V 110- kilovoltni pomurski zanki stran 6 NASLOV Leto XXXIV Št. 37 Murska Sobota 23. septembra 1982 CENA 10 DIN VESTNIK Pomurski gasilci so se pomerili S SEJE BORCEV V LJUTOMERU Zmagovita ekipa IGD Tehnostroj Ljutomer sprejema nalogo pred tekmovanjem. Pri mladinkah so prva tri mesta bila razdeljena takole: 1. Mekotnjak, 2. Bakovci, 3. Črenšovci, pri mladincih pa: 1. GD Jurij, 2. GD Spodnja Ščavnica, 3. GD Ljutomer. Članice niso tek movale, pri članih pa je vrstni red: 1. GD Ljutomer, 2. GD Gresovščak in 3. GD Videm. Tekmovanja se je udeležila tudi ena ekipa CZ, in sicer iz Črenšovec, med industrijskimi gasilskimi društvi pa je prvo mesto zavzela ekipa IGD Tehnostroj Ljutomer, drugi so bili člani IGD Gornja Radgona, tretji pa IGD Mesna industrija, Murska Sobota. D. L. Da so borci resna politična sila, na katero lahko računamo v kateremkoli času in razmerah — tudi takih, ko nam gre za nohte — se je pred dobrim tednom dni v Ljutomeru le še potrdilo. Tam so se namreč dobili člani medobčinskega sveta ZZB NOV za Pomurje in obravnavali zdajšnje gospodarske in politične razmere v regiji in širše, proučili pobudo za ustanovitev posebnega organa borcev v občini in se dotaknili nalog, ki jih čakajo na področju SLO in družbene samozaščite, zlasti pa v akciji Nič nas ne sme presenetiti. Iz številnih razmišljanj in pobud povzemamo le nekatere. Del bremena in odgovornosti nosijo tudi borci, posebej tam, kjer so druge družbenopolitične organizacije prekratke ali tam, kjer je usklajeno delo nepogrešljivo. V naslednjih treh letih se moramo za vsako ceno izvleči iz zagatnega gospodarskega položaja, saj je znano, da je medvojna in tudi povojna preteklost često postavljala pred nas še trše preizkušnje. Prav zato pa smo lahko in moramo biti v tem pogledu optim isti. Toda, da bi splavali, je več pogojev. Najprej se moramo znebiti posplošenih, dramatičnih opredeljevanj, jenjati s »samaritansko« socialno politiko in hkrati vnemam im postavljanjem in zgolj nekaterih na — da porabimo izraz s seje — »sramotilni oder«, dati vso veljavo skromnosti, osebnemu zgledu, ki se kaže v odnosu do dela, delovne discipline in odgovornosti in se nenazadnje manj in ne vsevprek ukvarjati z »diagnozo«, več in zavzeteje pa z znosno »terapijo«. Kar pa je pri vsem tem bistveno: le po samoupravni poti se bomo izkopali iz nagrmadenih težav. Borcem je vse to jasno in razumljivo je, da hočejo biti v središču in nikakor ne na obrobju dogajanj. Za to je možnosti riičkoiiko.Omenimo samo dejstvo, da živi kakih 80 odstotkov borčevskega članstva na podeželju, v vaških krajevnih skupnostih, kjer jih najdemo v krajevnih konferencah socialistične zveze, organizacijah ZKf svetih in skupščinah, družbenih organizacijah in društvih. Radi pa bi bili še prodornejši in udarnejši, kar so na seji njihovi najvišji predstavniki tudi nazorno izpričali. Dana je namreč pobuda — ki ni nova oziroma je stara dobro leto — da bi po občinah do konca leta ustanovili posebna, politi-čno-posvetovalna in spodbujevalna telesa — svete občin (kot imamo recimo svetfede-racije ali svete republik) ali plenume Osvobodilne fronte pri občinskih konferencah SZDL. Vanje bi vključili zaslužne in ugledne politične, znanstvene, kulturne in druge javne delavce iz vsake posamezne občine, ki so se do nedavna veliko razdajali in so še dokaj pri močeh, ne opravljajo pa kakšnih poklicnih nalog ali funkcij. Tak sestav zagotavlja, da svet občine — tako naj bi se namreč, kot so se v razpravi zedinili, imenoval — ne bo nekakšna nova institucija, marveč oblika za še kvalitetnejše razvijanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij, za učinkovitejše osveščanje in širjenje splošne varnostno-politične kulture med delovnimi ljudmi in občani, obenem pa tudi velika priložnost za vplivanje borcev na širše družbenoekonomske ih politične razmere v občini. B. Zunec obisku veleposlanik LR Madžarske UREDNIŠTVO NA OBISKU Nadaljujemo z našimi obiski v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. V nedeljo, 26. septembra, ob 8. uri se srečamo v Genterovcih v lendavski občini. Na pogovor, ki bo v osnovni šoli, vabimo čimveč naših bralcev s tamkajšnjega območja. Radi bi namreč temeljiteje spoznali življenje v krajevni skupnosti Gen-terovci, kjer v slogi žive Slovenci in pripadniki madžarske narodnostne skupnosti. Poleg novinarjev Vestnika in slovenskega radijskega programa se bodo srečanja udeležili dih war preastavmKe aru-žbenopolitičnih organi-cžtsar" Na svidenje torej v nedeljo ob 8. uri vosnovni šoli v Genterovcih! Y lei Dosledno spoštovati dogovor Na pobudo republiške skupščine, republiškega sveta zveze sindikatov in službe družbenega knjigovodstva je bil v petek v Murski Soboti regijski posvet o uresničevanju dogovora o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov v letošnjem letu. Podobni posveti so se zvrstili v vseh slovenskih regijah, da bi poenotili stališča v zvezi z uresničeva- ske v jnpSk! in soboški občini se je minuli teden mudil na obisku veleposlanik LR Madžarih skunnS -j’dr Simon Pdl. V Lendavi seje sestal s predstavniki samoupravnih interes Sobota k °sd za kulturo in prosveto madžarske narodnosti iz občin Lendava in Murska pravic SQ Sosta seznanili s položajem narodnosti in uresničevanjem narodnostnih I^džarsU °Sinovni šoli Drago Lugarič, je ugledni gost izročil šolski knjižnici knjige, darilo *onferen .Y1ade. . Veleposlanika sosednje države je sprejel sekretar komiteja občinske Pomiri,- Lendava Rudi Lajner, v M. Soboti pa je bil gost medobčinskega sveta ZKS ^kaP^činpJ q -r s.e je pogovarjal s-sekretarjem Gezo Bačičem ter predstavniki občinske Svoj obisk je strnil z ogledom dvojezične osnovne šole v Prosenjakovcih. BOLI VOJNA KOT MIR stran 2 njem dogovora in obravnavanjem prekoračiteljev. Na pomurskem posvetu je bilo poudarjeno, da je potrebno uskladitev osebnih dohodkov z dogovorjeno rastjo v organizacijah združenega dela doseči po samoupravni poti. Ob polletju so organizacije združenega dela prekoračitelji in vztrajati je potrebno, da se do konca leta uskladijo z rastjo, kot jo dovoljuje družbeni dogovor. Tako je usmerjena tudi obsežna družbenopolitična akcija v naši republiki. Ob obravnavi tekoče problematike v. zvezi- z uresničevanjem dogovora so se zavzeli tudi, da se čimprej poenotijo stališča, kako obravnavati in ukrepati proti tistim, ki bodo ob koncu leta kršitelji dogovora. Že zdaj pa je potrebno pripravljati tudi dogovor za prihodnje leto, ki mora biti bolj razumljiv in praktičen. Takšnega bodo v združenem delu lahko učinkoviteje uresničevali, odgovorni organi pa spremljali njegovo izvajanje. Kršitelji iz lanskega leta pa morajo preveč izplačane ose-brte dohodke obvezno poračunati oziroma vrniti. aktualno po svetu Ocene o ubitih v palestinskem taborišču Sabra in Šatil se močno razlikujejo in po nekaterih virih naj bi bilo 1500 mrtvih. Točnega števila najbrž ne bo mogoče ugotoviti, saj so številne žrtve pokopane pod ruševinami. Na sliki: povsod trupla ubitih. TUJI BANKIRJI NAM ZAUPAJO Uspešno so se končala pogajanja med jugoslovansko in skupino mednarodnih bank (ameriških in japonskih) o triletnem posojilu v znesku 200 milijonov dolarjev. Že zdaj je brez dvoma mogoče trditi, da je to za Jugoslavijo, nemara pa tudi za druge države, dobra novica. Za nas pomeni ta pogodba več od omenjene vsote, saj so jo sklenili že nekaj dni po svetovnem srečanju v Torontu, kjer so si mednarodne banke, prestrašene spričo razmer v Mehiki, Argentini, Poljski in drugih državah, prizadevale, da bi vsem odrekale nova posojila, to pa bi še zaostrilo nevarnost splošnega poloma. ,,Presojajte vsakega dolžnika posebej in ne dovolite, da bi problemi v eni državi vplivali na vaše mnenje o sosednjih državah,” je z govorniškega odra v Torontu dejal generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada Jacques Larosiere. In za to je imel tehten vzrok. V zadnjih mesecih so namreč Latinski Ameriki ali vzhodni Evropi odobrili komaj kak dolar novih posojil. Z neuspehom se je pred kratkim končal tudi eden izmed naših poskusov, da bi dobili srednjeročno posojilo. Izvedenci za monetarne zadeve pa se strinjajo, da utegnejo spričo tega splošnega umika že takof tankerji. Omenjeni d®" bodo porabili za razim" raziskave pred namer no gradnjo, prekop »am v { naj bi stal najmanj d milijard dolarjev. RIM - V Ženevi so m* tirali Licia Gellija, »v®1'* ga mojstra-- tajne pro zidarske lože P-2, P0«« čnega in poslovnega P v stolovca, ki je bil vpleten e vse velike ita lija n’J. škandale zadnjih let । t lija povezujejo )s|d atentatom na boio< železniški postaji avgu s predlani,ko je blloubitii” ljudi. MELBOURNE -lani v Avstraliji WP milijona obdelane zemlje, ki se je od w letos močno pocenil V žarišču dogodkov Še preden so iz Bejruta odšli zadnji vojaki ameriških, italijanskih in francoskih mirovnih sil, ki so nadzorovale umik palestinskih borcev so se obnovili spopadi v samem mestu, v dolini Bekaa, kakšen dan po umiku mirovnih sil pa je bil izveden tudi atentat na novega libanonskega predsednika Džemajela. BOLJ VOJNA KOT MIR V Fesu se je medtem sestal arabski vrh, ki Reaganovega predloga sicer ni sprejel, vendar je s svojimi sklepi nakazal možnost preobrazbe svojih stališč do Izraela in tudi končno do priznanja židovske države. V Rimu se je prejšnji teden sestala medparlamentarna unija parlamentarci iz 89 držav, ki je ob navzočnosti vodje PLO obravnavala tudi palestinsko vprašanje. Jaserja Arafata je v privatni avdi-jenci sprejel papež zavoljo česar so Izraelci srdito napadli Vatikan in mu (nekoliko upravičeno) očitali, da se med drugo svetovno vojno ni dovolj odločno postavil v To je nekaj dogodkov, ki so povezani z dogajanji na Bližnjem vzhodu, kjer se težišče dogajanja odvija ob libanonsko-sirski meji. Izraelska letala so v preteklih dneh uničila nekaj sirijskih raketnih baterij. Poznavalci razmer na Bližnjem vzhodu zatrjujejo, da Izrael išče priložnost za obračun s Sirijo, zato tudi močna izraelska vojaška koncentracija nasproti Siriji za katero pa Izraelci prav tako trdijo, da je vzhodnem Libanonu namestila najmanj šest divizij s 1500 tanki. Izraelski radio je poročal, da je med sirijskim vojaštvom tudi 4 do 5 tisoč palestinskih bor-, cev. Trditve o nameravanem obračunu Izraela s Sirijo potrjujejo tudi nedavna izjava jordanskega kralja Huseina, ki je v nekem interv juju dejal, da podpira Reaganov mirovni načrt, vendar ne verjame, da bi se Arabci z Izraelci pogajali vse dotlej, dokler bo v Izraelu na oblasti Menahem Begin. Pa tudi Washington sam je postal opreznejši v odnosih z Izraelom. V ZDA sicer nihče ne priznava daje destabilizacija sedanje izraelske vlade eden od ameriških ciljev, toda geste v to smer so nedvoume. V New Yorku seje ameriški zunanji minister Shultz pogovarjal z Aba E banom, ki je bil zunanji minister y nekdanji izraelski laburistični vladi (sedaj v opoziciji), v Was-hingtonu pa pričakujejo tudi voditelja izraelske laburistične opozicije Simona Pereza. Na ameriškem političnem prizorišču je novost tudi to, da so ameriški Židi sprejeli Reaganov predlog o rešitvi palestinskega vprašanja. Ob vsem tem seveda ni čudno, da so reakcije Izraela nič kaj vljudne. Ko je ameriški predsednik svojemu bliž-njevzhodnemu odposlancu Philipu Habibu pripel najvišje ameriško civilno odlikovanje je izraelski obrambni minister Šaron dejal o ameriških marincih: »Vešče so urejali promet, ko so morali Palestinci bežati iz Bejruta.« Tel Aviv pa je to Reaganovo dejanje komentiral s trditvijo, da se .Washington kiti s tujim perjem. In kakšne zveze bi utegnilo vse to imeti z izraelskimi namerami do Sirije? Predvsem gre za izraelsko »čistko« libanonskega prostora. Prvi strateški cilj so Izraelci dosegli s tem, da so takore-koč na bajonetih postavili za predsednika Libanona Džemajela, svojega protagonista, ki je, še preden je pravzaprav prevzel predsedniška opravila, zagrozil, da bo s trdo roko naredil v Libanonu mir, seveda takšnega kot si ga je sam predstavljal: brez Palestincev in Muslimanov. Drugi strateški cilj se nanaša na Sirijo, ki ji je Izrabi v znani arabsko-izraelski vojni leta 1967 vzel nekaj ozemlja. Obračuna Sirijo pomeni za Beginovo politično strategijo ustvariti nove pogoje za urejanje bližjevzhodne zadeve. In takšen obračun bi lahko bil — gledano z vojaškega stališča — za Sirijo usoden iz dveh razlogov. Prvič: znana arabska neenotnost in zaradi tega tudi neučinkovitost, in drugič: sirijski vojaški potencial je veliko slabši od izraelskega. To se je že potrdilo v dosedanjih spopadih okrog bejrutskega zapleta. Čeprav je sestanek voditeljev arabskih držav v Fesu vsaj rahlo nakazal, da je arabski svet vendarle sposoben misliti drugače kot doslej, je do praktičnih rezultatov tega najbrž še daleč. In to je Beginu v korist. Podviza pa ga lahko k novim dejanjem in zapletom s Sirijo tudi ohlajeno stališče ZDA do Izraela in močno nasprotovanje sedanji politiki s strani precejšnjega dela Izraelcev samih. Omeniti je namreč treba, da je bil Begin s svojo vlado v parlamentu že nekajkrat pod tolikšnim udarom opozicijske kritike, da se je le s težavo izvlekel. V kolikor bo čas potrdil, da je Washington resnično naklonjen Beginovi opoziciji v Izraelu, potem se bo tudi izkazalo do kolikšne mere je bila židovska država z Begi-nom na čelu pravzaprav predmet manipuliranja ameriške globalne pokt* do Bližnjega vzhoda, U gre za vse kaj več kot sam za palestinsko vprašanj’ namreč za večjo prisotn ZDA v tem delu sveta po G znanih ohladitvah 01 Egiptom, Irakom in neka rimi drugimi državami eni in Sovjetsko zvezo drugi strani. ;ha. Prvi izraelski cilj Y L , nonu je z smrtjo nov » libanonskega predsedn Džemajela porušen. Bo gin, čeprav vojaško moč ši, pa zaradi vseh oko}1^^ in nasprotovanja skoraj v ga sveta slabši, venCcjri-tvegal odkrit spopad s & jo? Sovražno razpoložen vseh Arabcev, takšen km je najbrž sposoben s se tudi ta korak, čepm . «nj lahko zgodi, da bi P°.povojni lahko ponovil, 1Z dovine že znano trditev\enj ena takšna zmaga in un smo.« Veoa Atentat na libanon5* ]U predsednika je dal Jz jjv povod, daje vkorakal t 0 zahodni del Bejruta. '/s da bo do konca leta ,^pna izguba 3 j mUijarde dinar-1^.. energetskem gospodarstvu Dre'J°’i^a ie glavni vzrok za izgube sa; ka cena električne energije, atLta o® dohaja stroškov za strJv C'}°’ obresti za posojila, . za gorivo in investicijsko ^zevanje. Vsi ti stroški pa n,'° več kot 80 odstotkov darP,nega Prihodka elektrogospo- rs'va. Na republiškem sindikatu Ko« j tem delavcem v elektro-* .Podarstvu očitajo, da vedno pri ražnjev an ju izgub omenjajo sa-- "'ustrezno ceno elektrike, kih pa razmišljajo o prihran- pr.1 Psovanju, pri nadurnem di„ ’ postankih z dela, o delovni deln\, ’’ boljšem izkoriščanju tivnnn®8a £asa 'n 0 ve£j' produk-ZBUb!tl- S takimi prihranki sicer Pa mogli odpraviti, lahko v ’ J« zmanjšaU Mi6 ektr?8°spodarstvu so že za-doh ^evat' tud’ svoje osebne stvn^^e s slovenskim gospodar-osebn L11 zdai izplačujejo take Mar6 dohodke, kot so jih izpla-y 'v Prvih treh mesecih letos. “eogradu pa so pred dnevi skunto-’ v administrativni komisiji '°8d i $^RJ obravnavali pred-nih JUzbenega dogovora o skup-ljan:/"e'j'h in merilih za ugotav- osebnih dohodkov funk-topoKfx’. k' delajo v družbe-drujv "Cn'h skupnostih in organih pred)^Pouličnih organizacij. Po Ptihn/V dogovora naj bi bili v °sebni dohodki funkcio-bti v skladu z delovnimi rezul- y PovDrn>.naj ne bi temeljili na je bi|eclu osebnih dohodkov, kot Slav0° doslej. Pri tem so si belili viti, . z vprašanjem, kako ugoto-stva ?.ter' član zveznega predsed-Pier j zveze komunistov na pri-o?ir ®a več, in kateri manj, PriSp a kolikšen je delovni katere ek Posameznika,. na podlagi ni dohodi b' mer"’ njegov oseb- 23. SEPTEMBRA 1932 KVALIFICIRANA VEČINA V beograjski mestni skupščini so te dni razpravljali tudi o nevzdržnem stanju upravljanja s stanovanjskimi sredstvi. Med razpravljanjem je bilo slišati tudi ugotovitev, zapisana je bila v gradivu o upravljanju s stanovanji, da stanovalci v 40 odstotkih nimajo prav, ko se pritožujejo na ravnanje »Infostana«, organizacije, ki zbira stanarino in z njo plačuje storitve komunalnim servisom in ostalim porabn ikom stanarine. Možakar se je javno. na televiziji, vprašal, zakaj ugotovitev ni zastavljena drugače, namreč tako, da bi bila na prvem mestu ugotovitev, da je 60 odstotkov stanovalcev upravičeno nezadovoljnih z delovanjem »Infostana« samo med tistimi, ki so ugovarjali terjatvam te organizacije. Ce pa je tako, je najbrž resnica, da velika večina stanovalcev ni zadovoljna z stanovanjskim samoupravljanjem, v katerem je »Infostah« samo tehnični člen finančnega poslovanja in se zaradi tega vselej izgovarja, da ne odloča o ničemer, temveč le uresničuje odločitve sisov za stanovanje in se zaradi tega ne ima za dolžnega, da bi preverjal račune,-ki jih izpostavlja stanovalcem na podlagi nalogov, ki jih sprejema od drugod. Toda žalje tako, da »Infostan« tudi ne polaga računov o porabljenih sredstvih stanovalcem, in tako omogoča upravljanje s stanovanjskimi sredstvi mimo stanovalcev, pa po načinu forumskega delovanja sisov in hišnih svetov, pri čemer so sisi praktično le administracije, prek katerih teče poslovanje s stanovanji. Pri tej zadevi je posebej zanimivo dejstvo, da tudi peto beograjsko sodišče, ki je za Infostan prevzelo izterjevanje stanarine z mandatnim postopkom, deluje ob pomoči računalnikov Infostana, saj daje za plačilne naloge le številke, češ da je predrago voditi to administracijo v lastni hiši, a za tožilca imajo tamkajšnje javno tožilstvo. Kot tukaj radi stvari humorno poenostavijo, pravijo: če kadija toži in sodi, potem se stanovalec pač lahko samo obriše pod nosom ! In potrpežljivo plačujejo vse račune, da bi se vsaj izognili dolgotrajnim sodnint postopkom, ki se začno šele tedaj, ko se stanovalec pritoži \ zaradi plačilnega naloga. Toda čeprav je tako, bi morali zato pristojni, a med njimi je prav gotovo družbeno pravobranilstvo samoupravljanja, skupaj s sodišči združenega dela nastopiti zoper ravnanje, v katerem je 40od$totkov stanovalcev tistih, ki so se pritožili brez potrebe. Že v navadnem političnem sistemu odločanje je pomembna navadna večina za vzgibanje vseh mehanizmov družbene obrambe pred nasiljem kogarkoli, torej tudi »infosta-nov«. Samoupravna večina, torej tista kvalificirana večina, ki temelji na večinskem odločanju vseh stanovalcev, vtem primeru na zborih stanovalcev, pa bi morala že na samem začetku odločanja onemogočiti delovanje, ki bi imelo več napak kot pa pravilnosti. Na žalostjev Beogradu tako, kolikor jaz vem. sem pa zelo dobro poučen zaradi izkušenj iz okolja, kjer stanujem, da stanovalcev nihče ne vpraša o ničemer in se tudi hišni sveti menjajo kar z manjšinskim odločanjem formaliziranih ’borov stanovalcev, a z blagoslovom krajevne skupnosti in občine. Obstajajo namreč neki zastareli odloki mestne Skupščine o upravljanju s hišami, ki izključujejo stanovanjsko samoupravljanje. saj dovoljujejo sisom za stanovanje razpolaganje s skupnimi prostori in vsemi sredstvi od stanarin in stanovanj v imenu 'lažne solidarnosti, ki narekuje popustljivost napram nasilnemu vseljevanju v pralnice in podobne prostore, a na račun stanovalcev, od katerih »Infostan« izterjuje tudi stroške stano vanja teh nasilnežev. Zanimivo pa je pri tem, da taka stanovanja delijo skupaj z gospodarskimi in drugimi organizacijami družbeno aktivnim članom kolektivov, ki jih na ta nač it t p ara z iti z irajo. V stanju. r katerem ne vemo, kdo pije kdo plača komu in za kaj. je vprašanje stanovanjskega samoupravljanja gordijski vozel, ki ga je težko presekati z enim samim zamahom, saj je vozel sestavljen iz mnogih vozličev v verigi finančnega poslovanja. ki je zastavljeno po starem državno gospodarskem in podjetniškem načinu delovanja, kije zdaj dobilo naziv SIS. kar mnogi tukaj asocirajo s »sisavac« (sesalec). Zgodba je seveda še daljša in bi bila lahko tudi bolj zanimivo opisana, vendar ni bistveno to. kar se dogaja v stanovanjskem (ne)samoupravtjanju r Beogradu, saj nam gre samo za ilustracijo pojma »obvladovanje dohodka od delavcev«, ki očitno ne obvladajo niti svojega osebnega dohodka, dokler imajo r žepih roke tega in takih sisov. Viktor Sirec Za štipendijsko politiko v občini je v zadnjih treh letih značilno, da upada število razpisanih in podeljenih kadrovskih štipendij, oziroma štipendij, ki jih podeljuje združeno delo v občini. Medtem. ko ostaja število štipendij iz združenih sredstev približno enako, pa je kadrovskih precej manj. V šolskem letu 1980/1981 jih je bilo 221. lani 146. pa še od teh 55 nepode-Ijenih. za tekoče leto pa le 126. Drži, da je to posledica prehoda na sistem usmerjenega izobraževanja in zaostrene gospodarske situacije, ki je nekoliko priškrnila tudi vrata štipendijski politiki, toda razmerje med kadrovskimi in štipendijami iz združenih sredstev ubira pota v napačno smer. Čeprav je to razmerje v občini približno polovično in najboljše v regiji, pa še močno zaostaja za republiškim odnosom, ki je približno v razmerju dva proti ena. v prid kadrovskim štipendijam. Zato se poraja vprašanje, kako dolgo bo še tako. Venjo, da bi naj bilo štipendiranje iz združenih sredstev le prehodna in vmesna politika v štipendiranju, ki bi se čimprej moralo nasloniti na kadrovske potrebe združenega dela. O tem so pred kratkim spregovorili tudi na izvršnem svetu skupščine občine. Ugotovljeno je bilo, da tako kot povsod v republiki tudi v občini namenjajo največ štipendijskih sredstev za izobraževanje stopnje raznih tehnikov (ekonomskih) in profilov, ki jih v regiji in v občini ne potrebujemo, pa se vendarle situacijo za to stopnjo zahtevnosti šolanja odloča največ mladine. Čeprav v celotni regiji trenutno ne moremo govoriti o deficitarnih poklicih, pa bi bilo vendarle potrebno mlade s pravilnim delom in svetovanjem že v osnovnih šolah odvračati od suficitarnih poklicev. Te so. seve, le kratkoročne rešitve, za usmeritev v kadrovski način štipendiranja. Dolgoročnejšo rešitev, mimo katerih pa tudi združeno delo ne bo moglo in smelo iti. pa je vsekakor izobraževanje mladine za potrebe prestruk-tiruranega gospodarstva v občini. Zal pa to. kot kaže, še ne bo kmalu. Skoraj nobena OZD še nima pripravljenega dolgoročnega razvojnega prograni. ki bi vključeval tudi potrebe po kadrih in tako naravnal štipendijsko politiko. In tako se bo vse dotlej, dokler to ne bo pripravljeno. še vedno največ mladih odločalo za šolanje v šolah, in takšnih je v regiji največ, združeno delo pa jih skoraj več ne potrebuje. Za njih pa bodo, glede na socialni položaj učencev, spet podeljevali štipendije in tako le kratkoročno vodili štipendijsko politiko. največ iz združenih sredstev, namesto, da bi se s kadrovskimi štipendijami vključili v dolgoročno reševanje kadrovskih potreb združenega dela. Ker je v občini slišati tudi precej pripomb na podeljevanje štipendij posameznikom in na njihovo višino, bi bilo potrebno v štipendijsko politiko bolj vključiti še krajevne skupnosti. N a seji IS SO pa so že menili, da bi bilo moč v občini zagotoviti še več štipendij iz Titovega sklada in nasploh 'bolj podružbiti to občutljivo področje. V. Paveo PO ODKUPU PŠENICE IN PRED JESENSKO SETVIJO V RADGONSKEM KMETIJSTVU NAJVEČ DOSLEJ Dobrim rezultatom v republiki in posebej še v regiji se pridružuje tudi kmetijstvo v občini Gornja Radgona. Plan odkupa pšenice je bil realiziran nad pričakovanji in so ga presegli za 45 odstotkov. Letos so odkupili 1312 ton pšenice ali kar štirikrat več kot lani. Čeprav so to posledice izjemnih naravnih pogojev in ugodnega vremena ter dobre preskrbe z gnojili, zaščitnimi sredstvi in pogonskimi gorivi, pa ne moremo prezreti tudi dobro organizirane družbene akcije. V občini so s tridesetodstotno tržnostjo precej nad republiškim poprečjem. Vendar pa še ostajajo rezerve, česar se v občini dobra zavedajo. Takšno je tudi mnenje samih kmetijcev, je bilo rečeno na svetu za kmetijstvo pri OK SZDL, kot tudi na IS SO in v predsedstvu SZDL Gornja Radgona. Rezerve so predvsem v večjih hektarskih donosih. Ti so bili skromni na površinah v lasti KK Radgona, in nasploh v družbenem sektorju, ki pa jih morajo v prihodnjo s pravimi agrotehničnimi ukrepi in pravočasno setvijo in žetvijo odpraviti. Plan jesenske setve je v občini visok kot še nikoli. V družbenem sektorju bodo zasejali 560 hektarov pšenice in 355 hektarov sladkorne pese, v zasebnem, oziroma kooperacijsko organizirani kmetijski proizvodnji, pa kar 800 hektarov pšenice in 260 hektarov sladkorne pese. Takšen je namreč plan republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki so ga v občini, zavedajoč se usmeritve, ki naj postopoma vodi k slovenski samooskrbi s hrano, sprejeli. vp DELEGATSKE IZKUŠNJE V OBRTNIŠTVU ŠKODLJIVA ODLAGANJA IN POSPLOŠITVE Sama po sebi so take vrste razčiščevanja, kakršnemu smo bili priča v ponedeljek (13. septem bra) zvečer v prostorih gornjeradgonske obrtne zadruge 14. oktober, pravšnja in dobrodošla. Pa če jih tehtamo v luči delegatskih »pravil igre« ali utečenih metod in oblik političnega dela ali z docela stvarnih, praktičnih vidikov. Posebej zato, ker so se za raz-pravljalsko mizo našli na eni strani najvišji predstavniki občinske skupščine in izvršnega sveta, na drugi strani pa predstavniki obrtnega združenja oziroma obrtne zadruge, kar sicer pri sklicevanju delegacij pred zasedanji zborov skupščine ni v navadi. Tokrat je do tega moralqjmiti, saj je šlo za izjemo s strateško težo —razvojna vprašanjadrobnegagospodarstvavobčini in širše, s poudarkom na davčni politiki do obrtnikov. Ob tem naj spomnimo, da je bilo doslej — na drugi občinski kandidacijski konferenci in dveh zasedanjih skupščine občine Gornja Radgona v letošnji pomladi — v tej zvezi postavljenih kar blizu 30 delegatskih vprašanj. Poglavitno spoznanje, ki bi se ga dalo izluščiti iz sila razgrete in polemično zašiljene razprave, mestoma prežete s podtoni osebne prizadetosti in nestrpnosti, je nesporno dejstvo, da so se občinski izvršni svet in organi skupščine občine v prejšnjem sestavu odločno premalo ukvaijali z obrtništvom v najširšem pomenu te besede. Med argumenti za toomenimo odlaganje obravnav študije o razvojnih možnostih drobnega gospodarstva y Pomurju v naslednjem obdobju, ki — mimogrede povedano — še danes n: prišla na dnevni red. Prav tako v občini nimajo določnejših programov razvoja na tem področju in nehote se ob omenjeni, dobre tri ure in pol trajajoči razpravi, zbuja primera s sračjim gnezdom, kjer se ne vč natanko, kdo pije in kdo plača. Vrh tega pa se velja še vprašati, kaj sploh počne že pred časom ustanovljen družbeni svet za davčno politiko in davčni sistem v občini. A pustimo verbalna razglabljanja in skušajm^ podatkovno dokumentirati nekatera dognanja! V občjjp^ ta čas 195 obrtnikov, članov obrtnega združenja, od tegasJR pri 83 zaposleni delavci pa še to vsega 241 ljudi. Mar to ne dokazuje, da se — če številke dodobra pretuhtamo — tod odpirajo velike zaposlitvene možnosti? Vzemimo druge podatke! Celotni prihodek iz obrtnih dejavnosti je lani znašal nekaj nad 185 milijonov dinarjev, dohodek okrog 52 milijonov, v proračun občine pa je kanilo skoraj 10 milijonov, kar pomeni nad 16 - dstotkov skupnega zneska proračuna. Sklepamo lahko, da so potemtakem davki obrtnikov važna »postavka« v občinski proračunski blagajni. No, in prav davki in zl^stj delo uprave za družbene prihodke skupščine občine je bil v razpravi eden od glavnih kamnov .spotike, Nč bi se radi spuščali v pravcati plazočitkov — upravičenih in neupravičenih -*• ki so leteli na račun »davčne uprave«. Dregnili bi namreč v zajetno, zapleteno in strokovno področje. s čimer bi bil presežen namen tega zapisa. Kljub temu pa vendarle kaže izdvojiti dvoje, najpogosteje omenjanih očitkov. To sta neažurnost (na primer pri potrjevanju računov) in togost (na primerglede uradnih in neuradnih dni). In še nekaj bi radi takoj dodali, saj bolj kot je, že ne more biti zgovorno. Gre za usmeritev iz znanih idejnopolitičnih izhodišč družbenoekonomskega razvoja Pomurja v tem srednjeročnem obdobju, ki se glasi: »Občine bodo s stimulativno davčno in urbanistično politiko še naprej pospeševale odpiranje novih obrtnih delavnic.