli delavci glede: % — višine obrabnine in 33 — velikih stroškov popravil in vzdrževanja 27 Tovrstne pomisleke so imeli zlasti delavci GO Idrija I. Kljub pomislekom je 28 % delavcev izrazilo prednost tega lastništva zaradi boljšega vzdrževanja in prostega razpolaganja z žago. ZADOVOLJSTVO DELAVCEV V NOVIH POGOJIH LASTNIŠTVA MOTORNIH ŽAG GLEDE: IZPOLNJEVANJA NORM Na vprašanje, ali sedaj uspešneje izpolnjujejo norme, je skoraj tri četrtine delavcev odgovorilo, da ni nobenih razlik, več kot petina delavcev pa je odgovorila, da sedaj dosegajo boljše delovne učinke. Ukrep podjetja o prenosu žag v zasebno last kaže svoje prednosti : — delovni učinki so sedaj večji ali pa so ostali na prejšnji ravni, kajti le 5 % delavcev dosega sedaj manjše učinke. ZASLUŽKA Ugotovitev ankete, da je v večini primerov ostal zaslužek enak (78 %) oziroma da se je povečal (14 %), prav tako kaže na ugodne posledice izvedenega ukrepa, čeravno je 8 % delavcev odgovorilo, da sedaj zaslužijo manj. OBRABNINE Na vprašanje, kako so zadovoljni z višino obrabnine za motorne žage, je skoraj polovica (48 odst.) anketiranih odgovorilo, da so le deloma zadovoljni, tretjina (32 %), da niso zadovoljni, 20 % delavcev pa je odgovorilo, da so zadovoljni. Od prikazanih podatkov najbolj izstopa GO Idrija I, kjer z višino obrabnine ni zadovoljen noben anketiranec; deloma je zadovoljnih 73 % delavcev, nezadovoljnih pa 27 %. OSKRBE Z MOTORNIMI ŽAGAMI IN REZERVNIMI DELI Z oskrbo z žagami in z nadomestnimi deli je polovica (48 %) anketirancev zadovoljnih, tretjina (33 %) jih je deloma zadovoljnih in 19 % jih ni zadovoljnih. Primerjava med tem, kako so delavci zadovoljni z višino obrab- -nine in z oskrbo z žagami ter z nadomestnimi deli, kaže drugačno podobo, saj so v pogledu oskrbovanja dokaj dobro razpoloženi. MEDSEBOJNA NESOGLASJA SEKAČEV TER MED SEKAČI IN PODJETJEM _ PREJ IN ZDAJ 0 S sociološkega vidika je zanimiva zveza med številom konfliktnih situacij pri sekačih v prejšnji organizaciji dela in obliki lastnine motork in sedanjim stanjem. Predvidoma naj bi bilo v sedanjih razmerah, ko delajo sekači večinoma v dvojkah ali posamično, manj nesoglasij. To tezo so potrdili tudi rezultati ankete s tem, da je skoraj polovica (45 %) odgovorila, da sedaj ni nesoglasij oziroma da 33 % anketirancev meni, da je bilo prej več nesoglasij. # Podobne rezultate, ki so prav tako pomembni za medsebojne odnose, smo dobili na vprašanje, ali je bilo več nesoglasij med sekači in podjetjem prej, ko niso imeli motork v svoji lasti, ali je več teh nesoglasij sedaj. Število anketirancev, ki so se odločili za odgovor, da je bilo več nesoglasij prej kot sedaj, je v razmerju 93 % : 7 %, medtem ko je razmerje med anketiranci, ki so odgovorili, da prej ni bilo nesoglasij oziroma da jih ni niti sedaj 25 % : 75 %. Skratka, iz prikazanih rezultatov sledi, da je bilo več nesoglasij tako med delavci samimi, kakor tudi med delavci in podjetjem, ko so bile žage last podjetja, kot pa sedaj, ko so žage last delavcev. T PO PRENOSU MOTORNIH ŽAG V LAST DELAVCEM, KDO JE NA BOLJŠEM — SEKAČI ALI PODJETJE Zanimivost odgovorov se kaže v tem, da noben anketiranec ni odgovoril, da je v novih pogojih na boljšem delavec. Sicer pa se je: — 53 % anketirancev opredelilo, da je na boljšem podjetje in — 47 % anketirancev, da so na boljšem oboji — sekači in podjetje. Teh rezultatov pa ne gre jemati »dobesedno«, saj skoraj ni mogoče negirati skupnega interesa