ILUTUoUSKIL GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA 2 28 51 4 LETO XXV FEBRUAR 1984 - ŠT. 4 Marca na sestankih SDS OCENJUJEMO DELO DELEGATOV Mandat sedanjih delegacij se bo spomladi prevesil v drugo polovico. Zato je čas za obravnavo dela naših delegatov, ki smo jim zaupali in naložili delo v organih občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti. Njihovo delo ni ne lahko ne enostavno, predvsem, če bi ga opravljali dosledno tako kot je sistemsko zamišljeno. Kljub temu, da se kvaliteta delegatskih gradiv postopoma popravlja, pri tem pomaga tudi delegatski poročevalec, pa je vsebina in problematika posameznih skupščin še vedno tako zahtevna in obširna, da jo obvladujejo le izkušeni delegati, ki imajo tudi voljo poglabljati se v gradivo in sodelovati pri razreševanju. PROIZVODNO DELO IN DELOVNA PRAKSA Uresničevanje zakona o usmerjenem izobraževanju terja od organizacij združenega dela med drugim tudi organizacijo in izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prak-/§& “Globalni smoter proizvodnega dela oziroma delovne /V^rakse je, da s pomočjo delovno-tehnične vzgoje prispeva k y> určisriičešanju zahteve po oblikovanju vsestransko razvite \ samoupravne socialistične osebnosti. Dokaj zapleteno je priti pri pomembnejših odločitvah do mnenja delegatske baze, to je vseh delavcev, saj je na kratkem sestanku težko celovito obrazložiti vso problematiko in pridobiti objektivno mnenje. Predvsem, ker delavci še premalo uporabljamo Delegatski poročevalec, ki je namenjen osnovnemu informiranju za delegatsko odločanje, prav zaradi tega so se naše delegacije pogosteje posvetovale z delegati delavskega sveta ali vodstvom sindikata, s čemer pa seveda še niso izkoriščene vse možnosti. Delegati so opravljali osnovne dolžnosti obravnave gradiv v delegacijah in se redno udeleževali sej skupščin, vendar je treba delo naših delegacij izboljševati v smeri nadaljnjega napredka tako organizacijskega kot delovanja delegatske baze. Obravnava poročil o delu delegacij na sestankih samoupravnih delovnih skupin v marcu je mišljena kot informacija o delu delegacij, o realizaciji programov samoupravnih interesnih skupnosti in oceni dela delegacij ter napotilom za boljše delo. Končno bo mnenje javne obravnave povzela sindikalna konferenca, ki se bo z vodji delegacij pogovorila o njihovem nadaljnjem delu. OB 8. MARCU Tudi letošnji praznik žena — 8. marec, bomo praznovali tako, kot se spodobi — svečano in delovno. Praznovanje tega praznika pa je tudi priložnost, da se pogovorimo in ocenimo, ali smo v naši tovarni storili vse, da olajšamo položaj naše delavke. Vemo, da poleg dela v tovarni, leži v večji meri na njenih plečih tudi vsa skrb za dom in vzgojo otrok. Želi in hoče pa se uveljaviti tudi kot dobra delavka — samoupravljalka. Težiti moramo za tem, pa ne samo ta dan ampak skozi vse leto, da ji pomagamo pri vzgoji otrok, pri samem delu v tovarni in pri uveljavljanju vseh njenih pravic. Razmislimo o tem in ji poleg izkazovanja drobnih pozornosti ob prazniku, v prihodnje ponudimo še kaj več. Delegacija za zbor združenega dela V svojem poročilu o načinu in problemih dela naše delegacije ob poteku prve polovice mandatnega obdobja delegatov za občinsko skupščino, želim predvsem opozoriti na določene napake in probleme z željo, da bi le-te v nadaljevanju mandata zmanjšali, če že ne odpravili. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje na 5. in 6. strani) V tej številki • V javni razpravi je osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih — na 4. strani. • V lanskem letu se cena Predilca ni toliko povečala, kot bi lahko pričakovali — na 6. strani. • Za nami je razprava o razvidu del in nalog — na 7. strani. Preberite tudi druge prispevke! VSEM SODELAVKAM IN UPOKOJENKAM ČESTITAMO ZA DAN ŽENA! Delegacija za zbor združenega dela (Nadaljevanje s 1. strani) Naše gospodarsko, družbeno in tudi politično življenje urejajo odloki, zakoni, sporazumi in dogovori ter ostale splošne družbeno veljavne norme, ki jih preko različnih delegacij in povratno z določenim načinom življenja oblikujemo sami, kot posamezniki družbene celote. Tako oblikujemo določen družbenopolitični sistem naše države. Če izhajamo iz teh spoznanj, potem je vloga delegata zelo zahtevna in odgovorna. Velika napaka je v tem, ker se državljani razburjamo šele potem, ko nam določen odlok ali zakon povzroči kakršnokoli škodo, pred tem pa si nismo vzeli časa, da bi ga s svojimi pogledi in predlogi pomagali pravilneje oblikovati kadar je to mogoče. Seveda moramo pri tem dosledno izhajati z izhodišč najširšega družbenega interesa, ne le svojih, pa če tudi bomo zato prizadeti. Ravno takšnega sodelovanja s poglobljeno predelavo skupščinskih gradiv, ki so nam bližje pa manjka tudi v naši delegaciji. Ker izhajamo v zboru združenega dela občinske skupščine iz sklepov in stališč naših samoupravnih organov ocenjujemo takšno delo tudi v teh organih. V naši delegaciji je 15 delegatov, do februarske seje občinske skupščine pa smo se v preteklem-obdobju sestali 17 krat,.enkrat pa delegacija ni bila sklicana, ker smo za izredno sejo občinske skupščine in eno točko dnevnega reda že imeli stališče, ki ga po naravi materiala tudi delegacija ne bi imela nikakršne osnove spreminjati. Seje se je tako udeležil vodja delegacije, ki je na naslednjem sklicu delegacije poročal o stališčih DO in poteku seje skupščine. Takšne povratne informacije primerjajo tudi ostali delegati udeležencev sej, občinskih skupščin. Seje delegacije so bile v povprečju obi- skane 62 %, v začetku dela delegacije dosti bolj, potem pa izmenično vedno slabše. 