« Naš komentar k temu je: če bodo take usmeritve doživljale podobne usode kot denimo razvijanje novih, zanimivih programov, kakršni so računalništvo. mikroprocesorska tehnika, iskanje novih virov energije. potlej se stvari še dolgo ne bodo premaknile na bolje. Branko ŽUNEC Stran 3 od tedna POMURSKI MEDOBČINSKI SVET SZDL GORNJA RADGONA — Prejšnji teden se je sestalo predsedstvo OK SZDL. Ob poročilu o uresničevanju politike odlikovanj SFRJ in družbenih priznalij v občini, za katere so bili člani mnenja, da je vse preveč kampanjska, so spregovorili še o nekaterih aktualnih zadevah. Tako so sklenili, da se s prihodnjim mesecem v sodelovanju z delavsko univerzo prične izobraževanje vodij vseh 289 delegacij, usposabljanje pa se bo v zimskem času še razširilo na vse ostale, vključene v delegatski sistem v občini. Beseda pa je tekla še o rezultatih usmerjenega izobraževanja v občini. vp SPODNJI IVANJCI. — Na programski konferenci so se sestali mladinci iz te osnovne organizacije, ene najbolj delavnih v občinski organizaciji Gornja Radgona. Po pregledu dela za preteklo polletje, v katerem programa niso v celoti uresničili, posebej niso zadovoljni s pripravami članstva na bližnji kongres, so sprejeli program dela za naslednje obdobje. Pri tem so sklenili, da ga bodo v vseh komisijah izpolnili, vključili pa se tudi v evidentiranje kandidatov za novo predsedstvo, predsednika in sekretarja občinske organizacije. V kratkem pa bo ta OO ZSMS izdala tudi svoje prvo glasilo pod imenom Mlada iskra. vp LENDAVA — Predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij so pred nedavnim obiskali občino Čakovec in se tam pogovarjali o sodelovanju med občinama na gospodarskem in drugih področjih. Sodelovanje je bilo že doslej dokaj uspešno, postati pa mora še tesnejše, zlasti pri.reševanju gospodarskih težav z ozirom na dejstvo, da v lendavski občini dela dokaj veliko občanov iz sosednje občine. LENDAVA — Občinska taborniška organizacija je bila že nekaj časa brez svojih prostorov, v katerih bi še bolj razvila svojo dejavnost. O njihovem problemu je razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine in odločil, da se tabornikom začasno dodeli prostor v lendavskem gradu, ki je bil doslej namenjen SLO in občinskemu arhivu. V grajskih prostorih bodo taborniki shranili svojo opremo in organizirali delo. LENDAVA — Na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so razpravljali o analizi uresničevanja resolucije o izvajanju družbenega plana občine v letošnjem letu in možnostih razvoja v prihodnjem ter osnutku sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana za obdobje 1981 do 1985. Tadokumentbo v javni razpravi v organizacijah združenega dela, nakar ga bodo sprejeli zbori občinske skupščine. LENDAVA — Predstavniki občinske skupščine in izvršnega sveta so obiskali občino Lenti v sosednji Madžarski in se pogovarjali o sporazumu, ki ga bodo z omenjeno občino podpisali o kulturnem, športnem in gospodarskem sodelovanju. Stiki med obema obmejnima občinama so že vrsto let dokaj dobro razviti, bolj na športnem in kulturnem področju, manj pa na gospodarskem, zato so slednjemu namenili kar največ- pozornosti. Temeljito oceniti delo Na ponedeljkovi seji v Ljutomeru je predsedstvo PMS SZDL razpravljalo o nekaterih aktualnih nalogah v sedanjem trenutku. Najprej so se člani predsedstva seznanili z delovanjem in problematiko Rdečega križa, ki v Pomurju vključuje 18.759 odraslih in 17.930 mladih članov in opravlja pomembno poslanstvo. Poleg redne dejavnosti izvaja tudi številne akcije, v zadnjem času pa je veliko storila v pripravah na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V razpravi pa so posebej izpostavili problematiko financiranja dejavnosti Rdečega križa, kjer so ugotavljali, da zaposleni do konca leta nimajo zagotovljenih osebnih dohodkov. Predsedstvo je sprejelo stališče, da je potrebno v posameznih občinah vprašanje financiranja ustrezno rešiti, hkrati pa izreklo vso podporo nadaljnjim prizadevanjem te množične in humanitarne organizacije. Da pa v prihodnje ne bi prihajalo do finančnih težav, morajo organizacije RK pravočasno pripraviti programe za naslednje leto. njih potrebno preveriti realizacijo sprejetih programov ter ugotoviti, kaj je bilo narejeno, kaj ne in zakaj. Takšen način dela bodo v SZDL uveljavili tudi v prihodnje. V priprave na programske konference pa bodo pritegnili tudi ostale družbenopolitične organizacije, da bi tako dosegli večjo kvaliteto dela. Dogovorili so se, da morajo' programske konference v KO SZDL biti najpozneje do 5. novembra 1982, občinske programske konference pa do 15. decembra 1982. Pred tem pa morajo v vseh občinah opraviti volitve v organe krajevnih skupnosti. Nadalje so govorili o predlogu za ustanovitev plenuma OF pri OK SZDL in o ustanovitvi društva za zatiranje mladoletnega prestopništva. Zavzeli so stališče, da je potrebno v občinah proučiti potrebe po ustanovitvi takih inštitucij, hkrati pa tudi ugotavljali, da že obstajajo inštitucije, ki se ukvarjajo s to problematiko. Sicer pa se je večina članov predsedstva zavzela, da v primeru potrebe ne bi ustanavljali plenuma pri OF temveč svet občine. Govorili so tudi o nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo ter se seznanili z obiskom delegacije Domovinske ljudske fronte Železne županije z Madžarske, ki se bo mudila v Pomurju 20. in 21. oktobra 1982, sprejel pa jo bo tudi predsednik RK SZDL Franc Šetinc. Prav tako so napovedali obisk predsednika IS skupščine SR Slovenije Janeza Zemljariča na Madžarskem ter srečanje narodnostnih komisij. F. M. do tedna Predsedstvo PMS SZDL je med aktualnimi nalogami razpravljalo o pripravah na programske konference KO SZDL in se zavzelo, da je na Neodgovorno obnašanje V dokaj obsežnem dnevnem redu, kije še posebno na skupnem zasedanju vseh treh zborov skupščine občine minil v številnih imenovanjih, je na ločenih sejah sprožila največ razprava obravnava ugovorov lanskih kršiteljev dogovora ouesničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, oziroma stališča in ugotovitve izvršnega sveta skupščine občine o pogojnih kršiteljih — OZD, ki so prekoračila sredstva za osebne dohodke. Izvršni svet skupščine občine je po dolgem preverjanju in razgovorih s prizadetimi OZD ter na podlagi sklepov in stališč občinskega sindikalnega sveta spoznal za dejanskega prekoračitelja le DO Mercator Sloga. Ta je sredstva, kot celoten SOZD Mercator, prekoračila za 1,76 odstotka in jih mora, oziroma jih je že poračunala. Za ostalih šest pa je izvršni svet mnenja, da niso kršitelji dogovora, kar so delegati, posebej še po precej burni razpravi na zboru združenega dela, tudi sprejeli. Vsi pa so podprli stališče IS, ki ugotavlja, da strokovno službe OZD skrajno neodgovorno pripravljajo analize in obrazložitev o razporejanju sredstev za osebne dohodke in v bodoče več naknadnih obrazložitev in utemeljitev v občini ne bodo upoštevali. To so storili tokrat zgolj zaradi tega, da delavci ne bi trpeli materialnih posledic zaradi takšnega obnašanja. Sicer pa je zares skrajni čas, da bi slednjič le pogojni kršitelji, za prvo polletje jih je precej, pravočasno razložili problematiko izvršnemu svetu in ne, da KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, o. sol. o. ABC POMURKA - KZ PANONKA TZO KMETIJSKA KOOPERACIJA BELTINCI objavlja prosta dela in naloge VODJA SKLADIŠČA LIPOVCI Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — srednješolska izobrazba agronomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj — poklicna trgovska šola in 3 leta delovnih izkušenj z opravljenim tečajem iz varstva rastlin Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju • pogojev na zgornji naslov v roku 8 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav. mora ta dokazovati nepravilnosti. Na družbenopolitičnem zboru so delegati nekoliko več spregovorili o politiki podeljevanja družbenih priznanj. Ta se mora v bodoče še bolj podružbiti, vsa priznanja pa tudi z ustreznim aktom prenesti v odločanje delegatom skupščine. Nosilec te aktivnosti je frontna organizacija, kot tudi aktivnosti, ki so potrebne za podružbljanje sodstva. Po poročilu temeljnega sodišča Murska Sobota in enote Gornje Radgone so delegati družbenopolitičnega zbora sklenili, da je potrebno čimprej evidentirati večje število sodnikov — porotnikov, več pozornosti pa tudi posvetiti vlogi in delu vseh poravnalnih svetov v krajevni skupnostih. Ker se porajajo Eri nameravanih razšiijenih omasacijah v Apaški dolini že nesoglasja (20 lastnikov zemljišč je zavrnilo podpis pogodbe), jih bodo poskusili razrešiti na bližnjem skupnem sestanku, na katerem bi poleg prizadetih sodelovali še predstavniki KS in DPO iz občine ter kmetijski strokovnjaki. Delegat temeljne delegacije KS Spodnja Ščavnica je na skupni seji dobil pozitiven odgovor na delegatsko vprašanje v zvezi s potrebno trgovino v tej KS. Ta objekt je dobil zeleno luč, trgovino kontejnerskega tipa z ostreš-nico bo zgradila Avtoradgo-na, investitor pa bo Mercator Sloga. Delegati vseh treh zborov so na lastno željo sprejeli odstop dosedanjega člana izvršnega sveta in namestnika predsednika komiteja za, družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Jožeta Kocuvana in na to mesto imenovali Jelisavo Kraner, po poklicu ekonomistko, kije bila doslej zaposlena v enoti Ljubljanske banke — Temeljne pomurske banke v Gomji Radgoni. V. Paveo Ljutomeru mini tiskovno konferenco, z namenom, da posredujejo celovito informacijo o problematiki kmetijstva v občini. Pravzaprav ni bilo skoraj nič povedanega. Več kot 10 let stara zgodovina je v glavnem znana! Vseeno pa je bilo dodanih nekaj drobnih iskric. Naj jih naštejemo! prvo in zaenkrat še najsvetlejšo je dal predsednik OK SZDL Ljutomer, ko je dejal, da družbenopolitične organizacije občine Ljutomer sprejemajo del odgovornosti za neaktivnosti na področju reorganizacije kmetijstva v občini. V glavnem se še vedno ni premaknilo čisto nič glede ustanovitve enovite OZD s področja kmetijstva za področje kooperacije in druge OZD s področja primarne’ kmetijske proizvodnje. Novo je le to, da so 14. septembra letos na sestanku z direktorji obeh delovnih organizacij — KZ Ljutomer — Križevci, DO Ljutomerčan in DPO (te seje seje udeležil tudi predsednik SOZD ABC Pomurka Gusti Grof) sklenili, da delavski sveti obeh DO ustanovijo komisije, ki bodo pripravile elaborat o skupnem poslovnem sodelovanju na področju kmetijstva v občini Ljutomer. Seveda mora ta elaborat temeljiti na vseh tistih dokumentih in smernicah, ki so jih sprejele družbenopolitične skupnosti ter organizacije od skupščine občine do problemske konference ZK in SZDL ter nenazadnje sporazuma, ki so ga podpisale vse štiri DO in da ne pozabimo še družbenega plana občine Ljutomer za to srednjeročno obdobje, kjer je takšna usmeritev tudi zapisana. To je prva novost, ki je bila posredovana na ponedeljkovi tiskovni konferenci. Druga, ki je bolj zaskrbljujoča, pa je ta, da je DO Ljutomerčan TOZD Tovarna močnih krmil 16. septembra ustavila dobavo močnih krmil KZ Ljutomer — Križevci. Vzrok je dokaj enostaven: KZ Ljutomer — Križevci bi po sporazumu o poslovnem sodelovanju, ki so ga podpisali 25. 11. 1976 in dogovoru, ki sojih sprejeli 13.11. in 17. L 1982 morala dobaviti TOZD Mesna predelava Simentalka lemo 3.000 bekonov, 400 govejih pitancev in 75 odstotkov celotne količine odkupljenih izločenih plemenskih krav molznic, ki jih odkupi KZ Ljutomer — Križevci na svojih odkupnih mestih. DO Ljutomerčan TOZD Močna krmila je v prvih osmih mesecih letošnjega leta dobavil KZ Ljutomer Križevci 2.471 ton močnih krmil (od dogovorjenih 5.000 ton), kar je slabih 50 odstotkov. KZ Ljutomer — Križevci pa je v prvih osmih mesecih dobavila le: 672 prašičev, 4 goveje pitance in 137 (ali 25 odstotkov) krav, to pa so količine, ki precej odstopajo od dogovorjenih. Ustavitev dobave močnih krmil bo imela vsekakor hude posledice, najbolj se bo to poznalo pri kmetih kooperantih, ki več ali manj sploh niso krivi za nastalo situacijo. Sklepe o krivdi bi kazalo sprejemati drugič, kajti prehitro sprejeti sklepi nikakor niso dobri. Veijetno pa bi bilo potrebno najprej rešiti problem: kako kmetom zagotoviti močna krmila, da bo proizvodnja nemoteno tekla naprej. Prav zaradi tega so na tiskovni konferenci predlagali, da o nastali situaciji povprašano še pri obeh OZD s področja kmetijstva. Šele takrat bo slika jasnejša. Dušan Lopamik LENDAVA PRIPRAVE NA KONGRES SINDIKATOV OKRO- GLA MIZA INOVATORJEV V okviru priprav na 10. kongres ZSS in 9. kongres ZSJ sta konferenca osnovnih organizacij sindikata v Ina-Nafti in komisija za invetivno dejavnost pri občinskem sindikalnem svetu Lendava pripravila minuli ponedeljek v Lendavi razstavo inovacij in okroglo mizo o tej probte; matiki. Največji delež pri razstavljenih inovacijah je odpadel na Varstroj, Ina—Nafto, Elmo, Primat in Gradbenik. Osnovna ugotovitev inovatorjev je bila, da še vedno ni v zadostni meri razvita klima za množično inventivno dejavnost po organizacijah združenega dela. 0 tem nenazadnje priča ude; ležba za okroglo mizo, saj se r- kljub vabilu — pogovora ni udeležil nihče iz občinske raziskovalne skupnosti, od sindikata le dva funkcionarja občinskega sindikalnega sveta in od poslovodnih orga; nov le peščica — trije alt •štirje — vodilnih oziroma vodstvenih delavcev. B. Žunec LENDAVA Pestre predkongresne priprave Bliža se kongres slovens^ sindikatov. S tem pa P0*, predkongresna aktivno« . lendavski občini čedalje b® pestra. Konferenca oaMJLi. organizacij sindikatov -Nafta pripravlja raz« & inovacij, na kateri bodo so lovale vse organizacije ženega dela v občini, pripra pa se tudi okrogla m'z,\na temo Sindikat in množi inventivna dejavnost. Ko .. renca osnovnih organiz Gorenje-Varstroj bo v okto prikazala amatersko vnost na področju kulture, , bodo v sindikatih razpra* J y tudi o umetnosti in delovnem programu pred grešnih priprav je tud' r membna razprava v klub moupravljalcev na Zaposlovanje in nezapo nost v občini v tem činski svet zveze sindi*® Lendava bo pred kong" g. izdal še posebno številko» jega glasila, ki bo nameur^ vlogi in nalogah dopis” g Zanimiva bo tudi razp’’8 krajevnih skupnostih »o> a stavnemu delu zdrtiže dela pri uresničevanju žbene proizvodnje. J0 vo bodo organizirali skupaj z občinsko kon’^jP-SZDL. Gospodarska rast zaostaja Analiza uresničevanja družbenega plana občine Lendava za obdobje od 1981 do 1985, v letih 1981 in prvi polovici letošnjega leta kaže, da bo v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja dosežena precej .nižja gospodarska rast, takšna, ki je tudi v prihodnjih treh le-tih^ ne bo mogoče nadoknaditi. Zakaj tako pesimistične napovedi? V zadnjih dveh letih so se naložbe v gospodarstvo skorajda popolnoma zaustavile, zato pa je naraslo število nezaposlenih, zlasti mlajših, ki so končali srednje in druge šole. Ni odveč, če povemo, da so največji P gospodarstva lendavske občine INA-Nafta> sanacijski program se še vedno ne ur#" sile’ ELMA, kjer je zaradi težav višek del<’v”eI)cga Gorenje Varis, kjer je uveden ukrep dru q vs# varstva, da o Mesni predelavi ne govorini0-teh problemih je razpravljal komite občinSl! jo °, ference ZKS Lendava, še bolj obširno Pa s«!1 gospodarskem položaju v občini spregovori" občinske konference ZKS Lendava prihodnl1 , p. STRAN 4 murska sobota Fronta bo šla do konca Predsedstvo soboške uontne organizacije seje v Petek z zajetno in ustvar-jalno-kritično presojo razgledalo po letošnjih gospodarskih in političnih razmerah v občini, hkrati Pa »zakoličilo« smeri, kjer Kaže v prihodnje pogu-mneje in prodorneje po-pnjeti. Sodeč po mozaični jzmenjavi mnenj, izkušenj jn spoznanj med člani, ve-Ua podčrtati neomajno rontnost ' socialistične zveze in vseh njenih fron-mih delov, bo šla to jesen Pn začetih ati zgolj na pol P°ti speljanih nalogah do °nca. Gre za naiožbeno Politiko, izvoz in izvozne-?P°dbude, kmetijsko proizvodnjo in posebej ure-nicevanje načrta jesenske etve problematiko brezposelnosti, prekoračitelje a3L°Xora 0 delitvi osebnih hodkov, skratka za naj-P°8osteje omenjana in j °bčutljiva vpra- Glede prekoračiteljev ki' debtv’ osebnih dohod- v ~~ teh je, kolje znano, gospodarstva 21 organi-‘Oij m 10 jz družbenih. Javnosti — je nujno । lrali preudaren in se-prist°P' ZdaJ Je ; eono predvsem uskla-'n temu ustrezno tičnaVjana tifužbenopoli-skn \deJavnosL zlasti prek /finskega zbora skihŽeneSa dela in delav-vUi ,SVetov, in istočasno n Juvanje vseh družbe- ''ičnih organizacij. M . oncu leta pa — če ne j(j v*° rugače — bo nujno [jjij. Poračun oziroma po trni/1 b°do še naprej jem vztrajali pri svo-varstvaUkrepe družbene§a setvi tudi ne po načrtih. Sora-sklen ° Aromni odstotki slutih/'11 P°godb dajejo tempf d.a so v nekaterih nizaj , zadružnih orga-tij^ijah, vključno s kme-nekm iZadrug° Panonka, J' Primejo v ,da FeSneje P°' na oj- v ta namen so se imen«! penili, da bodo skunir, a i Se posebno hitrejL0, kl bo skrbela za del0Jn, ln učinkovitejše themi/ tem strateško po-mbnem področju B. Žunec PRED SINDIKALNIM KONGRESOM Posvet funkcionarjev Predsednica medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za Pomurje Mira Marko je v torek 14. septembra v Murski Soboti sklicala posvet s predsedniki in sekretarji vseh štirih občinskih sindikalnih svetov. Temeljito so pretresli dokumente (resolucijo in statut) za 10. kongres ZSS in 9. kongres ZSJ in sprejeli vrsto pripomb in dopolnitev. Dogovorili so se tudi za razprave, ki jih bodo imeli delegati iz posameznih občin na najvišjem shodu slovenskih sindikalnih delavcev. Tako bo delegat iz Gornje Radgone razpravljal o inovacijski dejavnosti, delegata iz Murske Sobote o vlogi in položaju samoupravne delavske kontrole in delovrti disciplini ter samoupravni organiziranosti v kmetijstvu, delegat iz Lendave o več vidikih zaposlovanja in delegat iz Ljutomera o delovanju sindikata v krajevni skupnosti. Na slovenskem sindikalnem kongresu 11., 12. in 13. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani bo iz Pomurja sodelovalo 29 delegatov (14 iz občine Murska Sobota in po 5 iz ostalih treh), na zveznem 11., 12. in 13. novembra pa 5 delegatov (2 iz občine Murska Sobota in po eden iz ostalih treh občin). B. Ž. Kaj bo s kulturnim domom v Dobrovniku? PREVELIK ZALOGAJ Že dalj časa se v lendavski občini sliši veliko pripomb o gradnji kulturnega doma' v Dobrovniku, zato so se v vasi odločili, sklicati skupno sejo predsedstva krajevne konference SZDL, sveta krajevne skupnosti, osnovne organizacije ZKS in gradbenega odbora, udeležili pa so se je tudi predsednik občinske skupščine, predsednik iz-, vršnega sveta in sekretar komiteja občinske konference ZKS. O velikosti objekta je prepozno govoriti, ta namreč stoji, zmanjšati se ga ne da. storiti je potrebno vse. da se vsaj del kulturnega doma usposobi za dejavnost. Tako nekako je izvenela končna beseda v dokaj živahni razpravi. .Gradbeni odbor je razgrnil vse podatke o gradnji iz kater rih lahko razberemo naslednje: Končna cena objekta je 17 milijonov dinarjev, doslej pa je v gradnjo vloženih 14 milijonov dinarjev. Vaščani Dobrovnika so v kulturni dom vložili doslej. 5.94 milijona Po sklepu odbora za delovna razmerja pri IMP-TOZD BLISK Murska Sobota se razpisuje prosto delovno mesto za: 1. voznik traktorja z nakladalcem 2. voznik kombija Pod točko 1. se zahteva 3-letna' poklicna'šola, 6 mesecev delovne prakse, vozniški izpit B- in F-kategorije ter izpit za upravljanje dvigala. Pod točko 2. se zahteva končana osnovna šola, vozniški izpit B- in C-kategorije ter 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo vlogo z vsemi potrebnimi dokumenti KADROVSKI SLUŽBI PRI IMP TOZD BLISK Murska Sobota, Bijedičeva 3, najkasneje 15 dni po objavi. mala anketa Mladi Pomurci pred kongresom Od 22. do 24. oktobra bo v Novem mestu 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Tako se počasi približujejo koncu javne razprave, ki so tudi v Pomurju zajele sleherno okolje življenja in dela mladih. V interesu nas vseh je, da ZSM postane resnična fronta celotne mlade generacije, ki se je opredelila za socializem, za družbo, v kateri ne bo prostora za kakršnokoli izkoriščanje človeka. Postati mora tribuna kresanja različnih idej, razmišljanj, v kateri se bodo izražali interesi vseh mladih. S tem bi organizacija postajala živ organizem, v katerem bi se prepletali mladostni elan, želja in odločnost za spreminjanje vsega, s čimer nismo zadovoljni, Kaj so o tem povedali mladi Pomurci? . -J frOGAŠOVCl Družabno srečanje invalidov , Podobno kot pred tednom ni v Mačkovcih je bilo mi-ulo soboto srečanje invah-v Rogašovcih. Prišli so iz We. s Cankove. Tišine in ,, “ogašovec. da bi v spro-Ccnem pogovoru preživeli ali dve, se spomnili nek-dnjih dni in se pomenili o ?akodnevnih križih in te-n^ah. Rogašovsko. poverje-Sl^o občinskega invalidske-društva Murska Sobota, ki l Je 46 članov, je ob tej pri-znosti pripravilo v tamkaj-1' kulturni dvorani krajši ^9&ram. v njem so sodelo-.?1 učenci osnovne šole iz T^Sašovec in invalidski pev-'zwr iz Murske Sobote. B. Žunec 40 murska sobota VABIMO VAS NA dinarjev, kulturna skupnost Slovenije pa je prispevala 6.47 milijona. 2.5'miiijona dinarjev je dal komite za vzgojo in izobraževanje. 500 tisoč dinarjev pa občinska kulturna skupnost. Za dograditev kulturnega doma bi bilo potrebno še nekaj nad 4 milijone dinarjev, tega denarja pa seveda ni in gaje v teh težavnih časih težko dobiti. _ Povedati je potrebno, daje gradnja kulturnega doma vnesla med vaščane številna nesoglasja, da je od začetne navdušenosti za gradnjo vse ostalo le na plečih peščice ljudi in kot je običaj, je na te letela marsikatera pikra s strani tistih, ki so vedno močni na besedah in slabi pri ‘dejanjih. Žal referendum za prispevek za gradnjo kulturnega ’ doma ni bil opravljen v celi krajevni skupnosti, v Strehovcih in ŽitkOvcih, tako je vso breme ostalo le na vaščanih Dobrovnika, ti pa seveda tako velikega zalogaja ob drugih prispevkih ne zmorejo sami. Napake pri gradnji so seveda t?ile. kot so povsod, toda kljub temu je dom skorajda zgrajen. Dober milijon dinarjev bi bilo potrebno. da bi do zime usposobili del doma, potem bi bilo že lažje, so povedali na seji. Toda ob sedanjem položaju -gospodarstva v občini in ob dejstvu.' da je lendavska občina še vedno dopolnjevana, bo tudi ta denar težko zagotoviti. Danes takšnega doma gotovo ne bi gradili, so povedali. takrat smo pač gledali z drugačnimi očmi na vlaganja. Še en dokaz več. kako smo se ‘ obnašali pred slabimi petimi leti. In še to. Dom je tu. škoda bi bila, da bi začel propadati. Potrebno bo najti začasne rešitve. vsaj za delno usposobi- Miha Balažič, sekretar O K ZSMS Ljutomer: Aktivnosti mladine pred kongresom so zelo pestre. Na občinski konferenci smo ustanovili delovne skupine, ki bodo do kongresa obiskale vse osnovne organizacije, se seznanile z njihovimi problemi in spoznale njihove delo. Prav tako bodo te delovne skupine aktivno sodelovale pri razpravah o predlogu kongresnih dokumentov. Skupno z občinskim svetom ZSS bomo pripravili razprave, vključevali pa se bomo tam, kjer bomo obravnavali problematiko mladine: socialni položaj, štipendiranje, zaposlovanje, kmetijstvo... V času kongresov pa bomo pripravili tudi nekaj kulturnih in športnih prireditev. Miran Blagovič, predsednik MS ZSMS za Pomurje: Že prva faza priprav na mladinski kongres je pokazala, da se mladina v Pomurju zelo aktivno vključuje v predkongresno aktivnost. Tudi v času, ki nam je ostal do največjega zbora slovenskih mladincev, bo tako, saj smo se dogovorili za nekatere akcije. To velja predvsem obravnavam predloga kongres- *nih dokumentov. V Pomurju se bomo lotili tudi usklajevanja stališč o problematiki kmetijstva, kar je na našem območju verjetno najbolj aktualno. Skupno s sindikati, ki se tudi pripravljajo na kongres, se bomo udeleževali problemskih sestankov, predvsem na področjih, ki so nam skupna. V času kongresa pa bodo posamezne OK ZSMS pripravile spremljajoče športne in kulturne prireditve. STANKO KERČMAR, predsednik OK ZSMS M. Sobota: Priprave na 1L kongres slovenske mladine potekajo v naši občini že precej časa — tako v .osnovnih organizacijah ZSMS v srednjih in osnovnih šolah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah do same občinske konference ZSMS in njenih organov. Na javnih razpravah o osnutkih dokumentov za 11. kongres mladi pretresajo tudi aktualna vprašanja in probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. To je položaj mladega človeka v delovnem kolektivu, zaposlovanju, štipendiranje, poklicno usmerjanje, informiranje, mladinsko prostovoljno delo, vključevanje mladih v SLO in DS ter razne oblike usposabljanja. KI JO BOMO PRIPRAVILI V KAVARNI HOTELA DIANA V MURSKI SOBOTI v soboto dne 25. septembra 1982 ob 20. uri REZERVACIJE po 50 - dinarjev so vam na voljo v pisarni AGOVNICE-POTROŠNIK tozd IZBIRA veletrgovina LENDAVA Naši amaterji na srečanjih Srečanja bratstva in prijateljstva občin Slovenije in Hrvaške so letos popestrene tudi s številnimi kulturnimi in športnimi srečanji, ki se jih udeležujejo tudi amaterji iz Lendavske občine. Tako so pešci kulturnega društva Štefan Raj iz Turnišča, oktet iz V. Polane in citeraši iz Gentero-vec nastopili v krajevni sku-' pnosti Koprivniški bregi. folklorna skupina iz Turnišča ter oktet,iz V. Polane pa na slovesnosti občine Čakovec. V Čakavcu in Lendavi je bilo tudi nekaj organiziranih športnih srečanj. V kratkem bodo pevski zbor iz Polane in citraši iz Genterovec nastopili v Krapini na dnevih bratskih občin v tednu kajkavske kulture Krapina 82. Jani D. BOJAN TRSTENJAK, predsednik OK ZSMS Gornja Radgona: V naši mladinski občinski organizaciji so priprave na bližnji kongres le del stalnih aktivnosti v mladinskih vrstah. Seveda smo aktivnost pred kongresom še nekoliko poglobili, posebej še po času, ko smo prejeli vse kongresne doku- mente. Te smo nemudoma posredovali dalje v vse mladinske osnovne organizacije v združeno delo in krajevne skupnosti. Zbrane predloge in pripombe smo že obravnavali na predsedstvu občinske organizacije in jih bomo posredovali organom republiške konference. Ker pa mladinski kongres sovpada s sindikalnim, pa tudi področja se pokrivajo, sodelujemo tudi s sindikalno organizacijo. IVANKA UTROŠA, sekretarka občinske konference ZSMS Lendava: V vseh osnovnih organizacijah smo že razpravljali o kongresnih dokumentih, volili pa so jih delegati za kongres in člani predsedstva. V tem mesecu so se začele razprave o predlogih dokumen- tov kongresa, ob njih pa bodo ocenili tudi vlogo in položaj mladih v občini. Mladi sode- lujejo tudi v pripravah ha kongres sindikatov, pripravljajo številna športna in kulturna srečanja. Ko bodo razpravljali o zaposlovanju, bodo v razpravah aktivno sodelovali, saj prav ta problem najbolj tare mlade v lendavski občini. ——— SEPTEMBRA 1982 STRAN 5 dohodkov v organizacijah združenega dela elektrogospodarstva SRS in na podlagi sprejetega dogovora začel izplačevati osebni dohodek na ravni osebnega dohodka v prvem trimesečju«. Nevihtni oblaki nad elektrogospodarstvom Šli smo po sledi dobesedno povzetega pojasnila, ki je pred nedavnim romalo iz_ tozda Elektro Murska Sobota na občinski izvršni svet, za vsak primer pa se nam je pri roki našla še širša obrazložitev. »Z letošnjo ovred noteno elektroenergetske bilanco, ki ureja pogoje poslovanja elektrogospodarstva, je bilo predvideno, da bo naša republika potrebovala v tem letu natanko 8.912 G Wh električne energije. Za njeno proizvodnjo in nabavo je bilo določenih 20.126,8 milijonov dinarjev stroškov. Za takšno ovrednotenje, sprejeto na skupščini interesne skupnosti elektrogospodarstva (v nadaljevanju: ISE), bi bilo treba s prvim januarjem zvišati poprečno raven cen za 27,7 odstotkov. Kot je znano, se to ni zgodilo, temveč je bila cena električne energije povečana za 15 odstotkov s prvim majem. Samoupravni sporazum o ustanovitvi ISE pa določa, daje v primeru, ko skupščina ISE ne sprejme takšnih tarifnih postavk za področje električne energije, ki bi pokrivale višino dogovorjenih stroškov, le-ta dolžna zagotoviti nadomestilo iz drugih sredstev. Kljub temu daje skupščina ISE sprejela ovrednoteno elektroenergetsko bilanco in podprla ustrezno zvišanje nivoja cen, pa še ni zagotovila nadomestila iz drugih sredstev za razliko med doseženo ceno in ceno, ki jo zahteva ovrednotena bilanca. Elektrogospodarstvo se je tako znašlo v položaju, da Republiška skupnost za cene je elektrogospodarstvu Slovenije zavrnila zahtevek za povišanje cen električne energije s kratko obrazložitvijo. »Zvezni izvršni svet je z odlokom o določitvi najvišje ravni cen za vse proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, številka 47 z dne 30. julija 1982) določil naj višje cene za vse proizvode in storitve na ravni, kot so po predpisih obstojale na dan, ko je odlok stopil v veljavo, to je na dan 31. julija 1982. mora proizvajati določene količine električne energije po dinamiki in količinah kot predvideva elektroenergetska bilanca, medtem ko cena energije ne pokriva niti enostavne reprodukcije, ovrednotene z omenjeno bilanco. Nujna posledica takega pristopa je izpad prihodka in nastanek polletne izgube v elektrogospodarstvu in premogovništvu za 973 milijonov -dinarjev Znatno višji stroški v letošnjem letu v primerjavi z lanskim so nastali predvsem zaradi povečanja stroškov Direktor soboškega tozda Elektro Franc Tišlarič je odločno zanikal, da bi imeli njihovi delavci kakršenkoli popust pri plačilu električne energije. Porabnikom električne energije pa je priporočil, da redno poravnavajo stroške porabe, saj lahko v nasprotnem pride do nerodnih spodrsljajev in nesporazumov. Elektronski računalniški center v Ljubljani — terminal bodo namreč v tozdu namestili šele prihodnje leto — ki jim obdeluje podatke, že za dan zamude plačila opozori na kasnitev. Posledice so neprijetne, v najslabšem primeru odklop. Iz navedenih ugotovitev sledi, da gre za izgubo, ki-je nastala iz objektivnih vzrokov, na katero organizacijo združenega dela s področja premogovništva, proizvod- . nje, prenosa in distribucije ne morejo vplivati. (Iz glasila Elektrogospodarstvo, števil® 15 od prvega septembra letos.) Kaj seje dogajalo v soboškem tozdu Elektro? To vprašanje smo skušali razvozlati z direktorjem Francem Tišlaričem in vodjo konzumne službe Borisom Kukanjem. »Vse, karpokasiramo. gre v skupno republiško vrečo, nad čimer bdi ISE. Ta pa zbrano deli organizacijam združenega dela po posebnem ključu, v bistvu stroškovnem principu. To je hkrati v naši republiki edini princip pridobivanja dohodka v skupnem prihodku. Do izgube v našem tozdu, ki je znašala natanko 10.526.000 dinarjev, je prišlo iz več razlogov. Poglaviten tiči v dejstvu, da se nam