Zvonček
Gorek vetrec je potegnil           Olej ga! V bregu Že pozvanja,
tam od juga čez ravan,             kliče v dol: nPomIad je (u!
snežcc beli je pobegnil.            druga rast šele poganja,
prosto zopct diha plan.             jaz pa že cvetim, juhu!*
Gorko solnce obudllo               ZvonCek beli, rad utrgal
v zemVfi /e prejnnogo ka),         tvojo gJavico bi jaz,
a najbolj se je tnudilo               za spomin bi jo obdržal,
zvonCku iz premrlih lal.            tnlade vigredl dokaz.
A ni treba se me bali, le pozvanjaj Še glasn6, da Cim preje sc po trati cvetke druge razcveto.
K. Javoršek   .