3-krat delegacija tudi ne bi bila sklepčna, če predhodno od upravičeno odsotnih ne bi dobili njihovih stališč k obravnavanem dnevnem redu, kar^pa ni sprejemljiv način dela. Žal sta bili 2 delegatki, ki sta sicer redno obiskovali seje zadnje leto odsotni zaradi porodniške, drugače bi bil procent prisotnosti gotovo večji (66 %), kar pa je še vedno premalo. Težave so tudi s triizmenskim delom petih delegatov takrat, ko imajo nočno delo. Po mojem mnenju se delegati za seje delegacije posebej ne pripravljajo in sodelujejo s svojimi pogledi le na stališča, ki jih prinese vodja delegacije iz samoupravnih teles DO oz. na mnenje, ki jih dajejo odgovarjajoče strokovne službe DO. V večini primerov je to razumljivo, ker je obravnavana snov največkrat prezahtevna oz. delegatom manj poznana, zato se bolj osredotočijo na pravilno sklepanje v razpravi, ko jim je vprašanje bolj pojasnjeno. V prihodnje bi želel polnošte-vilnejši obisk sej, večjo pripravljenost delegatov vsaj po tistih vprašanjih, ki so jim bližja m poznana in še zavzetejše sodelovanje vseh strokovnih služb po posameznih vprašanjih. Če bo potrebno temeljitejše poznavanje posameznih področij za kvalitetnejšo razpravo in sklepanje, pa bomo iskali strokovno pomoč tudi zunanjih institucij. Na koncu bi rad dobil enkratno in dokončno podporo vseh tistih ljudi, ki menijo, da je delo delegata le zapravljanje delovnega časa, da je tudi to odgovorno in težko delo na račun in za račun združenega dela in zakonskega urejanja vsega našega gospodarskega in družbenega življenja. Če menite, da to ni, potem bi to moralo postati. Vodja delegacije Vinko Keržan Pohod slovenske delegacije na 2. zasedanje AVNOJA — 29. novembra 1943 v Jajce ,5. Hiteli smo proti Žumberku. To so bili že partizanski kraji. Višje nad Žumberkom so bile naše bolnice, razne delavnice in manjše partizanske enote. Vodičev nismo več potrebovali, saj je bilo med nami več tovarišev, ki so to področje dobro poznali. Počitki so postajali daljši, ni se nam več mudilo naprej. Potovali smo kar podnevi, prišli smo do Sv. Jane in preko Radoviče v Suhor. Iz Suhorja smo odšli v bližnjo Dragomljo vas, kjer so bili v ka- ranteni vsi naši tovariši. V Dragomljo vas smo prišli 15. decembra 1943, kjer smo tudi mi ostali več dni v karanteni. Za vsak slučaj, če bi kdo zbolel za tifusom ali kako drugo boleznijo, ki jih ni bilo malo ob tej poti. Imeli smo polno uši; od ustaških, če-tniških, domobranskih in še vseh drugih vrst, ker na tej poti nismo imeli časa čistiti. Pridna belokranjska dekleta v tej vasi so imela polne roke dela, saj so nam pošteno prekuhala vsa oblačila. Tu nam je bilo zelo lepo. Brezskrbno smo počivali, hodili pa smo tudi na obisk k našemu mitraljezcu Martinu Starihi, ki je bil tu doma in nas je večkrat vabil v zidanico, kjer smo poleg dobrega vina dobili še druge kmečke dobrote. Po nekaj dneh temeljitega čiščenja in počitka smo ugotovili, da ni nihče zbolel, zato so posamezni delegati pričeli odhajati v svoje enote oziroma ustanove. Z generalom Jakom Avšičem, Ivanom Rosa — Brankom pa smo odšli v Glavni štab NOV in POS, ki je takrat taboril na Pribišju, mali vasici nad Rožnim Dolom pri Semiču. V glavni štab smo se vrnili 20. decembra 1943. Končali smo štirideset dnevno potovanje po Jugoslaviji. Hodili smo peš, se vozili s konjsko in volovsko vprego, kamioni, avtobusom in celo z vlakom »čirom«. Prepotovali smo približno 1000 kilometrov v pozni jeseni in zimi, v dežju, snegu in mrazu. Potovali smo skozi področja, ki so jih nadzirali ustaši, četniki in Nemci, čez zastražene ceste, železniške proge in reke. Mimo sovražnikovih položajev in bunkerjev ter se srečno, brez strela vrnili v Slovenijo. Vsi smo bili zelo veseli in srečni, da smo sodelovali pri tako velikem dogodku, rojstvu naše Federativne, demokratične republike Jugoslavije. Anton Bric-Sil (KONEC) \} ji-v>X/ J\W. L *4r.t;15V>v (itL; tj* je I“ir* k t&i, |U; U (uSirtjjL V- - jA Iiužr-v-o Izjava Josipa Vidmarja o spisu Antona Brica — Sila — Pohod slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJA,. kjer med drugim pravi, da je to skrbno, točno in zgodovinsko verodostojno delo. Je prvo zgodovinsko pričevanje, ne delegata, temveč borca, o tem zgodovinskem pohodu. Avtorju čestita in delo priporoča za objavo. Izšla je knjižica Antona Brica — Sila — Pohod slovenske delegacije na 2. zasedanje Avnoja v Jajcu, 29. novembra 1943. Založila jo je založba CZDO Komunist, tozd Komunist, Ljubljana in zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kupite jo lahko tudi v litijski knjigarni. Cena je 80.— din. Delegacija SIS za otroško varstvo Naša delegacija se je v preteklem dveletnem mandatnem obdobju sedemkrat sestala. To pomeni, da smo se sestali pred vsako sejo skupščine SIS otroškega varstva. Na sejali smo obravnavali predlagana gradiva in se o posameznih točkah tudi temeljito pogovorili. Imeli smo tudi konkreten predlog o finansiranju praznovanja dedka Mraza. Naš predlog smo posredovali na skupščino, kjer je bil sprejet in se v praksi že tudi izvaja. Udeležba na naših sejah je bila kolikor toliko zadovoljiva, razen zadnje seje, ki ni bila sklepčna. Naši delegati pa so se sej skupščin redno udeleževali in mislim, da smo bili ena izmed redkih delegacij, ki je bila vedno navzoča. Vodja delegacije Marija Penčur zavarovanju ter ob sprejemanju statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obravnavala pa je še kot informacije: gmotni položaj upokojencev v letih. 