je — spričo novega zakona — zvišala amortizacija kar za 56 odstotkov. „Dalo bi se kaj privarčevati!” Koliko jih v resnici — zneskovno — pride amortizacija, nam nista znala pojasniti, prav tako ne glede ostalih navedenih stroškov in porabljenih sredstev. Čeprav nam je direktor Tišlarič -hkrati ves čas zavzeto dopovedoval, kako temeljit in obsežen stabilizacijski program premorejo. Vrtali smo še naprej in slednjič le uspeli priti do nekaj značilnih podatkov, da za vse tudi ni kriva zgolj in samo cenovna politika v elektrogospodarstvu. Velik del sredstev — kolikšen, ni pregleda — jim je pobralo nadurno in nočno delo. Samo v avgustu so denimo obračunali kakih 500 izrednih delovnih uroziromajih 15 ali 20 odstotkov kompenzirali. Da je prišlo do tolikšnega števila nadur, je menda krivo neugodno vreme, ki je povzročalo, daje prihajalo do izpadov in drugih okvar na električnem omrežju. Nanj pa je priključenih točno 28.014 odjemalcev, med njimi kajpak tudi organizacij združenega dela. Naša sogovornika sta se strinjala, da so v organizaciji dela in izkoriščanju delovnega časa v tozdu Elektro Murska Sobota še precejšnje rezerve in da bi se dalo precej privarčevati. Nenazadnje tudi pri prevozih in gorivu, saj recimo mesečno prevozijo s službenimi vozili okrog 25 tisoč kilometrov. Zajemanje s preveliko žlico Da bi se dokopali do prave slike o izplačilih osebnih dohodkov v tozdu Elektro Murska Sobota, smo se vnovič poslužili republiških podatkov in ugotovitev. Tako je posebna skupna komisija samoupravnega sporazuma elektrogospo darstva, ki tudi sicer sprem- komiteja za delo izhaja iz primerjave obdobja z enakim obdobjem preteklega leta. Po tej primerjavi je bil porast osebnih dohodkov v gospodarstvu 9-odstoten, v elektrogospodarstvu pa 12,6-odstoten. Slednji je rezultat zadrževanja rasti »plač« v elektrogospodarstvu v lanskem prvem polletju, ker niso bili usklajeni načrti v okviru ovrednotene . elektroenergetske bilance. Za leto 1982 takih ovir ni bilo in so osebni dohodki lahko naraščali v skladu s kazalci uspešnosti in letos sklenjenim Dogovorom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in ža oblikovanje sredstev za S1. novembrom 1981 se je cena električne energije dvignila za 8 odstotkov in je veljata za eno tarifno merjenje 2,33 din, za dvo-tarifno pa: dnevni tok 2,60 in nočni tok 1,30 din za kilovatno uro. S1. majem letos se je podražila za 15 odstotkov in znaša za eno tarifno merjenje 2,68 dinarjev, za dvotarifno pa: dnevni tok 3,00 in nočni tok 1,50 dinarja za kilovatno uro. Vse navedene tarifne postavke veljajo le za gospodinjstva, ki morajo po zadnji ceni dodati še 19,10 din — prej 16,75 din — za mesečno obračunsko moč na kilovat. Dodajmo še, da je nočni tok vsak dan od 13. do 16. ure in od 21. do 6. ure zjutraj, konec tedna pa v soboto od 21. do ponedeljka do 6. ure zjutraj. i osebne dohodke, ki so ga porabniki in proizvajalci električne energije sklenili v skupščini ISE. Poleg tega pa so sprejeli tudi Samoupravni sporazum o’skupnih osnovah jn merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Način primerjave tekočega obdobja s preteklim letom je zasnovan predvsem na dejstvih, da se cena električne energije med letom spreminja, kar povzroča ne- Prišli smo do zanimivega podatka, točneje računa, ki g pa bi ga bilo treba vsestransko analizirati, saj bi marsikaj g razkril. Da poenostavimo: z njim bi pokazali razmerje med sredstvi (stroški), ki jih elektrogospodarstvo vlaga v no- g vilke v tozdu Elektro Murska Sobota niso uspeli pripraviti omenjenega prikaza, ga bomo pripravili za naslednjo šte- g vilko. Za zdaj le tole: če letne stroške enostavne repro- g dukcije celotnega elektrogospodarstva Slovenije, ki zna- g šajo v poprečju 200 milijonov dinarjev, delimo s 750 tisoč — toliko je namreč v naši republiki odjemalcev električne g energije — dobimo številko nekaj nad 26 tisoč dinarjev, to g pa je cena na odjemalca. enakomerno realizacijo skupnega prihodka in daje v določilih dogovora ISE poudarek zlasti na količinskem izvajanju elektroenergetske bilance in nemoteni preskrbi porabnikov z električno energijo in da je politika gibanja osebnih dohodkov po obdobjih v posameznih letih različna. Po določilih omenjenih sprejetih aktov elektrogospodarstvo ni kršitelj pri prekomerni rasti osebnih dohodkov, saj je stopnja rasti osebnih dohodkov na delavca v elektrogospodarstvu le za 0,1 odstotka višja kot v gospodarstvu. Tako torej sodijo v republiki. Pojasnilo je obširno in učeno, a če preverjamo v posameznih tozdih, so razmere precej drugačne. V soboškem so — po zadnji seji občinskega izvršnega . sveta — prekoračitelj, saj znaša zvišanje 11 odstotkov ali v številkah: letos je ob polletju znašal poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega 14.034 dinarjev. V kolektivu so 1 (Zaposleni, razmerje med najvišjim in najnižjim izplačanim osebnim dohodkom pa znaša 1:3. Direktor Tišlarič nam je zagotovil, da sO v avgustu že izplačali za približno 5 odstotkov nižje »plače« zaposlenim in tako bo menda vse dotlej, dokler se ne bodo ujeli z gospodarstvom. Sko- pščine pri uporabi 20. člena g Zakona o zajamčenem g osebnem dohodku in izplačevanju OD v organizacijah g združenega dela, ki posluje- I jo z izgubo, imele različna g merila, je vprašljiva nadaljnja enotnost, ki sojo dosegle g dejavnosti elektrogospodar- | stva. Negotovo sta tudi nadaljnje dogovarjanje in soli- g damost prt pokrivanju izgub g med premogovništvom in drugimi organizacijami g združenega dela elektrogo- g spodarstva — solidarno I združevanje sredstev sklada skupne porabe. Kršeno bi k bilo načelo delitve sredstev OD po vloženem delu, saj delavci tozdov elektrogo-spo.darstva v različnih ob- ' činah enako izpolnjujejo I svoje obveznosti. Zrahljali bi * se tudi samoupravni in g medsebojni odnosi med tozdi v okviru delovne organizacije, kajti pravilomaje vsak tozd delovne organi- g zacije v drugi občini, v Po- I murju imamo posebej tozd v | Murski Soboti in posebej tozd v Gornji Radgoni- g Onemogočeno pa je tudi delo skupne komisije pano- g žnega samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za g OD v elektrogospodarstvu, g ki vsa leta vodi enotno in tr- g dno politiko in tudi izvaja g sankcije. Takoj se kaže vprašati, kakšno vlogo sploh imajo v ,' ISE območne skupnosti Sledijo: neuresničen porast cen električne energije in vsi ostali stroški (za opremo, repromaterial, prevoze in podobno).« STRAN 6 kulturna obzorja Festival amaterskega filma . Več ali manj je že vse nared. Jutri se v Ljutomeru prične petnajsti republiški festival amaterskega filma Slovenije, novrSmo 0 nJem že pisali, a ne bo škoda, če naštejemo nekaj Prva je nagrada. Doslej so podeljevali nagrade, ki so osile ime po začetniku slovenske fotografije Puharju. Sicer Je nenavadno slišalo, da so filmarji in fotografi prejemali 0 nagrado. Že pred mnogimi leti pa je nastala pobuda, da buT^'' Za amaterske filmarje posebno nagrado in na po-oo foto-kino kluba Karel Grosman iz Ljutomera je letos Za jCno Pr'^° do uresničitve tega predloga. Letos bodo prvič sr ?Ose^e na področju amaterskega filma podelili bronaste. eorne in zlate Grosmanove plakete. Pravzaprav sije Gros-an to zaslužil, saj je bil prvi amaterski filmar, kije deloval vn n?S' 'n -° nesamo v Ljutomeru, marveč tudi v Sloveniji in Pisanje je, če ne v Jugoslaviji. p-. NIX. republiški festival bo potekal dva dni. Prvi dan bo ski • an'h nekaj filmov, ki so se uvrstili v t. i. informativno n, Pin°-~ bso S1 sicer zaslužili, da jih prikažejo, za nagrado ‘.se niso mogli potegovati. Ta informativna selekcija bo ^’Kazana v petek. stan' soboto bo dopoldne najprej okrogla miza o trenutnem ta Ju ln težnjah,amaterskega filma v Sloveniji. Verjetno bo te • Kr°gla miza načela marsikatero pereče vprašanje, s ka-kUpe srečujejo mlajši in starejši mojstri celuloidnega tra-blišv-^0. ne Pa bodo podeljevali nagrade. Letošnji repu-Žiri '1 ^bvalJe razdeljen na dva dela — pionirski in članski. del«3 ••Sesestala 15. in 16. septembra, ni imela lahkega Do r me-d 5$ prispelimi filmi moralaizbrati le najboljše, bili ? r C Pr'sPelo v Ljutomer 12 pionirskih filmov. Trije so kritit'°*n je bil celo nekako zapostavljen, so uvedli novo gr^^jo^animirani k'lm’ ki bo prejemal samostojne na-? ost r določa pravilnik in seveda v celoti enakopravno lamih članski konkurenci je bilo največ dokumen-10^ ‘‘mov in zanimivo je, da se jih je precej spoprijelo s katerib"kazovanja nenavadnih ali izumirajočih obrti. Ne-tamih m86 te teme lotili precej zanimivo. Precej dokumen-Jilmov se je lotilo problema urbanizacije okolja. igrane «n'sn animirane filme, tako da bosta obe projekciji, m soboto, bogati. Dušan Lopamik združenega dela jih nekaj le še imamo, ali pa vsaj koga v sindikatu zadolženega za to področje. Če bi torej znali priti do njih inče bi bilo vmes še kaj samoiniciative z njihove strani. ni argumenta, da med nekaj tisoč zaposlenimi m v mestu z 12 tisoč prebivalci ne bi mogli zainteresirati za ogled gledališke predstave vsaj 400 ljudi. Organizatorji gostovanja so torej pozabili na enega najpomembnejših »zaveznikov«. animatorji sami pa na del svoje vloge. Vse krivde pa le ne kaže pripisati samo slabi informiranosti. Veliko je nosijo tudi prebivalci mesta: Če bi bilo to gostovanje taisti večer nekje v Beltincih. Bogojini. Bakovcih ali kje drugje na periferiji, bi bila dvorana polna. Tako kot je bilo pred kratkim, ko so na narodnostno mešanem območju gostovali gledališčniki iz Subotice. Odnosa do kulture. pa čeprav živimo v mestu. kjer naj bi kulturni nivo’ bil že sam po sebi višji, se bo treba učiti tudi na teh primerih. Včasih je bil dobrodošel izgovor, da je dvorana neprimerno urejena in da obiska zato ni. Zdaj tega ni moč povedali. saj so v Murski Soboti kar tri primerne dvorane, nova pa kot kaže itak še dolgo ne bo potrebna. Prej se bo moral spremeniti naš odnos do kulture, več pa lahko zahtevamo tudi od tistih, kijih za organiziranje kulturne dejavnosti plačujemo. Irma Benko ŠESTA LIKOVNA KOLONIJA ELRAD-AVTORADGONA TRDNA VEZ MED DELOM Na prvi pogled je bil listi dan enak vsem drugim delo- • vnikom. Rahel ropot strojev m ženske glave, ki so se sklanjale nad njimi ter s spretnimi rokamj oblikovale željen izdelek, so napolnile skoraj vse viden prostor tistega trenutka. Toda nekaj jevenomer motilo »delovno tihožitje«, v ' proizvodni hali v Gorenje Elradu. nekaj je bilo več, kot ob siceršnjih v tej delovni organizaciji pogostih obiskih. Seveda, malce vstran je bilo slikarsko stojalo in na njem platno, na katero je nanašal izsek iz delovnega procesa slikar in delavec Bogdan Potnik. eden od osmih letošnjih udeležencev likovne kolonije Elrad-Avtoradgona. Delo in kultura, kultura med delavce, dvignimo kulturno raven delovnega človeka in podobne slišimo, že šesto leto nadvse uspešno premagujejo v dveh delovnih kolektivih gomje-radgonske občine, v Gorenje Elradu in Avtoradgoni. Od 13. do 18. tega meseca so ponovno povabili medse likovne ustvarjalce, amateije in ljubitelje — delavce, da se srečajo z delavci v obeh organizacijah združenega dela, ujamejo njih in njihovo delo na platno, kot tudi prelepe motive iz starega mestnega jedra Gornje Radgone in idilične pokrajine iz okolice. »Letos je tudi mentor likovnik samorastnik.« nam razlaga med ustvarjanjem Bogdan Potnik, stari znanec teh likovnih kolonij, ki prvič vodi sedmerico slikarjev. »Ne vem. kakoje prišlo do te ideje. Verjetno sem v letih udeležbe pridobil zaupanje' organizatorjev, obenem pa je to verjetno poizkus, kako bo likovna skupina uspela ustvarjati brez akademskega vodje.« Pa sq bržkone tudi tokrat, kot pred šestimi leti, ko so kulturni delavci iz Gorenje Elrada — pred tremi leti pa se jim je pridružila še Avtorad- razstave IN UMETNOSTJO Utrinek iz letošnje kolonije: Bogdan Potnik med delavkami Gorenje Elrada. MURSKA SOBOTA — V galeriji soboškega Kulturnega centra je na ogled ena najobsežnejših in najkvalitetnejših razstav na temo socialistične revolucije v Jugoslavji. Njen naslov je »40 let socialistične revolucije Jugoslavije 1941 —1981«; prireja jo Muzej revolucije naro.dov in narodnosti Jugoslavije iz Beograda, posreduje pa Pokrajinski muzej. Ob delavnikih je razstava odprta od 7. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. ure. Razstava bo na ogled do 4. oktobra. LENDAVA — V Galeriji Lendava je na ogled samostojna razstava rojaka — akademskega slikarja Zoltana Gaborja. gona — prvič povabili likovnike — samorastnike, ubrali pravo pot. Slikarji so takorekoč že stari znanci delavcčv, ti jih opazujejo med ustvarjanjem in že marsikaterega so zasrbeli prsti, da ni se tud feam poskusil v svetu barv. Letos so si organizatorji prizadevali, da bi vključili v delo kolonije čimveč domačih umetnikov. To jim je tudi delno uspelo, saj so od osmih udeležencev kar štirje domačini. To so Peter Jančar, delavec iz Gorenje Elrada, Milan Kežman iz K K Gornja Radgona, Franc Jaušovec iz Avtoradgone in upokojena učiteljica Lija Milkovič. Iz širšega slovenskega prostora pa so sodelovali že omenjeni Bogdan Potnik iz Kamnika, Veronika Rakuš iz Ptuja in Mirko Ribič ter Drago Bukovec iz Maribora. Zakaj niso uspeli v celoti napolniti kolonijo s slikarji iz obeh delovnih kolektivov — gostiteljev vsakoletnega srečanja likovnih ustvarjalcev? vzrokov je seveda več. Mnogi, ki se sicer priložnostno ukvarjajo s slikarstvom. še ne premorejo toliko poguma, da bi svoje delo javno predstavili. To pa bo po- trebnp v prihodnje premostiti, saj so prav takšne kolonije, in ta še posebej, prava šola slikanja za slikarje — začetnike. »V tem okolju je nedvomno veliko talen tov,« pravi Potnik. Toda tudi območje, polindu-strijsko ter kmetijsko, ne dopušča delavcem. da bi se intenzivneje ukvarjali s slikarstvom. Morebiti bi veljalo poskusiti animirati te, ki imajo žilico, s slikarskimi prijemi. To letos že poskušamo z risbo, portretom in skico.« Takšna pa bi morala biti verjetno tudi bodoča pota likovne kolonije Elrad-Avtoradgona. Organizatorji,'kulturni delavci v DPD Svoboda Gorenje Elrad in DKD Svoboda Avtoradgona, med njimi sta bili tudi tokrat še posebej aktivna Manica Gornjak in Andrej Coklin, ki sta takorekoč s slikarji preživela ves čas in bdela nad njihovim počutjem, se tega zavedajo. Vezi med delavci in slikarji so knjige DESET LET ..DOMAČIJE” Da. deset let je minilo od takrat, ko smo se na slavnostni otvoritvi galerije »Domačija« v Seliščih zbrali od blizu in daleč. Lojze Ve-berič. ki ima izreden smisel za likovno ustvarjanje in pritegovanje tistih, ki jim kultura nekaj pomeni, je s prizadevnim delom in predvsem svojim denarjem bdprl vrata sorazmerno velike domačije, govorniki pa so obljubili, da mu bodo pri tem pomaagali.- Koliko je bilo te pomoči, vsaj pri obnavljanju in otvoritvah razstav. bomo morda lahko kdaj napisali, vendar takrat ne bodo užaljeni ožji prijatelji in sovaščani. Prišlo je do krize »Domačija« bi bila skoraj naprodaj, vendar je bila minulo nedeljo z okoljem vred tako urejena, da so si lahko obiskovalci, kijih ni bilo malo, oddahnili. DESET LET! Ob desetletnici šo prav mikavna dela razstavili Branko Borko iz Gornje Radgone. Drago Bukovec iz Maribora. Slobodan Ristič iz Beograda. Vlado Sagadin iz Murske Sobote. Miloš Vastič iz Trbovelj in lastnik galerije »Domačija« Lojze Veberič. Sama znana imena. Miloš Vastič in Lojze Veberič pa sta poskrbela tudi za šestskulptur. Mednastopom mešanega pevskega zbora »Štefan Kovač« iz Murske Sobote in mladih iz videmske osnovne šole, pa je marsikoga ganila in presenetila hkrati, prej zakrita skulptura. ki jo je Lojze posvetil materi. ki je rodila enajst otrok, svoji materi, ki je zaradi kozaških in drugih nasilij po dolgi bolezni prekmalu umrla. »Domačija« v Seliščih je še vedno domačija. do- Zoltan Gabor: Študija po Donatellu (delo je nastalo pred Akademijo ) svinčnik — rotlich. USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: roman pisatelja Henrija Tro-yata KATARINA VELIKA, ki gaje izdala Pomurska založba, OTOK RUMA Simona Ves- mačija za vse. ki radi ustvarjajo. pa naj bo do to slikarji, kiparji, glasbena mladina; domačija ima odprta vrata za vse. posebno še za tiste,ki imajo smisel za kulturo. Janko Stolnik Vrata galerije »Domačija« so še vedno odprta. Ob desetletnici, minulo nedeljo, so se zbrali mnogi iz raznih predelov Pomurja, za kulturni program so poskrbeli mladi iz videmske osnovne šole in mešani pevski zbor »Štefan Kovač« iz Murske Sobote. V ospredju je Veberičeva skulptura, posvečena materi. STRAN 7 SEpTEMBRA 1982 naši kraji in ljudje BILI SMO V JERUZALEMU GORNJA BISTRICA I Jeruzalem. Verjetno ste pomislili na naselje, ki so ga Izraelci proglasili za glavno mesto svoje države, na mesto — romarsko pot kristjanov, Židov in muslimanov . . . Ne, nismo potovali tja (predrago in nevarno je), pač pa smo obiskali domači Jeruzalem — vinogradniško naselje sredi ljutomersko-ormoških goric. Torej v Jeruzalem nismo šli peš (kot romarji), ampak smo se kar zapeljali z avtom. Pot nas | tudi ni vodila po skalah, temveč po lepi asfaltirani cesti. JERUZALEM SREDIŠČE Jeruzalem je (njegova najvišja točka) na 341 metrih nadmorske višine. Njegovo strnjeno jedro je na slemenu okrog daleč vidne 1652. leta zgrajene Marijine cerkve. Na jugozahodu meji na Veličane, na jugovzhodu na Brebrovnik in Miklavž, na severovzhodu na Ilovec, na severu na Plešivico ... V višjih legah so vinogradi na terasah, pod njimi sadovnjaki. Zdaj, v poznem poletju, ko na vrata trka jesen, je sprehod po vinski cesti še posebej prijeten; občuduješ lahko darove narave: sladko grozdje, sadeže . . . Prijetno se je, razgledovati daleč naokrog. Nismo torej bili presenečeni, ko smo ob našem obisku srečevali mnoge turiste, med njimi precej Avstrijcev. TEŽKO Z MOTIKAMI In kako žive Jeruzalemčani? Ogovorili. smo dva izmed njih: Frančka Meška in Tiliko Horvat, ki sta šla v vaško trgovino. Oba v en glas sta hvalila napredek, ki je spremenil življenje na tem vinogradniškem območju. Oba to še posebej občutita, saj sta bila dolgo let vinogradniška delavca. ,,Ja, težko je bilo, ko smo z motikami kopali gorice, ko smo z lopatami prekopavali stare vinograde, škropili z nahrbtnimi škropilnicami, pleli gorice. Niti jeseni, ko je grozdje dozorevalo, se nismo posebej veselili, saj smo vedeli, da bo treba spet trdo delati,” je dejal Franček, nato pa nadaljeval: ,,Zdaj so to družbeni vinogradi, za časa stare Jugo- Nekateri Pomurci so nezadovoljni in tarnajo, da so preveč oddaljeni od središč, centrov vsega dogajanja, poleg tega da imajo še zelo slabe avtobusne zveze. Veliko bolj upravičeno bi lahko nergali ljudje v osrčju Slovenskih goric, kjer so enako oddaljeni od svojega občinskega središča kot od Gornje Radgone, Maribora ali Ptuja. Vasi krajevne skupnosti Cerkvenjak so namreč posejane po hribih Slovenskih goric prav na robu lenarške občine. Ko se pripeljemo po cesti za Cerkvenjak, že ob vznožju hriba zagledamo mogočno stavbo. Presenečeni smo. Tako majhna vas, pa tako velik gasilski dom. Kasneje je naša radovednost potešena, saj zvemo, da bo ta stavba 'služila različnim namenom, ne samo gasilcem. V Cerkvenjaku je sedež krajevne skupnosti in krajevnega urada, tukaj pa je tudi edina trgovina, pošta, . kmetijska zadruga, osnovna šola, vrtec. . . Preseneti nas velika gneča pred trgovino. Seveda, saj tukaj sta tudi bife in avtobusna postaja. Oglasimo se pri tajniku krajevne skupnosti, saj nam bo ta vedel L 1 > w 1 slavije pa so tod domovali tujci, mi pa smo bili viničarji. Težki so bili takrat časi, to vam povem.” SPOMIN ŽIVI Tudi Tilika Horvatova je okusila ,,sladkost” vinograda, saj je v goricah delala od 18. do. 60. leta, ko je šla v pokoj. Kot ženska sicer ni opravljala vseh težkih del, pa vendar se nič kaj rada ne spominja vsakodnevnega ,,šihta”. Ni bila namreč vsak dan lepa, z grozdjem bogata jesen, ampak so bil: vmes tudi JERUZALEM — Če prihajate z ljutomerske smeri in se peljete proti Ormožu, boste naleteli na tale kažipot. Torej je potrebno peljati (ali pa iti) še 5 kilometrov in že boste na cilju: v Jeruzalemu! SOGOVORNIKA — Horvatova Tilika in Meškov Franček sta dva iz starejše generacije Jeruzalemčanov; spominjata se viničarskih odnosov, poznejšega dela v družbenem vinogradu. No, vnukinji pa je vse to prihranjeno. TRGOVINO IN VODO BI RADI dati najbolj točne podatke o kraju. ,,Pri nas imamo resnično več problemov, temu pa je kriva predvsem velika oddaljenost od občinskega .središča in tako včasih na nas kar pozabijo. Že prvi in največji problem, ki ste ga verjetno že opazili, je majhna trgovinica, s katero mora biti zadovoljnih vseh 2000 prebival- ~ cev te krajevne skupnosti. Od teh je zaposlenih le okrog 300 ljudi, drugi so kmetje. Petnajst naselij krajevne skupnosti je zelo raztresenih, zato je velik problem tudi s cestna povezavo. 3300 m ceste Župetinci — Smolin- ci—Slapšina smo asfaltirali lansko leto z 80 milijoni krajevnega samoprispevka, 1800 m ceste do Cenkove pa je asfaltirane s 35 milijoni občinskega prispevka.” Močno upajo, da bodo po treh letih obljubljanja le dobili svojo telefonsko centralo s štiridesetimi priključki. Sedaj jim je dostopen le telefon na pošti, toda ker v soboto in nedeljo ni uslužbenca, so od petka popoldne pa do ponedeljka dopoldne popolnoma odrezani od sveta. Ce bi imeli javno telefonsko govorilnico, bi bilo boljše, toda tudi to jim obliubliaio že len čas. turobni dnevi, neugodne vremenske razmere, delo v vinogradih pa ni smelo zastati. Močno jo je prizadela tudi moževa smrt. Zdaj, na stara leta, je osamljena. No, od vinogradov pa se le ni povsem odmaknila, ampak vanje rada zaide, če ne v času vseh del, pa vsaj na jesen, ko je trgatev. TRGOVINA V GRAŠČINI Jeruzalem je lepo naselje. Tedaj, ko pa še ni imel ne utrjenih poti, kaj šele asfalta, pa je bilo ,,Velik problem, če ne največji, je naš krajevni vodovod. Ker je zajetje premalo in priključkov vedno več, v poletnih dneh kar preprosto zmanjka vode. Ena od rešitev v bodoče je, da se priključimo na regionalni vodovod i? Ptuja,” je še -povedal tajnik krajevne skupnosti. . Osnovno šolo v Cerkvenjaku obiskuje 315 otrok in to iz kar oddaljenih vasi. Imajo še zmeraj dvoizmenski pouk. 1984. leta imajo načrtovano širitev šole jn gradnjo telovadnice, čimprej pa bo. potrebno urediti centralno kurjavo. Zadnja leta vedno več pozornosti posvečajo razvoju kmetijstva in že danes lahko beležijo določene uspehe, saj je nekaj kooperantov začelo graditi farme za kooperacijsko vzrejo živine. Omeniti moramo še nekaj, kar nam je tajnik povedal že takoj na začetku obiska:” 19. septembra praznujemo krajevni praznik in hkrati tudi '50-letnico gasilskega društva, zato bi bilo dobro, če bi obiskali tudi njihovega blagajnika. ,,Držali smo se njegovih navodil in ni nam bilo žal. Tako smo spoznali delovanje ter tudi trdo garanje gasilcev iz Cerkvenjaka, ki daleč naokrog nimajo sebi enakih. Čeprav kulturno življenje v tem kraju zamira, včasih je bil Cerkvenjak znan ravno po tem, čeprav imajo mladi probleme, čeprav so kino zaprli, pa se tukajšnji gasilci ne dajo. To ni društvo zaprtega kroga, egoistično in samo moško. Ne, tukaj je celotna vas povezana v svojevrstno organizacijo, ki združuje mlade preko pionirske desetine, starejše člane, žensko desetino, častne člane in podporne člane. Rihard Tušak, blagajnik društva, je potožil, da kljub upokojitvi ne uživa pravega miru, saj ima več kot preveč dolžnosti z urejanjem blagajniške knjige gasilskega društva, zraven tega vodi tudi blagajno upokojencev. Že prej smo seveda na tem hribu hudo. Kdo ve, kolikokrat je v blatnih klancih zastala kravja vprega ... Le malo je bilo tedaj ,,junakov”, ki so šli na najvišjo točko. Tako je menila tudi Jožica Škripec, trgovska pomočnica, ki „uprav-Ija” trgovinico v nekdanji Fischerauerjevi graščini. ,,Pri meni ne kupujejo le domačini, ampak tudi turisti. Le-ti si predvsem nabavljajo vino. Trgovinica je odprta od 7. do 12. ure in popoldne od 17. do 19. ure. V njej dobe občani nekatera živila in gospodinjske potrebščine.” Še bi klepetali z Jožico, vendar si tega nismo mogli dovoliti, saj je morala postreči domačinom in turistom. Tile ne hodijo v Jeruzalem le zaradi vinogradov, cerkve . . ., ampak jih sem vabi tudi arboretum z mnogimi eksotičnimi drevesi. OBISK V KLETI Priti v Jeruzalem ih ne pokusiti vina, je smrtni greh. Torej smo tudi mi malce pokukali v kozarec in kmalu se nam je zdel dan še lepši. Žal zaradi uvidevnosti do številnih obiskovalcev, ki jim je bilo treba karseda hitro postreči, nismo preveč motili natakarice, le povprašali smo jo, če smemo v del gostišča, v katerem je mnogo vinogradniških in vinarskih predmetov, potemtakem tudi lesena stiskalnica. Torej smo tja le pokukali, kdaj drugič pa bi kazalo tam preživeti kak večer. Poskrbljeno je tudi za glasbo. DRUGIČ: PEŠ Jeruzalem. . Po vsem drugačen si, kot si bil nekoč. Zdaj te tudi ne oblegajo več Turki, kot se je to dogajalo 1664. leta, ko so turško četo ugnale domačinke v tako imenovanem babjem klancu. Zdaj Jeruzalem oblegajo turisti, domači in tuji. Domačini se jih seveda ne otepajo, nasprotno: vabijo jih, naj še pridejo. Sicer pa kako posebno vabilo niti ni potrebno; kdor obišče Jeruzalem enkrat, se vanj rad vrne. To bomo storili tudi mi, vendar tedaj, če bo le dopuščal čas, se ne bomo zapeljali, ampak vinsko cesto kar prepešačili. To pa priporočamo tudi vam. - Zapisal Š. SOBOČAN Pred trgovino v Cerkvenjaku je vselej živahno, zato bi v kraju nujno potrebovali večjo samopostrežno trgovino. V kraju imajo zdaj le tole trgovinico, nanjo pa je vezanih okrog 2.000 občanov celotne krajevne skupnosti. omenili številčnost gasilcev, saj so kar tri moške desetine, ženska in pionirska desetina in jih je z rednimi, rezervnimi in podpornimi člani 260. Moramo priznati, kar številčno za tako majhno krajevno skupnost. Njihova prizadevnost in zavzetost pa bo pripomogla k temu, da bodo gasilski dom, ki so ga sicer začeli graditi že 1976. leta, tudi dokončali. Blagajnik nam je tudi vedel najbolje povedati, zakaj se je gradnja tako dolgo zavlekla: ,,Res je to velika stavba, ki tudi veliko stane. Imeli smo nekaj svojega denarja, ki snto si ga privarčevali z raznimi prireditvami in prispevki podpornih članov. Toda bile so velike težave z nabavo materiala, cene pa so zadnja leta strahovito naraščale. Tako smo se morali povezati s krajevno skupnostjo in krajevnim uradom, da bi dobili potrebna sredstva. Najeli smo kredit pri krajevni skupnosti in zavarovalnici iz Maribora, dobili pa smo tudi’ 20 milijonov akontacije od gasilske zveze. V stavbi bo zato nrostor tudi za Civilno zaščito, trajevno skupnost in krajevni rrad. Do sedaj nas je gasilski Radi bi telefonirali Na Gornji Bistrici skorajda nimajo več občanov, ki bi hodili delat na tuje. Kot nam je povedal Štefan Žižek, predsednik vaškega odbora SZDL, sicer pa tudi predsednik skupščine krajevne skupnosti Bistrice, imajo na Gornji Bistrici le še 20 zdomcev, kar je v primerjavi s številom doma zaposlenih (170) sorazmeroma malo. Ljudje so Štefan Žižek, predsednik vaškega odbora SZDL Gornja B>st^Cg’ sicer ni več rosno mlad, kljub temu pa aktiven vaščan. Foto: se torej vrnili domov in se ali zaposlili ali pa začeli kmetovati. . Gornja Bistrica se je povsem spremenila. Same nove hiše! Spremenili so se tudi ljudje, in to v pozitivnem smislu. Vsi si prizadevajo za lepši danes in jutri. Pri tem ne gre prezreti vloge krajevne organizacije SZDL, kije mo-bilizator občanov za vrsto akcij. Tudi gasilci so aktivni. Pred kratkim smo poročali, da so zgradili 13 vodnjakov, dom stal že 173 starih milijonov, če k temu ne prištejemo udarniškega dela. V grobem je že vse končano, napeljana je že električna inštalacija, vrata in okna so že vgrajena, le zastekliti jih je še treba. Poleg garaž, ki jih že dolgo uporabljamo, bo tukaj še' velika dvorana, klubski prostori ter pisarniški prostori. Ob 50-letnici bodo ti uradniški prostori tudi svečano odprti.” Veliko bolj živahen pa je postal Rihard Tušek, ko je govoril o opremljenosti gasilskega društva. Pred leti so kupili novi,,angleški voz”, nova je tudi motorna brizgalna, imajo pa še staro brizgalno in dve stari motorki. Za vožnjo po terenu imajo avto, ki so ga kupili od vojske, in star .. tamov avto za hiter prevoz dveh desetin. Gasilci imajo delovne obleke, paradne uniforme pa so si gasilci sami nabavili. Zelo pomembna je velika zavzetost poveljnika, saj so. si že letos priborili kar pet pokalov. Vsi krajani bodo lahko ponosili na svoj gasilski dom, ki seveda ni samo gasilski, saj je v njega vloženo veliko njihovega dela in vztrajnosti. Bernarda Peček prevzeli motorko ... Mladina tudi ne stoji ob strani, povse® v vodstvu pa žal ni. Za to obstoje objektivne okoliščine: mnogi so te dni spet zapustil* kraj ob Muri, odšli v šolo,kjer pa jim tudi ni lahko, saj so knjige obširne, učitelji *® profesorji pa zahtevni. Na Gornji Bistrici še nimajo telefona, čeprav si no prizadevajo, da bi ga bili. Šli so celo tako daleč. d® so za načrte naselja, ki jih Je prekopiral katastrski urao._ tujini kupili papir. Zdaj- & dolgo čakajo, vest, ki naj bij1" ohrabrila: datum pričetka gradnje telefona. Že L.avg"' sta bi po prvotnih dogovori . morali narediti traso. Paneu bi morali čakati do prihod' njega avgusta, se boje na m' strici. Napeljave telefonije s . tevajo, čeprav nimajo de . na pretek. Do sredmf G. hodnjega leta še :jj0, plačevati obroke za po® J :e ki so ga porabili za asfalt* cest. Te so v glavnem Pr $e kli, le nekaj sto metrov i ostalo makadama med in drugim koncem as Nekoliko daljši pa je od® ga bo tudi treba prevle G za cesto Bistrica—Mel*n^aI1 Sredstv proračuna za KS V lendavski občin} * vsako leto iz proračun zagotavljajo sredstva J delovanje krajevnih » pnosti, in sicer za njih0' funkcionalne izdatke mluvanic uvirg«”- v,, ra sterna. Čeprav financiranje pK^T Je dopolnjevanih občG niso zagotovljena, letošnje leto v pr0/?