posameznika in podjetja. Kajti to, kar je ugodno za boljše poslovne rezultate podjetja, tako ali drugače koristi tudi članom kolektiva. Zato je toliko bolj zanimiv podatek, da se je 47 % anketirancev izreklo, da so na boljšem tako delavci kot podjetje. KAKO SO DELAVCI ZADOVOLJNI Z ZASEBNO LASTNINO MOTORNIH ŽAG Da bi si ustvarili celovitejšo-podobo o stopnji zadovoljstva sekačev ob sedanji obliki lastnine motornih žag, smo jim postavili naslednje vprašanje: »Ne glede na pomanjkljivosti, ki so še, vas prosimo, da ocenite, kako ste zadovoljni s tem, ko vam je podjetje dalo motorne žage v vaše lastništvo?« Odgovori so bili naslednji: Stopnja zadovoljstva odgovorov v % — sem zelo zadovoljen 16 — sem precej zadovoljen 20 — delno sem zadovoljen 50 — sem nezadovoljen 11 — sem zelo nezadovoljen 3 Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je polovico (50 %) delavcev delno zadovoljna z lastništvom motornih žag, medtem ko je razmerje med anketiranci, ki so zelo ali precej zadovoljni v primeri s tistimi, ki so nezadovoljni ali so zelo nezadovoljni, 36 % : 14 % v korist zadovoljnih. Kot glavni vzroki nezadovoljstva delavcev se najpogosteje pojavljajo: — prenizka obrabnina za delo z motorno žago — visoki stroški popravil — previsoke norme — pomanjkljiva in nepravočasna oskrba z rezervnimi deli itd. Iz te distribucije podatkov izstopa GO Idrija I, kjer so anketiranci izključeni iz obeh ekstremov. (Nikogar ni med njimi zelo zadovoljnega ali nezadovoljnega oziroma zelo nezadovoljnega). Višja stopnja zadovoljstva sekačev s sedanjo obliko lastništva motornih žag v primerjavi s stopnjo nezadovoljstva potrjuje, da je bil ukrep podjetja o prenosu motornih žag v' zasebno last pozitiven kljub nekaterim pomanjkljivostim, in ga tako delavci tudi ocenjujejo. PREDLOGI DELAVCEV ZA IZBOLJŠANJE DELA Z MOTORNIMI ŽAGAMI Poleg tega, da so delavci v anketi izražali svoje zadovoljstvo ali nezadovoljsvo s sedanjo obliko lastništva motornih žag, so tudi predlagali, kako bi naj v bodoče urejevali nekatere zadeve, da bi bilo delo še učinkovitejše. Predlogi so zadevali predvsem: — izboljšanje servisne službe za popravilo žag — bolj hitro in redno oskrbo z rezervnimi deli — možnost, da si delavec izposodi žago gozdnega obrata, ko ima svojo v popravilu ■ — možnost kolektivnega zavarovanja žag pri zavarovalnici itd. Ti predlogi in pripombe naj bi služili strokovnim službam obratov in podjetja, da poskušajo bolj učinkovito realizirati pobude delavcev v zvezi z delom z motornimi žagami. UGOTOVITVE IN ZAKLJUČKI S stališča podjetja ima prenos motornih žag v lastništvo delavcev mnoge prednosti. Te se kažejo predvsem v enostavnejšem načinu obračunavanja stroškov, ki odpadejo na motorno žago kot delovno orodje, druga prednost pa je v racionalizaciji dela z motornimi žagami (boljše čuvanje, boljše vzdrževanje, svobodno razpolaganje z žago s strani delavca), za kar so zainteresirani tako delavci kot podjetje. Kot posledica tega je tudi izračunan ekonomski efekt prenosa motornih žag v last delavcev, ki ga prikazuje ekonomski del analize. Kot prednost tega ukrepa moramo šteti tudi to, da je odpadla kakršnakoli potreba kontrole nad delom z motornimi žagami, dalje ugotavljamo veliko zmanjšanje servisnih uslug (popravil, zamenjava nadomestnih delov), ker delavci »svojo« žago bolje vzdržujejo. Najmanj, kar lahko ugotavljamo iz rezultatov ankete, je to, da prenos motornih žag v zasebno last gozdnih