1983 in 1982; uresničevanje programa ustanavljanja in razvoja zavodov za usposabljanje invalidnih oseb; predlog finančnega načrta skupnosti SPIZ za obdobje 1981 — 1985, vsako leto posebej finančne načrte in prispevne stopnje; likvidnostni položaj SPIZ; uskladitve pokojnin med letom; informacije o finančnem poslovanju SPIZ; ter druga vprašanja, ki jih je obravnavala skupščina SPIZ v SR Sloveniji po predloženih gradivih. Vodja delegacije Lidija Skubic Delegacija SIS za socialno skrbstvo Delegacija SIS za raziskovanje V dosedanjem mandatnem obdobju smo se člani te delegacije sestajali pred vsako skupščino Občinske raziskovalne skupnosti Litija. Na teh sejah smo najprej poslušali poročilo delegata iz predhodne skupščine, sledila je obravnava gradiva za naslednjo skupščino, nato pa izvolitev delegata. Najbolj pogoste teme razprav so bile prispevne stopnje gospodarstva za raziskovalno dejavnost v občini, usmerjanje teh sredstev, ter kvaliteta izbire in poteka raziskovalnih programov. Vse te pripombe in predloge je naš delegat povedal na sejah skupščin. Vodja delegacije Andrej, Štrirtof Delegacija SIS za invalidsko in pokojninsko varstvo Delegacija SIS za socialno skrbstvo se je v preteklih dveh letih sestala na 7 sejah in sicer v letu 1982 (3-krat) in v letu 1983 (4-krat). Večjih težav z udeležbo ni bilo tako, da so bile seje večina sklepčne in je delo delegacije lahko nemoteno potekalo. Pri samem delu delegacije oziroma obravnavanju gradiva za skupščino pa bi bilo lahko nekaj več razprav predvsem na področjih, ki so za to dejavnost še posebno pomembna. Med drugim je delegacija v omenjenem mandatnem obdobju obravnavala: finančni načrt OSSS Litija; spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana OSSS Litija; informacijo oz. samoupravni sporazum o uvajanju enotne evidence prejemnikov socialno varstvenih pomoči v občini Litija; merila za oblikovanje denarnega dodatka oskrbovancem v socialnih zavodih, združevanje sredstev in poraba teh za razvoj programov v posameznih socialnih zavodih, valorizacij cen v soc. zavodih; izvajanje sosedske pomoči in laične nege bolnika na domu; usklajevanje preživnin z povečanimi življenjskimi stroški v posameznem letu; razna poročila npr. doma Tišje, OO RK Litija o izvajanju nalog in aktivnosti na področju socialne dejavnosti, poročilo dela izvajalcev OSSS Litija; usklajevanje rejnih, družbeno denarnih pomoči itd. Delegacija se je v preteklih dveh letih sestala devetkrat, od tega 3 x na skupnih, razširjenih sejah konference sindikata. Udeležba članov je bila kar zadovoljiva, čeprav se delegati iz proizvodnje sej niso redno udeleževali. Vendar je kljub vsemu delo delegacije potekalo v redu. Sej skupščin smo se izmenoma udeleževali. Delegacija je skupno s konferenco sindikata vodila javno razpravo ob sprejemanju zakona o pokojninskem in invalidskem Vodja delegacije Jolanda Jakič Delegacija SIS za zdravstvo Delegacija je imela v prvem mandatnem razdobju 7 sej, kolikor je bilo tudi skupščin Zdravstvene skupnosti Litija. Izvolje- ni delegati so se udeleževali sej Zdravstvene skupnosti Litija. 22. 4. 1982 so bili izvoljeni organi Zdravstvene skupnosti Litija. Za predsednika uporabnikov je bil izvoljen Franc Lesjak, v koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela pa Ani Povše. Koordinacijski odbor je imel 10 sej. Od uporabnikov je sodeloval, na sejah koordinacijskega odbora za razvojne in druge naloge, predsednik zbora uporabnikov. Ta odbor je imel 19 sej. Na seje delegacije SIS za zdravstvo smo vedno vabili tov. Antona Primožiča, ki je kot mentor delegacije svetoval članom delegacije pri obravnavi posameznih vprašanj. Problematika, ki jo je delegacija za zdravstvo obravnavala: Občinska zdravstvena skupnost Litija v okviru skupne porabe občine Litija združuje sredstva po prispevni stopnji iz bruto OD in dohodka ter za program nadomestil osebnega dohodka in povračila. Manjši del sredstev združuje občinska Zdravstvena skupnost — Litija iz kmetijske dejavnosti in drugih virov. Značilnost finančnega poslovanja na našem območju je neuravnovešenost dohodkov z izdatki. Naša delegacija se je na zasedanjih skupščine, pa tudi na ravni Republiške zdravstvene skupnosti zavzemala za plačevanje prispevkov upoštevajoč kraj bivališča in ne plačevanja prispevkov po kraju zaposlitve. Upoštevati moramo, da veliko število zavarovancev dela na območju mesta Ljubljana. Vzroki za izgube v zdravstvu so različni: izreden porast cen vseh življenjskih stroškov; povečana poraba uporabnikov; neracionalno koriščenje zdravstvenih storitev upoštevajoč odročnost posameznih predelov litijske občine. Skupščina Zdravstvene skupnosti je sprejela samoupravni sporazum o temeljih plana občinske Zdravstvene skupnosti Litija za razdobje 1981 — 1985. Za kritje primanjklajev je bil predpisan dodatni prispevek iz splošne prispevne stopnje v letu 1983, povečana je bila tudi soudeležba (participacija) uporabnikov pri plačevanju posameznih storitev. Na območju skupnosti je bil sprejet stabilizacijski program tako pri izvajalcih kot pri uporabnikih zdravstvenih storitev. Naša delegacija se je držala načela, da moramo uporabo uskladiti z dohodki. Pri svojih odločitvah je upoštevala sklep našega delavskega sveta, da se prispevne stopnje, ki bremenijo vse zaposlene, ne smejo povečevati. Udeležba sredstev za zdravstveno varstvo v skupni porabi sredstev SIS družbenih dejavnosti znaša v lanskem letu 47,1 %. Zdravstveni dom Litija je kot izvajalec zdravstvenega varstva uspel zadržati porast stroškov v osnovnem zdravstvenem varstvu. TOZD Zdravstveno varstvo Litija je opravilo v letu 1983 za 33.841.835,25 din storitev in opravlja za uporabnike občinske Zdravstvene skupnosti Litija 80 % celotne dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva. Opaziti je tudi zmanjšanje storitev v specialističnih ambulantah in zdravljenje v bolnicah. Na območju naše občine je bil v letu 1983 naj nižji odstotek izgubljenih dni zaradi bolezni na območju ljubljanske regije. Kot uporabniki bomo morali spremljati statistične podatke o zdravstvenem stanju, če so ti stabilizacijski ukrepi, upoštevajoč zdravstveno stanje, koristni in primerni. Na širšem območju Litije, obravnavajo delovne skupnosti umestnost obstoja