^*' zagotovili 1,76 dinarjev za dejavno jevnih skupnosti, kar J f 15 odstotkov več lanskem letu. Pr* .Gjjite letošnjih sredstev * k za družbeno pla”1jJ^ol družbenoekonomski 7. ponuja dve moža ta, delitev sredstev. r«Tj da bi vsaki krajev®। pnosti povečali P^gG^ za 15 odstotkov redil' leto, druga pa, da m”{eri>® korekcije in ”e d®*’ krajevnim skupno«^ p® več sredstev, dm^ & manj, seveda v oK’ p odstotnega P°ve;„radjG predlogu bodo rad’ ^h’ na prihodnji občinske skupšč*** ja|Jj P‘ STRAN 8 Na gasilski dom (v ozadju) so še zlasti ponosni tamkajšnji gasilci, saj so ga zgradili v glavnem s prostovoljnim delom. Po dograditvi pa bodo dobile v njem prostor tudi nekatere druge organizacije in društva. kmetijska panorama -----STROKOVNJAKI SVETUJEJO ------------ Se bomo letos odločili dodajati ureo koruzni silaži? Zaradi vedno večjega pomanjkanja beljakovinske krme in za mvečjo proizvodnjo govejega mesa in mleka je neizbežna po-a nebeljakovinskega dušika v prehrani goveje živine. V zad-Jem času se vedno več uporablja za prehrano goveje živine ber*?188’^3’ k’ Pa i™3 to slabo lastnost, da vsebuje zelo malo ko • tV*n *n ^1*^° energetsko vrednost. Da bi izboljšali belja-ur^T^0 Vrednost ^o™2116 silaže, je dodajanje uree in raznih ejskih dodatkov iz ekonomskih in proizvodnih pogojev zelo do ^aratl’ neznanja oziroma nepazljivosti pa prihaja vdajanja uree v jasli večkrat do raznih zastrupitev in tudi do g®3 živali. Da bi se izognili tem neljubim posledicam, se v obsT6"1 ^asu vedno bolj priporoča dodajanje uree koruzni silaži sila' lranjU’ Vtem PrlmenI Je urea enakomerno porazdeljena med od knrx^a80’zato ^’val’ dobivajo vedno enako količino odvisno lahk - e zau^'te silaže, mlajše živali požro manj silaže, zato ° že odstavljena teleta navajamo na silažo z dodano ureo. UREO 2gSlLIRANJU________ enostaven in v & Pre' le ki je vključen torja p .'b10 ,instalacijo trak-zadnj0 n^Pimo ga bodisi na inči in d traktorja ali male Pljamo f$a s likalom vklja- PAZITI Rje^Ntaži DOZATO- Osnovni pogoj je, da urea Pnde v silažni kombajn na lažji način. Zato moramo 'Jontirati dozator navadno na e‘ bobna silažnega kombaj-,a’kjer se ustvarja v bobnu počeni vakuum. Pri stičnih ^kah cevi, ki se varijo na ^ben silažnega kombajna. e sme biti nobenih hrapavih P^ršin, moramo jih čimbolj brusiti. ^ajveč napak delamo pri P?, apljanju strojčka na inflacijo traktorja z nepravij-'tn vrtenjem dozirne osovi- Vzmet na dozirni osovini mora vrteti navzgor, da ^et na osovini ureo v nasi-™em košu rahlja, ne pa sti-na’ Ker je v tem primeru pritisk uree na dnu ša> zato motorček lahko P^Sori. Dozirni polž pa se Ofa vrteti navzdol. Ob ne-avilnem vrtenju dozirne osi ^enjamo priključke na ot°rčku ali traktorju. KOLIČINA DODAJANJA UREE MED KORUZNO SILAZO__________________ Koliko uree bomo dodali koruzni silaži je odvisno od več faktorjev. Priporočamo 0,4—0,5 odstotke uree med silažnomaso,oziroma4— 5kg na 1 tono silaže. Količina dodajanja je odvisna predvsem od zrelosti in energetske vrednosti koruze za siliranje. Čim bolj zrela je koruza in čim več storžev vsebuje, lahko dodamo več uree in obratno. Ni priporočljivo dodajanje uree koruzi v mlečni zrfelosti, posebno če silosi nimajo odvodnih jaškov, ker se z izpiranjem soka v dolnje plasti urea nabira na dnu silosa in vsebuje dolnji del silaže večjo koncentracijo uree. Če smo dodali koruzni silaži 4—5 kg uree na 1 tono silaže, smo povečali količino beljakovin v silaži za 50 odstotkov. Za stolpni silos prostornine 42 m2 porabimo približno 100—120 kg uree in povečamo količino surovih beljakovin v silaži od 280 do 340 kg, kar pomeni, da smo z dodano ureo povečali količino surovih beljakovin za 900—1080 Tg sončničnih tropin z 32 odstotki surovih beljakovin. Če to primerjamo s ceno sončničnih tropin, kije trenutno 18 din za kg je to 16,200 do 19.440 novih dinarjev. Verjetno ni potrebno posebej komentirati ekonomskih rezultatov, ki jih dosežemo z dodano ureo koruzni silaži. Nikar pa ne smemo misliti; da dobimo iste rezultate z dodajanjem uree v jasli, ker je v tem primeru izkoristek dušika iz uree manjši in kot je že uvodoma povedano, je dodajanje uree v jasli povezano z raznimi problemi kot so neenakomernost dodajanja, večje možnosti zastrupitev in celo pogin živali. Ne smemo pa pozabiti, da z dodajanjem ureje povečamo proizvodnjo in da s povečano proizvodnjo žival rabi več rudninskih snovi in vitaminov, zato takim živalim moramo dodajati mineralno-vi-taminske dodatke. mag. Ernest Omar, dipl. ing. agr. ZVZ za Pomurje M. Sobota oddelek za govedorejo IZ. ŠVICE NA KMETIJO Kadar se človek pogovarja z možem, kot je 31-letni Štefan Jerebic iz Lipe, je vesel. V pogovoru namreč ugotovi, da vsi kmečki fantje in dekleta le ne drve v tovarne, ampak vedo poprijeti tudi na gruntu. Štefan je kmečki sin, ki pa gaje pred leti zvabila tujina. V Švici je delal 3 leta. Vse prihranke je vložil v kmetijo. Leta 1974 je sezidal hlev za govedo 10*12 metrov, postavil pa je tudi pi-tališče za svinje, veliko 10*4,5 metre. Hkrati je zgradil tudi hišo. Vse te objekte je sezidal na novi parceli in tako je nastala nova (mlada) kmečka domačija. Vesela novica, mar ne? Ko bi jih bilo le nekoliko več! Vsaj toliko, da bi se število propadlih kmetij vsaj izenačilo z Sogovornik ni pozabil povedati, da semenski material stalno menjava, da izdatno gnoji, škropi, da sadi strojno, prav tako strojno pa krompir tudi pobira iz zemlje. Skupaj z 29-letnim sovaščanom Štefanom Zadravcem, je kupil kombajn za spravilo krompirja. Odločila sta se za rabljen stroj, ki pa kar dobro deluje. Če bi kupila povsem nov kombajn, bi bila investicija, dasiravno sta dva, le prevelika. »Sodelovanje s temeljno zadružno organizacijo Bel- Štefana Jerebica iz Lipe smo slikali na njivi, ko je prišel pogledat, ali teče stroj za izkopavanje krompirja brezhibno. Tedaj je za volanom traktorja bil Štefan Zadravec. Foto: Š. S. novimi. To so verjetno le želje. »Do dela na kmetih sem imel vedno veselje. Seveda pa sem sklenil, da bom čimprej osvojil sodobno tehnologijo, kajti le ob najnovejših dosežkih na področju poljedelske in živinorejske proizvodnje lahko človek ustvari ustrezen dohodek. Za tega si mora kmet še kako prizadevati. Izdatki so, ob sicer pomembnih prihodkih, veliki. Kdo ve, koliko nafte porabiš na sodobni 10-hektarski kmetiji,« je razmišljal Štefan, jaz pa sem mu lahko samo prikimaval. Govoril je čisto resnico! Štefan Jerebic ima le 7 in pol hektarjev svoje zemlje^ obdeluje pa 10 hektarjev. Poldrug hektar zemlje je namreč vzel v najem. »Najpomembnejši pridelek pri nas je krompir. Letos ga bom pridelal 70 ton. Pridelujem rane in pozne sorte. Zemlja na območju Lipe je zelo primerna za pridelovanje krompirja, tudi cena — 7 in pol dinarjct — je še kar ugodna. To pa le tedaj, če na hektar pridelaš 27 in več ton. Moji hektarski donosi so prav tolikšni.« tinci je čvrsto. Zlasti njen upravnik inž. Bojnec si močno prizadeva, da bi krompir prodali po ustrezni ceni, predvsem pa tudi, da bi ga oddali čimprej. Ne oddajamo ga namreč direktno z njiv, ampak ga vozimo domov, kjer ga preberemo in prodamo pozneje. Za pridelovalce krompirja je tudi v.elikega pomena skladišče v Lipovcih, kajti tamkajšnja shramba Je primernejša kot domače kleti ali zasipnice.« Štefan ima tudi ženo in naraščaj. Žena je te dni opustila delo v soboški Muri, saj ga je že doma preveč. Marsikdo bi lahko ravnal tako in dal prostor nezaposleni mladini. Moj sobesednik pa se namerava ukvarjati v večjem obsegu tudi z živinorejo, kajti — tako pravi — rad bi imel nekaj deset glav goved. Žena, ki več ne bo delala v tovarni, bo redila več svinj Jerebičeva torej smelo zreta naprej. Veliko uspehov pri delu jima želim! Š. SOBOČAN TURNISCE: j cene pujskov fr tu in to se bo najbrž nisx *udi na sejmišču v Tur-so mi • e?ekli četrtek (16. sept.) skOv Pripeljali tja samo 91 puj-NainKodal’Pa so jih nekaj nad80. cena za Par je bila narjev ’ naiviSja pa 4.500,00 di- 23. SEPTEMBRA 1982 Bodo mešalnice servis rejcev? V Pomurju rejci živine iščejo izhod iz zagat tudi v dogovarjanju s tovarnami močnih krmil, ki poslej naj ne bi bile »komercialne« organizacije, temveč uslužnostni servis kmetov. Pripravili so že SaS o sodelovanju pri proizvodnji in delitvi dela pri proizvodnji in porabi krmil. Rejci živine kot tudi mesarji, na katere se že vrsto let zgrinjajo težave nerentabilne proizvodnje oziroma izgube pri prodaji mesa, iščejo notranje rezerve. Med drugim v Pomurju, ki z mesom pokriva blizu 35 odstotkov potreb Slovenije, precej pa tudi izven republike, iščejo izhod v spremembi statusa mešalnic močnih krmil. Proizvajalci in porabniki krmil so že pripravili samoupravni sporazum o sodelovanju in delitvi dela pri proizvodnji in porabi krmil. Poslej naj bi mešalnice močnih krmil bile le uslužnostni servis in bi zaračunavale le storitve mešanja. Proizvajale naj bi krmila za udeleženke-porabnice, pri čemer bodo uskladile plane proizvodnje s porabo krmil. V dogovoru s porabnicami pa bodo po sporazumno dogovorjeni ceni kupovale tudi glavne surovine, koruzo, ječmen, sojine tropine, mesno in ribjo moko ipd. Vendar kot stvari kažejo, tačas tudi z odpravo komercialne prodaje krmil, ki je vrsto let kamen spotike med rejci in proizvajalci krmil, stvari ne bodo postavili na mesto, ki bi pomenilo rešitev. Vzrok za izgube, ki se pojavljajo pri Analizatorju poljedelske in proizvodnje živine šele v klavnicah, slej ko prej ostaja v neustreznih cenovnih razmerjih v reproverigi proizvodnje mesa. K odpravi slednjega ne bo prispeval niti odlok o določeni ceni koruze, ki naj bi letos veljala 10,50 dinarjev, kar je med drugim manj kot je veljala minulo leto in prve mesece letos. Odlok med drugim predvideva, da so kazensko za kupovanje koruze po višjih od določenih cen odgovorni le kupci in to ob dejstvu, da proizvajalci koruze po tej ceni niso voljni prodati, niti jih zato nič ne obvezuje. Proizvajalcem pa se s prodajo niti ne mudi, saj koruza v kaščah lahko počaka na višje cene. Drugače je pri rejcih, ki se morajo takoj odločiti za nakup za »ceno« velikih kazni, ki lahko pomenijo tudi odhod z delovnih mest delavcev s posebnimi pooblastili ali pa še nedopitano živino zaklati. Posebej je problem nerešljiv, ker je koruza, ki jo bodo dokupili pomurski rejci v zasebnih kaščah vojvodinskih in slavonskih kmetov. Koruza iz uvoza, ki jo je moč po odloku kupiti tudi po višjih cenah, pa velja 14,60 deviznih dinarjev po kilogramu. Da deviz kmetijci tačas nimajo, je več kot jasno. Krompir vse bolj dobiva na veljavi V Pomurju bodo povečali proizvodnjo krompirja za industrijsko predelavo. Oživljajo ideje o gradnji tovarne škroba v Pomurju. V Pomurju, kjerso leta 1981 pridelali 8.800 ton krompirja, od tega 920 ton industrijskega za potrebe Heliosa iz Domžal, se tačas dogovarjajo o večji naročeni proizvodnji industrijskega krompirja za potrebe kemične industrije. Že letos bo ABC POMURKA Letos bodo kmetijci v Pomurju pridelali okoli 9950 ton krompirja, od tega 3.500 ton industrijskega in 6.450 ton jedilnega. Največ 7.000 ton. ga bodo pridelali kmetje kooperanti KZ Panonka, predvsem v TZ J Beltinci, ki je največji proizvajalec te kulture v Pomurju. 2.500 ton ga bodo pridelali v Kmetijski zadrugi Lendava, 400 ton v KZ Ljutomer —Križevci in okoli 50 ton v KZ Radgona. Heliosu prodala 3.500 ton krompirja za predelavo v škrob. V prihodnje pa naj bi pridelavo krompirja za kemično industrijo še povečali med drugim tudi na račun novih površin. Tačas so v teku dogovori, da se bodo pridelovalci iz Pomurja v primeru, da bi izvoz finalnih proizvodov Heliosa bil devizno in dohodkovno ugodnejši od izvoza merkantilnega krompirja, najverjetneje odločili za prodajo že predelanega krompirja v Heliosu. Tačas namreč, ob tem da krompir prodajajo v BiH ter v Dalmacijo, precej krompirja tudi izvažajo na konvertibilno tržišče, od tega največ v Itaijo. V primeru, da bo obseg sovlaganj in naročene proizvodnje dosegel večji obseg, bo za organizacijo proizvodnje industrijskega krompirja Helios v Pomurju organiziral tudi pospeševalno službo, podobno kot je to storila za pridelovanje sladkorne pese tovarna sladkorja iz Ormoža. Ponovno pa oživlja tudi ideja o gradnji tovarne škroba v Pomurju. Boris Hegeduš Odpade, gnije, odkupa ni -gostija dolga leto dni STRAN 9 tete, ni za mlinsko industrijo — 15,00 din/kg. ŽIVINA: Svinje, mesnate bele, iz kooperacije, teže 90 do 130 kg — 81,70 do 82,00 din za kg žive teže; pitano govedo, s farme, teže400 do 500 kg - 130,00 din za kg žive teže brez obračuna kala; krave za zakol, teže 500 do 600 kg — 87,00 din za kg žive teže z obračunom 8 % kala; teleta za nadaljnjo rejb, poprečne teže 130 kg — 167,00 din za kg žive teže; teleta za nadaljnjo rejo, izključno moškega spola, teže 110 do 150 kg — 180,00 din/kg fcco kupec: prašiči za nadaljnjo rejo, teže 18 do 24 kg - 130,00 din/kg. V zadnjih dneh so se cene kmetijskih proizvodov na novosadski borzi gibale takole: ŽITARICE: jari ječmen, pivovarski, letnik 1982 — 22,00 din/kg; ječmen za živinsko krmo, letnik 1982 — 17,50 din/kg; mešanica belih žit ječmen-pšenica v razmerju 50:50, fetnik 1982 - 17,00 din/kg. SEMENSKI MATERIAL: semenska pšenica, prvi semenski razred »super zlata« in »zlatoklasa« — 22,75 din/kg. ŽIVINSKA KRMA: Pšenica, slabše kvali- Z NO VOSADSKE BORZE MURSKA SOBOTA NEUPRAVIČENI IN FORMALNI V vseh organizacijah združenega dela, kjer so z osebnimi prejemki prekoračili dogo vo r o u resn ičevanj u d ru žbe-ne usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982, se bodo morali uskladiti s tem dogo- POLOŽAJ V TOZD GORENJE — VARIS BOLJŠI Družbeno varstvo koristilo Vse kaže, da ukrep družbenega varstva, ki ga je sprejela občinska skupščina 15. julija za temeljno organizacijo združenega dela Varis delovne organizacije Gorenje-Varstroj že daje prve dobre razultate. Izvršni svet je te dni razpravljal b uresničevanju sanacijskih ukrepov po uvedbi družbenega varstva in ugotovil naslednje: Ze v juliju so v temeljni organizaciji izdelali 273 sanitarnih kabin, kar menda prej nr bilo mogoče. Sprejeli so letni program dela in se obvezali, da bodo v letni sezoni delali po 10 ur, da bi zadostili potrebam trga in gradbene sezone, ki je prav sedaj na višku. Povečala se ie tudi produktivnost, saj sedaj izdelajo sanitarno kabino v 54 urah, v lanskem letu pa so za to delo porabili tudi prek 70 delovnih ur. Na dlani je, da je prišlo v temeljni organizaciji do težav in sporov zavoljo nediscipline in slabe organizacije dela. Podatki kažejo, da je temeljno organizacijo zapustilo 11 delavcev, med katerimi je večina bila v disciplinskem postopku. V teh dveh mesecih se je delovna disciplina zboljšala, boljša pa je tudi organizacija dela. Poglavitni problemi, ki še vedno tarejo to temeljno organizacijo, pa so zaradi pomanjkanja repromateri-alov, še bolj pa zaradi sanacije kabin , ki so bile izdelane pred dvema letoma in so bile precej poškodovane zaradi dveh zim na, prostem. Škoda se ceni na 10 milijonov dinarjev, zanjo pa niso krivi sami, ampak tudi naročnik, kijih ni vgradil, ker je velikokrat spreminjal svoje gradbene programe. Kljub vsemu upajo, to je potrdil tudi izvršni svet skupščine, da bo z dobro organizacijo dela, in delovno disciplino ter boljšimi medsebojnimi odnosi lahko v prihodnjem letu ukinjen ukrep družbenega varstva. Jani D. KRŠILCI vorom, pa četudi bodo morali vrniti oziroma poračunati del preveč izplačanih osebnih dohodkov. To je sklep izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota, ki so ga sprejeli na seji preteklo sredo. Na seznamu tistih, ki so za osebne dohodke v letošnjem prvem polletju namenili več, kot bi to lahko storili, se je sicer znašlo 17 organizacij združenega dela s področja gospodarstva in 9 s področja negospodarstva. Člani izvršnega sveta in predstavniki družbenopolitičnih organizacij so za vsakega prekora-čiteija posebej proučili vzroke in ugotovili, da so objektivne in subjektivne narave, kar pomeni da so eni neupravičeni, drugi pa le formalni kršitelji. Med prvimi so posebej izpostavili Obrtno zadrugo Prekmurka iz Murske Sobote in Gradbeno podjetje Graditelj iz Beltinec, kjer naj bi družbenopolitične organizacije in delavski svet presodili vprašanje zaupnice vodstvenim delavcem. V krogu neupravičenih prekoračite-Ijev pa so sicer tudi Panonija, Agromerkur, Veterinarska postaja, Komuna Beltinci, Sobota, Dimnikar Beltinci, Certus, Kroj, Elektro, Ledava in DS Platana. Vendar so tudi v teh delovnih organizacijah vplivali na prekoračitev pri izplačilih osebnih dohodkov nekateri objektivni razlogi. Med delovnimi kolektivi s področja negospodarstva pa so vsi zgolj formalni kršitelji družbenega dogovora. Pri organizacijah združenega dela — KZ Panohka, 'Opekarne Puconci ter Intes — pa sploh niso poslale obrazložitve, kar je izvršni svet ocenil kot nedogovoren odnos. JOŽE GRAJ Trikrat manj stroškov Zdaj, ko je brigadirsko poletje. za nami, že lahko potegnemo črto pod doseženim. Vsekakor gre za vrsto pozitivnih strani mladinskega prostovoljnega dela, ki smo jih večkrat omenjali v času akcij. Tovarištvo in prijateljstvo, solidarnost, krepitev bratstva in enotnosti — to so nedvomno najpomembnejše vrednote, kijih še kako močno občutinto pri mladih ljudeh. Mladinska akcija torej plemeniti brigadirke in brigadirje, ki so si resnično pridobili- veliko izkušenj iz življenja na trasi, v samem naselju ali pa v številnih konkretnih stikih s prebivalci na območjih, kjer so vihteli krampe in lopate. Te izkušnje bodo mladi lahko s pridom uporabili v svojih okoljih oziroma pri delu osnovnih organizacij zveze socialistične mladine. S tem je mladinska organizacija zopet dobila nekaj novih kadrov, kar je gotovo ogromnega pomena. Podobno bi lahko trdili tudi za letošnjo republiško mladinsko delovno akcijo na Goričkem, kjer so mladi brigadirji iz raznih predelov naše republike v dokajšnji meri pomagali k hitrejšemu razvoju manj razvitih in obmejnih območij. Ne pravimo zaman, da so ceste okno v svet, zato je zadovoljstvo ob opravljenem delu še tolikanj večje. Po grobi oceni 'so v letošnjih treh izmenah brigadirji opravili obsežno delo, ki velja blizu 10 milijonov di- narjev. In če to primerjamo s porabljenimi sredstvi na celotni akciji, ki so znašali približno 3,3 milijona dinarjev — to pa je trikrat manj kot vrednost opravljenega — potem ni treba posebej ute-. meljevati upravičenosti mladinskih delovnih akcij. KOMENTAR Razveseljivo je dejstvo, da letos na delovišču cestnega odseka med Šalovci in Ce-pinci, kjer so potekala glavna dela, niso imeli nikakršnih težav, kar dokazuje, da so bile že predpriprave na omenjeno akcijo tehtno izračunane. Med drugim so pravočasno opravili potrebne izmeri-tve, pripravili ustrezno dokumentacijo, za morebitni odstop zemljišč ob cesti pa so poskrbeli za podpise domačinov. Prav tako je bilo zagotovljeno zadostno število orodja; skozi vso akcijo pa so imeli organizirano tudi stalno popravilo tega orodja, ki se je bodisi polomilo ali pa pokvarilo. Tu torej ni moglo biti kakršnihkoli izgovorov za določene zastoje pri opravljanju del na trasi. To bi lahko trdili tudi za izvajalca del, to je podjetje Sobota, ki se je posebej potrudil v času mladinske delovne akcije na Goričkem. Takrat so namreč dali na Voljo vsakokrat po osem cestarjev, ki so briga dirjem strokovno svetovali, kako je treba določeno stvar narediti. Ne gre pa pozabiti na prispevek cestno-komu-nalne skupnosti in drugih dejavnikov v krajevnih skupnostih Šalovci, Čepinci in ' Gornji Petrovci, ki so dali svoj delež k uspešnemu koncu letošnje mladinske delovne akcije na Goričkem. Vsi ti razlogi so dovolj tehtni, da bomo tudi prihodnje leto lahko na tem območju murskosoboške občine že sedmič zapored pozdravili mlade brigadirje z vseh koncev Slovenije. S pomočjo mladinskega prostovoljnega dela so namreč tudi v prihod-, nje predvidene gradnje cest in ostalih infrastrukturnih objektov. To je jasno zapisano tudi v petletnem planu razvoja murskosoboške občine, ki si v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko je vsak prihranjeni dinar še kako dobrodošel, prizadeva izgraditi čimveč cestnih objektov. Čeprav trenutno še ni konkretnega dogovora, na katerem območju bodo potekala dela naslednje leto — razmišlja se o dveh cestah: Šalovci—Dolenci in Cankova—Gerlinci—Fikšinci " pa je eno zagotovo: mladi se bodo tudi leta 1983 srečali na Goričkem. In tam so jih vedno sprejemali z odprtin11 rokami. . . Milan J^se T DOGOVORJENA SMER JE PRAVILN " 1 Ob vseh ukrepih ekonomske stabilizacije je nujno, da se tudi poraba na področju zdravstva uskladi z realnimi možnostmi v okviru predvidene rasti dohodka in določil resolucije. Osnovna usmeritev pri tem je nedvomno ohraniti doseženo raven zdravstvenega varstva, vendar se morajo dejanske potrebe vseh uporabnikov zdravstvenega varstva pri koriščenju vseh oblik nujno uokviriti v možnosti združenega dela, to pa pomeni racionalnejše obnašanje vsakega posameznika oziroma porabnika pri uveljavljanju pravice do zdravstvenega varstva. S soglasjem družbenopolitičnih skupnosti, zborov skupščine občine M. Sobota in skupščine OZS je bila sprejeta valorizirana dovoljena poraba za leto 1982 s ponovnim opozorilom za racionalno trošenje sredstev skupne porabe in v zvezi s tem na dosledno izvajanje stališč in sklepov za urejanje razmer na področju zdravstva v občini M. Sobota. Prva ocena o uresničevanju sklepov in stališč, sprejetih na zborih skupščine občine M. Sobota in na skupščini OZS M. Sobota, je, da je aktivnost reševanja problematike zdravstvenega varstva pravilno zastavljena in da kljub kratkemu času ugotavljamo določene .pozitivne rezultate. Gibanja porabe sredstev za zdravstveno varstvo ob prvem polletju 1982 v celoti lahko ocenjujemo kot ugodna, pokazatelji porabe na zavarovano osebo pa se prav tako gibljejo v začrtanih okvirih. Na podlagi poročila o polletnem poslovanju OZS M. Sobota se ugotavlja,, da se prvotna kurativna usmerjenost v zdravstveni dejavnosti sicer vse bolj usmerja v preventivne in dispanzerske metode dela, vendar zahteve uporabnikov po kurativnih oblikah zdravstvenih storitev še vedno naraščajo. Hkrati ustrezni finančni pokazatelji kažejo na porast koriščenja najdražjih oblik zdravstvenega varstva, saj je bilo od skupnih sredstev zdravstvenega varstva v polletju 1982 porabljena skoraj polovica vseh sredstev za bolnišnično zdravljenje, sledi poraba sredstev za specialistične oblike zdravljenja in zdravila. Na podlagi analize o koriščenju specialističnih in hospitalnih oblik zdravstvenega varstva zunaj naše regije in ob upoštevanju določil samoupravnega sporazuma o delitvi dela je umestna ugotovitev, da je še vedno močno prisoten pritisk uporabnikov za koriščenje teh oblik zdravljenja zunaj regije. Glede obsežnosti koriščenja zdravstvenih storitev zunaj naše regije je za ilustracijo dovolj podatek, da je bilo porabljenih za zdravljenje v drugih regijah v polletju pri bolnišničnem zdravljenju 38 odstotkov in pri specialističnem zdravljenju okrog 20 odstotkov od skupnih namensko porabljenih sredstev za te oblike dejavnosti, istočasno pa na podlagi analize opravičenosti koriščenja zdravstvenih storitev zunaj naše regije ugotavljamo, da je 19 odstotkov bolnikov koristilo bolnišnično zdravljenje zunaj domače bolnišnice neupravičeno, če upoštevamo sprejeto delitev dela znotraj SRS. O uspešnosti izvajanja preusmeritve in koriščenja najdražjih oblik zdravljenja nam govori tudi podatek o zmanjšanju števila bolniško oskrbnih dni, ki ga beležimo v polletju 1982 v SB M. Sobota (za približno 3000 BOD manj kot v istem obdobju preteklega leta), kar vsekakor potrjuje prizadevanje zdravstvenih delavcev, da prispevajo svoj delež k bolj varčnemu in razumnemu koriščenju zdravstvenega varstva. terapevtske postopke in jih nato preventivno trajno izvajali, — zaradi kontrole dejansko opravljenih storitev moraio zdraviliške delovne organizacije vestno izpolnjevati individualne kartončke bolnikov, na podlagi katerih se bo izvajal nadzor. Pri pregledu odobrenih in opravljenih prevozov z reševalnimi vozili se ugotavlja še vrsta nepravilnosti oziroma nedoslednosti pri izvajanju določil SaS o postopkih in načinih za uresničevanje pravih iz zdravstvenega varstva. Zlasti gre za površno upoštevanje tistih indikacij za prevoz z reševalnimi vozilom, ki resnično sodijo v okviru zagotovljenih pravic. To pogojuje izredno obremenitev reševalne službe, ki zaradi tega v določenih , obdobjih ne zmore prevozov nujnih primerov. Poraba zdravil je v primerjavi s preteklimi obdobji precej umirjena, to pa pomeni, da je že prišlo do določenih kvalitetnih premikov pri samem predpisovanju zdravil in s tem tudi v porabi. Poseben problem predstavlja občasno pomanjkanje življenjsko nujnih zdravil v domačih lekarnah, ki so jih bolniki prisiljeni nabavljati v tujini. Poleg tega, da so ta zdravila v tujini veliko dražja kot doma ter da je bolnik kljub povrnitvi stroškov za nabavljeno zdravilo oškodovan, prihaja v določenih primerih socialno šibkejših kategorij zavarovancev do resnih problemov in težav. Zato je tako v interesu uporabnikov kot zdravstvene skupnosti, da se čimprej zagotovi nemotena oskrba z zdravili. Precejšen delež sredstev zavzemajo odhodki za ortopedske pripomočke, ki nikakor niso poceni in .je glede na to nujno, da se skrbno čuvajo in po končanem zdravljenju vrnejo zdravstveni organizaciji ali zdravstveni skupnosti. Zaradi navedenih dejstev je v strokovni službi ponovno uvedena evidenca o nabavljenih in izdanih ortopedskih pripomočkih. Prizadevanja o zniževanju izostankov z dela zaradi bolezni lahko ocenimo kot uspešna, sa je skupščina OZS na podlagi pripravljene informacije o odsotnosti z dela v prvem polletju 1982 ugotovila, da povprečni odstotek odsotnosti (3,95 -) ni pretirano visok v primerjavi z ostalimi območji v SRS, kljub temu pa ugotavljamo, da je bilo dnevno odsotnih z dela prek 800 delavcev, skupno število izgubljenih delovnih dni pa je v polletju doseglo 127.00.00 din. • Po sklepu skupščine glede čimbolj popolnega vpogleda v problematiko odsotnosti z dela so tudi OZD dolžne izpeljati dosleden in temeljit nadzor zlasti delavci, ki ki pogosto in dalj časa izostajajo z dela, saj je znano, da evidentirajo OZD precej neopravičenih izostankov, ki se neredko prikazujejo kot bolezenski. ' Omenjena dejstva, ugotovljena na podlagi analize polletnih gibanj v zdravstvenem varstvu in v poslovanju OZS, so bila obširno prikazana in ocenjena tako na skupščini občine M. Sobota kot na skupščini OZS. Okvirne informacije so bile objavljene tudi v lokalnih sredstvih javnega obveščanja. Kljub temu p^ še vedno ugotavljamo, da je veliko število uporabnikov še vedno neseznanjenih s sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi znotraj zdravstvenega varstva, kar sproža občasne' konflikte in spore. Za dosego zaželjenih ciljev pa je nujno, da stabiliziramo porabo tako, kot smo si jo začrtali in da.lahko porabimo le toliko, kolikor ustvarimo in zberemo za namene zdravstvenega varstva. Skrenitev iz take stabilizacijske smeri ni možna, saj se bo sicer I zdravstvo tudi vnaprej neprestano borilo z nekritimi odhodki. I PRIHODNJE LETO BODO V ODRANCIH VPISALI ŠOLSKIH NOVINCEV N6vo šolsko leto so odranski osemletkarji pričakovali z veliko nestrpnostjo. Obljubili sojim, da bodo po L septembru obiskovali prenovljeno šolo. In res! Prijetno so bili presenečeni, ko so vstopili v razrede, saj so v njih čez počitnice namestili varnostne traverze in jih tako obvarovali pred morebitnim rušenjem stropa. Tudi novo električno in vodovodno Te stavbe se niti ne popravljati, ampakjo bo $ prej ali slej porušiti, lahko zgodi nesreča. lre fj. torej pohiteti in sezidati p zidek k prenovljen^ šolskemu poslopju. Tu n J nudil streho dejavnosti > so zdaj v stari šoli, poleg pa nemaravajo v njem u tudi zbornico in p »Dragi, moja mama je pravkar obljubiia' ostala pri nas še deset dni.. še klimatski in naravni faktorji. Zadostovalo je nekaj slabih letin, in že se je bila najrevnejša plast ljudstva prisiljena zadolževati in prodajati člane svojih družin v sužnost. V skrajnih primerih se je pojavil celo kanibalizem. Asirski kralj Asarhad-don je v 7. stoletju pr. n. št. takole opisoval draginjo, znanilko inflacije (zveneli) naj bi kot grožnja nevernim vazalom): »Bog Addad, ki nadzoruje vode neba in zemlje. lahko izsuši vse naše izvire ali preplavi vašo zemljo. Kobilice, ki prinašajo opustošenje v deželo, lahkopožro vašo letino. Mlinski kamen in krušna peč v vaši hiši bosta zg vsakogar nekaj • ‘ dobro j*e vedeti boj proti raku Značilnosti madžarske kuhinje Madžarska kuhinja je pri- neta lepo rdeče, tek vzbuja- vanjo sipljemo preveč stru- saj imajo s koložvarsko slani-dobila svoj sloves predvsem joče barve. (V olju ali maslu peno pekoče rdeče paprike, no pretaknjene jedi boliši ----« TESTNI OBROČEK zaradi posebnega načina priprave jedi. Osnova paprikaša in perkelta je .v svinjski masti prepražena čebula, pomešana z rdečo papriko. Najprimernejša je svinjska mast, ker pri praženju čebule pride najbolj ho veljave aroma čebule, Perkelt in paprikaš pa osta- * p Večji del ljudi preživi večino svojega življenja v hiši. ‘Oskrbeti torej moramo, da bo stanovanje zdravo ali vsaj I zdravju neškodljivo. Hiša naj stoji na svetu, kije prodoren, ki ne drži v sebi nesnage, gnoja in vode. Okrog hiše naj bo nekoliko pro- |stora, da prideta zrak in veter do hiše. Sonce naj sije naravnost na hišne stene. Najbolj zdrave so sobe na vzhodni in zahodni strani. Sonce jih najbolj obseva, torej so suhe. Sicer pa so lesene hiše najbolj suhe, zato tudi I najbolj zdrave. Kamnite hiše so navadno bolj vlažne in zato manj zdrave. Dobre hiše so zidane iz opeke, ker so večinoma suhe. Novih hiš ne smemo takoj ometati z obeh .ani, ker se s tem v sobi nabere preveč vlage. Prav tako I"1 Priporočljivo stanovati v pobeljeni sobi, dokler ni suha. la v stanovanju naj bodo gladka, po možnosti lesena, ker 50 taka topla. Glede ogrevanja pa tole: od klasičnih peči so naj-keramične. Železne se prehitro segrejejo in tudi Prelntr0 shlade. V sobni peči kuri po možnosti z drvmi. V I 1 ne suši perila. V sobi ne kuhaj, ker se nabere preveč I aSe- Blizu hiš ne imej mlak in gnojišč, ker se tu zlasti P°leti širi slab zrak, množi pa se tudi različni mrčes, ki Povzroča mnogo bolezni. barva paprike obledi). V madžarski kuhinji pražijo prežganje in čebulo po značaju posameznih jedi, zato imajo jedi vedno drugačen okus.. Začimbe uporabljajo vedno zmerno, saj madžarska jed ni dobra le po tem, da Perkelt in paprikaš naj bosta zaželena s svojo ognjenordečo barvo in zmerno ostrim okusom. Tudi druge začimbe moramo uporabljati zmerno, ker madžarsko jed odlikujejo ubrani, skladni okusi. Učinek okusa jedi lahko povečujemo z načinom priprave. Na primer: resnično dober perkelt dušimo v malo soka, pokritega, pripravimo ga takorekoč v lastnem soku; ne smemo ga pripravljati v mnogo soka ali kuhati. Tudi v mnogih drugih jedeh prihaja do veljave kuharska tehnika, s katero s primernim praženjem izboljšujemo okus jedi. Za posebno okusne jedi so pomembni tudi mesni izdelki. avtomobilizem Novo pri Volkswagnu Kolo za kalorije Ljudje se zatekajo k vsemogočemu, samo, da bi se znebili odvečnih kilogramov. Morda pa niste vedeli, da je do vitke linije mogoče priti s kolesarjenjem. Moški, visok 175 centimetrov, ki vozi kolo eno uro 10 kilometrov na uro, izgubi 178 kalorij. Ce vozi 20 kilometrov na uro, odstrani 443 kalorij. Še več kalorij pa kolesar izgubi, če vozi z večjo hitrostjo. Ce pelje 30 kilometrov na uro, se znebi 836 kalorij, pri hitrosti 40 kilometrov 1511 kalorij, če pa kolo požene kar 50 kilometrov na uro, mu uspe znebiti se kar 2534 kalorij. IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA V madžarski kuhinji uporabljajo tudi mnogo smetane. Po madžarsko pripravljeni piščančji paprikaš, sesekljani golaž, rezanci z ocvirki in s skuto itd. morajo imeti za imenitno dopolnilo smetano. Mnogokrat dodajo smetano jedem kar pri mizi in jih tako izbolišaio. Madžarsko kuhinjo postavljajo na visoko raven tudi njihove kuhane in pečene močnate jedi ’ To so lahko rezanci s skuto, šunkove krpice, zavitki s skuto itd. Te in podobne jedi upravičeno uvrščajo madžarsko kuhinjo med boljše. V Združenih državah bo že letos na voljo testni pripomoček za zgodnje odkrivanje raka na dojki, ki ga bo lahko imela/sleherna žena in ga tudi uporabljala. Okmgli kos bombaža je na enistrani prevlečen z aluminijasto folijo, v katero je vtisnjenih 54 vdolbin, razvrščenih v enakih razdaljah. Te so napolnjene s tekočino, ki je občutljiva na toploto. Testni obroček si ženska za 15 minut vstavi v nedrček. Ker tumorji oddajajo višjo temperaturo kot normalno tkivo, lahko na osnovi obarvanja testnih mest odkrijemo rakasto obolenje v zgodnjem stadiju. Če je zgornja vrsta rdeče obarvana, ni povoda za skrb, priložena pa' je tudi barvna tabela. Pripomoček so že preizkusili na različnih ameriških klinikah. Od 179 žena, za katere so sumili, da imajo raka na dojki, so s to napravo testirali in kar pri 89 odkrili tumor. Takšen je nov polo, ki so ga »krstili« v polo coupe. v knjigarni ~ Ste izbrali? ~~ Izbiral sem, izibral v tejle Va&i knjigarni, vendar... , Kaj pa vam je najbolj všeč? —; Tile dve knjigi, predvsem Pavi, gospodična! Omenjani vlogi — Si s sosedom že Poravnal račune, se spet Pormalno pogovarjata? Do dialogov sploh ne Pnde..Pred tistim, ko sva s® Pobotala, nisem hotel Ropreti ust jaz, zdaj pa je °n kot mutec. 