delavcev ni poslabšal niti materialnih niti ne drugih odnosov med delavci samimi, kakor tudi ne med delavci in podjetjem; celo več, v odgovorih anketiranih delavcev prevladuje bolj pozitivno kot negativno razpoloženje. To našo oceno podpii-amo z naslednjimi ugotovitvami: # S prenosom motornih žag v zasebno last delavcev se pospešeno spreminja tudi organizacija dela pri sečnji in izdelavi gozdnih sortimentov v tem smislu, da danes delata pri podjetju le ena trojka in ena četvorka, vsi preostali delavci pa delajo posamično ali v dvojkah. Tako vpeljana organizacija dela je pri delavcih vzbudila večji interes v prizadevanju za čim boljšo tehnično opremljenost, kar se kaže v naraščanju števila motornih žag in njihove kvalitete (nabava novih tipov žag) ter težnji delavcev, da imajo celo po več motork. V podjetju resne razmišljamo o tem, kako omogočiti delavcem, da bi imeli dve mo torki — eno težjo in drugo lažjo — zaradi racionalnejše uporabe glede na debelino sestojev, v katerih sekajo, in vr->to sortimentov. Sodeč po rezultatih ankete, delavcem tak način dela ustreza. # Ob uvajanju zasebne lastnine motornih žag so imeli delavci določene pomisleke, kar je sicer normalno, kadar gre za vpeljavo ukrepov, za katere delavci ne vedo, ali bodo njih posledice negativne ali pozitivne; pomisleki so zadevali način in višino obračunavanja obrabnine, vzdrževanje 1« popravilo žag; vendar pa delavci danes — po (Nadaljevanje na 8. strani) S Motorne žage v (Nadaljevanje s 5. strani) na gozdnem obratu, kjer traja delo pri sečnji in izdelavi samo 6 mesecev. Najvišji znesek pa je prejel lastnik motorne žage, ki dela v veliki skupini (4 delavci). Ti delavci so sezonci iz druge republike in niso hoteli povzeti našega načina dela ne glede na nevarnosti poklicnih obolenj. Poprečno pa se giblje odškodnina v enem letu med 1.370 din in 4.328 din, odvisno pač od števila ur, prebitih na izkoriščanju gozdov, in od sortimentov, ki jih je delavec izdeloval. Naše izkušnje kažejo, da v prvem in drugem letu, seve ob smotrni uporabi motorne žage in pri pravilni negi, skoraj ni okvar. Tako ima dober delavec možnost, da po dveh letih zamenja motorno žago za novo, kar mu seveda zagotavlja dobro delovanje motorne žage v nadaljnjem letu ali dveh. Naši najboljši delavci tudi tako delajo in nobeden od teh dobrih delavcev ni nezadovoljen z obračunano odškodnino. Nezadovoljni so pa z višino odškodnine tisti delavci, ki slabo negujejo motorne žage in ki mnogo žagajo za zasebnike izven rednega delovnega časa. Tako je motorna žaga preobremenjena, po navadi je tudi slabo vzdrževana, zaradi česar nastajajo pri rednem delu okvare in zastoji, ki naj bi jih pokrili iz sredstev podjetja — iz večje odškodnine za uporabo motorne žage. V letu 1967 smo izplačali delavcem odškodnino za motorne žage na osnovi višine odškodnine, kot jo je določil centralni delavski svet, 186.860 din. V primerjavi s stroški, ki smo jih navedli v začetku in ki smo jih imeli v letu 1966, znaša to prihranek 508 tisoč din — 186.860 din = 321.140 dinarjev. Strošek motorne žage je padel od 6,38 din/m3 v letu 1966 na 2,74 din/m3 v letu 1967 ali za 3,64 din/m3. Poraba materiala je glavni prihranek v gornji vsoti. Prej so se zamenjavali deli ob popravilih ne glede na dejansko potrebo in na stroške. Takrat nismo posvečali dovolj pozornosti verigam, pilam itd. Tudi poraba goriva in maziva je bila večja. Sedaj pa, ko je motorna žaga last delavca in