zdravstvene ambulante na Dolah, ki ni rentabilna. Za to bi potrebovali cca 5 milijonov din, ki jih lahko zagotovi le združeno delo. Na zborih SZDL se odločajo občani za nadaljnje delovanje Zdravstvene ambulante na Dolah, upoštevajo oddaljenost od ZD Litija, združeno delo pa mora sklepati o povečani stopnji prispevkov za zdravstvo. Občinska zdravstvena skupnost Litija je imela v letu 1983 211.320,062,50 din vseh dohodkov. Izgube je 7.482.592,75 din. V letu 1983 pa je bilo 3.888.290 din presežnih sredstev, ki zaradi omejene porabe niso smela biti uporabljena in so bila odvedena na posebni račun SIS EOT. V gospodarstvu so v letu 1983 osebni dohodki porastli za 31 %; v družbenih dejavnosti do 25%, v zdravstvu je bil zabeležen porast 10 %. (Dovoljeno povečanje). Upoštevati moramo, da zdravstveno varstvo v letu 1983 ni moglo iz dohodkov formirati sklada za nadomestilo iztrošene opreme. Vodja delegacije Franc Lesjak Delegacija SIS za izobraževanje V minulem dvoletnem obdobju se je naša delegacija sestala sedemkrat. Na svojih sejah je redno obravnavala obsežna gradiva pripravljena za seje skupščine. Na sejah skupščine je naš delegat zastopal stališča delegacije in naše DO. Poleg manjših, smo imeli predvsem pripombe v teku javne obravnave k Resoluciji o razvoju družbenega plana občine Litija, ki jih je delegat tudi posredoval na seji skupščine. Sej v delovni organizaciji so se delegati udeleževali zelo redno in nikoli ni bilo vprašanje sklepčnosti. Naši delegati so se sej skupščine udeleževali redno in je tudi ena redkih, ki je imela vedno prisotnega svojega delegata. Za seje skupščine smo določali delegate izmenoma, s ciljem, da se vsi čimbolj seznanijo z navedeno izobraževalno problematiko. Vodja delegacije Branko Bizjak Delegacija SIS za zaposlovanje V tem mandatnem obdobju se je naša delegacija sestala na 7 sestankih in to vedno pred sejo skupščine. Gradiva za posamezne seje skupščin so bila razumljivo in skrbno pripravljena. Največ pozornosti je naša delegacija posvetila obravnavi Samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih planov zaposlovanja v občini Litija. Naša želja je bila, da je ta samoupravni sporazum čim bolj realen in prilagojen našim zmožnostim zaposlovanja. Menili smo, da se bomo le na ta način približali oziroma oblikovali enotnejšo politiko zaposlovanja v naši občini. Na sejah delegacije pa smo obravnavali tudi gradiva skupščin Zveze skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji. Na ta način nam je bila dana možnost, da se seznanimo tudi s politiko zaposlovanja v republiki in ne nazadnje, da ocenimo, kolikšen je prispevek naše občine pri reševanju oziroma kreiranju politike zaposlovanja v republiki. Spremljali in obravnavali smo tudi poročila o delu skupščine in njenih organov, strokovne službe Skupnosti za zaposlovanje v občini in republiki, spremljali smo finančna poročila in finančne plane, obravnavali programe dela in še nekatere pomembnejše samoupravne splošne akte s področja zaposlovanja. Sodelovanje delegatov je bilo zadovoljivo, prav tako tudi sodelovanje naših delegatov na sejah skupščine, saj je bila takšna ocena izrečena tudi na zadnji seji skupščine, ki je bila decembra 1983. Vodja delegacije V. Bric Delegacija SIS za kulturo Posebna delegacija za skupščino SIS kulturne skupnosti občine Litija se je sestajala redno pred sejami skupščin. Obravnavali smo gradiva in oblikovali mnenja za delegate. Bistvenih pripomb ali amandmajev k predlogom nismo imeli. Kulturna skupnost je eden manjših porabnikov sredstev za družbene dejavnosti. Mora pa s temi sredstvi zagotavljati redno odvijanje naslednjih dejavnosti: knjižničarstva, amaterske kulturne dejavnosti, delovanje dvorane na Stavbah, založniške dejavnosti (Glasilo občanov, monografija NOB), varstvo naravne in kulturne dediščine, obnavljanje in funkcioniranje gradu Bo-genšperk, arhivsko in kinematografsko dejavnost. Po posebni prispevni stopnji pa združuje tudi sredstva za skupni program Kulturne skupnosti Slovenije. Knjižnica v Litiji postopno povečuje fond knjig, ki pa s 1,45 knjige na prebivalca še ne dosega slovenskega standarda (3 knjige na prebivalca); svojo dejavnost pa opravlja tudi v 10 krajevnih skupnostih. Poleg finančnih jo tare tudi prostorska stiska. V dvorani na Stavbah je bilo v 1983. letu 38 javnih prireditev, v okviru finančnih možnosti je tako program zagotovljen skozi vse leto. Kinematografska dejavnost se je odvijala le v kinu Šmartno, za usposobitev te dejavnosti in dvorane v Litiji pa ni sredstev. Kulturna skupnost Litija je skrbela tudi za nadaljnjo obnovo gradu Bogenšperk, kjer pa načrti prav tako večinoma presegajo finančne možnosti. Delo naše delegacije za skupščino kulturne skupnosti-bi lahko poživilo tesnejše sodelovanje s komisijo za kulturo pri sindikatu glede vsebine programa, ter napotila delavcev za uresničevanje celotnega programa kulturne skupnosti. Vodja delegacije Martina Kralj, V javni razpravi Delegati delavskega sveta so obravnavali OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH in ga dali v razpravo, ki traja do 16. marca 1984. Do teh sprememb in dopolnitev je prišlo na podlagi novega zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju ter zaradi dosedanje uporabe pravilnika ter ugotovljenih pomanjkljivosti. Na novo je določen pravil- Na novo je opredeljen po-nik v določbah, ki urejajo jem »svoje delo«, to so lahko pravice delovnih invalidov, sedaj opravila in naloge, na delavcev s spremenjeno de- katera je bil delavec razpore-lovno zmožnostjo, delavcev jen pred nastankom invalid-pri katerih je podana nepo- nosti in tudi dela in naloge, sredna nevarnost za nasta- ki ustrezajo njegovi stroko-nek invalidnosti ter mladole- vni izobrazbi oz. z delom pri-tnih oseb. dobljeni delovni zmožnosti. Nadalje