0pOROKA ~~. Obogatel si po tetini ^rti, kajne? ~~ Bi, vendar je teta v opo-foki napisala: »PRIHRANJEN DENAR in nepremičnine ^klanjam najdražje-v DRUŽINI.« " Pa to si ti! Res je, da sem bil njen ^'jenček, vedno pr i roki, ko je ^al rabila, vendar zdaj ožje HIŠNI ESPRESSO Na letošnjem kmetijsko-živil-skem sejmu smo med drugim »odkrili« mtni aparat za kuhanje espresso kave. Gre za izdelek tovarne Gaggia iz Milana v Italiji, stane pa 250 tisoč lir. Aparatu so nadeli ime »Baby Gaggia«, dasi-ravno ni namenjen otroški igri,pač pa je kot nalašč za manjše kolektive, kjer dnevno skuhajo do 35 kav. Aparat ne bo odveč tudi v gospodinjstvu, kjer so doma ka-vopivci. Seveda pa to le tedaj, če so se pripravljeni odpovedati turški kavi. sorodstvo vsepovprek govori, nekateri se celo zaklinjajo, kako jih je imela teta rada .. . TUDI TO SE ZGODI — Pomisli, leta 1963 sem znancu posodil deset starih tisočakov ... — ... In jih več nisi videl... — Sploh ne! Prejšnji teden pa mi je »nesramnež« v kuverti poslal sto dolarjev s pripisom: »Prosim, ne zameri. Nisem pozabil, čakal sem le na primeren trenutek!« ČUDAKI — Grozni, grozni čudaki so naši ljudje. Vratar mi je zjutraj ob petih, še malo temačno je bilo, povedal, da je odgovoren za čas, red in ne vem, kaj vse je natresel. — Pa vi začenjate ob šestih! — Seveda. Opravičil Tovarna Volkswagen je že predstavila nove modele vozil za prihodnje leto. Najpomembnejše so tele novosti: dosedanji polo familie bo odslej tudi v izvedbi polo coupe; turbodiesel motorje bodo proizvajali za golf, jetto, Čevelj mora Veliko več bi morali misliti na svoje uboge noge. Vse več je namreč ljudi, ki imajo ploske noge. Šest pomembnih napotkov za zdravje stopal je: • Otroški čeveljček naj bo za razvedrilo sem se. Uro sem namreč naravnal po avstrijski televiziji ... TIK PRED ZDAJCI — Letošnje trgatve se’ res bojim. — Vam vreme nagaja? — Ne. Stric je prodal' vinograd, predlani sem ti povedal, da sem moral vrniti sposojene sode, Tinč je prišel po svojo prešo, onemu tečnežu s konca vasi pa sem moral vrniti dve samokolnici in še nekaj nelepega mi je povedal okoli neplačanega oranja in »fre-zanja«. pasat, variant in santano; nov 1,8-litrski motor z 82 kW oziroma po starem 112 KM bo na voljo za golfa GTI, jetto GTI, golf cabrio in za scirocco GTI; vozila so sveža tudi v barvnih niansah; izkazali so se tudi oblikovalci šasij in jih precej »izpilili«. za slabo širino prsta daljši od palca; • čevelj se mora dobro prilegati zadaj na peti; • širok naj bo dovolj za svobodno gibanje stopala, ki hitro raste; • podplat naj bo dobro upogljiv, da bodo mlade mišice lahko aktivne: • oblika čevlja naj natančno posnema obliko noge, tako na notranjem robu stopala, kot tudi glede višine palca; • tudi nogavičke morajo biti dovolj velike, da se prsti nemoteno premikajo. Ti napotki so namenjeni predvsem staršem, ko kupujejo čevlje za otroke. Toda tudi starejši moramo posvetiti svojim čevljem skrb. Sproščeno počutje pri hoji in lep videz sta odvisna od tega, ali smo obutev pravilno izbrali. Čevelj mora biti hkrati prožen, trpežen, zračen, pravilno oblikovan. Pretesni, koničasti in tudi preveliki čevlji povzročajo žulje, otiščance, kurja očesa, vraščene nohte, izraščene kosti in celo deformacijo stopal in — hrbtenice! Če so zimski čevlji pretesni, nas bo v noge zeblo. Kadar kupujemo čevlje, moramo imeti tople noge, zato je dobro, če kupujemo čevlje popoldne, ko je noga že razho-jena in bolj razgreta. Pomeriti moramo oba čevlja. V neprimernih čevljih težko hodimo, se slabo počutimo in smo hitro utrujeni. SESTAVIL MARKO NAPAST PRETIRANA ZAUPLJIVOST VERGILOVA PESNITEV ZMANJŠA-NOST. SKRAJŠA-NOST REKA V TAJSKI (TUDI MENAM) MESTECE V FRUŠKI GORI NIČVREDEN ČLOVEK. SODRGA. DRHAL VRSTA BESEDNE UGANKE DIVJA JABLANA KOPALIŠČE PRI KOPRU ŽENSKO IME NEOKUSEN OKRASNI PREDMET - DUHOVIT DOMISLEK ' VEUKE RISBE VZVIŠEN PROSTOR V GLEDA-UŠČU LJUDSKA REPUBLIKA LIVIU REBREANU DIŠAVA ZA PECIVO AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE VRSTA ŽARNIC FR. FILM. IGRALKA PLEME, ROD ŽIDOVSKI MESEC (ANAGRAM: AORA) TISOČ KILOGRAMOV HRVAŠKA FILMSKA IGRALKA (INGE) SOU DUŠIKOVE KISLINE TEŽAK ITALIJANSKI KAMION MALIK LESLIE HOWARD PREBIVALCI SELA | GLAVNO I MESTO | IRANA j 1 REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: element, karanje, smodnik, Tati, VS, R, skat, avtor, pianist, rob, Kra, Ole, Ni, filogin, inačica, Ta, Eban. ^^NIK, 23. SEPTEMBRA 1982 STRAN 13 Predlog družbenega dogovora Na dnevnem redu prihodnje seje zborov občinske skupščine Lendava bo tudi predlog družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini, ki ga je pripravil komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Predlog v javni razpravi pri' bodočih podpisnikih bil sprejet, verificirati pa ga mora skupščina, na kar bo poslan v podpis. Družbeni dogovor opredeljuje predvsem dolžnosti in obveznosti podpisnikov, zlasti pa financiranje razvoja drobnega gospodarstva, saj - je bilo le-to doslej najbolj sporno. Krajevne skupnosti bodo ugotavljale potrebe po storitvah in proizvodih drobnega gospodarstva ter skupaj s potrošniškimi sveti oblikovale plane kapacitet storitvene in proizvodne obrti. V sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo bodo proučevale možnosti za pridobivanje poslovnih prostorov za storitvene dejavnosti. Sredstva za finansiranje drobnega gospodarstva pa se bodo zagotavljala iz lastnih sredstev nosilcev, sredstev organizacij združenega dela, ki bodo sodelovale pri soin-vestiranju v nove obratovalnice, iz sredstev banke za kreditiranje razvoja drobnega gospodarstva ter sredstev stanovanjske skupnosti enote za gospodarjenje s poslovnimi prostori. Pomembno vlogo pri bodočem razvoju drobnega gospodarstva bo imelo tudi obrtno združenje v Lendavi, seveda pa tudi družbeno politične organizacije, zlasti občinski sindikalni svet in občinska konferenca SZDL. Jani D. Pomladanski meseci so prehitro minevali, kajti treba je bilo opraviti še nekaj izpitov na šoli, zraven pa še gonja za dinarčki oz. dolarčki. Prišel je dan odhoda na potovanje — 1. junij. Človeka lahko žene po svetu sla po spoznavanju tujega, privlačnega. Nekateri se odpravijo na tuje zato, da se potem ob povratku nazaj domov lahko hvalijf^nancem, kaj vse so videli, doživeli itd. Človeka oa lahko zvabi svet tudi zradi nečesa, kar bi se dalo težko opisati, povedati. Mogoče bi bilo komu to tudi težko razumeti. Nemški pisatelj H. Hesse je v eni izmed svojih črtic zapisal tudi, da poezija potovanja ni vtem, da si odpočijemo od domačega vsakdana, od dela in skrbi, ni v naključnih srečanjih z drugimi ljudmi in v gledanju drugih slik. Prav tako ni v tem, da zadovoljimo svojo radovednost — Poezijo potovanja najdemo v doživljanju, se pravi v obogatitvi, v organskem vključevanju pridobljenih novosti, v povečanju razumevanja za enotnost v različnostih, za veliko tkivo zemlje in človeštva, v ponovnem razodetju starih resnic in zakonov v docela novih razmerah. Bordeli se čisto po Tajsko ujemajo s saloni za masaže ter savnami. (Nadaljevanje prihodnjič) BANGKOK - ULICE BANGKOKA Zopet sem na Tajskem ali v deželi ,,prijaznega nasmeha", kot nekateri imenujejo to deželo. Tajsko prestolnico Bangkok, milijonsko mesto, bi lahko imenoval tudi mesto z več obrazi. Poleg -nasmejanih in prijaznih obrazov, sta tu prisotni še močni legli kriminala in prostitucije. Številni vodni kanali delijo mesto na večje in manjše dele, ki so,, države" zase. Za mnoge je čoln še vedno edino prevozno sredstvo in tudi sredstvo, s katerim se preživljajo. Po umazanih črnih vodnih kanalih vozijo na,,plavajoči trg" prodajat zelenjavo, sadje in ribe. Stare ženice, pokrite z velikimi koničastimi slamniki. počasi veslajo ob obrežju in prodajajo kose pečenih rib. Iz takšnega čolna ti lahko postreže tudi z začinjeno juho. Otroci nagi skačejo v vodo kar iz hiš, kajti hiše so na koleh, postavljene tik ob vodi. Večina prometa se v mestu odvija po cesti, vendar je še precej domačinov navezanih na svoje tradicionalno prevozno sredstvo — čoln. Poleg Tibeta in Ceylona je Tajska zadnja trdnjava budistične religije oz. filozofije. Številni templji pričajo o globoki pripadnosti večinskega tajskega življa budizmu. Njihovi svečeniki in duhovniki so oblečeni v rumeno opečnata ogrinjala in imajo obrite glave ter vzbujajo spoštovanje vernikov. V templjih častijo kipe sedečih Bud. V enem izmed teh templjev sem videt, kako so pripadniki te ^vzhodnjaške filozofije — religije lepili na velikanski pozlačeni kip sedečega Bude zlate lističe v znak globoke privrženosti in spošto-vania. Bangkok je velikanski velemestni kotel, v katerem se gnetejo ljudje različnih barv in narodnosti in ki že meji na pravo beznico. Prebivalci iz podeželja prihajajo v mesto iskat delo. Naseljujejo se v obrobnih siromašnih četrtih. Dela pa ni za vse dovolj. Edino, s čimer si lahko pomagajo, so črna borza, kriminal m prostitucija. Po končani državljanjski v oj m v Vietnamu se je umaknilo precej pripadnikov in simpatizerjev južnovietnamskega režima. De! teh beguncev je zanesla pot tudi v bližnjo Tajsko. Poleg tega tudi v Hanoju ni bilo več prostora za razbohoteno črno borzo in kriminal. Bangkok je bi! deležen dela tega črnega legla. Zdajšnja situacija priča, da policija nima več vajeti v svojih rokah. Umori so v tem mestu čisto vsakdanja stvar. Ljudje se pečajo z neštetimi vrstami drobnih dejavnosti. Treba je preživeti. Poseben, utrip azijskemu mestu daje ulica. Na njej se odvija značilno obarvano in pisano življenje. Tu se prodaja, kupuje, kuha in počiva. V tem delu letnega časa tik pred začetkom deževnega obdobja so bili pločniki dobesedno obarvani od stojnic s tropskimi sadjem in osvežilnimi pijačami. Letošnje leto so se legalno pojavila na trgu tudi jabolka iz uvoza. Prodajajo jih na kilograme. Še do nedavnega uvoza jabolk na Tajskem ni bilo. Jabolka so spadala med tihotapsko blago in so jih prodajali izpod polic po kosih. Ce je človek ljubitelj pikantne kuhinje, potem bi bila Tajska kar primerna dežela zanj. Svoje želje po pekoči in eksotični hrani si lahko potešiš tako v tajski kot v kitajski kuhinji. Med njima za poznavalca prave razlike ni, le da tajska še malo bolj peče. V Bangkoku živi močna kitajska narodnost, skoncentrirana v China Thownu (kitajsko mesto}. Kitajci so tod naleteli'na manj ugodna da, saj so tudi Tajci pridni ljudje. Uspešno jim konkurirajo v trgovini in drugih obrtnih dejavnostih. Družina družim in družina pomaga njim. Ko gre Kitajčev otrok v šoto, bo poleg domače naloge ime! zanarediti še kakšno družinsko delo — ponavadi obrtniško. Poredkoma srečaš male Kitaj-čke, ki bi prešerno pohajali naokrog in se igrati. Na pločniku je bilo opaziti več vrst kuhinj. Stabilne z ognjiščem pod ponvo in prenosljive. Slednjih je bilo največ — od ognjišča na štirih kolesih in potrebnimi ponvami pa do dveh veder obešenih na meter in pol dolgi vibrirajoči palici. Eno vedro rabi za ognjišče, nad katerega se pritrdi ponev, na drugi Strahi pa potrebni kuhinjski rekviziti. Kuhar se lahko z njo na ramenih svobodno giblje naokrog. Prodajajo tudi raznovrstne osvežilne napitke, v plastično vrečko dobiš nekaj zdrobljenega lesu in soka. Na ta način si lahko prehladiš želodec, če se skušaš na hitro odžejati. TO, da uporabljajo v vročini toliko zdrobljenega ledu, si razlagam s tem, da je tako onemogočeno popiti večjo količino naenkrat. Piješ počasi in se tako bolj odžejaš. Bangkok je eno izmed mest, kjer je bojda trgovina z belim blagom najbolj razvita. To je mesto s 25.000 registriranimi prostitutkami. Policija celo sumi, da bi se dejansko število lahko gibalp okoli 1001000. Na žalost je nekaterim to nujen vir za preživljanje, drugim pa pot k lažjemu zaslužku. Dej- STANISLAV ŽILNIH kom bordelov prinaša pečanje z najstarejšo ounjo največ denarja. Ravno prostitucija daje Bangkoku tako zlovešč sloves. Kolikor toliko normalno se mi je zdelo gledati privlačno urejena tajska dekleta, ki so se po ulicah ponujala in nastavljala turistom. Precej bridkeje pa je gledati mater, kako stoji na ulici poleg svoje deset let stare hčerke in čaka na »stranko«. Ko dekle opravi svcje, ji mati pobere denar in jo pelje domov. Ta tragičen primer navajam zato, da bi bralci zvedeli, kaj vse počno tam nekateri razuzdani turisti iz »modernih« dežel. Za potešitev njihbvih eksotičnih strasti jim niso več dovoli dekleta in life sex shovi. Za drage denarje si iščejo užitkov še pri otrocih. Prostitucija je na Tajskem legalizirana. Agenti bordelov hodijo po podeželju in med revnim kmečkim prebivalstvom nabirajo mlada dekleta. V mestu jim obljubljajo lahko in lepo življenje. Ko pa se enkrat nič hudega sluteča dekleta znajdejo v bordelu, je vsaj za večino njihova življenjska usoda zapečatena. Prisilijo jih v prostitucijo in marsikatero zasvojijo tudi z drogo.. V ilegalnih bordelih so tudi otroci pbeh spolov. ko so cvetele marelice Udovičev! so se medtem že odločili. Se preden so otroka videli, je prišel k meni: — Vzamemo ga. Hčerki vse vesta. Punci, ki služi pri nas, pa bomo rekli, da je imela Danica v Šibeniku, kjer je pred vojno živela, prijateljico. Ta je pri bombardiranju umrla in pustila otroka. Danica ga je vzela k sebi. — Prav, prav, sem rekla veselo. S Štefko bova tako lahko bedeli nad njim. Malega Darka sva dobili v svoje roke. Prišel je v našo hišo. Liliča, mlajša Udovičeva hčerka: Darko je prišel k nam v novembru 1943. Star je bil sedem mesecev. Videti je bi! hudo bolan. Velik je že bij a sama kožica. Noge, roke, same koščice, in jokal je kar naprej tako milo. Še zdaj ga slišim, čeprav je minilč od tistega trideset let. — Ne bo ostal, je menil papa. Mama ga je prekinila: — Nič ne veš. Skopala ga je in previia. Ostali smo ta obred opazovali. Ko je bil skopan in previt, bi ga najprej rada pestovala Danica, nato še jaz. Papa je sedel v fotelj in se jezil na tista dva iz Zelene jame, ki sta ga imela do sedaj. Zmerjal ju je z nemarneže-ma, ki sta bila brez posluha za revčka. Potem sta ga prevzela naša mama in papa v svoje varstvo. Prišla je Bidovčeva in priporočila jajca, sadje, limone, pomaranče, kar je bilo seveda takrat redkost. Papa je vedet, da z.južnim sadjem Italijani privabljajo delavce za razkladanje vagonov. Odločil se je, da gre. Čisto se je spremeni! zaradi otroka. Mama je večkrat rekla, da za Darka bolj skrbi, kakor je skrbel za naju z Danico, ko sva bili majhni. Stikal je tudi po mestu za sadjem, dokler ga ni iztaknil. A fant je bil prehudo bolan, da bi ga sami pozdravili. Brez Bidovčeve mu naša pomoč najbrž ne bi zalegla, ker se je s Štefko zgodilo nekaj nevarnega Do naše hiše ji je nekoč sledila policija in potem so jo poklicali na kvesturo. Zasliševali so jo, zakaj hodi v našo hišo in kako preživlja toliko svojih otrok. Ponudili so ji celo, da ji pomagajo. Bidovčeva je videla, da je Štefka pri Darku opravila in da ne sme več prihajati. Še enkrat se je obrnila na predstojnico dečjega doma, ki se je spremenila. Njen mož zdravnik je medtem odšel v partizane. Darka, za katerega je vedela, da je ile-galček, je prišla sama preiskat. Predpisala mu je zdravila in iz dečjega doma mu je celo poslala dojiljo. Dojila je Darka trikrat na dan in zdravje se mu je vračalo. K njemu je prihajala tudi Ziherlova mami. Vedno je ponudila pomoč v hrani, a papa ji je dejal: - Dokler bomo imeli mi kaj jesti, bo imel tudi otrok. Nič ne vzamemo. Papaje res poskrbe! da je bilo pri hiši, kar je Darko potreboval. Znal je skopati iz zemlje. Vse bi dal za fanta. Jaz pa moram nekaj priznati. Nisem si želela, da bi se Darkova starša vrnila. Ne, da bi padla. Želela sem samo, da se ne bi vrnila in bi ostal Darko za zmeraj pri nas. A ne, otročje? Prišla sem na to misel, tako nam je fant prirasel. Darko je spal pri Danici. Ko je mama dobila pljučnico, je skrb zanj prevzela Danica. Mama se iz bolezni ni mogla več skopati in je marca 1944 umrla. Še preden je umrla, ji je moral papa prinesti Darka k postelji, da ga vidi. Rekla je: - Just, pazi nanj, pazi! Njena smrt je bila za Darka hud udarec. Papa je delal na kolodvoru, Danica je hodila v službo, jaz v šolo, punca pa, ki je služila pri nas, ni bila dosti vredna. Vozila je otroka največ po mestu, ker so jo zanimali najbolj policaji. Ko smo prišli domov, smo ga vedno našli polulanega. Otrok ni imel reda. Naveličala se je pri nas in odšla. Prav v tistem času je prišla obiskat Francko njena prijateljica Ančka. Obe sta bili nekoč služkinji v isti hiši. Ančka je iskala novo službo. — Kot nalašč, ji reče Francka. V naši hiši je družina brez punce. Ančka pa takoj: — Imajo otroke? — Potem pa ne pridem. Pamžev sem sita. Prav zaradi njih grem stran. Francka ji pove, da je otrok ilegalček, da sta njegov oče in mati v nanizanih. — Ce ti ne bo prav, pustiš in greš, je predlagala Francka. Ančka se je s težavo odločila in prišla. Na Darka se je navezala, kakor če bi bil njen lasten otrok." K nam na bazo 20 na Rog so vdirale novice z naših bojišč: veselili smo se jih, če so bile dobre, in prizadele so nas, če so bile slabe. Prihajale so delegacije iz zavezniških držav. Odsev svetovnih dogajanj je neprestano pljuskal v to barakarsko glavno mesto republike, kise je bojevala in zato bila vabljiva za svet. Ob vsem tem mije bilo potihem le vedno pred očmi: nazaj v Ljubljano, k otroku/ Matere na bazi 20 že šest mesecev nismo dobile vesti o otrocih, ki smo jih pustile v Ljubljani. Cas se je vlekelv večnost. Negotovost je postajala neznosna. Življenje se mi je spreminjalo v odvratno sivino. Najhuje je bilo, ker nismo vedele o njih ne dobro, ne slabo. Včasih sva posedali s Hano kje med skalami in tuhtali, CutHa sem v njej isti strah, isto negotovost. A Hanin je bil zdrav. Kak je z mojim? Kako se naj izkoplje brez mene? Slutnja, da ne bo prežive! mi je grenila življenje. Zapade! je globok sneg. Od barake do barake je vodila vijugasta snežna steza in vse so vodile tudi h globači, v kateri seje na široko razkošatila skupna kuhinja z obednico. Na teh stezah smo se srečavali in se komaj izogibali drug drugemu, saj nam je sneg segal do ramen. Od daleč je bilo videti samo glave, ki so se pomikale med smrekami. Veje smrek so se šibile pod snegom. Od vrhov do tal en sam sneg. Kaka gluhota. Mir, roški mir. Vsak glas je vpijal te mir vase. Morje smrek in nekje zgoraj nad smrekami sije sonce, kateremu se s težavo posreči prodreti do naših barak. Tu in tam. In ko je po dolinah pod Rogom že davno sneg skopnel, je pri nas trdovratno vztrajal. Šele topla pomlad ga je vzela, vrtače so ga pogoltnile in steze so se posušile. Včasih mi je Kidrič-Peter vso noč narekoval. Prostor v svoji baraki je sto in stokrat premeril. Razvnel se je tako, kakor da bi imel Hitlerja in Mussolinija pred seboj. Bičal je biciklizem, sek-taštvo v naši vojski in na terenu, prav tako živo skiciral poročile in govore. Zgovorila sva se pa nekaj silno važhega, česar sem se morala držati: če mi med narekovanjem uide kaka njegova beseda, ga ne smem prekiniti. Tega nisem smela nikoli storiti-Prazen prostor za preslišano besedo, pa je. Strgala bi ga iz misli, ki so se vedno sprožile kakor velikanski plaz. Ne pomnim, da bi zaradi mojega pisanja kdaj vzkipel, kakor je to sicer rad storil- Ob premorih, ko je iskal podatke ali je premišljeval, sem rada stopila pred barako v noč, da si oddahnem. Na bazi 20 ja lučka brlela samo tam, kjer se je kdo pripravljal na kako zborovanje, sestanek v dolini, ali je pisal članek za časopise. Vrtače so prežale vame iz teme, te skrivnostne vrtače, na gos*0 posejane med barakami. Samo malo je bilo treba stopiti s steze, pa so te povsem zmedle. Noč je dala tem še posebno moč. Celo z lučjo se je bilo tvegano kam premakniti. Peter me je poklical in me ponavadi vprašal: ,,Nisi utrujena, Ana?" ,,Nisem." In sva pisala dalje. Ko je proti jutru ob svitu končaj sem izčrpana, otrpla šla proti cekajevski baraki, ki je ždela v globini pod Petrovo barako-Ni mi bilo do spanja. Za vita sem med skale, ko je bila baza 20 še pogreznjena v jutranji mir. Pogosto sem ob takih prilikah o^1' la enega samega prebivalca, ki je ponavadi nepremično stal za kako skalo in molče zri v gozd. To je bi! France Bevk. (Nadaljevanje prihodnjič/ --------------~ A 19^ VESTNIK, 23. SEPTEMB^J^ STRAN 14 sport RAZGOVOR Z MARJANOM TINEVOM — PREDSEDNIKOM DSD MURA MURSKA SOBOTA V Muri težijo k večji množičnosti Pred šestimi leti je bilo v tovarni Mura v Murski Soboti ustanovljeno delavsko športno društvo Mura z namenom, da organizirano skrbi za vključevanje zaposlenih v športnorekreacijsko dejavnost, za kar so bili ob izgradnji športnih objektov dani vsi Pogoji. Kljub nekaterim težavam, s katerimi se srečujejo pri vključevanju delavcev, med katerimi je veliko vozačev, so dosegli Pomembne uspehe. O dosedanjem delu, zlasti pa o načrtih delavskega športnega društva Mura, smo se Janom Tinevom. — Kako ocenjujete dejavnost delavskega športnega društva Mura? „V okviru delavskega športnega društva Mura smo razvili devet športnih panog: rokomet, košarko, odbojko, strelstvo, namizni tenis, mali nogomet, kegljanje, ribištvo in Šah. Organizirana imamo interna tekmovanja v okviru Mure, sodelujemo v sindikalnih športnih igrah soboške občine, organiziramo srečanja s sorodnimi delovnimi organizacijami, odprta tekmovanja ter razne trimske ak-c'je. V zadnjem času smo uspešno izvedli trimsko akcijo Plavanja, kjer je sodelovalo okrog 200 udeležencev. Prav tako pa smo tudi organizirali plavalni tečaj za odrasle, med katerimi je 10 splavalo. Odprtega strelskega tekmovanja z malo-Kalibrsko puško se je udeležilo 41 strelcev. Uspešno pa smo izvedli tudi ribiško tekmovanje, Pohod in kolesarsko akcijo. Že dve leti zapored je naša delovna organizacija osvojila prvo mesto v sindikalnih športnih igrah soboške občine Letos pa smo v času dopusta tudi organizirali športnorekreacijsko aktivnost naših delavcev v Rovinju, kjer so aktivnosti organizirali animatorji športne rekreacije. Kljub raznot-wim oblikam športne rekreacije, *> smo jih uvedli, pa je število aktivnih članov še vedno premajhno. Zato težimo, da bi jih k aktivnosti pritegnili čimveč.” T Kakšen program aktivnosti M »mate še za letos? pogovarjali s predsednikom Mar- ,,Čeprav se je leto že krepko premaknilo v drugo polovico, imamo v programu še številne športnorekreacijske ^aktivnosti. Tako bomo sodelovali v drugem delu sindikalnih športnih iger soboške občine, organizirali tradicionalna športna srečanja s športniki VIS, Pomurskega tiska in Konstruktorja. Izvedli bomo športne igre Mure v osmih panogah, kjer bodo sodelovali delavci vseh TOZD. Tokrat kot novost uvajamo tudi tekmovanje v orientaciji. V prvih zimskih mesecih bomo nadaljevali s plavalnim tečajem v Radencih. Izvedli pa bomo tudi tekmovanje ribičev, organizirali ribiški piknik in trimsko akcijo kolesarjenja „Vsi na kolo za zdravo telo”. Poleg tega pa bomo izvedli še nekatere druge športne aktivnosti zaposlenih.” F. Maučec ^^ELARSTVO Na stezi mini formule iz štirih držav V n d°ma uče .°’ 26’ sePtembra, med 9. in 14. uro bo na asfaltnem igrišču dtedelov V Murski Soboti mednarodno tekmovanje radijsko vodenih avt°-mot mLn' ^ormule 1 • Privlačno športno prireditev bosta pripravila tehnike ;,O„u$tvo Stefan Kovač iz Murske Sobote in društvo ljudske e‘z Rogašovec. Po asfaltnemn3p?ved'b organizatorjev bo z majhnimi avtomobilčki na Italije jn ’®n^u nastopilo blizu 30 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, TrantUrc r/U80^avije. Med gledalci bo največ zanimanja za nastop njem Da vstr’ja), ki je evropski prvak v tej modelarski disciplini, ob državni pr°akastop'l tu^' M>lan Punčuh (Ljubljana), ki je jugoslovanski s° Povabjy'!^ ra£unajo z velikim številom obiskovalčev, kajti na tekmo ha Priredit ' * mentorje tehničnega pouka na osnovnih in srednjih šolah/ ’ Mladimi nu\iP3 ne h°d° pobirali vstopnine, kajti želja je, da tehnika med Jde nove posnemovalce. tg Rt«zan MURSKA sobota Zopet redna vadba in občasne akcije hkrati Pa*?