mora sam plačati rezervne dele in drugo opremo, jo skrbno čuva, da so zato tudi njegovi stroški čim manjši. Tudi vrednost rezervnih delov v našem skladišču bo padla, ker ni več nujno imeti toliko materiala na zalogi. Trije servisni mehaniki, ki so bili prej polno zaposleni s popravili motornih žag, so danes zaposleni večinoma na drugih delih. Podjetje pa prihrani še na drugih stroških, ki se ne dajo izraziti s številkami. Tako je npr. nadzorno tehnično osebje osvobojeno nadzora nad delom z motornimi žagami v prostem času delavcev. Imeli smo precej primerov in disciplinskih postopkov, ker so delavci žagali zasebnikom z žagami, ki so bila last podjetja, Danes_ vse to odpade, ker delavec s svojo motorno žago dela, kar hoče. Kazen tega pa je izredno poraslo število motornih žag pri zasebnih lastnikih gozdov. Tudi za te prirejamo brezplačne tečaje za uporabo motornih žag, ki se zasebni lastnini jih radi udeležujejo in je tako do danes že več kot 500 kmetov-iastnikov gozdov že dobilo osnovno znanje o motorni žagi. Ker so ti kmetje - lastniki gozdov naši kooperanti, jim tudi omogočamo nakup motornih žag ob zagotovitvi potrebnih deviznih sredstev. S prenosom motornih žag v zasebnost se je zmanjšala tudi vrednost osnovnih sredstev za približno 300.000 din. V začetku leta 1967 smo imeli v proizvodnji 185 motornih žag. Danes jih je 226 in očitno je, da se bo to število še povečalo. Strokovne službe v podjetju so tudi mišljenja, da bi vsakemu delavcu morali omogočiti nabavo dveh motornih žag in sicer ene težje za podiranje in razžagovanje, lahko žago pa bi delavci uporabljali za kleščenje vej in za redčenje. Pri moderni tehniki dela z novimi motornimi žagami delavec dela pretežno z motorno žago in je sekira postala pomožno orodje. Zaradi tega strokovnjaki v podjetju izbirajo in svetujejo delavcem ob pravilni tehniki dela, organizaciji dela tudi izbor najboljših motornih žag, da bi tako preprečili poklicna obolenja zaradi vibracij in ropota. Z uvedbo motornih žag v gozdno proizvodnjo je delo postalo prijetnejše, opažamo pa tudi večji priliv mladih med gozdne delavce. Tečajev v letu 1968 so se udeležili samo mladi delavci do 25 let starosti, kar se v vseh letih od 1961 do 1967 ni primerilo. Mladim, ki prihajajo na delo, omogočamo nakup motorne žage s posojilom. Ko pa smo prodajali motorne žage našim delavcem, smo jim omogočili desetmesečno dobo odplačevanja. Enake občutke, ki jih ima delavec, ko si kupi moped ali motor, ima tudi tedaj, ko dela z lastno motorno žago. Tedaj ve, da se približuje delu industrijskega delavca, ve, da mora več znati, in ve, da si bo zagotovil tudi višji osebni dohodek, ker bo učinek njegovega dela večji. Zmanjšuje se občutek, da je v gozdu sam in da je brez lastnega orodja. Večja je tudi delavčeva samozavest. Prijeten je občutek, da je tudi on gospodar stroja, ki mu olajšuje težko delo. Delo z motorno žago pa je tudi zanimivejše. V tem sestavku ni podrobneje opisanih postopkov o prenosu motornih žag delavcem, pač pa smo posredovali razloge in gradivo, ki je pripeljalo centralni delavski svet do sklepa o odprodaji motornih žag. Odločitev in sklep sta bila posledica dolgotrajnih opažanj in spremljanj rezultatov. Vse strokovne službe v podjetju so bile precej časa zaposlene s temi problemi. Sele na osnovi temeljitih analiz najrazličnejših podatkov so bile sprejete ustrezne odločitve, ki so bile v skladu s koristmi podjetja, delavcev in