določa, da je lahko delovni invalid II. oz. III. kategorije razporejen na vsaka dela oz. naloge, ki ustrezajo njegovi preostali delovni zmožnosti oz. da se mu zagotovi drugo ustrezno delo. Spremembe so v določilih glede uveljavljanja pravice do prekvalifikacije oz. do dokvalifikacije. Delavcu v tem primeru pripada ustrezno nadomestilo. Na novo zakon uvaja delavce s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavce, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti. Tudi ti delavci imajo pravico do prekvalifikacije oz. dokvalifikacije in tudi pravico do ustreznega nadomestila za ta čas. V primeru, da bodo ti delavci imeli manjši osebni dohodek zaradi razporeditve na druga dela in naloge, ki so manj vrednotena, jim pripada nadomestilo osebnega dohodka le, če so ob nastanku spremenjene delovne zmožnosti oz. neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti, dopolnili 25 let delovne dobe. Invalidnost, spremenjeno delovno zmožnost ali neposredno nevarnost za nastanek invalidnosti ugotavlja ustrezna komisija pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na novo je opredeljeno tudi varstvo mladine oz. je pravilnik dopolnjen s tem da mladoletne osebe ne smejo delati ponoči, ne smejo delati več kot poln delovni čas in tistih del, ki so zdravju škodljiva. Na novo je tudi določeno v 61. členu, ki govori o delu prek polnega delovnega časa. Točneje je opredeljeno, da se zagotovijo za proizvodnjo potrebne osnovne surovine tudi, kadar gre za izvoz. Nadalje je tudi določeno, kateri delavci delajo prek polnega delovnega časa in se jim šteje to kot poseben delovni pogoj. Dodani sta (v 113. členu) tudi novi dve hujši kršitvi in to v primeru, ko invalidi odklonijo premestitev, dokvalifikacijo oz. prekvalifikacijo ter kadar dajejo napačne osebne podatke. Dopolnitev 121. člena pa je potrebna zaradi tega, ker delavci odklanjajo preizkuse za ugotavljanje alkohola v krvi. Vodja, ki za delavca odgovarja pa mora imeti ustrezno osnovo v pravilniku, da lahko zoper vinjenega delavca ustrezno ukrepa. Anton Primožič Montažna skupina pod vodstvom monterja iz Krušika Rajka Laziča postavlja demontiran predilni stroj iz predilnice sintetike 2 v predilnico sintetike 3. Te prestavitve so potrebne zaradi montaže novih predilnih strojev iz Vzhodne Nemčije, v predilnici bombaža 2. V predilnici sintetike 4 sta dva stroja že postavljena in delata s polno paro. Montažna skupina je vzorno opravila svoje delo. Bolniški stalež Pri analiziranju bolniškega staleža za drugo polletje leta 1983 ugotavljamo, da se je ta v primerjavi z prvim polletjem leta 1983 zmanjšal za 14 %. Tako je bilo zaradi bolezni, nesreč na delu ob prihodu na delo ter z dela in zaradi nesreč izven dela zamujenih skupno 9125 delovnih dni ali 5,6 %. Od omenjenih vzrokov odsotnosti se je v drugem polletju povečala samo odsotnost zaradi nesreč izven dela in sicer za 21 %, medtem ko se je odsotnost zaradi bolezni zmanjšala celo za 17 % in znaša 4,3 %. Število zamujenih dni je bilo naj-višje v mesecu septembru in oktobru, med oddelki pa sta glede na število zamujenih delovnih dni na prvem mestu rezerva sukalnice in rezerva predilnice. Pri pregledu še ostalih dveh vzrokov odsotnosti pa ugotavljamo, da pri porodniškem dopustu ni prišlo do bistvenih sprememb, za 10 % pa se je povečala nega ter spremstvo družinskega člana. Bolniški stalež v letu 1983 1. Število zamujenih delovnih dni po posameznih oddelkih po vzrokih, za drugo polletje t • /66S ODDELKI VZROKI 1 11 III IV v VI Vil zam. d. 7-12/83 % Fizik % INDEKS 1. infekcijske in parazitske bol. 52 M '■i? 129 2. novotvorbe: maligne benigne 177 12 5, 120 3. endokrine bolezni 67 1,7 84 ,0 4. bol. krvi in krvot. organov 11 5. duševne bolezni - 29 _ 5,7 835 6. b. živč. sist. in čutil 25 26 298 155 639 9,0 558 >,6 114 7. bolezni obtočil 56 79 - 259 7, 471 ;,5 54 8. dihalne bolezni 139 216 161 10 71 775 IIP 813 96 95 9. bolezni prebavil 58 29 100 75 57 36 477 6,7 1101 .30 lo. bol. urogenitalnega sistema 69 259 174 15 5 690 9,8 953 ■V> 11. komplikacije noseč, in poroda 57 97 2,5 1,8 12. bol. kože in podkožnega tkiva 42 2 96 64 25 267 319 "',3 87i 13. bol. gibalnega sist. in vezivn. tk. 273 159 586 668 367 2377 fes 2015 5,9 117 14. neopredeljena stnja bolezni 7 11 23 45 45 205- 2,9 - > 6 95 Y. ponovni pregledi * 5,3 2,5 6,4 5,9 2,3 4,3 5,2 N 41 12 54 8 63 12 9 199 0,1 620 3,4 32 247 61 341 162 281 332 436 1860 i,z 1537 ,9 121 SKUPAJ ( B,N, X) 000 ?-10 2078 987 412 116 1222 9125 10605 86 % 4,7 , 5,3 7,8 6,9 9,1 7,6 5,6 6,5 NP 768 63 786 748 673 423 725 4286 2,e 4681" ,9 91 NS 154 16 548 91 300 15 90 1014 o.e 917 ,r 110 V letu 1983 je bilo skupno zaradi bolezni, nesreč na delu, ob prihodu na delo ter z dela in zaradi nesreč izven dela zamujenih 18777 delovnih dni (5,8 %) oziroma za 14 % manj od leta 1982, torej bolniški stalež je v upadanju in prav tako tudi ostala dva vzroka odsotnosti, tako porodniški dopust kot nega ter spremstvo družinskega člana. Pri razčlenitvi bolniškega staleža za leto 1983 ugotavljamo, da je bila odsotnost zaradi nesreč na delu komaj 0.2 % (glede na število zamujenih dni), medtem ko znaša odstotek odsotnosti zaradi nesreč izven dela 1 % in se je tudi v primerjavi z letom 1982 povečal le za 1 %. Samo zaradi bolezni je bilo izgubljenih 14956 delovnih dni ali 4,6 % oz. v primerjavi z letom 1982 za 14 % manj. Posamezna obolenja se pojavljajo še vedno v istem zaporedju kot pretekla leta, razen bolezni živčnega sistema in čutil, ki so tokrat po številu zamujenih delovnih dni na tretjem mestu. Vrstni red glede na število 0 število odsotnih zamujenih dni: delavcev mesečno: 2. ŠTEVILO IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI PO POSAMEZNIH MESECIH ZA DRUGO POLLETJE LETO 1Q8' MESECI VZROKI JUL. AVG. SEP. OKT. sov. DEC. SKUPAJ 1. infekcijske in parazitske bol. 4? 