^ Murska Sobota začenja v oktobru zopet redno vadbo, ypisom bod ° or8?n'z'rah tU£li občasne športnorekreacijske aktivnosti. Z 111 v Petek i° za cicibane od 3. do 7. leta v četrtek, 30. septembra, ^ane pa’se oktobra> 1982 pd 16. do 17. ure v domu Partizan. Za ostale p'°nirje v e PH&nja redna vadba v ponedeljek, 4. oktobra, ob 17. uri za >adba se 5- oktobra ob 17.00 uri za pionirke. Rekreacijska c ske, v prav tak0 v ponedeljek, 4. oktobra, ob 20.00 uri za , 9.00 ur; n^ek’ oktobra, ob 20.00 uri za moške, v Sredo, 6. oktobra, d starejše na imU^°'I°ience' Letna članarina je za mladino 50 dinarjev, ae'avcev । dinarjev. Ker so tokrat pritegnili k delu več strokovnih ttelovnih r ,.akuiej0> da se bo v redno vadbo vključilo večje število Judi in občanov ter da bo delo potekalo nemoteno. T^MKAStVO: Andrej in Franc Titan K. zmagovalca ^a -36 kilomp Kroga So sodelovali na mednarodnem maratonu v Avstriji, tel 'Ovalo 50 [°V 1d°lgi Pr°8‘ P° reki Muri od Gradca do Wildona je x| thovalci iz £ajakašm iz Avstrije in Slovenije. Odlično so se odrezali m?nski kontur,/0®3’ k‘ so z maloštevilno ekipo osvojili celo zmago v. 31 adinci: K _Rezultati: člani: C — 2:1. Andrej in Franc Titan, • 5. Milan Karas in 7. Boris Borovič. tg >^,^23. SEPTEMBRA 1982 SPEEDWAY — DRŽAVNO PRVENSTVO Najboljša Kocuvan- Kocmut V Krškem je bila prva od treh dirk za državno prvenstvo dvojic v speedwayu. Najboljša sta bila Radgončana Kocuvan in Kocmut, ki sta osvojila prvo mesto s 26 točkami pred Žibertom in Bergantom iz Krškega 22 točk. Naslednja dirka bo 3. in 4. oktobra v Petišovcih, ko se bodo pomerili za ,.zlato čelado” Gorenje-Varstroja. Radgona druga, Gorenje-Varstroj tretji Potem, ko je ekipni državni naslov v speedwayu nekaj let pripadal Pomurju, sta tokrat pomurski ekipi Gornja Radgona in Gorenje-Varstroj razočarali. V tretji dirki, kr je bila v grškem, so zmagali domačini, tako kot v, prvih dveh, in povsem zasluženo osvojili državni ekipni naslov. Ekipa Krškega je zbrala 110 točk, Gornja Radgona 92, Gorenje-Varstroj Lendava 69 in Panonija Osijek 11 točk. , -----SNL ---------------------------------------- MURA ZMAGALA V LENDAVI V petem kolu tekmovanja slovenske nogometne lige Staše v Lendavi v pomurskem derbiju pomerili moštvi Mure iz Murske Sobote in Nafte iz Lendave. Srečanje se je končalo z zmago Sobočanov. Gole za Muro so dosegli: Vršič, Gorza (avtogol) in Slavic iz enajstmetrovke. Za Nafto paje dosegel časten zadetek Hozjan. Pred rekordnim številom gledalcev 1500, je sodil Kranjc iz Maribora. Moštvi sta nastopih v naslednjih postavah: Mura — Kuhar, Jona, Jerič, Mertuk, Kosi, Jančar, Hartman, Vršič, Savel, Slavic, Cener (Ivanič). Nafta — Terek, Gorza, Žalik, Ternar, Lebar, Pal, Kasaš (Cofek), Hozjan, GOntčr (Glavina), Perca (Farkaš), Žalek. Na lestvici vodi Mura z 9 točkami. V naslednjem kolu igra Mura doma s Slovanom, Nafta pa gostuje v Velenju. V tekmovanju druge slovenske nogometne lige je Proletarec-v Ljutomeru premagal domače moštvo z 1:0: -----SRL -»ZENSKE-------------------------------- Poraz Polane in Radgone •Tudi z drugega gostovanja sta se pomurski ženski rokometni ekipi vrnili praznih rok. Polana je bila poražena v Dupljah s tesnim rezultatom 17:18, čeprav je v prvem polčasu vodila z 9:8. Največ golov za Polano sta dosegli Kociprova 7 in Toplakova 4. Radgono pa je premagala Drava v Ptuju z 11:25. Največ golov sta dosegli M. Mlinarič 4 in S. Mlinarič 3. V naslednjem kolu igra Polana doma s Pekom, Radgona pa z Iskro. _____ Namizni tenis — 1. rep.____________________ sel. članski tumir MOČAN PRESENETIL Na I. republiškem selekcijskem turnirju za člane, ki je bil v Ljubljani,- so po dolgem času spet nastopili vsi najboljši slovenski igralci, kar pa tudi ne preseneča, saj je bil turnir kvalifikacija za zvezne pozivne turnirje. Sobočani po dolgem času v najkvalitetnejši prvi skupini, niso imeli predstavnika, zato so pa trije, ki so zaigrali v drugi skupini, dosegli solidne uvrstitve — tretje mesto Mirana Močana pomeni odličen dosežek. Močan je dosegel, rezultat 7:4 in dokazal, da njegova zmaga na prvem republiškem selekcijskem turnirju za mladince pred tednom dni ni bila naključna. Isti rezultat 7:4 je dosegel tudi Šercer in osvojil 5. mesto, čeprav bi lahko bil uspešnejši, najmlajši, lani še pionir, Dušan Kovač pa je z rezultatom 5:6 osvojil 7. mesto, kar je zanj tudi solidna uvrstitev. Sicer pa naj povemo, da je v prvi skupini nekoliko presenetljivo zmagal Savnik pred Pavičem, Urhom ter bivšim Sobočanom Štefanom Kovačem, vsi pa so dosegli rezultat 9:2. M. U. — STRELSTVO --------— -------------- Mura in UNZ Na sindikalnem strelskem tekmovanju, ki je bilo v Murski Soboti, je sodelovalo 21 ekip s 70 strelci in strelkami. V moški konkurenci je ekipno zmagala Mura s 316 krogi pred DRŠI 306 in Panonijo 285 krogov. Med posamezniki je prvo mesto osvojil J. Horvat (Mura) z 89 krogi pred Turnerjem (DRSI) 84 in M. Horvatom (Mura) 83 krogov. V ženski konkurenci je zmagala ekipa UNZ z 218 krogi pred Muro 145 in Panonijo 127 krogov. Med posameznicami pa je bila najboljša Vogrinčičeva (UNZ) z 82 krogi pred Kohnaničevo (Pan) 82 in Totovo-(Mura) 77 krogov. . ------ROKOMET ---------------------------------—----------- Polet: Slovenj Gradec 28:19 (15:6) Tudi, v 3. kolu II. slovenske rokometne lige vzhod za moške so rokometaši Poleta dosegli prepričljivo zmago. Najboljši strelci za Polet: Merčnik 9, Horvat 7, Katona 5 in Bransberger 4. Tekmo sta pred 250 gledalci vodila Albreht in Kranjc iz Maribora. Rezultata ostalih predstavnikov: Krog—Krmelj 10:0 b. b. in Fuži-nar—Bakovci 22:17. ' tg Pomurska nogometna liga Rezultati — 4. kolo Hotiza : črenšpvci 1:0 Tišina: Petišovci 0:0 Tešanovci: Turnišče 3:2 Radgona: Dobrovnik 3:3 Lipa : Bellin ka 1:1 Bakovci: Veržej 2:2 Hotiza 4 4 0 0 11:1 8 Beltinka 4 3 10 19:4 7 Veržej 4 2 2 0 9:5 6 Turnišče 4 2 1 1 12:8 - 5 Dobrovnik 4 1 3 0 9:8 5 Bakovci 4 12 1 6:5 4 Petišovci '4 112 6:6 3 Tešanovci 4 112 8:10 3 Črenšovci 4 0 2 2 5:9 2 Tišina 4 0'2 2 3:11 2 Lipa 4 0 2 2 4:13 2 Radgona' 4 0 13 5:17-1 Judo V soboto in nedeljo bodo gostovali v Ingolstadtu v ZR Nemčiji judoisti Murske Sobote in Lendave. Tekmovanje sodi v okvir prijateljskega sodelovanja med športniki Ingolstadta in soboške občine. Tega mednarodnega tekmovanja se bo udeležilo devet judoistov iz Murske Sobote in pet iz Lendave. I.MNL M. SOBOTA Rezultati — 2. kolo Puconci: Rogašpvci 5:0 Bogojina : Čarda 1:1 Apače: Rakičan 1:2 Dokležovje : Šalovci 1:2 Rakičan 2 2 0 0 11:1 4 Šalovci 2 2 0 0 6:3 4 Puconci 2 110 7:2 3 Čarda 2 110 4:2 3 Dokležovje 2 0 11 3:4 1 Bogojina 2 0-1 I 1:10 1 Apače. ' 2 0 0 2 3:6 0 Rogašovci 2 0 0 2 1:8, 0- celotne Slovenije. Tekmovanje sodi v okvir programa Zveze paraplegikov Slovenije. Pokroviteljstvo nad to -športno prireditvijo, ki je prvič v Pomurju, je prevzela tovarna Mura, ki bo pripravila tudi kulturni program na slavnostni otvoritvi. Na tej zanimivi športni prireditvi invalidov na vozičkih, bo nastopila tudi ekipa paraplegikov Pomurja. Paraplegiki v Pomurju gojijo več športnih panog streljanje, atletiko, ribolov, šah in tudi košarko. Tekmovanje bo potekalo ves dan, vstop pa je brezplačen. Prizadevni organizatorji pričakujejo, da si bo prireditev ogledalo veliko število občanov, saj bodo s tem dali priznanje dosedanjemu delu pomurskih paraplegikov. ŽENSKI KOŠARKARSKI TURNIR PRVO MESTO SOBOČANKAM V počastitev praznika občine Šmarje pri Jelšah je bil ženski košarkarski turnir z mednarodno udeležbo. Sodelovale so štiri ekipe. Zmagala pa je ekipa Radenska-Pomurje. Za najboljšo igralko paje bila proglašena Nadja Koren, ki je bila tudi najboljša strelka in je prejela lep pokal. Rezultati: Rogaška—Sabaria 54:66, Radenska-Pomurje: Komet 68:58, Rogaška—Komet 57:54 in Radenska-Pomurje : Sabaria 57:54. Vrstni red: 1. Radenska—Pomurje, 2. 'Sabaria iz Szombathelya, 3. Rogaške in 4. Komet. KOŠARKA — MEDNARODNI TURNIR Radenska- Pomurje zmagala v Avstriji V Weizu v Avstriji je bil tretji tradicionalni mednarodni košarkarski turnir veteranov, na katerem so sodelovale štiri ekipe z Madžarske, iz Avstrije in Jugoslavije. Največ uspeha je imela ekipa Radenska—Pomurje, ki je že drugič osvojila prvo mesto. Rezultati: Weiz—N. Kanizsa 56:48, Radenska—Pomurje : ZTE 71:45, ZTE—N. Kanizsa 95:48 in Radenska—Pomurje : Weiz 57:55. Vrstni red: 1. Radenska-Pomurje, 2. Weiz, 3. ZTE in 4. Nagy Kanizsa. Naslednji turnir bo aprila prihodnje leto v Nagy Kanizsi. TENIS Na prvenstvo Sobote 50 tekmovalcev Odprtega prvenstva v tenisu Murske Sobote se je udeležilo 50 igralcev iz Gornje Radgone, Radenec in Murske Sobote.’ Rezultati — člani — posamezno: polfinale: Vereš—Potočnik 0:2 in Putnik—Kumin 0:2. Finale: Potočnik—Kumin 2:0. Vrstni red: J. Potočnik, 2. Kumin, 3—4. Vereš in Putnik. Dvojice — finale: Vereš—Putnik: Kerčmar—Geder 2:1. Vrstni red: 1. Vereš—Putnik, 2. Kerčmar—Geder, 3—4. Novak—Kumin in Babič—Sonensein. Pionirji — posamezno: 1. Benko, 2. Fujs, .3—4. Kološa in Fišer. Dvojice: 1. Fišer—Benko, 2. Grof—Kuhar. ' M. Š. ŠPORTNI OBRAZI VITO ŠIFTAR - odličen Sprinter V zadnjem času-se na atletskih prireditvah vse bolj uveljavlja sedemnajstletni Vito Šiftar, učenec drugega letnika srednješolskega centra — naravoslovno-matematične smeri v Murski Soboti, sicer pa član atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote. Najprej se je začel ukvarjati z nogometom in šest let igral za barve soboške Mure. V atletiki pa se je začel preizkušati v sedmem razredu osnovne šole, in sicer v skoku v daljavo. Že na samem začetku je dosegel solidne rezultate, njegove sposobnosti pa je odkril tudi trener Mirko Šeruga in ga uvrstil v ekipo, ki je sodelovala na območnem tekmovanju v Mariboru, kjer je v skoku v daljavo osvojil prvo mesto. To je bil tudi povod, da se je vključil v atletski klub Pomurje in začel sistematično trenirati skok v daljavo. V letošnjem letu pa se je začel preizkušati v teku na 100 in 200 metrov, naposled pa nastopil tudi na republiškem prvenstvu za mlajše mladince v Mariboru, kjer je kot pionir dosegel čas 11,4. S tem rezultatom je bil uvrščen v republiško pionirsko reprezentanco^ ki je sodelovala na tekmovanju za pokal Alpe-Adria v Celovcu. T te- ku na 100 m je s časom 11,5. zasedel drugo mesto. Tekmoval, pa je tudi v štafeti 4 x 100 m, kjer je Slovenija bila druga. Izkazal pa se je še na drugih pomembnih tekmovanjih. Tako je na državnem prvenstvu za mlajše mladince na Reki v teku na 100 m s časom 11,0 osvoji! naslov državnega prvaka. Kot član slovenske reprezentance je sodeloval na partizanski olim-piadi v Foči, kjer je z rezultatom 11,3 na 100 m zasedel tretje mesto. Svoj najboljši rezultat pa je dosegel na tradicionalnem tekmovanju za pokal Savarie v Gradcu v Avstriji, kjer je po električnem merjenju tekel na 100 m 11,28, kar je njegov osebni rekord, na republiškem članskem prvenstvu v Kočevju pa s časom 11,34 v teku na 100 m osvojil tretje ' mesto. Omeniti velja še njegovo sodelovanje na pokalu republik in pokrajin v Splitu za starejše mla-d:nce, kjer je kot član slovenske reprezentance v teku na 100 m s časom 11,2 zasedel četrto mesto, v štafeti 4 x 100 m pa Slovenija prvo mesto s časom 42,5. Ekipa Slovenije je bila prva. V tem kralkem času, odkar se Vito Šiftar ukvarja s teki na kratke proge, je dosegel odličen rezultat, kar pomeni, da je zelo talentiran atlet. Njegova želja je, da bi ubranil naslov državnega prvaka za mlajše mladince vrteku na 100 m ter osvojil- republiška naslova na 100 in 200 m. Zato namerava še naprej vestno trenirati, zlasti pa za priprave kar najbolje izkoristiti zimski čas. F. Maučec s STRAW 15 dopisniki so zabeležili NAŠIH GORENJE-ELRAD BABINCI IZVOZ, IZVOZ Naša največja želja se je uresničila anten, MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 82 Uh, kaka telička! Nesrečna igra VUČJA VAS bojim Renata Kocet, 3. raz. OŠ Vinko Megla, Odranci BERNARDA PINTARIČ, 7. c. OS PUCONCI Božo Benko, 6. a OŠ Veržej »Križem po naših šolah« Titova 29/1 691000 Murska Sobota Počasi smo se približali hiši. Potem smo še tiho prikradli k drevesu in. . . hop; smo že bili gor. To je bilo okusno! Tedaj pa zalaja pod drevesom. Ti cucek presneti! Bil je sosedov pes, ki je lajal kot besen. V hiši se je prižgala luč in izstopila je starejša oseba. Pogledala je sem ter tja, potem pa se vrnila v hišo. Potem smo hitro stekli proti domu. Ne, takega teka pa še naš učitelj telovadbe ni videl! Ustavili smo se šele na koncu ceste. Zmenili smo se, da nikoli več ne gremo rabutat tja. Zdaj pa naj še kdo reče, da ni bilo razburljivo! Potemtakem lahko sklepate, da mi med počitnicami res ni bilo dolgčas. Prišel je september. To je mesec, ko se breskrbni in srečni počitniški dnevi končajo, ko zopet stopamo čez šolski prag z vedrim in nasmejanim obrazom, ki je bil še včeraj rdeč od tekanja in skakanja po travi. Pa vendar je nekaj, kar nas spominja, da je počitnic konec. To so šolske knjige, zvezki. . . ki so spet polni zapletenih matematičnih nalog in navodil. To so še druge šolske potrebščine, ki kar silijo, da jih bomo uporabili in si z njimi lajšali zahtevno delo. So pa tudi lepe stvari, ki se pričnejo z začetkom šole. To so nova spoznanja, prijateljstva in doživetja, ki jih spet doživljamo zdaj, ko je zazvonil šolski zvonec. Na naši šoli se je oglasil zvonec nekoliko pozneje kot po ostalih šolah. Pouk se je začel 6. septembra, ko smo vsi zamaknjeni in srečni strmeli v to veliko in moderno zgradbo/ki je namenjena nam-učen-cem, da si bomo v njej nabirali novo znanje. Z novo šolo, ki jo imamo vsi tako radi, pa smo dobili tudi nove učitelje, s katerimi se že dobro razumemo, in pa nove prijatelje z OŠ Mačkovci. V začetku smo se samo spogledovali in s pogledi spraševali: Kdo je ta? Kako mu je ime?. . . a govoril ni nihče. Bili smo kakor tujci, a sedaj smo že dobri prijatelji. Skupaj skačemo po hodnikih in razredih, skupaj se pogovarjamo in prepiramo. . . kakor, da smo že stari dobri znanci. Nobene ovire ni več med nami, kije ne bi bili pripravljeni premagati. Nova šola ima mnogo boljše pogoje za učenje ali izvajanje raznih krožkov, kar pa v stari, podrtiji, ni bilo možno. Dobili smo na primer učilnico fizika-kemija, ki ima že napeljano električno energijo, Nekega dne sva se z Jožico igrali. Poleg hiše imamo potok. Jaz sem šla po vodo in padla noter. Jožica je šla po očeta in mamo ter tekla, da se utapljam. Vsi skupaj sq pribežali in me vlekli ven. Bila sem zelo mokra. Potem so me odpeljali v bolnišnico. Tam sem bila en teden. Tudi Jožica meje prišla gledat. V nedeljo sem že šla domov. Mama mi je rekla, da sem spila dosti umazane vode. Popoldne sem šla ven. Spet smo se igrali vendar jaz več nisem upala iti po vodo. Se sedaj seje Tudi letos sem dočakal šolski zvonec, ki je oznanjal konec pouka. Ves vesel sem se odpravil novim dogodivščinam naproti. Po „ čemernih" počitnicah na morju se mi je zgodilo tole. Zvečer sem šel z igrišča, ko sem srečal prijatelja. Le-ta mi je rekel, če bi jaz in on pa še nekaj prijateljev odšli rabutat breskev, ki. raste pri onih in onih. Seveda sem bil takoj navdušen in sem vabilo sprejel. Na poti domov sem razmišljal o našem početju. Ali to ni kraja? Ne, to ne more biti kraja, saj je tudi Finžgar rabutal slive, zakaj potem ne bi tudi mi? Pol ure pozneje smo se zbrali pred zadružnim domom. Pet nas je bilo — sami tiči. Tako bi dejali ob pogledu na malo teličko, ki jo je otelila krava gospodarja Franca Štefaneca v Črešnjevcih pri Gomji Radgoni. Doslej je Bistra telila normalne teličke, kaj je sedaj narobe, gospodar ni vedel. Kot je povedal, so po prihodu prtlikavca pomišljali, da jih bo prišlo na svet več. Toda zaman. Telička, ki jo je otelila krava v pravilni donositvi, to je potrdil veterinar, je tehtala ob rojstvu le borih deset kilogramov. Sicer je zdrava in dobro napreduje, so nam povedali. Ker je tako mala, so ji dali ime Miška. Ce pogledamo na sliko, je v resnici miška proti veliki mami, ki jo je prinesla na svet. Lastnik je povedal, da če se drugi hvalijo, da imajo kaj velikega, zakaj se on ne bi, ko ima nekaj najmanjšega. Teliček je sedaj atrakcija v tej vasi in najbolj veseli so ga otroci. L. KRAMBERGER spet vam moram napisati nekaj vrstic. »Izzvali« pa so me Člani literamo-novi-narskega krožka OŠ Bučkovci. Takole so mi napisali: »Tudi v naših lepih, sončnih Bu-čkovcih smo se odločili, da vam bomo pošiljali svoje prispevke za vaš kotiček. Posebno veseli smo, ko nam kaj objavite. Zadovoljni pa smo tudi, ko naš prispevek preberete in si mislite vsaj to:, o, saj ni čisto zanič!« S temi vrsticami ste me zares razveselili. Veste, prav to se mi velikokrat dogaja, da je večina prispevkov, ki jih dobim, primernih za objavo, da ,niso čisto zanič’, temveč so mi kar všeč, pa jih ne morem objaviti. Vidim torej, da me razumete. Pa le se ša kaj oglasite! Mogoče ne veste vsi naslova, zato si ga sedaj lahko nekam na vidno mesto izpišete. Torej: ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST MURSKA SOBOTA To je geslo delovne organizacije Gorenje-Elrad iz Gornje Radgone. Znano je, da je Elrad eden izmed največjih izvoznikov v Pomurju. Poleg tega je večina izvoza namenjena na konvertibilno področje. Največja postavka izvoza so v TOZD Proizvodnja anten in kablov antene, v TOZD Elektronika in elektromehanika pa kanalniki za televizorje in drobna elektronika. Kot kaže fotografija, v zadnjem času dvorišče Elrada zapuščajo polni kontejnerji (zabojniki) z antenami, namenjenimi v daljnje dežele, največ pa v Irak, kamor izvaža Elrad na desettisoče televizijskih Ob začetku pouka Pred dobrimi tremi tedni se je začelo novo šolsko leto. Z vsakim začetkom pouka se poveča tudi skrb učencev in staršev za učbenike in ostale šolske potrebščine. Prav slednje je velik izdatek, saj vemo, da so učbeniki zelo dragi. Nekaterih učbenikov tudi ni moč dobiti. Na osnovni šoli Edvard Kardelj v Murski Soboti že nekaj let posvečajo posebno pozornost izposojanju učbenikov. Vse učbenike sO učenci dobili v šoli že ob koncu lanskega šolskega leta. Za rabljene učbenike so plačali le majhno odškodnino in sicer za nove učbenike 40 dinarjev, za starejše pa le 20 dinarjev. Delovne zvezke in ostale potrebščine pa so učenci kupili v soboški knjigarni pred začetkom pouka. S tem so se izognili nepotrebni gneči v knjigarni ob začetku pouka. Takšno izposojanje učbenikov na osnovni šoli Edvard Kardelj traja že več let in vedno se je dobro obneslo. S tem izposojanjem se marsikaterim staršem, posebno še tistim, ki imajo več otrok, olajša izdatek za učbenike. Omeniti je potrebno, da to šolo,obiskuje čez 800 učencev. Z denarjem, ki ga dobijo za odškodnino, pa nabavijo nove učbenike. S takim načinom dela na šoli so zadovoljni starši, učenci in učitelji, ki lahko zadovoljno začnejo novo šolsko leto. Vsekakor za zgled in vredno posnemanja! D. C. IZ MOJE MLADOSTI Bilo je pred nekaj leti, ko sem bila še majhna. Hodila sem v prvi razred in kot veste, so še prvošolčki zelo nagajivi. - Spominjam se, kolikokrat sem nagajala že starejši deklici, ki je pazila na mojega bratca Vasjo. Ona je takrat vedno jokala. Bolj je jokala, bolj mi je bilo všeč. Divjala sem po sebi in vse razdejala, ona pa je bila samo žalostna. Moji mami seveda tega ni povedala, zato sem si jaz to lahko privoščila. Ko je mama vprašala, kako je bilo, sem hitro odgovorila: ,,Še kar dobro,” in vse je bilo v redu. Ko sem že vse razdejala, sem navadno vzela še knjigo o živalih, se skrila za stol v dnevni sobi in poiskala sliko kače. Stekla sem k njej, porinila knjigo vanjo in ji zaklicala: „Vidiš jo?” Dobro, sem vedela, da kače ni mogla videti, zato pa mi je to še bolj ugajalo. Pri vsem tem, kar sem počenjala, pa je nisem sovražila. Nasprotno! Zelo rada sem jo imela. Spominjam se, kolikokrat mi je pela pesmi in pripovedovala zgodbice, zato mi je bilo zelo žal, ko je zbolela za zlatenico in je morala v bolnico. Takrat pa je bila končana tudi moja nagajivost, zakaj Vasjo smo začeli voditi v otroški vrtec in potem ona ni več hodila k nam. Se danes, ko se spomnim tega, mi je zelo žal, zakaj včasih tudi jaz občutim podobno na lastni koži in to od ,,dveh” bratcev. Andrejka Prša, 8. raz. OŠ Bučkovci Nova brizgalna Po dolgem prizadevanju je gasilsko društvo Vučja vas prevzelo novo motorno brr galno. To je bila dolgoletna želja gasilcev in občanov, saj je staro načel čas in lahko bi se zgodilo, da bi pri gašenju odpovedala. Kljub težavam z uvozom je gasilcem iz Vučje vasi le uspelo. Kupili so jo s prihrankom GD, s samoprispevkom vaščanov in prispevkom OO ZSMS Vučja vas. Dodatno opremo je financirala SIS za požarno varnost Ljutomer. Milan Lebar Od 14. do 23. julija sem sodeloval pri poučnem raziskovalnem programu v centru Edvarda Kardelja za biologijo in kemijo v Portorožu. To sodelovanje mi je omogočila uspešno opravljena raziskovalna naloga Zdravje iz zelišč, ki smo jo opravili člani naravoslovnega krožka osnovne šole Dane Šumenjak iz Murske Sobote. V raziskovalnem centru smo se zbrali mladi raziskovalci iz skupine nagrajenih tem Znanost mladini. Razen Slovencev je bila še skupina iz Anglije in mladinec iz Zagreba. Med mladimi raziskovalci sem bil najmlajši. V inštitutu so nas najprej seznanili z nalogami in pomenom raziskovanja Jadranskega morja ter z rastlinami in živalmi v njem. Predvsem pa je bil poudarjen boj proti onesnaževanju morja. Naša raziskovalna naloga pa je imela za cilj priučiti zelene in rjave alge v našem Jadranu za zdravstvene in prehrambene namene. Delo je potekalo na terenu in v posebej opremljenih laboratorijih. Alge smo nabrali v Strunjanu. Kemijsko delo pa je potekalo po naslednjem vrstnem redu: alge smo zmleli in topili v različnih topilih, nato pa je sledila filtracija in kromatografija. Kemik Dušan je skrbno spremljal naše delo. Po uspešnem delu smo se šli kopat. Nisem imel sreče, ožgala me je meduza. Tovariši so mi takoj nudili pomoč. Zaradi bolečin nisem spal vso noč. Drugo jutro je bilo že bolje. Nagrajeni smo bili tudi z izletom po Istri. Ogledali smo si mnogo mest, med tudi Pulo. Hitro so minili lepi, a naporni dnevi v inštitutu. Želim si, da bi naši znanstveniki dobili iz alg čimveč zdravilnih snovi za uspešno zdravljenje in hranilnih snovi, da bi premagali lakoto. Gjergjek Štefan, 7. a I. OŠ Dane Šumenjak M. Sobota Srečanje in pogostitev V Babincih pri Ljutomeru so pripravili pred kratkim pogostitev za starejše vaščane in krvodajalce. Za to priložnost je krajevna organizacija Rdečega križa v Babincih pripravila tudi krajši kulturni program. Srečanja in pogostitve se je udeležila tudi najstarejša vaščanka, ki je kljub 86 letom še večino čila in zdrava. Rodila se je v Dokležovju, ko ji Je bilo pet let, pa se je s starši preselila v Bučečovce. Ker je bilo pri hiši več otrok, kruha pa premalo, j® leta 1914 odšla v Ameriko. Tam je našla tud1 svojega moža Ivana, s katerim sta se leta 1931 vrnila v domovino in kupila v Babincih posestvo. Rodili so se jima trije otroci, od katerih živi le $e hčerka. V Babincih pa imajo tudi precej krvodajalcev m med njimi je mnogo takih, ki so to dragoceno tekočino darovali že večkrat. Rekorderka med njimi je Amalija Stajnko, ki je kri darovala že dvajsetkrat. Darja V- Roža ali rastlina monstara spada med ovijalke in je tropska rastlina, ki izhaja it Amerike, Indije in Afrike, kjer raste na prostem in občasno cveti. Pri nas gojimo to rožo v zaprtih prostorih, na vrtu pa bi jo lahko imeli le v poletnih mesecih. Slišali smo, da je v našem okolju zacvetela pri nekem ljubitelju v Škofji Loki, sedaj pa lahko njen cvet občudnjemo tudi pri nas. Monstara v prostorih Ljubljanske banke — ekspoziture v Turnišču je pognala kar dva rumenozelena cvetova. Štefan Prša NASA SOLA Naša šola je na Stari gori. Je velika in zelo stara. V pritličju so stanovanja, telovadnica, kuhinja in stranišča. Zgoraj so tri učilnice, kabinet, garderoba in pisarna. Učilnice so velike in svetle. Imajo visoka in široka okna. Na tleh je parket. Našo šolo obiskuje 37 učencev. To je podružnica šole Videm ob Ščavnici. Radi hodimo v šolo. Marjetka Kolbl, 3. raz. OŠ Stara gora Pomurski planinci na Lisci . Ob koncu poletja se je okrog 300 piartinceV|j|I Pomurja udeležilo letošnjega zbora s'°v® planincev na 947 metrov visoki Lisci v Udeležba je bila resnično zavidljiva v sončnem nedeljskem dnevu in marsikatere udeležencu pohoda od železniške postaje vrha Lisce bo še dolgo ostal v spominu shod v delu prelepe Slovenije, ki v marsičem spomin)9 Goričko. Pester program deU Na nedavni razširjeni seji KUD Beltinct^^ med drugim razpravljali o programu dela >» lovanju knjižnice in čitalnice v Beltincih. D°80^ li so se, da bodo za sezono 1982/83 Prl|?rvaie celovečerne predstave, v katerih bodo sodelo pevska, tamburaška in folklorna sekcija-naštudiranim nastopom bodo poleg nastopov d gostovali v raznih krajih Pomurja. V program pa so vključili tudi priprave proslav ob ra STRAN 16 VESTNIK, 23. SEPTEMB^. kronika z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Strmoglavilo jadralno letalo krvodajalci PILOTKA LAŽJE POŠKODOVANA Človek ni varen na tleh, kaj šele v zraku! Kljub temu, da ima 20-letna Vita Čebašek iz Murske Sobote, Kopališka23, izpit za samostojno vodenje jadralnega letala, da je že 47, ar upravljala letalo ... se je vseeno zgodila-nesreča. 14. septembra ob 13.45 uri je v bližini rakičanskega letališča strmoglavilo jadralno letalo »blainik L-13«. Letalo je sko-raJ popolnoma razbito, saj znaša škoda kar 500.000 di-narjev, pilotka pa je imela srečo: poškodovala se je le mžje.. Letalo je strmoglavilo 35 minut po vzletu. Zakaj je Prišlo do nesreče, zaenkrat še ne moremo poročati, kajti vzrok ugotavlja posebna komisija. Pilotka je torej imela srečo. Povsem drugače pa se je končala usoda 62-letnega Fran-ca Rožmana iz Grabonoša. Rot smo že poročali, se je Ponesrečil 4. septembra, ko je vozil traktor. Ko je hotel dati ročico iz višje v nižjo prestavo, je seveda moral pritisniti na sklopko. Tedaj pa je traktor začel drseti nazaj in se napo-siedprevrnil. Rožman je dobil "ude poškodbe in je 19. septembra v bolnici v Murski bohoti umrl. . Sploh so nesreče s traktorji m drugimi kmetijskimi delovnimi stroji v teh dneh zelo Pogoste. Vzrok zanje pa ni le ” Jektiven (množična dela na Poljih in je tako veliko strojev v°bratovanju), ampak je tudi tako imenovanih člo-eskih dejavnikov (alkohol in Podobni subjektivni vzroki). M. septembra se je zgodila nesreča na lokalni cesti v Dolnjih Slavečih. Kot vzrok omenjajo vinjenost traktorista. Gmotna škoda znaša 50 tisočakov. Štefan Čerpnjak,star22 let, Dolnji Slaveči 66, seje peljal-s traktorjem po vaški cesti proti cesti Motovilci—Kuzma. Ko je privozil v križišče in zavijal na levo, je zaradi domnevne alkoholiziranosti in neprimerne hitrosti zapeljal tako nerodno, da se je traktor prevrnil. Voznik, ki je padel pod traktor, se je hudo poškodoval. 17. septembra se je zgodila nesreča v Križevcih na Goričkem. Tudi tod je bil udeležen traktorist. Ludvik Abraham, star 59 let, Križevci 98, je tega dne navažal na njivo hlevski gnoj. Ko je zavijal s kolovozne poti na njivo in gaje pot vodila po klancu navzdol, je priklopnik (kmečki voz z naloženim gnojem) potisnil traktor sunkovito naprej, nakar se je traktor prevrnil. Čerpnjak se je hudo poškodoval in so ga odpeljali v bolnico, nastala pa je tudi materialna škoda za 20 tisoč dinarjev. Nesreče s kmetijskimi traktorji pa se ne dogajajo le na pobočjih Goričkega, ampak tudi na Ravenskem in Dolmskem. Ena zadnjih seje pripetila v Gomilicah 18. septembra seje Jože Markovič, star 44 let, Gomilice 137. peljal s traktorjem po regionalni cesti Gomilice—Turnišče. Kakih 600 metrov od Gomilic je nameraval zapeljati na njivo, vendar pri tem ni upošteval prometnih pred- SGP KONSTRUKTOR MARIBOR, n. sol. o., TOZD GRADBENIŠTVO POMURJE Jurska sobota, n. soi. o., Stefana kovača io delavski svet dela in naloge DIREKTORJA tozd 2a direktorja TOZD je lahko imenovan delavec, ki poleg po-g°iev, določenih z zakonom izpolnjuje še naslednje pogoje: " da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, Pravne ali ekonomske smeri da ima 5 let delovnih izkušenj da z dosedanjim delom dokazuje'sposobnost za uspešno __ vodenje temeljne organizacije da ima moralno-politične lastnosti. ^Povanje individualnega poslovodnega organa je za dobo yi°ge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju azPisnih pogojev je potrebno poslati v 15 dneh po objavi raz-,?a na naslov:, SGP Konstruktor, Maribor TOZD gradbe-n|stvo Pomurje, M. Sobota, Štefana Kovača 10, s pripisom: dza razPisno komisijo”. andidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa. li. ONLLENDAVA M®«Jc l:2 Rezultati — 2. kolo Graničar: Renkovci 1:2 Kapca : Zvezda 4:0 Lakoš : Odranci 0:11 Pince : Žitkovci 1:3 Polana prosta A? 2 2 0 Borba 2 2 0 ^afta -2 i i ^ladOst ' 211 Bistrica 2 1 0 ^Belica 200 Tonija 2 0 0 J 2 0 o 0 8:5 0 6:4 0 5:3 0 5:4 1 9:6 2 3:5 2 3:7 2 5:10 4 4 3 3 2 0 0 0 Odranci Renkovci Žitkovci Graničar Kapca Pince' Polana Zvezda Lakoš 2 2 0 0 2 2 0 0 2 2 0 0 2 l 0 l 2 l 0 l l 0 0 l l 0 0 l 2 0 0 2 2 0 0 2 25:2 7:2 7:4 6:3 6:14 1:3 l:5 1:9 3:15 4 4 4 2 2 0 0 0 0 198? pisov. Ni se namreč prepričal, če z zavijanjem ne bo ogrozil prometa. Prav to seje zgodilo! Z nasprotne smeri je pripeljal osebni avto, ki gaje vozil Ivan Kuzmicov iz Turnišča 101. Vozili sta trčili. Kuzmicov se je lažje poškodoval, materialna škoda na vozilih pa znaša 90 tisočakov. Naslednja nesreča se sicer ni zgodila s traktorjem, vseeno pa jo uvrščamo v prvi del našega poročila. Je namreč v zvezi s kmetijskimi opravili, ki jih je v teh dneh, ko poteka spravilo koruze, več kot dovolj. 15. septembra ob 13. uri se je hudo poškodoval 43-letni Franc Kranjc iz Hrastje-Mote 35. Ta dan je namreč s pomočjo kovinskega transporterja, ki ga je izdelal sam, spravljal silažo v stolpni silos. Nekaj časa je šlo v redu. Pozneje. ko je delovno napravo hotel prestaviti, pa. se je zgodila .nesreča. Transporter je sicer izključil, ne pa tudi električnega motorja. Elektrika je prebila izolacijo in stekla po kovinskih delih transporterja. Kranjckotdabi se prilepil k napravi: ni je mogel pustiti. Martin Vohar, kije pomagal pri deluje priskočil na pomoč: z udarcem po Kranjčevih rokah ga je rešil prijema. Kranjc je padel, obležal v nezavesti. Kljub temu, da se je nekoliko poškodoval, se je nesreča še kar srečno končala. Danes smo torej v naši rubriki dali »prednost« opisom nesreč s kmetijskimi stroji, s tem pa ni rečeno, da so bili vozniki motornih vozil, pešci in kolesarji pridni. Ravno narobe! Tako imenovano skupinsko delo miličnikov Pomurja znova odkriva, da smo v pokrajini ob Muri še vedno veliki kršilci cestnoprometnih predpisov. Tokrat so sicer nekoliko temeljiteje kontrolirali pešce, kolesarje in voznike koles z motorji, vendar niso zanemarili tudi drugih udeležencev v prometu. In kakšna je bilanca? Opozorili so 158 občanov, ki so lažje kršili predpise zakona o temeljih. varnosti v cestnem prometu. To je najmnožičnejši ukrep, na drugem mestu je kaznovanje na kraju samem: 56 mandatnih kaznih naj bi vzgojno vplivalo, da jih kdaj pozneje ne bi bilo treba več izreči. Tudi sodnik za prekrške bo imel delo. Dobil bo 29, predlogov za izrek kazni. Miličniki so osmim kršilcem dali plačilne naloge in upajo, da so medtem kazen že plačali. Tudi vozniško.do- VESTNIK čeSk n. MNL M. SOBOTA III. MNL M. SOBOTA Rezultati — 2. kolo Rom ah : Vrelec 1:0 Pušča: Grad 4:0 Gančani: Melinci 2:2 Bratonci: Ižakovci 2:5 Pušča 2 110 7:3 3 Ižakovci 2 1 1 0 7:4 3 Romah 2 1 1 0 2:1 3 Melinci 2 0 2 0 5:5 2 Gančani 2 0 2 0 4:4 2 Grad 2 1 0 1 4:6 2 Bratonci 2 0 1 1 3:6 1 Vrelec 2 0 0 2 2:5 0 voljenje so odvzeli. Tokrat enemu. _ Sedaj pa o ostalih nesrečah! 