družbe. Lahko rečemo, da danes, po skoraj dveletnem režimu dela z lastnimi motornimi žagami, nimamo posebnih problemov in da je praksa pokazala, da so bile odločitve samoupravnih organov smotrne in dobre. ING. MARJAN PRESEČNIK FRANC SRNOVRSNIK ING. IVAN KRIVEC Sedanjost in perspektiva beneficiranja delovnega staža v gozdarstvu Zakon o delovnih mestih, za katere se šteje delovna doba s povečanjem — beneficiran delovni staž — je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 17, 29. aprila 1968. leta. V navedenem zakonu niso upoštevana delovna mesta gozdnih delavcev, pač pa 5. člen tega zakona omogoča kasnejše uveljavljanje pravice za beneficirani delovni staž na osnovi strokovno obdelane zahteve in z vso potrebno dokumentacijo. Kasnejše uveljavljanje pravice za beneficiran delovni staž je možno le v primeru, kadar gre za posebno težka in za zdravje škodljiva delovna mesta. Kot posebno težko in za zdravje škodljivo delovno mesto se smatra le tisto, na katerem ni možno odpraviti znatnih škodljivih vplivov na zdravje in na delovno sposobnost delavcev kljub doslednemu izvajanju predpisanega splošnega in posebnega varstva pri delu. 2e doslej ali pa kasneje priznana pravica za beneficiran delovni staž je v bistvu predčasna upokojitev. V teh primerih bo delavec praviloma dalj časa prejemal pokojnino in zato bodo morale delovne organizacije plačevati relativno visok dodatni prispevek za beneficiran delovni staž. V zvezi z uveljavitvijo beneficiranega delovnega staža za gozdne delavce je bilo danih že več pobud delovnih organizacij in poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij. Na osnovi podatkov anketiranih delovnih organizacij in statistike socialnega zavarovanja (za obdobje 1960—1966) lahko ugotovimo, da je bila v tem obdobju invalidnost v gozdarstvu trikrat večja kot pri drugih aktivnih zavarovancih. V (Nadaljevanje s 7. strani) skoraj dveh letih, ocenjujejo to dejanje dokaj pozitivno. Pripombe na višino obrabnine so sicer še vedno, prav tako na oskrbo z nadomestnimi deli in na servisno službo, toda kljub tem pomanjkljivostim, sodeč po rezultatih ankete, se delavci sedaj ne bi hoteli odreči zasebnemu lastništvu motork. # Našo trditev, da se s prenosom motornih žag v lastnino delavcem stanje zanje ni poslabšalo, opiramo tudi na odgovore anketirancev, kako je z izpolnjevanjem delovnih norm in z zaslužkom, če ju primerjamo s prejšnjimi rezultati. Velika večina delavcev (2 tretjini), odgovarja. da zdaj enako izpolnjujejo delovne norme in da enako za-služijo, kot so prej. Delavci sicer menijo, da je sedaj na boljšem zlasti podjetje (53 odstotkov), vendar pri tem ne moremo izključiti tudi koristi sekačev samih, če upoštevamo, da se poslovni rezultati podjetja od- obdobju od leta 1961 do 1966 je bilo v Sloveniji starostno upokojenih 761 delavcev; v istem razdobju pa je bil na podlagi mnenja invalidskih komisij priznan status invalida dela 771 gozdnim delavcem. Iz tega je razvidno, da je imel v dosedanjih razmerah le vsak drugi gozdni delavec možnost, da dočaka starostno upokojitev, medtem ko postane polovica delavcev predčasno invalidi dela. Po navedbi gozdnih delovnih organizacij so pri invalidih I. kategorije najpogostnejši vzroki za invalidsko upokojitev revmatične bolezni hrbtenice in bolezni prebavil. Invalidnost II. in III. kategorije pa je posledica nesreč pri delu, vibracijske bolezni in naglušnost. Sodimo, da je tolikšna pogostnost invalidnosti