41 67 71 54 9 289 2. novotvorbe: maligne, benigne 48 54 52 32 38 46 270 3» endokrine bolezni 36 33 15 - 4. bol. kože in podkožnega tkiva 1 1 p 5. duševne bolezni 74 66 27 64 65 45 401 6. bol. živčnega sist. in.čutil 133 114 135 105 59 93 659 7. bolezni obtočil 38 37 54 59 63 8 259 8. bolezni dihalnega sistema 43 104 158 178 166 126 775 9. bolezni prebavil 85 53 73 77 47 477 lo. bolezni urogenitalnega sist. 92 90 155 98 103 690 11. komplikacije noseč. in poroda 45 32 16 12. bol. kože in podkožnega tkiva 76 50 55 43 17 13. bol. gibalnega sist. in vez. tkivs 328 371 446 3.94 434 14. neopredeljena stnja bolezni 25 37 34 1 Y. ponovni pregledi 10 SKUPAJ ( bolezni -B ) 1080 1148 1306 1442 965 7066 % 3,9 4,0 5,0 5,5 4,3 3,5 4,5 N 10 34 27 28 30 70 199 323 285 326 368 516 244 1860 SKUPAJ ( B, N , X ) 1413 1465 1659 1838 1473 1277 9125 % 4,9 5,1 e,? 7,0 5,6 4,7 5,6 1. bolezni gibalnega sistema in 27 vezivnega tkiva 2. bolezni dihalnega sistema 23 3. bolezni živčnega sistema in čutil 8 4. bolezni urogenitalnega sistema 12 ŠTEVILO ZAMUJENIH DELOVNIH D 0 POSAMEZNIH ODDELKIH, MESECIH, 0 Zanimiva je morda tudi ugotovitev, da se stalež giblje skoraj skozi vse leto v nekem enakomernem zaporedju, izstopa le mesec februar z 6,8 % staležem ter mesec oktober ko je stalež znašal že 7.0 %. Povprečno mesečno tako izostane npr. zaradi bolezni 12,3 % delavcev ali npr. zaradi nesreč izven dela 2,0 % itd. Seveda je stalež še vedno najvišji v rezervah posameznih oddelkov, predvsem pa sta v ospredju rezerva oddelka sukalnice in oddelka predilnice kjer je kot vemo zaposlenih največ delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo. Odstotnost v omenjenih oddelkih je tako naj višja pri boleznih živčnega sistema in čutil, boleznih gibalnega sistema in vezivnega tkiva, duševnih boleznih ter boleznih prebavil, temu pa sledi odsotnost zaradi nesreč izven dela. Jolanda Jakič KS1-™ - ” ■" • " v,. išS • IS • M® ... - - - » S 1. Infekcijske bolezni ?. Novotvorbe: maligne 126 177 39 2,6 4, 55 2( 51 ,2 *• - “»• 5 11 68 91 0.7 122 0.7 68 5« Duševne bolezni 6. UjJM.. ....... 7S 75 ««", » 614 33 283 19 30 9,5 983 5.7 145 78 109 12 150 163 162 15 n 135 105 .59 93 « 7. Bolezni obtočil 51 4,7 » H. Bol.dihalnega sistema 9. Bolezni prebavil 10. Bol.urogenitalnega 169 7 420 181 467 79 1376 1929 n,7 71 "■ *•■■=• 67 1« 325 e 700 «0 17 66, 9.4 1271 7.4 52 ”■ SK"" 11 105 2 278 57 149 34 5» 67' 9.5 629 3.6 107 ... 74 570 1J9 831 440 1359 157 588 4084 5929 ?2,8 105 271 7,0 52' 313 228 356 32( 371 40H4 bolezni n 89 69 120 30 110 46: 3,1 447 2.6 103 33 43 57 „ 24 2' 1. Ponovni pregledi 9 12 n 9 K SKUPAJ (bolezni - ) 1655 377 3352 430 2111 86 1179 298 ,oad 114, ' .2:21: k, SKUPAJ (B,N,X) 2' B- NS 5P9 3? 684 155 -H 145 2007! 0,6 96 145 119 1851 197 104 171 129 Proizvodno delo in delovna praksa Glede na znane smotre tega dela vzgojnoizobraževalnih programov lahko naloge, ki jih imamo v zvezi s tem, razdelimo na dve skupini: priprave na izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse in izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse. brana dela in naloge povezu- Za izvajanje proizvodnega dela smo najprej v sodelovanju z vodstvom proizvodnje in službo varstva pri delu izbrali tipična dela in naloge, ki jih učenci lahko izvajajo. Pri tem smo posebno pozornost posvetili temu, da se iz- jejo s teoretičnim programom predmeta OTP (osnove tehnike in proizvodnje) ter ostalimi predmeti s politehničnega področja. Vendar pa so morale izbrane naloge ustrezati tudi zahtevam var- stva pri delu in biti primerne stopnji zahtevnosti glede na letnik izobraževanja ter starost učencev. Poleg prejšnjih inštruktorjev smo za izvajanje proizvodnega dela izbrali še tri nove, ki so se že v juniju 1981 usposabljali preko posebnega verificiranega programa pri Zavodu za tehnično izobraževanje. V lanskoletni 19. številki Litijskega predilca poroča-(Nadaljevanje na 6. strani) Učenka Darja Vidmar na proizvodnem delu ob previ-jalnem avtomatu. Proizvodno delo in delovna praksa (Nadaljevanje s 5. strani) mo, da smo razpisali na Srednji tekstilni in obutveni šoli v Kranju 15 štipendij. Za štipendijo se je prijavilo 9 učencev, ki se že šesti mesec šolajo po skrajšanem programu t.j. 18 mesecev za pomočnika tekstilnega mehanika —- strojnega predilca oziroma previjalca. Prav ti učenci so pravzaprav prva večja skupina, ki je pričela! pri nas proizvodno delo s še štirimi učenkami ekonomske usmeritve iz Trbovelj. Njihovo proizvodno delo bo trajalo 120 oziroma 80 delovnih ur. Po podpisu pogodbe o uresničevanju proizvodnega dela učencev srednjega usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1983/84 sta tako šola v Kranju kakor tudi v Trbovljah napotili učence 1. letnika na proizvodno delo. Prvi dan smo za te učence organizirali uvajalni seminar, ki pa je bil vsebinsko prilagojen starosti oziroma sposobnosti učencev. Ta seminar zajema: sprejem učencev, dejavnost delovne organizacije, samoupravna organiziranost delovne organizacije, iz Zakona o delovnih razmerjih, varstvo pri delu, tehnološka organiziranost delovne organizacije, tekstilne surovine, tehnološki proces, nagrajevanje, ogled proizvodnih oddelkov, požarna varnost, družbena samozaščita in vključitev učencev v proizvodno delo. Učenci imajo med delom tudi zagotovljeno prehrano, zato jim razdelimo bloke za malico. Ze v okviru priprav pred začetkom izvajanja proizvodnega dela smo se z vodstvom proizvodnje dogovorili katerim inštruktorjem in koliko učencev bomo razporedili na posamezna dela in naloge ter o načinu poteka proizvodnega dela t.j. časovnem razporedu po oddelkih predpredilnice, predilnice in previjalnice. Dogovorili smo se tudi, da učenec v drugem tednu zamenja oddelek, kar mu