13. septembra je Valter Flisar, star 38 let. Murska Sobota, Razlagova 9, vozil po magistralni cesti skozi Beltince. Na Panonski cesti 52 je dohitel kolesarja Alojza Rq-usa, roj. 1930. leta, stanujoč Beltinci, Panonska 68, ki se je peljal s predpisanimi prižganimi lučmi inpravilno posvoji desni. Zaradi neprimerne hitrosti in nekaterih drugih vzrokov je avto zadel v zadnje kolo bicikla. zato je kolesarja odbilo v vetrobransko steklo in streho avta. Kolesar se je hudo poškodoval in se zdravi v soboški bolnici. Materialna škoda na vozilih znaša 14 tisočakov. Na lokalni cesti v Čre-šnjevcih se je pripetila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen voznik kolesa z motorjem, Z njim seje peljal Matija Kozar, roj. 1936. leta, doma na Ivanjševskem vrhu 41. V križišču cest Črešnjev-ci-Zbigovci je zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti padel in se hudo poškodoval po glavi. V Murski Soboti pa je miličnikom povzročil nekaj preglavic 31-letni Anton Pozde-reciz Murske Sobote, Staneta Rozmana 4. V miličniškem poročilu je zapisano, da je vozil z neprimerno hitrostjo. Tako je 16. septembra ob 0.30 uri v Murski Soboti na Titovi cesti oplazil službeno vozilo milice, nato pa odpeljal v neznano. Materialna škoda znaša 35 tisočakov. 18. septembra seje zgodila nesreča v Sebeborcih. Skoda znaša 100 tisočakov. Voznik osebnega avta Zoltan Polanec, roj. 1955. leta. Čikečka vas 16, seje peljal iz Murske Sobote proti Andrejcem. Ko seje pripeljal v Se-beborce proti odcepu za Bo-krače. je spregledal spredaj vozeč osebni avto, ki ga je upravljal Geza Albert, Murska Sobota. Naselje 14. divi-' zije 68. kije imel vključen levi smernikazalec in je zavijal na levo. Tega je bočno oplazil. Telesnih poškodb ni. 19. septembra ob 0.55 uri je voznik osebnega avta Janez Hladen iz Ižakovec peljal skozi Turnišče. Med vožnjo je naletel na Jožeta H.. 18 let. Turnišče 61. ki je zaradi vinjenosti ležal na cesti. Voznik nesreče ni uspel preprečiti, dasiravno je zaviral in je poskušal zapeljati okrog njega. Torej ga je zadel in pešec je hudo poškodovan. Š.S. MURA MURSKA SOBOTA — Vlado Horvat (6), Alojz Pihler (11), Ludvik Geček (7), Franc Hozjan (8), Cvetka Šerpnjak (7), Slavica Časar (8), Terezija Benkil (4), Ladislav Vereš (10), Jolanka Karas (7), Štefan Farič (4), Franc Berden (15), Štefan Volf (12), Branko Gregor (8), Franc Drvarič (7), Breda Pisanec (4), Zvonko Konrad (1), Marija Prelec (3), Ivana Smisl (4), Marija Matiš (3), Vlado Rijavec (6), Marija FerbežarJ5), Franc Magdič (1), Marjan Pocak (2), Andrej Zalig (6), Julijana Žižek (5), Darinka Flisar (8), Brigita Ulen (3), Štefan Bunder-la (14), Vinko Trplan (9), Elvira Rituper (2), Drago Gomboc (3), Ema Lončar (6), Jože Časar (5), Vera Antolin (4), Jože Obal (4), Branko Žižek (1), Dragan Kozar (1), Vika Volf (1), Anic,a Tomašev (5), Marjeta Rajsar (2), Koloman Perkič (18), Ivan Zadravec (5), Milan Kovačič (5), Jože Farič (4), Alojz .Domjan (4), Marta Cigut (11), Drago Šandor (7), Jože Serdt (9), Marija Magdič (2), Alojz Ivanič (3), Alojz Rapoša (2), Zdenka Žužek (2), Franc Ulen (8), Aleksander Pucko (12), Marija Šumak (5), Irma Fartelj (3), Bernarda Smodiš (1), Ivan Marič (2), Josip Hajdinjak (7), Vlado Zver (1), Zora Pečič (7), Ljuba Ferbežar (4), Nada Krauthaker (8), Gizela Štefanec (4), Vlasta Zavec (1), Marija Mertik (6), Olga Cjergjek (3), Zorica Krenos (2), Cvetka Talaber (2), Stanko Žver(l), Branko Temlin (4), Stanko Horvat (1), Štefan Hodnik (6). Marija Grof (4), Štefan Ritonja (14). Kristina Prša (1), Marija Pintarič (9), Franc Nerad (6), Pavel Uljančič (8), Zorjana Kurbus (4). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Franc Panker (4), Franc Kuhar (39), Andrej Cener (5) vsi Panonija M. Sobota; Anton Lasbaher (28), Tehnostroj Ljutomer; Janez Drvarič (37), Mlinopek M. Sobota; Anton Belak (4). Albin Horvat (8), Ivan Antolin (6), Slavko Šebjan (3), Srečko Kegl (1), Mirko Rantaša (4), vsi Radenska Radenci; Ivan Žerdin (18), Podjetje Spbota M. Sobota; Helena Kranjec (11), Diana M. Sobota; Alojz Flisar (34), Splošna bolnica M. Sobota; Štefan Lanjščak (6). Konstruktor Pomurje M. Sobota; Anton Vrečič (44), Jeklotehna M. Sobota; Albert Karel (25), Jože Šantavec (6), oba Panonija M. Sobota; Karel Kovač (8), Podjetje Sobota M. Sobota; Jože Franko (16), Blisk M. Sobota; Frančiška Ferenc (4), Turjanski vrh. KRVODAJALCEM SE ZAHVALJUJEMO! poroke Vojmir GOMBOC, strojni ključavničar, Murska Sobota, Arh. Novaka 19 in Tatjana KODELA, ekonomska tehnica. Murska Sobota, Poljska 18; Milan HORVAT, elektrotehnik. Murska Sobota, Matije Gubca 37 in Tatjana PADAR, predmetna učiteljica, Murska Sobota, Matije Gubca 37; Ivan REŠETA, dipl, inženir, Novi grad 5 in Slavica HORVAT, ekonomistka, Rakičan, Cvetkova 17; Štefan ROUDI, ključavničar, Otovci 38 in Vesna OUČEK^ gospodinja, Šalamenci 68; Takele buče so v tem letu zrastle Kolomanu Lazarju v Markišavcih. Prvo so dali na tehtnico — 30 kilogramov! SEJEM OZIMNICE 1982 Rezultati — 2. kolo Križevci: Filovci 1:3 Selo : Cankova 5:3 Prosenjak.: Tromejnik 3:1 Serdica : Slaveči 3:0 Prosenjak 2 2 0 0 10:2 4 Serdica 2 2 0 0 9:2 4 Cankova 2 1 0 1 7.5 2 Selo 2 1 0 1 8:8 2 Tromejnik 2 1 0 1 6:6 •2 Križevci 2 0 0 2 3:9 0 Slaveči 2 0 0 2 1:10 0 DNE 24. 9. 1982 OD 8. DO 17. URE DNE 25. 9. 1982 OD 8. DO 16. URE NA SEJMIŠČU PRI KZ PANONKI. VHOD Z AVTOMOBILI IZ MARKIŠAVSKE CESTE. POD UGODNIMI POGOJI BO MOŽNO KUPITI: KROMPIR, ČEBULO, AJDOVO KAŠO, ČESEN, JABOLKA, PROSENO KAŠO, ZELJE, PAPRIKO IN PAKET OZIMNICE „ETA". KREDIT DO 5.000.- DINARJEV - NA 10 ME- SECEV, PRI LJUBLJANSKI BANKI Z 16% OBRESTMI. TOZD PRESKRBA - POTROŠNIK KZPANONKA J STRAN 17 POMURSKE DELAVSKE UNIVERZE DODATNO ZNANJE IN USPOSOBLJENOST POSTAJA ČEDALJE-DRAGOCENEJŠE - JE POGOJ ZA USPEŠNO DELO V sezoni 1982/83 vam ponujamo naslednje oblike izobraževanja: — osnovna šola za odrasle — poklicna šola UNČO (kurjači) — tečaj TGM (gradbena mehanizacija) — poklicna šola za voznike — srednja šola za prometne tehnike (organizator notranjega transporta) — tečaj za opekarje (priučeni, kvalificirani) — tečaj za skladiščnike I., II. — tečaj za voznike viličarjev Organiziramo še tečaje higienskega minimuma, varstva pri delu, tečaj za čuvaje in vratarje, imafno študijski center VTŠ in VEKŠ. — avto šola — nemški jezik, I., II. — angleški jezik I., 11. — šivanje in krojenje I., II. — ročna dela — strojepis I., II. in za srednješolce DO Lesnina Ljubljana TOZD MIZARSTVO, Ljutomer, n. sub. o., Prešernova 31 69240 Ljutomer razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge — za nedoločen čas vodje prodaje Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje; — da ima višješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne smeri — da ima 5 let delovnih iz: kušenj v stroki Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na zgoraj navedeni naslov z oznako ,,za komisijo za delovna razmerja". Rok v katerem se morajo kandidati prijaviti je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Na razpolago je dvosobno kadrovsko stanovanje. GOBARSKA DRUŽINA MURSKA SOBOTA vabi na razstavo gob, ki bo od 25. do 28. septembra v prostorih Delavske univerze, Kidričeva 19. Otvoritev razstave bo v soboto, 25. septembra, ob 16. uri. Ob tej priložnosti bo tudi strokovno predavanje z diapozitivi, ki ga bo imel tovariš Anton POLER, predsednik Gobarske družine Maribor. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure. 0 imam Organiziramo še zdravstveno-gospodinjske tečaje (KS in OZD); vzgojno-izobraževalno delo s starši in mladino, filmsko vzgojo (šole); izobraževanje za potrebe SLO, družbenopolitično izobraževanje. Z veseljem bomo sodelovali z vami tudi pri načrtovanju drugih oblik izobraževanja. Informacije in vpis , Delavska univerza Gornja Radgona — 74034 Delavska univerza Lendava — 75026 Delavska univerza Ljutomer — 81758 Delavska univerza Murska Sobota — 21137 21872 ZDRAVSTVENA ŠOLA MURSKA SOBOTA razpisuje opravila in naloge: učitelja nemščine in angleščine Pogoj: profesor nemškega in angleškega jetika. Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. < zreče kovaška industrija I - - /fs f J n UNIOR — kovaška industrija Zreče vabi k sodelovanju večje število novih sodelavcev za naslednje delovne naloge: — kovaška pomožna dela x z možnostjo priučitve za — utopnega kovača Nudimo ustrezne osebne dohodke, ki se gibljejo od 12.000 do:14.000 din za delavce novince oz. kovaške pomagače in od 15.000 do 21.000 din za utopne kovače. Osebni dohodki so močno odvisni od vloženega dela. Za delavce imamo urejene ustrezne samske sobe s sanitarijami in (kopalnicami. Ker gre za delo v težjih delovnih pogojih morajo kandidati biti stari najmanj 18 let. Prednost pri zaposlitvi imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Vabimo vse, ki so pripravljeni delati na zahtevnih kovaških delih, era pošljejo pismene vloge na naslov UNIOR — kovaška industrija Zreče. Povabili vas borbo na razgovor, kjer se bomo podrobneje pogovorili o vseh pogojih. SOZD TIMA MARIBOR DO INTES MARIBOR TOZD MLINOPEK MURSKA SOBOTA Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD MLINOPEK objavlja JAVNO LICITACIJO I. za prodajo celotne opreme iz oljarne, in sicer: — luščilec za oljna semena — transmisija — mlin na valje — mešalnik — pražilnik — 2 kom. — hidravlična preša za izklicno ceno 60.500,00 din II. za prodajo glavne transmisije iz mlina, in sicer: — prvi del za izklicno ceno 28.000,00 din — drugi del za izklicno ceno 20.000,00 din Licitacija bo v ponedeljek, dne 27. 9. 1982 ob 8. uri na dvorišču starega mlina (Šiftarjev mlin) v M. Soboti. Oglgd opreme je možen 1 uro pred pričetkom licitacije. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10 % varščino od izklicne cene. Ob sklenitvi kupne pogodbe mora kupec razen kupnine plačati še prometni davek. Če kupec ne sklene pogodbe v 8 dneh od licitacije se smatra, da odstopa od nakupa in mu plačana varščina zapade. . , POSLOVALNICA MARIBOR, Cankarjeva 3, tel. 27-151, 26-155 SPOZNAJTE LEPOTE DOMOVINE JAT AIR LIFT je pripravil za organizirane skupine (najmanj 35 oseb) posebne programe enodnevni izlet: BEOGRAD ogled mesta, obisk HIŠE CVETJA, po kosilu fakultativni izlet na Avalo . . . <1 posebna ponudba: za 16. oktober sprejema JAT-ova poslovalnica v Mariboru prijave posameznikov (izlet bo realiziran le, če se bo prijavilo najmanj 35 potnikov) - 2526 dinarjev dvodnevni izlet: BEOGRAD IN ŠUMADIJA ŠOLSKI CENTER BORIS KIDRIČ CELJE ODDELEK PRI ZDRUŽENJU ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV LJUTOMER RAZPISUJE Vpis v šolo za poklic voznik motornih vozil za odrasle po skrajšanem programu. Kandidat za vpis mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je napolnil 18 let starosti — da je duševno in telesno sposoben za voznika „C" kategorije — da je končal šolsko obveznost (najmanj 6 razr. os. šole) Ob vpisu mora predložiti: — originalno šolsko spričevalo — izpisek iz rojstne matične knjige — tisti, ki nima „C" kategorije zdravniško spričevalo Prijave sprejemamo vsak delovni dan od 7. do 14. ure v sredo pa do 16. ure. Rok za vpis je do 15. 10. 1982 oz. do dopolnitve predv. števila kandidatov. prvi dan ogled Beograda . . . drugi dan Arandefovac, Topola, Oplenac, Kraguje- vac , - 3451 dinarjev BEOGRAD in DERDAP . prvi dan - Beograd, Veliko Gradište, Golubac drugi dan — Donji Milanovac - 3515 dinarjev BEOGRAD in SAMOSTANI SRBIJE prvi dan — Beograd, Kraljevo drugi dan Kraljevo, samostan Žiča, Ljubostinja. Kruševac, Ravanica, Despotovac, Manasija, Resavska pečina - 3616 dinarjev BEOGRAD in NOVI SAD prvi dan — Beograd, Novi Sad drugi dan — Novi Sad - Petrovaradin, Beočinski samostan, Dečije selo, Fruška gora, vrnitev v Beograd — 3576 dinarjev VSE POTREBNE INFORMACIJE IN PROGRAME DOBITE V VSEH V1H POSLOVALNICAH IN PRI SVOJI POTOVALNI AGENCIJI JATO' xv. mednarodni obrtni sejem Celje-golovec 17.do 26. septembra 82 Izdelki več kot 3.800. samostojnih obrtnikov, ki so združeni v 62 obrtnih združenjih ih . obrtnih zadrugah, bodo razstavljeni na celjskem sejmu. Predstavili se bodo tudi dom in tuji proizvajalci opreme in repromaterialov. Spoznali boste proizvodni program obrt OZD. POZD in obrtnih zadrug. . e Strokovna posvetovanja, komercialni dnevi, demonstracija strojne opreme, h100 -----------—— VESTNIK, 23. SEPTEMBR*^ STRAN 18 s KOLESOM PO JUGOSLAVIJI DARKO KUZMIČ Vseeno sem dokaj hitro napredoval. Vendar sem kmalu spoznal, da me tokrat čaka hud izpit, bolj psihični kot fizični. Saj ni prijetno biti ves dan na cesti, ne da bi se s kom pogovoril, poveselil, razen tu in tam s kakimi domačimi. Bil sem že visoko v hribih, ko sem na nekem vzponu naletel na kamion, parkiran na robu ceste, in ob njem šoferja, ki se je ukvarjal z veliko lubenico. Kap tako sem ga vprašal, če bi jo delil z mano. Povabil me je in skupno sva jo pojedla. Kaj hitro sem zvedel za vzrok njegovega Počitka. Zelo mi je bil hvaležen, ko sem se ponudil, da mu bom Pomagal pri zamenjavi gume. S skupnimi močmi sva hitro opravila in se poslovila. Ko sem ga po 20 kilometrih vožnje dohitel, je Imel težave z drugo gumo. Tudi tokrat sem mu pomagal pri zamenjavi, saj sem sedaj že imel prakso. Dogovorila sva se, da se dobiva pri prvi gostilni, da se mi vsaj malo oddolži za pomoč. Pa tudi umiti sem se moral. V gostilni sva se umila in odžejala. Ko sem se pripeljal v Travnik, se je že začelo mračiti. In glej, zopet sem naletel na svojega znanca s ceste, ki je bil pošteno razjarjen. Jasno, zopet se je jezil zaradi gume. Tudi meni to delo ni preveč dišalo, a ga nisem hotel v nesreči pustiti samega. Po dobri uri napornega dela Je bilo spet vse na svojem mestu. Zanimalo vas bo I Bodo konji izumrli? ko k?ni' izmurli? Vprašanje je resda prenapeto, saj se tem I Pitarjem ne pišejo tako črni dnevi, kot je to videti na prvi Se | ed‘ Konj namreč spet dobiva na veljavi. Pa ne le zato, ker število kmečkih gospodarstev, kjer so že ali pa še tud’h konja (energetska kriza pač), ampak je spodbudno ISk 1 da so se zganili strokovnjaki. V okviru kmetij-'Zivilskega sejma so celo pripravili posebno posvetovanje o stanju v konjereji. Vsak »konj ni konj 1 v Kdo je pravzaprav konj? Konj je torej jezdna in vozna I^al iz družine kopitarjev. obstajata dve veliki pasem-ski skupini konj: lahki, ple-meniti toplokrvni konj in I^Žki hladnokrvni. Prvi je h°lj za tek, drugi pa vozi Korakoma. Pomembnejše Pasme toplokrvnikov so B Polnokrvniki (arabski, an- Rleški) in križanci polnokr-Ivnikov z domačimi pasmami (»pinanec, ljutomerski kasač angleški polnokrvriik). Naše I najvažnejše hladnokrvne Pasme: morik, posavec, niedimurec b 1 Konj je vse manj tiz razprave dr. Jožeta Jurkoviča povzemamo, da Slovenija sicer ni bila nikoli 1 izrazito konjerejska dežela, ie pa imela nekatera konjerejska območja, od katerih prednjači severovzhodna m Slovenija. Tako je bilo v I Sloveniji pred vojno 51.974 1 konj, njihovo število pa je naraslo 1951. leta, ko so na-I šteli (ob nekem popisu) 66.994 konj. To pa ne preseneča, saj je bilo tedaj v naši -republiki le 90 zasebnih« * faktorjev. V obdobju, ko so I si naši kmetovalci nekoliko M gmotno opomogli, je bila Pre a njihova misel: čimprej kupiti traktor, ki je začel 1 Spodrivati konja. Leta 1974 • Je bilo 33.000 konj, lani pa le « še 18.169. Nič čudnega, kajti nakmečkih dvoriščih seje ob tem lesketalo že 55.000 * faktorjev. Če bi prešteli konje letos, bi jih našteli ve- »ko manj kot lani, hkrati pa 1 m ob preštevanju traktorjev Ugotovili. da jih je precej več. £ v. Traktor u .torej zelo zred-i- Ze res, da je DEŽEVNI DNEVI Umila sva se pri nekem studencu ter urno zavila v hotel na večerjo. Ker se je večerja zavlekla dolgo v noč, sva s šoferjem sklenila, da noč prebijeva v bližini mesta, saj ponoči nisva hotela nadaljevati vožnje. Tokrat sem imel malo čudno prenočišče. Spal sem namreč na kamionu, tam sem si v svoji spalni vreči privoščil nekaj ur počitka. Zjutraj sva se zares poslovila, vsak je zavil v svojo smer. No, jaz sem kaj kmalu ugotovil, da je lepega vremena konec. Najprej me je začela spremljati gosta megla, ki je prešla v močan dež. Okrog poldneva sem ves premočen prispel v Jajce. Vreme mi res ni bilo naklonjeno, da bi si lahko podrobneje ogledal ta zgodovin--ski kraj. Pri ogledu slapa sem naletel na dva Pomurca, ki nista mogla verjeti, da se nekdo od njunih rojakov lahko poda na tako pot. Prav prijetno seje bilo po dolgem času pogovarjati v domačem jeziku. Zaželeli smo drug drugemu srečno vožnjo in spet sem se neumorno vzpenjal. Prav gotovo sta slabo vreme in samota napravila svoje. Čedalje bolj sem postajal utrujen, noge me več niso ubogale kot prej. Okrog mene so bile same planote. V lepem vremenu bi bil to raj, posebno za delo s traktorjem lažje in hitrejše kot s konjem, to pa seveda ne upravičuje ravnanja. Konj je še vedno potreben, v nekaterih primerih pa je nenadomestljiv. To seveda ni naša ugotovitev, ampak ugotovitev številnih kmetov in strokovnjakov. Primer: zmanjka nafte, traktor obstane; če pa imate konja (kobilo), si lahko brž pomagate iz zadrege. Sicer Konj — deviza Traktorji niso bili edini, ki so zredčili vrste konj. N a sta-lež je neugodno vplival tudi Konji v Pomurju Ob popisu živine 1971. leta je bilo v Pomurju 3.328 konj, in sicer: občina Murska Sobota 1415, Radgona 410, Lendava 544 in Ljutomer 959konj. Deset let pozneje, torej ob popisu 31. 3.1981, pa je bilo v Pomurju le še 734 konj. Stanje po posameznih občinah pa je naslednje: Murska Sobota 280, Radgona 51, Lendava 154, Ljutomer 249 konj. Torej se je število konj v desetih letih zmanjšalo za 2.594. Zdaj, 20 mesecev po popisu živine, je stalež konj prav gotovo še manjši. Torej vzrok več, da ukrepamo! izvoz konj, ki ni strokovno usmerjen, zato ni čudno, da izvažamo najboljša žrebeta obeh spolov, ob tem pa konjska čreda stari. Ob izredni konjukturi za izvoz žrebet tudi povečan pripust kobil ne more bistveno izboljšati obstoječega stanja, dasiravnoje bilo 1981. leta v Sloveniji pripuščenih 2.561 kobil, kar je sicer 47 odstotkov vseh kobil. Ta odstotek je v primerjavi z letom 1957 kolesarja. Tu in tam sem srečal kakega pastirja. Tako oni kot jaz smo potrebovali razgovor, da preženemo dolgčas. Prav prijetno je bilo poslušati, kako živijo in kaj delajo ti pastirji. Kakorkoli je lepo tako v planinah, kjer imaš svoj mir, vendar, jaz ne bi mogel zdržati tam gori. Noč me je ujela visoko na planini Grmeč. Dež je za trenutek prenehal, pa sem vsaj upal, da bom imel noč suho. Okrog mene sama pustinja, nikjer hiše, staje ali česa podobnega, kar bi pričalo, da tam živijo ljudje. Ulegel sem se, Čeprav sem se bal, kajti pred tem sem poslušal v gostilni, koliko je letos po travnikih kač in ni mi bilo vseeno, ko je v bližini moje glave zašume-lo. Vendar me je kmalu premagal spanec in kače so bile pozabljene. Toda počitek ni trajal dolgo. Tu in tam je kapljica dežja naznanila, da bo spet dež. Po slabi uri je vreča postala mokra kot cunja. Ni mi preostalo drugega kot nadaljevati pot. Iz nahrbtnika sem potegnil zadnjo suho majico, se ogrnil z delno suho brisačo in pognal kolo v noč. Veter in dež sta bila neusmiljena. Včasih je blisk osvetlil nebo in zastonj sem iskal nekaj, kamor bi se lahko umak- kar štirikrat višji. Tedaj so pripustili le 10 odstotkov kobil. Torej med rejci kobil obstoji interes za konjerejo. Prizadevati bi shnorali, da bi v rokodvnik vpisali vse kobile, ki ustrezajo zahtevam. Ob koncu lanskega leta je bilo v rodovnik pri biotehniški fakulteti vpisanih Je 576 kobil, in sicer: 43 noriških, 290 slovenskih hladnokrvnih, 82 kasaških, 11 toplokrvnih in 150 haflin-ških. Znani strokovnjak dr. Jurkovič, katerega del razprave smo uporabili v tem zapisu, je optimist. Svoje predavanje je sklanil: Verjetno ni več daleč dan, ko bo ne zaradi obolenj, ampak predvsem zaradi dolgega gonjenja. Seveda so vzroki slabše plodnosti tudi zgodnja odmiranja plodu, vnetje maternice, resorbcija plodu in izostajanje gonjenja. Plodnost pri 2634 hladnokrvnih kobilah (od 5159 pripustih!) je znašaia le 63 odstotkov ...« Strokovnjak je potem nanizal biološke vzroke. Ker v konjereji še nismo dosegli vseh možnosti »Moj črni konj ne rabi uzde, uboga me brez vajeti ...« poje Rafko Irgolič. Pri tem misli seveda na traktor. No, strokovnjaki pa so vse -'bolj zaposleni tudi z mislijo na osemenjevanje kobil. Dipl/veterinar Martin Kranjec je na posvetovanju poročal, da v svetu in pri nas potekajo poskusi osemnje-vanja kobil s tekočim in zamrznjenim semenom. Na ta način so menda v Rusiji že 1912. leta oplodili več kot tri tisoč kobil. Tudi sedanja načina (tekoče ali zamrznjeno seme) dajeta dobre rezultate. Tako so na živino rejsko-veterinarskem zavodu v Ptuju 1977. leta osemenili 63 kobil in dobili 24 žrebet. Delo na področju raziskovanja najuspešnejšega načina osemenjevanja kobil seveda nadaljujejo, čeprav je še veliko strokovnih neznank, pa tudi kadrov ni na pretek. . Tako torej! Ko smo apelirali na kmetovalce, naj spet, nabavijo žrebe, morda celo konja, pa nas ni vodila le misel na konja kot nadomestilo za traktor, ampak smo to storili tudi zaradi koncepta našega splošnega ljudskega odpora, kajti konja lahko uporabiš za prevoz na nedostopne terene. Konja pa seveda lahko tudi jahamo. Za to pa ni uporaben vsak konj, ampak mora biti športni tip. To pa je ljutomerski kasač. Pripravil: Štefan SOBOČAN nil. Ko sem zjutraj prispel v Bi-hač, sem bil videti grozen. V restavraciji mi je natakar z , .Zdravo isuse, šta želiš!” zaželel dobro jutro. Kdaj drugič bi se smejal, tokrat pa mi ni bilo do smeha. Po neprespani deževni noči, hudo utrujen, sem vzrojil. Vse je nato uredil šef, ki mi je v opravičilo plačal pijačo. Tu. sem se po dolgem času spet pošteno najedel, mato pa je tudi manjkalo, da za mizo nisem zaspal. Čeravno utrujen, sem sklenil, da še ta dan moram priti v Slovenijo. Po lepi vendar mokri cesti sem hitro prispel do Plitvičkih jezer. Kmalu sem nadaljeval pot. Slabo vreme in čedalje močnejša želja priti v Slovenijo sta me vlekla naprej. Vse do Karlovca me je pošteno pralo. Ko so po nosu polzele kapljice, sem neštetokrat sklenil, da doma teden dni vode ne bom pogledal. Padal je prvi mrak, ko sem prevozil hrvaško mejo. V trgovini mi je prijazen trgovec prvi zaželel dobrodošlico. Čudovito je bilo voziti, saj sem vedel, da sem v Sloveniji, čeprav še več kot 300 km od doma. Ob 18. uri sem v bližini Črnomlja prevozil Most prijateljstva, kjer sem si tudi pqiskal prenočišče. Kako čudovita je bila noč, ki sem jo prespal na kozolcu! Prihodnjič: Spet v Murski Soboti za intenziviranje reprodukcije, bo treba uvesti preglede kobil ob pripustu. Pobudniki naj bi bili konjerejci sami. Moj črni konj Srednješolec naj dobi učbenike v šoli . Reforme srednjega šolstva smo se lotili ob precej neprimernem času, posebej še glede na naš trenutno slabši gospodarski položaj in nujna stabilizacijska prizadevanja. Tanjši hlebec kruha je tako odmerjen že v letošnjem šolskem letu tudi šolam srednjega usmerjenega izobraževanja. Poleg opreme za specializirane učilnice so poseben problem še učbeniki za drugi letnik in kasnejši tretji in četrti letnik Ul. Letošnji prvi letniki so učbenike dobili na šolah. Tako jih bodo za majhno odškodnino uporabljali skoz vse leto. Delovne zvezke, kjer so le-ti potrebni, bodo oziroma sojih že kupili v knjigarnah. Uporabnost učbenikov in delovnih zvezkov za pred letnik Ul je bila v minulem šolskem letu pri mnogih predmetih vprašljiva. Večkrat se je čutilo, da je bila večina učbenikov napisana vmaglici. Tudi delovni zvezki pri nekaterih predmetih so med šolskim letom ostali deloma rte-uporabljeni. To dokazuje, da so bili tudi tokrat, kot navadno v prejšnjih letih, učni načrti preobširni. Na mnogih usmeritvah pa je bila kljub individualizaciji in diferenciaciji pri učnih načrtih premalo upoštevana zmogljivost in usmerjenost učencev. Drugi letniki Ul so le delno oskrbljeni z učbeniki. Pri nekaterih predmetih bodo učbeniki izhajali tako rekoč sproti, iz enega v drugo redovalno obdobje. Mnogi učbeniki. ki jih bodo uporabljali letošnji drugi letniki, tako prej sploh ne bodo preizkušeni. Vsaj enoletno preizkusno obdobje pa je eden izmed osno Kmetje se bodo vključili v sindikat Več govorimo o hektarjih kot o kmetih. Kmetijci ne govorijo več o zasebnem in družbenem sektorju, temveč le o podružbljeni proizvodnji. Kmetijski proizvodnji omogočiti enakopraven položaj z drugimi vejami proizvodnje. Kmetje se bodo vključevali v svoj sindikat. Kmetje kooperanti KZ Panonka so na predkongresni razpravi. ki so jo pripravili v sodelovanju z izvršnim odborom republiškega sindikata delavcev v kmetijstvu opozorili na pomanjkljivosti pri delovanju samoupravnih organov v temeljnih zadružnih organizacijah in zadrugi kot celoti. Tako so imeli pripombe, da po reorganizaciji ima vsaka temeljna zadružna organizacija, ki jih je v KZ Panonka 7, svoj svet zadružnikov in vse druge samoupravne organe. Tako samo sveti zadružnikov štejejo 172 delegatov, upravni odbor ima 60 delegatov ipd. Ob tako velikem številu delegatov paje treba pismeno gradivo pošiljati še 7.000 kmetom. Problem zase predstavljajo zakonski predpisi, ki zahtevajo sprejem odločitev in aktov na referendumih. Ni namreč enako lahko izvesti referendum za tovarniško ograjo kot v 136 vaseh, ob tem, da so tudi stroški za referendume kmetov zaradi naštetega neprimerljivo višji. Kmetje in delavci zadruge so v razpravi opozorili še na to, da so stroški poslovanja po reorganizaciji, ko ima vsaka ZTO svoj žiro račun, samo v KZ Panonka porasli za 1,5 milijona dinarjev letno. V razpravi je posebna pozornost veljala pridobivanju dohodka in odločanju, kako ga bodo porabili, pri čemer pa so posebej poudarili, da kmet ne more biti edini, ki bo nosil breme »cene« standarda. Tako se kmetje ne strinjajo, da morajo le oni sovlagati v izgradnjo tovarne umetnih gnojil IN A—KUTINA, saj proizvajajo hrano za vso družbo in ne le zase. Samo našteta naložba, ki. pa ni edina, v katero sovlagajo pomurski kmetje, obvezuje zadružnike, da vložijo 60 milijonov dinarjev. Kmetje pa so imeli vrsto pripomb še na neenotno tržišče oziroma različne kupoprodajne cene, ki so v vsaki republiki pa celo od regije do regije drugačne. Prav zaradi tega neurejenega tržišča so neorganizirani oziroma nezdruženi kmetje, ki ne proizvajajo po pogodbi, na boljšem od združenega kmeta. Prvi namreč prodajajo enkrat sem, drugič tja, pač tistemu. ki boljše plača.. Predlagali so tudi, da se čimprej uredi pokojninsko in socjalno zavarovanje za kmete in kmečke žene. Slednje, da bi starejši kmetje šli v pokoj, bi omogočilo hitrejši prodor sodobnih agrotehničnih ukrepov. Pikre besede so »letele« tudi na račun tega, da si kmetje sami morajo zagotavljati devize za uvoz rezervnih delov in repro-materiala z direktnim izvozom, čeprav je več kot jasno, da turistične devize zaslužimo predvsem s prodajo hrane in pijače. V razpravi, katere se je udeležila tudi sekretarka izvršnega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu tovarišica Veselova, so se zavzeli tudi za večjo vlogo sindikata, v katerega se bodo poslej vključevali tudi kmetje. Predvsem so kmetje opozorili, da je samoupravljanje proizvodni odnos, ki ne obsega zgolj delitve v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma zadružnih organizacijah, ampak tudi širše dohodkovno povezovanje na podlagi ekonomskega interesa. Zato bi samoupravljanje preko delegatskih skupščin kmetov moralo imeti večji vpliv na vse oblike porabe ustvarjenega dohodka. Kmetje pa bodo tak interes uveljavljali tudi preko aktivnosti v sindikatu delavcev v kmetijstvu. . vnih pogojev za uvedbo nekega učbenika v redno šolsko delo. Znano je. da avtorji, ki pišejo učbenike za drugi letnik Ul, opravljajo to delo poleg svoje redne zaposlitve in čas za pisanje učbenikov najdejo le v svojem prostem času. Torej lahko nastajajo ti učbeniki tudi ob koncih tedna. v nočnih urah in v času dopusta. Vse to lahko zelo vpliva na kvaliteto izdelka namenjenega vzgoji mlade generacije, pri čemer pa je znano, da je za mladega človeka. kar se tiče vzgoje in izobraževanja, najboljše komaj dobro. Tako se zgodi, da nastopajo učitelji Ul pred razredom večkrat s slabimi učbeniki, po-manjkljivisti le-teh pa ne morejo z ničemer opravičiti pred učenci. Tudi zaupanje učencev v svoje učitelje je na ta način lahlo omajano. Vzgoja mladih generacij je zelo pomembna tudi za razvoj naroda in države, zato bi naj bilo pri tem pomembnem delučim manj napak oziroma jih sploh ne sme biti. Cilj vzgoje naj bo čimvečkrat podoben cilju tistega, ki sadi in seje: Kot on. tako moramo tudi mi vzgojiti prvovrstne 'mladike, da nam bodo kasneje dajale kakovdstne sadeže. Oskrba drugih letnikov Ul z učbeniki je sicer pretrgana, vendar — kot vedno, tudi čas bo naredil svoje. Ta trenutni delni neuspeh ne sme zavreti reformnih prizadevanj v srednjem šolstvu. Ostajamo pri sklepu: Tudi učenec srednjega Ul mora dobiti vse potrebne učbenike v šoli. Marjan Pavlič ---------- ^J^SEPTEMBRA 1982 STRAN 19 PROBLEM ZAPOSLO- VANJA SE ZAOSTRUJE V industriji manj zaposlenih S plani zaposlovanja so temeljne organizacije združenega dela lendavske občine načrtovale za letošnje leto povečanje rasti zaposlovanja za 173 delavcev, v prvem polletju pa so svoje plane realizirale le s 17,9 odstotka. Področje industrije, ki je načrtovalo več kot polovico vseh dodatnih zaposlitev, pa beleži celo padec zaposlovanja za 14 delavcev. Glede na težave v ELMI pa bodo težave v drugem polletju še večje. Resolucija o družbenoekonomskem razvoju v tem letu je predvidevala 3-odstotno rast zaposlenosti, vse pa kaže, da tudi ta, sicer skromna stopnja rasti, ne bo dosežena. Kaj storiti, da bi se zmanjšala nezaposlenost? Ta je namreč že dosegla število 467, brez dela pa je največ mladih. Po mnenju izvršnega sveta skupščine bi bilo potrebno od širše slovenske skupnosti dosledneje zahtevati izvajanje zakona o skladnejšem regionalnem razvoju, predvsem z dodatnimi programi. Izkoristiti bo potrebno vse možnosti za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, ne le z besedami, temveč tudi s konkretnimi dejanji, denimo z ugodnejšimi davčnimi olajšavami in podobno. Kljub nenehnim opozorilom o neizkoriščenih možnostih zaposlovanja v kmetijstvu rezultatov ni, kakor ni tudi dolgoročnejših konceptov kooperacijske proizvodnje. V lendavski občini med drugim menijo, da bi bilo glede na veliko število zaposlenih iz občine Čakovec potrebno tesneje sodelovati tudi pri skupnem investicijskem vlaganju v nove gospodarske objekte. Zanimiv je še tale podatek: V gospodarstvu občine je še vedno 60 odstotkov vseh zaposlenih nekvalificiranih in priučenih, med iskalci zaposlitve pa je močno porasel delež strokovno usposobljenih kadrov. Od skupnega Števila nezaposlenih išče prvo zaposlitev 187 iskalcev, kar 40 odstotkov, od tega je 10 strojnih tehnikov, 9 ekonomskih tehnikov, 23 medicinskih sester, 12 gimnazijskih maturantov, 6 kemijskih tehnikov, 4 strojni klučavničaiji itd. Zaposlovanje se torej čedalje bolj zaostruje, terja pa konkretne ukrepe, do katerih se bodo morali v občini čim prej dokopati. Jani D. GRAŠKI VELESEJEM 2.