tudi posledica preteklosti, to jb nekdanje zastarelosti tehnologije in še težjih delovnih razmer kot so današnje. Anketirane gozdnogospodarske organizacije navajajo, da je največ invalidov II. in III. kategorije prejelo odločbo invalidske komisije za zaposlitev na lažjih delovnih mestih (pogozdovanje, čiščenje, redčenje, odkazilo lesa in . podobno). Za delovne organizacije pa predstavlja velik problem tolikšna številčnost delovnih invalidov in njihova premestitev, ker so ta dela sezonskega značaja in ker hkrati predstavljajo le majhen del glede na obseg celotne dejavnosti. Predstavnik poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij je orisal probleme dela v gozdarstvu na II. jugoslovanskem kongresu za medicino dela, ki je bil v oktobru 1968. leta v Splitu. Kongres je vnesel v zaključni dokument tudi naslednji sklep: »Večja umrljivost in inva- ražajo tudi pri zaposlenih, v tem primeru prav tako pri sekačih. • S psihosociološkega vidika je zlasti zanimivo opazovanje števila konfliktnih situacij pred prenosom motornih žag v zasebno last delavcev in po njem. Ugotovili smo, da je bilo prej veliko večje število nesoglasij med sekači samimi, kakor tudi med sekači in upravo podjetja oziroma obrata, kot jih je sedaj. Nesoglasja v poprejšnjem obdobju so bila nujna posledica dejstva, da je bilo podjetje dolžno skrbeti za brezhibnost delovanja žag, kar pa je bilo praktično neizvedljivo. Vsaka prekinitev dela zaradi okvare motorne žage je povzročala materialno prizadetost sekača. Tudi sedaj niso izključene okvare žag, vendar jih je zaradi boljšega vzdrževanja mnogo manj. Tudi delo v večjih skupinah je porajalo več notranjih nesoglasij zaradi nedosledno izpeljanih delovnih nalog posameznika pa tudi zaradi subjektivnih lastnosti posameznika. lidnost gozdnih delavcev kakor tudi njihove delovne razmere, opravičujejo prizadevanja strokovnih organizacij za uveljavitev pravic za beneficiran delovni staž.« Na osnovi dogovora o delitvi dela s Centralnim odborom sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije je naš republiški odbor sprejel v zvezi s kasnejšim prizadevanjem beneficirane delovne dobe za gozdne delavce naslednje zaključke: 9 Kljub temu, da zakon o delovnih mestih dopušča možnost, da sindikalne organizacije predložijo zahtevek za beneficiranje delovnega staža, sodimo, da to delo lahko uspešno opravi le strokovni team. Zaradi zahtevane in potrebne vsestranske strokovnosti predloga morajo biti v delovno skupino vključeni strokovnjaki za medicino dela, obratni zdravniki, dobri poznavalci teh-flologije dela in zahtev za varstvo pri delu (inšpektorji dela) ter strokovnjaki za dolgoročnejše in invalidsko zavarovanje. 9 Težišče dela v pripravljalnem postopku je strokovnost in kolektivno delo, zato je republiški odbor prevzel pobudo za koordiniran pristop. Republiškemu zavodu za socialno zavarovanje in republiškemu inšpektoratu za delo smo predlagali, naj se formira republiški team oziroma da naj sprejmejo stalnejšo zadolžitev kvalificirani predstavniki institucij z zadostnimi delovnimi izkušnjami zaradi potrebnega poznavanja posebnosti industrijskih panog, kar predvsem velja za inšpektorje dela in za strokovnjake za medicino dela. (Doslej smo prejeli pozitiven odgovor od republiškega inšpektorata za delo, ki se z našim predlogom Zaradi že omenjenega začetnega odpora delavcev pri GO Idrija I do prenosa motornih žag v zasebno last, smo ocene, mnenja