omogoča spoznavati širši proizvodni proces. Z razdelitvijo učencev v tri manjše skupine lažje spremljamo njihovo delo in smo v stalni povezavi z inštruktorji. Vse te priprave in dogovori so bili nujno potrebni za uspešno in nemoteno izvajanje proizvodnega dela. In kako bodo učenci za svoje delo nagrajeni? Samoupravni sporazum naše delovne organizacije o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke določa, da pri višini nagrad učencem, ki opravljajo proizvodno delo oziroma delovno prakso, upoštevamo: trajanje delovne prakse in usposobljenost učenca pri opravljanju del in nalog (količina, kvaliteta, odnos do dela in sodelavcev). Glede na postavljene kriterije ocenjujemo učence kot podpovprečne, povprečne in nadpovprečne. Osnova za izračun nagrade učencem za dejansko opravljeno proizvodno delo oziroma delovno prakso je odvisna od točkovne ocene za delo po času oz. učinku delavca, ki opravlja takšna dela v delovni organizaciji in planske vrednosti točke. Tako izračunana osnova se ustrezno zniža, v sorazmerju s prispevkom učenčevega dela k dohodku delovne organizacije in sicer prejmejo povprečno: — učenci 1. letnika vzgojno izobraževalnega programa neto OD delavca 30 % — učenci 2. letnika vzgojno izobraževalnega programa neto OD delavca 40 % — učenci 3. letnika vzgojno izobraževalnega programa neto OD delavca in 50 % — učenci 4. letnika vzgojno izobraževalnega programa neto OD delavca. 60 % Nagrado lahko učencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate zvišamo za 5 % oziroma znižamo za 5 % tistim, ki dosegajo podpovprečne rezultate. Predlog za določitev višine nagrade učencem na proizvodnem delu oz. delovni praksi poda izvajalec proizvodnega dela. Stremimo za tem, da bi bila merila za ocenjevanje čimbolj jasna in konkretna, kajti le tako bodo učenci motivirani za čimboljše doseganje delovnih rezultatov in spoznali, da je osebni dohodek resnično odvisen od rezultatov dela. Vse pripombe, v razgovoru po končanem proizvodnem delu, bodisi s strani učencev kakor s strani inštruktorjev nam bodo znatno pripomogle k odpravi eventualnih pomanjkljivosti pri izvajanju proizvodnega dela s ciljem, da to nalogo opravimo še bolj uspešno. B. B. Za učence usmerjenega izobraževanja smo v programu proizvodnega dela pripravili za prvi dan tudi prilagojen uvajalni seminar. Stroški izdajanja glasila Litijski Predilec v lanskem letu Lani je izšlo 24 številk našega glasila v skupni nakladi 38.400 izvodov; naklada za vsako številko je 1600 izvodov, povprečno na osmih straneh. Stroški izdajanja so bili naslednji: Stroški tiskanja 1,096.386,50 din = 93,14% Neto honorarji 71.061,90 din = 6,04 % Prispevki od honorarjev 9.688,25 din = 0,82 % Skupaj 1,177-136,65 din 100 % ZA PRIMERJAVO: v letu 1982 — skupaj 1,118.981,30 din Cena za posamezni izvod (leta 1983) Cena tiskanja 28,55 din Neto honorarji 1,85 din Prispevki od honorarjev 0,25 din Skupaj 30,65 din Skupni stroški so v letu 1983 porasli za 5 % v primerjavi z letom 1982. Številke v letu 1983 so bile skupno za 20 strani tanjše kot leto poprej, zato je tudi tako majhen porast absolutne cene izdajanja. Če pa računamo povečanje cen izdajanja na posamezno stran časopisa, kar je realnejše, je povišanje stroškov 17 %. To, da je bil obseg Predilca lani manjši od leta poprej pa ne pomeni, da je bilo tudi število objavljenih tipkanih strani (rokopisov) manjše od prejšnjega leta. Lahko trdimo, da je bil obseg rokopisov približno enak, saj smo prešteli rokopise obeh letnikov za 1. polletje in smo pri obeh našteli 325 tipkanih strani. Manjši obseg Predilca smo dosegli z bolj racionalnim izkoriščanjem prostora v glasilu (manjše črke). Člankov pa je bilo celo več, le da smo bolj izbirali in opozarjali avtorje, naj bodo prispevki kratki. M. M. v_____________________________________________y Popravek V prejšnji številki Predilca smo na peti strani pomotoma objavili, da je predsednik izvršilnega odbora naše tovarne Vojko Bizjak. Predsednica je Marija Penčur. Razpravljali smo o osnutku pravilnika o razvidu del in nalog Končana je razprava o osnutku Pravilnika o razvidu del in nalog, ki je potekala po samoupravnih delovnih skupinah. V pravilniku so razčlenjena dela in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti naše delovne organizacije. Sestavljen je iz treh delov in sicer: — splošni del, — organizacijske sheme delovne organizacije in seznam vseh del in nalog in — opisi posameznih del in nalog. Vsako leto nas obišče okoli 20 skupin s preko 200 učenci nižjih, srednjih in ostalih šol. Ogledajo si naš tehnološki proces in z zanimanjem prisluhnejo razlagi strokovnega vodje. Na sliki: učenci 8. razredov litijske osnovne šole pod vodstvom tov. Marije Praunseis so si prišli ogledati delo v naši tovarni, da bi to kasneje opisali v angleškem jeziku. POŠKODBE V prvem delu so poleg splošnih določil opredeljeni tudi kriteriji oziroma metoda, na osnovi katere so potem opisana dela in naloge. Kriteriji so opredeljeni v skladu s strokovnimi podlagami, ki urejajo to področje. Važnejši podatki o posameznih delih so naslednji: — usposobljenost za delo (potrebna znanja); — odgovornost, ki jo delavec prevzema z nalogo (strokovna, materialna, vodstvena); — napori (izhajajo iz fizičnih in umskih naporov, ki jih morajo delavci vložiti za izvršitev naloge); — vpliv okolja (ropot, prah, umetna svetloba idr.); — funkcionalna znanja (to so tista znanja, ki so potrebna za opravljanje določenih del, ne pridobimo pa jih s poklicem npr.: šola za poslovodne kadre, tečaji, izpiti iz varstva pri delu, spremljanje stroke in predpisov, znanje tujih jezikov idr.). Z ozirom na to, da v tem samoupravnem aktu »najde vsak sebe« oz. nalogo, ki jo opravlja in vemo, da je pravilnik tudi osnova za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, so bile temu primerno živahne tudi razprave tako na sestankih SDS, kakor tudi drugače. Na SDS je bilo danih več PRIŠLI - ODŠLI V MESECU JANUARJU 1984 1. 