in stališča teh delavcev statistično obdelali posebej in smo jih primerjali z mnenji preostalih sekačev, ki so sicer imeli določene pomisleke, vendar pa so takoj sprejeli predlog podjetja o prenosu žag v njihovo last. Čeprav so delavci GO Idrija I prevzeli motorke v svojo last dva meseca kasneje kot drugi delavci, ni v bistvu nekih pomembnejših odstopanj tako v oceni zadovoljstva, kakor tudi glede zaslužka, izpolnjevanja delovnih norm, oskrbe z nadomestnimi deli in z novimi motorkami in drugega. Pomembnejše odstopanje je le v zvezi z obrabnino za motorne žage. Ta dejstva nam potrjujejo, da kljub očitnemu začetnemu odporu določenega števila delavcev do omenjene spremembe, ni vedno dovolj objektivnih 'razlogov za to, da bi se ne izvedle koristne ideie strinja in je v strokovni team imenoval svojega predstavnika.) Skupina strokovnjakov bo morala preverjati delovne razmere in sedanje varstvo pid delu v posameznih delovnih organizacijah oziroma panogah in bo morala dajati strokovno mnenje. 9 Intenzivnost invalidiziranja in obolelosti gozdnih delavcev odpira problematiko z več vidikov in se vsiljujejo številna vprašanja. Tako na primer: ali dovolj upoštevamo zdravstveno-fizične sposobnosti posameznih delavcev, kadar jih razporejamo na fizično težja dela? Ali je možno uveljaviti načelo kroženja, namreč da bi delavec nekaj časa opravljal težja dela, nekaj časa pa lažja? Ali so delovne organizacije v me-■jah svojih možnosti dovolj usmerjene v politiko modernizacije oziroma mehanizacije proizvodnje? Na ta vprašanja morajo dati odgovor tehnologi, ekonomisti, organizatorji dela in zdravniki. K temu sodijo še številne druge naloge za zagotavljanje kompleksnega varstva pri delu, ki obsegajo široko področje od preventivnih ukrepov (prehrana, primerno urejena bivališča, periodični zdravniški pregledi, izobraževanje o varnosti pri delu, politika rekreacije in dopustov) za negovanje delavčevega zdravja in delovne sposobnosti do učinkovite zaščite strojne opreme in osebnih zaščitnih sredstev. 9 Predčasno upokojevanje je zelo drago, ker morajo delovne organizacije plačevati visok dopolnilni prispevek. Kljub morebitni pripravljenosti delovnih organizacij, da bi financirale beneficirano delovno dobo, moramo opozoriti, da je osnovni namen zakona o delovnih mestih v tem, da se izboljšujejo delovne razmere in da se zavaruje delavca pred predčasnim izčrpavanjem. Zakon priznava beneficiran delovni staž v tistih primerih, ko se zaradi narave dela ne da odpraviti posebno težkih in zdravju škodljivih delovnih razmer in škodljivih vplivov na zdravje in delovno sposobnost, da tako ohranimo zdravstveno in fizično sposobnost delavca. To praktično pomeni, da moramo izboljševati delovne razmere in varstvo pri delu in obenem ožiti beneficiranje delovne dobe. Teze za izpopolnitev zakona o pokojninskem zavarovanju so zasnovane na enakih, če ne še na strožjih načelih in nikakor ne moremo računati s tem, da bi delovne organizacije z lahkoto uzakonile morebitne težke delovne razmere. Perspektiva je zato v vztrajnem prizadevanju za dosego zdravju neškodljivih delovnih razmer in v zelo strokovnem, kompleksnem dokazovanju škodljive narave dela ter škodljivih posledic za zdravje in delovno sposobnost delavcev v primerih kasnejšega uveljavljanja pravice za beneficirano delovno dobo; republiški odbor bo tudi v prihodnje deloval v nakazanih smereh. VIDA LOTRIČ Mnen je gozdnih delavcev - sekačev