1. 1984 Tanja PAVLIC, Polje 26, Zag. S/l. izmena; 4. 1. 1984 Antonija VAV-TAR, Primskovo, Stara gora 11, S/l. izmena; 9. 1. 1984 Dragica DEVIC, Maistrova 4, Litija, S/l. izmena; 16. 1. 1984 Mojca MATOZ, Valvazorjev trg 6, Litija, PB/3. izmena. pripomb oz. predlogov za spremembe, predvsem glede vplivov okolja (umazanija in prah, umetna svetloba, temperaturne razlike), kakor tudi glede napora. Delavci so predlagali nekatere spremembe oz. dopolnitve same vsebine. Pripombe na osnutek pravilnika so posredovali tudi nekateri posamezni delavci (devet), ki v glavnem predlagajo spremenjeno vsebino del. Nekateri pa se ne strinjajo z vsebino 23. člena, ki govori o z delom pridobljenimi delovni zmožnosti. Vse pripombe je obravnavala delovana skupina, ki je zadolžena za dograditev našega sistema nagrajevanja v sodelovanju s tov. Bizjakom iz ITEO-ja. Sprejemljive pripombe so pri izdelavi predloga Pravilnika o razvidu del in nalog upoštevali, za ostale pa so podali obrazložitev. V nadaljevanju dela na področju nagrajevanja bomo pripravili metodologijo za ugotavljanje zahtevnosti dela, metodologijo za ugotavljanje delovne uspešnosti in ugotavljanje višine sredstev za osebne dohodke na osnovi minulega dela, vse to bo tudi del samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in sredstev za OD. ODŠLI: Potek delovnega razmerja za določen čas 4. 1. 1984 Igor ČARMAN, Brodarska 14, Litija, rem. PB. V naši delovni organizaciji je bilo 31. 1. 1984 zaposlenih 1009 delavcev, od tega 675 žensk in 334 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 24 mladoletnih oseb. J. Zupančič V JANUARJU 1984 Posluževalka raztezalk Julijana Kolman je odpravljala pretrg na raztezalki. Med delom ji je postalo slabo, izgubila je ravnotežje in ’ z glavo udarila ob rob pokrova na stroju. Posluževalec čistilnih in rahljalnih agregatov Vili Taufer je hotel v predmešal-nici vlaken dvigniti balo v takšen položaj, da bi jo lahko naložil na ročni voziček. Ko jo je hotel s kljuko potegniti, mu je kljuka spodletela, pri tem pa je, zaradi sunka, padel preko ročnega vozička in si poškodoval desno nogo v stegnu. Voznik v notranjem transportu Ivan Kralj je hotel s kljuko premakniti balo bombaža na kamionu. Pri potegu mu je kljuka spodletela, izgubil je ravnotežje in je padel s kamiona. Poškodoval si je levo roko v zapestju in deloma levo nogo. V razmeroma kratkem času imamo dve skoraj podobni poškodbi oz. nezgodi, čeprav na različnih delovnih mestih. Pri obeh poškodbah je skupno to, da je spodletela kljuka, s katero sta delavca hotela premakniti balo. Pri nekaterih balah je embalaža (polivinil, juta) manj primerna za tovrstno premikanje, tako da se s kljuko slabo zapne, nato pa pri potegu kljuka spodleti in poškodba je tu. Zato je potrebno, še posebej na kamionih in utesnjenih mestih, previdno uporabljati kljuko. S potegom se je potrebno prepričati, da kljuka resnično dobro drži embalažo, šele nato premak- niti. Pfav tako se pri tem delu ne sme stati na robu npr. kamiona ali odvzemati bale izpod skladanic, ampak le po vrsti od_zgoraj. Vika Škerjanc, predica, je hotela v garderobi predilnica bombaža odpreti okno. Pri tem je s stopalom leve noge stopila na žebelj, ki je bil pritrjen na deščico, ležečo na podu. Večkrat tudi neurejenost garderob in ostalih pomožnih prostorov povzroči poškodbe. Temu bi morali posvečati večjo pozornost. Pri čiščenju flyerja je čistilka strojev Ivanka Garan-tini hotela pristaviti polni lonec s pramenom k stroju. Pri tem ji je padel pokrov z zadnje strani flyerja na nart leve noge in ji ga poškodoval. Po čiščenju strojev morajo vsi varnostni pokrovi, vratiča itd. biti brezhibno nameščeni. Dvojilka Branka Juvan je. prišla iz menze v garderobo sukalnice, kjer ji je spodrsnilo in je padla ter se porezala s steklenico, ki se je ob padcu razbila. Potrebno je opozoriti, da je pod v garderobi sukalnice, posebno če je moker, zelo nevaren in predstavlja nevarnost za spodrsnitev in padec. Takšni primeri so se že večkrat dogajali. Opozarjam odgovorne, da je potrebno vsako poškodbo na delu oz. na poti v najmanj 24 urah javiti službi za varstvo pri delu, če je poškodba težja, pa takoj. Andrej Krhlikar A. Povše PRIŠLI - ODŠLI Nagradna križanka Ugankarski slovarček LEONOV — sovjetski kozmonavt OISE - reka v Franciji OTVA - raca, pesniško EDITA — tuje žensko ime ZORIN roman Josipa Stritarja ESSO — tuja naftna družba ARAN otok ob Severni Irski Rešeno nagradno križanko oddajte v skrinjico Litijskega Predilca do sobote, 10. marca 1984. Izžrebali bomo tri reševalce, ki bodo pravilno rešili križanko. Nagrade: 3 x po 100.— din. Ne pozabite napisati svoje ime in oddelek, kjer ste zaposleni, upokojenci pa svoj točen naslov. HUMOR SAMO ŠE EN POLJUB Samo še en poljub, je zaprosil ljubimec svojo izvoljenko, ko je stopala iz taksija pred svojim domom. Poljubček pa se je zavlekel v minuto, minuta v več minut in končno se je taksist oglasil: »Boste izstopili — ali pa naj še jaz pripeljem svojo izvoljenko —?« -In kaj potem, če jc danes 8. marec?! PROSLAVA DNEVA ŽENA Letos nas bodo učenci osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž iz Litije že sedmič obiskali in priredili našim delavkam kratko, prisrčno proslavo za 8. marec — dan žena. Proslava bo v četrtek, 8. marca 1984 v sukalnici, ob 14. uri, takrat ko se menjata dopoldanska in popoldanska izmena in se proslave lahko udeleži večina naših delavk. Avtobus, ki vozi v Zagorje, bo počakal do konca proslave, ki res ne bo dolga. Udeležite se je! Udeležijo se jo seveda lahko tudi delavci — zakaj pa ne!? LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.