-10. oktobra 1982 OBISK PRI VAS DOMA Dva iz prejšnje generacije ZAKONCA MARIJA IN ANDREJ MLINARIČ IZ TRNJA NISTA PREKINILA Z DELOM, ČEPRAV STA V PENZIJI ABC Pomurka bo sovlagala v namakalni sistem v Subotici S SOVLAGANJEM V OBLIKI KREDITA SI BODO POMURSKI REJCI ŽIVINE TRAJNO ZAGOTOVILI 10.000 TON KORUZE LETNO. Katerega naj najprej predstavim? Oba si zaslužita, da bosta prva! Pa vendar, Marija naj bo prva! BOLNIČARKA ZA OČI Torej: Marija Mlinarič, kdo ste? Mnogi občani jo bodo hitro spoznali. zlasti pa starejši ljudje. »Pa to je tista bolničarka, ki nam je zdravila trahom!« bo marsikdo dejal. Da, ona je, Marija! Trahom! Svet ob Muri so pestile vsemogoče nadloge. Medtem ko je bilo drugim območjem pri-zanešeno, so se v Prekmutju pojavljale bolezni, kijih dolgo ni bilo moč zatreti. Tako tudi trahom. To Marija in Andrej Mlinaričjz Trnja sta tudi po upokojitvi ohranila veliko življenjskega optiinizma. Foto: S. S. je nalezljivo vnetje očesne veznice. pri katerem se v začetku pokažejo na notranji strani očesnih vek drobna zrnca. Pozneje se veznica brazgotinasto skrči, pogosto pa se skrivijo tudi očesne veke. Zaradi mehaničnih okvar in čira-vih sprememb na roženici mnogi bolniki celo oslepijo. »Trahom je huda bolezen. K sreči smo jo v naši pokrajini zatrli. In kdaj nam je to uspelo?« »Če se prav spominjam, smo trahom pozdravili 1971. leta. Od takrat ni več trahomske službe po večjih krajih, ampak so nekaj časa posamezne primere zdravili le v bolnici. Je pa bil trahom v Prekmurju in Medimurju huda nadloga. V vseh vaseh smo imeli trahomske postaje, večkrat smo organizirali sistematične preglede in seveda okužene zdravili. V letih 1965—70 je bilo na območju sedanje lendavske občine od 15 do 20 trahomskih sester. No, nekateri so se zdravljenju upirali. Zoper take so bile predpisane kazni. Še bolj kot denarna kazen, pa so bile hude posledice: v skrajnem primeru oslepitev.« Res, velik uspeh je dosegla trahomska služba, saj je to očesno bolezen povsem zatrla. Tudi Marija Mlinarič je marsikomu rešila oči. V času, ko je bil trahom najbolj razširjen, je delovala na območju Črenšovec, Trnja, Žižkov in Velike Polane. Velike zasluge za odpravo trahoma pa imata (poleg sester) vodja trahomske službe — najprej dr. Jože Pečan, pozneje pa dr. Lea Talanvi. Seveda pa so pripomogla tudi nova in bolj učinkovita zdravila. Marija Mlinaričeva se je upokojila kmalu zatem, ko je zdravstvena služba povsem odpravila trahom. MOŽ NA DVEH KONJIH In kdo ste vi, Andrej Mlinarič? Tudi njega ste številni že prepo znali. Da, da, to je tisti Andrej, ki je bil od leta 1947 do leta 1973 matičar v Beltincih, vmes pa vodja oddelka za notranje zadeve pri nekdanji beltinski občini. Mnoge je tudi poročil, številne izpiske iz rojstne, poročne in mrliške knjige je naredil. Letno do 700! »Pa on je ustanovitelj kolesarskega kluba Pomurje Beltinci,« bo ugotovil kak navdušen kolesar. Niti zmotil se ne bo! »Kolesarski klub v Beltincih smo ustanovili 1947. leta. Tedaj seveda nismo imeli dirkalnih koles, ampak navadna, pa še ta so imela lesene pedale. Prvo tekmo smo organizirali 1948. leta. Bilje to neke vrste kros, saj smo se peljali na relaciji Beltinci-Gančani- -Lipa in nazaj. 1975. leta mi je kolesarski klub podelil plaketo.« Mož na dveh konjih^! Prvi konj je bil — kolo. In drugi? To pa je ta pravi — konj seveda! Jahati je začel domačega konja, ki sp ga starši uporabljali za delo. Kar dobro je tekel ta njegov Dadis. Še boljši je bil pravi kasač, ki pa gaje 1961. leta prodal. Med »tehtanjem«: pravi konj ali pa konj na dveh kolesih, je.zmagal slednji. Torej je presedlal nanj in ni ga (bilo) dneva, ko ne bi vrtel pedalov. Čeprav je imel avto, seje v službo v Beltince iz 8 kilometrov oddaljenega Trnja vozil s kolesom. No, ja. kadar je bil mraz ali pa dež. tedaj je že sedel v zdaj že več kot 15 let starega hrošča (VW). DVA IZ PREJŠNJE GENERACIJE Marija in Andrej Mlinarič sta dva izmed tiste množice občanov, ki so veliko pripomogli k razvoju na različnih področjih našega življenja in dela. Sta dva izmed onih, ki so poprijeli tedaj, ko je bilo najtežje, torej včasu, ko je bila domovina razdejana, ko je bilo treba organizirati vse na novo, ko so živeli v pomanjkanju. Mi, nekoliko mlajši, ne pozabljamo rezultatov tega napornega dela. Veseli smo tudi, ko vidimo, da ljudje iz prejšnje generacije tudi zdaj ne stoje ob strani. Tako tudi Mlinaričeva ne: Marija dela na humanitarnem področju, predvsem v Rdečem križu, Andrej je predsednik skupščine krajevne skupnosti Črenšovci, zelo ga upoštevajo v kolesarskem klubu ... Ljudje, ki so zdaj stari 60 in več let, torej niso odpisani, ampak še vedno računamo nanje. Dober nasvet starejšega pač ni nikoli odveč. Stara in mlada generacija bi morali še bolj sodelovati. Štefan SOBOČAN Rejci živine v Pomurju združeni v ABC POMURKA si bodo s sovlaganjem v namakalni sistem, ki ga bo uredila delovna organizacija »AGROS« iz Subotice, trajno zagotovili 10.000 ton koruze letno. SOZD ABC Pomurka bo vložila 60 odstotkov potrebnih sredstev za izgradnjo namakalnega sistema za namakanje od 130 do 150 hektarjev polj Agrokombinata Subotica. Vložena sredstva bodo kredit za dobo 10 let za kolikor se je Agrokombinat tudi zavezal zagotavljati Pomurju 10.000 ton koruze letno, že letos pa bo Pomurka od SOZD Agros dobila 6.000ton koruze z družbenih površin. Cena koruze bo določena po pozitivnih zakonskih predpisih oziroma se bodo za ceno sporazumno dogovorili pred vsakoletnim spravilom letine. 6.000 ton koruze z družbenih njiv bo ABC Pomurka prevzela že v času spravila. Pri dogovoru je najpomembnejše, da bo Agros. skupaj š sredstvi ABC PO- SREČANJA Planinska postojanka v Bratoncih Sedeminštiridesetletni Miro Pivar iz Bratonec, zapo'slen v soboški tovarni Mura — ženski plašči, je. izredno vnet planinec, Planincem.se je pridružil pred osemindvajsetimi leti na Golniku, kjer je bil zaposlen kot vrtnar. Narava m njene vrednote so ga tako pritegnile, da ne more brez njih, zato vsako leto po več dni prebije v planinah. Prehodil je že številne planinske poti in transverzale, med njimi tudi slovensko in se povzpel na številne vrhove. Ze šestkrat je bil na našem najvišjem vrhu Triglavu. Letno se poda v planine tudi po šestkrat. Miro Pivar je tudi zelo aktiven član upravnega odbora planinskega društva v tovarni Mura v Murski Soboti, kjer je praporščak, hkrati pa tudi markerant Pomurske poti na tistem delu, za katerega skrbi planinsko društvo Mura. Kot zelo vnet planinec se je tudi odločil in si na domačem dvorišču v Bratoncih zgradil planinsko hišico, ki so jo člani upravnega odbora planinskega PAJČEVINASTA IDILA: Takšna pa so naša polja in travniki v poznih poletnih jutrih. r se gre narava precej zanimive igre in ob pozornem opazovanju se objektivu kar p°n nenavadni prizori. Treba se je le za hip zaustaviti in jih zabeležiti. MURKE uredil namakalni sistem, ki bo praktično omogočal hitrejšo rast in s tem dve žetvi koruze letno, kar pomeni. da se bo pridelek skoraj podvojil. Vodo za namakanje bodo dobili iz akumulacijskih jezer in iz vodnjakov. Načrtujejo še izgradnjo kanala Tisa—Palič iz katerega bi prav tako zajemali vodo za namakanje. Ob sovlaganju ne gre prezreti, da ABC POMURKA že vrsto let uspešno sodeluje z delovnimi organizacijami SOZD AGROS in sicer z DO Sestavljena organizacija Agros obstaja kot sistem 5 let. Združuje 12 DO s 60 TO in 15 DSSS v občinah Subotica in Karijiža. Na-jvhčja DO je Agrokombinat. Letna realizacija omenjene SOZD je 2.700 milijard dinarjev. V ustanavljanju imajo pet reprocelat in sicer mesno, konzumno mleko in konditorstvo, pše-nično-krušno in sadjarsko. Miro Pivar pred planinsko hišico na svoji domačiji. društva Mura letos marca razglasili za planinsko postojanko. Vključili jo bodo v Pomursko transverzalo, ki je že doslej peljala skozi Bratonce. Že danes pa zastava Planinske zveze Slovenije na hišici opozarja mimoidoče na planinsko postojanko. Hišica, v kateri so razni spominki s planin in morja Je lepo urejena. Krasijo jo številne cvetlice, med njimi 29. November, Pionir Subotica in drugimi. Na nedavnih razgovorih v M. Soboti pa so predstavniki Agrosa in ABC POMURKA iskali možnosti za sodelovanje na zunanjetrgovinskem področju. Agros je predvsem zainteresiran za uvoz mleka in mlečnega prahu iz Madžarske za 'slaščičarsko proizvodnjo, ki bi ga Zunanja trgovina ABC Pomurke lahko uvozila preko maloobmejnega prometa iz Madžarske. Okrepili pa bodo tudi sodelovanje na strokovnem področju, predvsem pri iška; nju novih rešitev pri pripravl krme za živino in izkoriščanju sekundarnih surovin, pri katerih imajo v Agrosu zastavljenih veliko raziskovalnih projektov, ki so že v zaključni fazi. Živinorejsko veterinarski zavod za Pomurje pa bo Agro? oskrboval tudi s plemenskimi telicami. Pomurka bo Agrosu svetovala še pri urejanju odnosov kooperacijske reje prašičev in govedi. B. HegediiŠ pa tudi okrog 200 doma jenih planink. Prav g°to)>Onra-planinska postojanka v P toncih privlačna za marslKairlt) rega mimoidočega, ne s planinca tem več tudi dorn^. n0' ali tuj^a. Za svoje pr‘zajjj je delo v planinski organizmi Miro Pivar prejel več pmpa G med njimi tudi bronasti c znak Planinske zveze Slo Je‘ STRAN 20 VESTNIK, 23. Radijski in televizijski spored od 24. do 30. septembra PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK . TOREK SREDA ČETRTEK RADIO murska sobota RADIO RADIO MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA I 15,30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA An v šoli: Tv koledar, angleščina, Odmor, Varuj-in°ACz°be- 10.00 Poročila. LT^ica. 10.35 Tv v sani. N?11165!0 odmora Ri-y na’ Ne vprašajte mene. Izak Pr°gram, Risanka, «brazevalna reportaža, TfmiJe minute (do 12.10). Poročila. 17.25 Beguna ’ °t7°lka seriJa Tv Prišti-zaha.17-35 Telestart ’81, 18 Jnru. glasbena oddaja. 8-20 Obzornik. 18.45 Otrok ® P omet: Na poti od doma term *ei 19 05 Ekonomska S^Ma: Usmerjanje Odnn arodni11 ekonomskih 20^'1915 Risanka. 19-nolm. 23.35- lk tv mreže: terPolu Test- 17-00 PJ v va-?ret»os nrtlzan: Jug’ Koraki' 8 ?° Premor. 18.15 18-45 pPJ^dinska oddaja. !9,3o t? a a’ čas’ ijodje. sledeh k dnevnik. 20.00 Po Euniem Ontrarevo!ucije, do-ser°a- 21-30 u’eži(rtnan„^P v dviganju ^00/30^90 kgl’ Prenos (do TvZagreb P^‘5program Soli' 17 ar/n01i’16-25 TV v pikica 1» t°^ila’ 17-45 8-25 Kron v 5 koledar, 18-45Komnkaobčin Rijeke, 19-20 Dnpkl’19.15 Risanka, ChristoohT?*’ 20-00 Jean Sprehod nnter- fllmk 21-00 21-45 DnevkVilntnem krogu. tUrasrCa 22-00 Kul-BfcJS^OPoročtla. ^'ska Tvr9nin &°?čaa- 8.05 > 1105 n? ZadnJi Poljub fcjeavS m Sin’ 11 15 ‘-W Onolrt? . ametniki, 6??ECMeci nSka, redakcija. P?5 Spanček 7CC’16-25 Lu'ke, m?°Pl'kum nXan^k- 17-00 ^agaein, 18oo l'30 Družinski l^i^r00 Avstrija v sliki. Madžarska tv madžarska e'15 Mhrišk05 Solska "E7-5-35 Šola 7k° mal° morje. 2>inut me?st,aiše. 16.15 5 PrijatelPn^Orologije. 16.20 mmutzJa"krave- l6-40 10 >rtS IR1^]7 000^, V°0 Delta^ ^nT^dnevnik. 7?'°5 Toni ’ f 9 55 Pisanke. 21-25 TVdn fra"cosk1 film. ielikipriiamiVnik-2I35Moj koper ^to^Prta ""^a ~ Confine 17D30-^°š^' L^0 otroci, 18.30 Ak- k“”man- Stlč>šče, 19.30 M°: Peter SenČemi f,lm ~ 2l feb Jeremy itn^TVo Alvin RakofT 22-00 1 incr 1 ~ avstnjski ve2‘ " ’O kg b Ja"a: dviganje an«r 0-0dDH ~ ?vetovno pr-- odrt meja-c°nfine J °odaja v slovenskem 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. । TV LJUBLJANA 8.00 Poročila. 8.05 Mali pingvin, danska otroška serija. 8.20 Zbis: Kovaška pravljica. 8.40 Ciciban dober dan: Stotisoč Cicibanov v tiskarni. 8.55 Begunec, otroška serija TV Priština. 9.20 Pisani svet: Šolska torba. 9-.50 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka. 10.15 Novo vznemirja, poljudnoznanstvena serija. 11.15 Po sledeh napredka. 11.45 Včeraj ... Za jutri: V nove čase, dokumentarna serija, 12.15 Poročila (do 12.20). 15.25 Nogomet OFK Beograd.Hajduk, prenos v odmoru... 17.15 Poročila. 17.20 Matej, zakaj me dekleta ne marajo, češkoslovaški film. 18.40 Naš kraj: Gornji Senik. 18.55 Zlata ptica-Miškolin: Miškoiin pestuje. 19.05 Risanka. 19.20 . Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Naše 18. srečanje. 21.30 Propagandna ; oddaja. 21.35 Zrcalo tedna. 21.50 Pat in Mike, ameriški film. 23.20 Poročila. ODDAJNIKI II. MREŽE: TV 19.00 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mladi za mlade, zabavno glasbena oddaja. 20.30 Poezija: Enver Derčeku. 21.00 Ljubljana: SP v dviganju uteži (do 110 kg), prenos (do 22.00/30) TV ZAGREB 9.00 TV v šoli, 14.10 Zabavni koledar, 15.10 Poročila, 15.15 TV koledar, 15.25 Nogomet: OFK Beograd — Hajduk, 17.15 Rokomet: Borac (BL) — Crve-na zvezda, 18.30 Življenje z naravo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Camelot (film), 22.55 Dnevnik, 23.10 Glasba, čas, ljudje, 23.40 Poročila. TV AVSTRIJA Prvi program 16.30 Flipper, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Tedenski spored. 17.25 Dober večer v soboto, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Nekdo bo zmagal, 21.05 Šport. 7.00 Šolska TV. 7.35 TV reprize. 12.30 Mali nogomet. 13.30 Lej! 14.05 Bolyaijevi. 14.50 Čuvarji neba. 15.20 Postrvi v Bakonyu. 15.40 Velemesta, Madrid. 16.35 Prijateljstvo. 17.15 Zabavna glasba. 17.30 Parabola. 18.30 TVD. 19.00 Konjski obraz, film. 20.50 Dave Allen show. 21.25 TV dnevnik. 21.35 Ivanovo otroštvo, sovj. film. TV KOPER 15,05 Nogomet: Beo- grad—Hajduk, Jugoslovansko prvenstvo, 17,15 — TVD — novice, 17,20 — Jugo Roča — Na lepem prijazni, 17,45 — Risanke. 18,15 — Inšpektor Bluey - TV film, 19,00 — Risanke, 19,15 - TVD -Stičišče. 19,30 - 6000 km strahu — čelov, film, igrajo: Olga Bisera, Marcel Bozzuffi, režija: Albert Thomas, 21,00 — TVD — Danes. 21.10 — Zeit im Bild — čas v sliki, dnevnik avstrijske TV, 21.40 — Dviganje uteži — 110 kg — svet, prvenstvo. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21^232) TV LJUBLJANA 9.10 Poročila. 9.15 Živ žav, otroška matineja, 10.10 B. Čopič-A. Diklič: Osma ofenziva, nadaljevanka TV Sarajevo. 11.05 TV kažipot. 11.25 Srečanje oktetov. 11.55 Ljubljana: SP v dviganju uteži (nad 110 kg), in zaključna prireditev. 15.35 Poročila. 15.40 Pod Jenkovo lipo, glasbena oddaja. 16.45 625. 17.15 Športna poročila. 17.30 Casablanca, ameriški film. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.23 TV in radio nocoj. 19.25 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 I. Stivičič: Tamburaši, nadaljevanje in konec. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 Športni pregled. 21,40 Človek brez meja: Ta hip, dokumentarna serija. 22.10 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Gospod Smith gre v Washington, ameriški film. 17.30 Nedeljsko popoldne. 18.55 Risanke. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kronika BITEF-a. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Alpska saga, avstrijska nadaljevanka (do 22.35). TV ZAGREB 10.50 Poročila, 11.00 Nedeljsko dopoldne, 12.30 Kmetijska oddaja, 13.30 Čebele, 14.00 Govorimo o zdravju, 14.30 KUD Zenel Hajdini, 15.00 Pantanal, 15.40 Mr. Smith gre v Washington (film), 17.30 Od daleč — od blizu, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tamburaši, 21.10 Športni pregled, 21.40 Potovanja, 22.10 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Vzgojna oddaja, 15.15 Pasje prijateljstvo, 16.45 .Cesar in Slavček, 17.10 Risanka, 17.17 Nils Holgersson, 17.40 Klub seniorjev. 18.30 Spomini na Em-mertcha Kalmana, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Štajerska zmešnjava, 21.45 Religija, 21.50 Šport. /o ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 8.20 Za otroke. 10.25 Drž. prvenstvo v boksu. 14.20 Zabavna glasba. 15.10 Emile Zola, 3. del. 17.05 Priporočamo naše sporede. 17.30 Nedeljska glasba, tekmovanje primašev, prenos iz Pannonhalme. 19.00-Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Govori, zanimaš me, francoski film. 21.25 Dčsi Huber Istvan, portret. 21.55 Poročila. TV KOPER TV KOPER 17.00 - Risanke. 17,30 -Film — ponovitev, 19,00 — Prisluhnimo tišini — oddaja za slušno prizadete, 19,30— Stičišče — Tednik TVD, 20,15 — Odvečno truplo — čelov, film, igrajo: Lea Massari, Bernard Blier. režija: Etienne Perier. 21.45 — TVD — sedem dni. 22.00 — Glasba brez meja — Schirley Bassey — 1. del, 22,45 — Dviganje uteži — svet, prvenstvo. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vklju-. čitev osrednjega slovenskega spo/eda. TV LJUBLJANA 8.35 TV v šoli: TV koledar, Zagrebški etnografski muzej, Slovenščina, Odmor, Zgodba. 10.00 Poročila. 10.05 Zgodovinska pripovedka. 10.35 TV v šoli (do 12.05). 15.55 Poročila. 17.00 Novo vznemirja, poljudnoznanstvena serija. 18.00 Makedonski muzeji: Muzej Koče Racina. 18.30 Obzornik. 18.45 Mladinski studio. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.001. štivi-čič: Strel ob zori, drama TV Zagreb. 21.25 Kulturne diagonale. 22.10 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Pet petelinčkov, lutkovna serija. 18.00 ,,Cepelepeletili-ca”, otroška zabavno glasbena oddaja. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Premor. 19.00 Športni grafikon. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost. 20.45 Zagrebška panorama. 21.05 Dnevi slovenske zabavne glasbe ’82: Retrospektivni koncert slovenskih skladb (do 21.50). 1 TV ZAGREB 8.35 IV v šoli, 16.50 IV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Podvigi družine Petpetelin-čkov, 18.00 Cepelepeletalo, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Karlovca, 18.45 Mladinski studio, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Slana v cvetu mandelja (drama), 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Paralele, 21.50 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV, 9.30 Mesto zgubljenih (film), 12.10 Oče in sin, 2.15 A,la- Carte, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Nekoč je bil — človek, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Sedmi kontinent. 18.30 Družinski magacin, 19,00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 šport v ponedeljek, 21.10 Profesionalci. 22.00 Večerni šport. Drugi program 18.00 Vidiki. 18.30 Lodklrant. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Princ-re-gent.21. lONa zametenih sledeh, 21.50 10 pred 10. 22.20 Kota Zabriskie (film). /O ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA Ni sporeda 13.30 — Odprta meja — Confine Aperto —Oddaja v slov, jeziku. 16.30 — Odprta meja, ponovitev, 17,00 — TV šola. 17.30 — Z nami pred kamero. — TVD — novice, 18.00 — Film — ponovitev, 19.30 — Z nami pred kamero. - TVD — Stičišče. 20,15 — Fontamara — TV nadaljevanka - j. del, 21,15 — TVD — danes. 21.30— Nenavaden par - JV film. 22.15 — TVD -danes. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih — Radijski disko klub, 18.00 - Sotočje, 18.45 -Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.35 TV v šoli: TV koledar, Narodni heroj Rade Končar, Indija, Zanimivo potovanje, Odmor, Dnevnik 10. 10.00 Poročila. 10.05 Od Dvigrada do Rovinja. 10.35 TV v šoli (do 12.05). 17.10 Mali pingvin, danska otroška serija. 17.30 Pustolovščina, otroška serija TV' Beograd. 18.00 Ljudska glasbila in godci na Slovenskem: Žvegla. 18.30 Obzornik. 18.45 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. Knjiga. 19.15 Risanka. Cik cak. 19.24 TV in nocoj. 19.26 Zrno do 19.00 19.20 radio zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Propagandna oddaja. 20.45 A. DSblin: BERLIN — ALEXANDER-PLATZ, zahodnonemška nadaljevanka. 21.45 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Zvoki mladosti, otroška oddaja. 18.15 Knjige in misli. 18.45 Vojvodinski zbori. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabava vas Shirley Bassey. 20.50 Dokumentarna oddaja. 21.40 Zagrebška panorama. 21.55 En avtor, en film — Z. Ricijaš: Pilula, L Tomičič: Leda II (do 22.15) Prvi program 8.35 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 1T40 Poročila, 17.45 Zvoki mladosti, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Amaterji, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme, 20.50 Moj mali vrabec (film), 22.15 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV,-10.30 Njegov najboljši prijatelj (film), 12.00 Risanka, 12.10 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Dogodivščine Dicka Turpina, 18.30 Družinski maga-cin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Teleobjektiv, 21.00 Človek, 21.45 Dvojno življenje. TV MADŽARSKA 8.05 in 13.55 Šolska TV. 16.20 Vojak Princ, nadaljevanka. 16.50 Za naše zdravje. 17.00 Hip hop, za cicibane. 17.25 Pesem doni. 17.55 Iz mrzle v toplo vodo. 18.25 Ob dnevu oboroženih sil. 19.30 TV dnevnik. 20.55 Studio ’82, kulturni tednik televizije. 21.55 Namenjam, za koriščenje v gospodarstvu. 22.35 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 — Odprta meja — Confine Aperto (Oddaja v slov, jeziku). 16,30— Odprta meja — ponovitev. 17,00 — TV šola, 17.30 — Z nami pred kamero, — TVD — novice, 18,00 — Risanke iz serije Top Cat, 18,30 — Jugo rock — Šarlo akrobata, 19.00 — Aktualna tema, 19,30 — Z nami pred kamero, — TVD - stičišče. 20,15 - Moralist — čelov, film igrajo: Alberto Sordi. Vittorio De Sica, režija: Giorgio Bianchi, 21.45 — TVD — danes. 22.00 — Kagchenjun-ga — dokum. film iz XXX. medn. festivala gorskih filmov v Trentu. 23.00 — TVD — danes. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj niinut z ...., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.35 TV v šoli: TV koledar, Zdravstvo, Otok Hvar, Odmor, Jesenski plodovL 10.00 Poročila. 10.05 Po sle-, deh partizanskih narodnih pesmi, Risanka. 10.35 TV v šoli (do 12.05). 17.35 Poročila. 17.40 Ciciban, dober dan: Jesen v dolini ribnikov. 18.00 Gusarji kapitana Gancha, brazilska otroška serija. 18.30 Obzornik. 18.45 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV inra-dio nocoj. 19.26 Zrno, do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 V areni življenja: Franc Komovec-Ži-ga. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Film tedna: Za delom, ameriški film. 22.10 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Padla z neba, otroška serija. 18.15 Atualnosti. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna sreda. 21.45 TV dnevnik. TV ZAGREB Prvi program 8.35 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Palaž oblakov, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Gospiča, 18.45 Družbene teme, 19.15 Risanka,1 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 21.45 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja, poročila, 9.05 Šolska TV, 10.35 Pasje prijateljstvo, 12.05 Risanka, 12.15 Teleobjektiv, 13.00 Opoldanska redakcija, 17,00 Lutke, 17.30 Os-tržek, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Smučarski tečaj, 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30. Čas v sliki, 20.15 Odhod v negotovost (film), 21.25 Šport Drugi program 18.00 Dežela in ljudje. 18.30 Lou Grant, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Ob 60 letnici Gerharda Bronnerja, 21.05 Glasbena scena, 21.50 10 pred 10, 22.15 Ka-'varna Central. /O ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 8.05 in I4.00tšolska TV. 9.55 Delta, pon. 10.20 Igrani film, pon. 11.50 Glasbeni film, pon. 16.30 Ržba ETO-Standard Ličge, nogometna tekma za pokal evropskih prvakov, prenos iz Gyora. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Rdeča zemlja, koprodukcijski film filmskega združenja in dramskega uredništva. 21.40 Sammy Davis show. 22.30 TVD. TV KOPER 13.30 — Odprta meja — Confine Aperto (Oddaja v slov, jeziku). 16,30 — Odprta meja — Confine Aperto (ponovitev), 17.00 - TV šola. 17,30 - Z nami pred kamero, — TVD — novice. 18,00— Film — ponovitev. 19.30 — Z nami pred kamero. — TVD — stičišče, 20.15 — Visoki pritisk — zabav, glas, oddaja. 21,15 — TVD — danes, 21.25 — Nenavaden pir — TV film (ponovitev). 22,25 — TVD — danes. . 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.35 TV v šoli: TV koledar. Klub mladih tehnikov. Inštitut ,,Ruder Boškovič”, Odmor, Matematika. 10.00 Poročila. 10.05 Človekovo telo. 10.35 TV v šoli (do 12.05). 17.05 Poročila. 17.10 Zbis: Tri predice. 17.25 Zapisi za mlade: Danilo Švara. 18.00 Kabuki — japonsko gledališče, japonski dok. film. 18.30 Obzornik. 18.45 Na sedmi stezi, 19.15 Risanka. 19.20 radio zrna. 19.55 Cik cak. 19.24 TV in nocoj. 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik. Vreme. 19.57 Propa gandna oddaja. 20.00 Bobu bob. 21.30 Balade, češka baletna oddaja. 22.00 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Modro kot pisano, otroška serija. 18.15 Znanost. 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Insijang, filipinski film (do 22.00). TV ZAGREB Prvi program 8.35 šolska TV, 16.50 Šolska TV, 17.40 Poročila, 17.45 Piavo kotpisano, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Evrogol, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Minitor, 21.05 Čar igre, 21.50 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV, 10.30 Ce kitu izpulimo zob(film), 11.50 Vincent van Gogh. 12.10 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec. 17.25 Dobro glej, 17.30 Pet prijateljev, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja;-18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Skag, 21.05 Razum.je nadležen norec, 21.50 Šport Drugi program 17.45 Šolska TV, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Lou Grant, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli, dalli, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2 TV MADŽARSKA 8.05 in 13.45 Šolska TV. 16.00 Luč v oknu, sovjetski film. 17.15 TV borza. 17.25 Popotna palica; kolesarska tura Rakoczi, filmska reportaža. 18.10 Glasba za vse, 4. del. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Gradbeni mojster Solness, TV igra po Henriku Ibsenu. 21.15 Umetnina tedna. 21.20 Ozadje vesti; pogledi, mnenja. 22.10 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 — Odprta meja — Confine Aperto (Oddaja v slov, jeziku). 16,30 — Odprta meja (ponovitev), 17,00 — TV šola, 17.30 — Z nami pred kamero, — TVD - novice, 18,00 — Fontamara — TV nadaljevanka (ponovitev). 19,00 — Eurogol, 19.30 - TVD — stičišče. 20,15 — Strah vlada svetu — TV nadaljevanka (1. del), 21,15 — TVD — danes, 21,30 — Kdo pozna umetnost?, 23.00 — TVD — danes. ^SEPTEMBRA 1982 STRAN 21 tedenski koledar PETEK, 14. september — Nada SOBOTA, 25. september — Uroš NEDELJA, 26, september — Kozma PONEDELJEK, 27. september — Vincenc TOREK, 28. september — Venčeslav , SREDA, 29. september — Mihael ČETRTEK, 30. september — Rafael kino „PARK” MURSKA SOBOTA 24. septembra ob 18. in 20. uri ter 26. septembra ob 16., 19. in 20. uri zahodnonemški barvni vista-visionski film: ,,MLADI TIGRI IZ HONG KONGA”; 27. in 28. septembra ob 18. in 20. uri italijanski barvni vistavionski film: ,,DEKLE ZA ODDIH”; ' 29. in 30. septembra ob 18. in 20. uri ameriški barvni vistavisionski film: ,.BALTIMORSKI STREL”. GORNJA RADGONA 24. septembra ob 18. uri hongkonški film: ,,ČLOVEK IMENOVANI TIGER” in ob 20. uri ameriški film: ,,DOBRODOŠLI MISTER CHANSE”; prodam GROZDJE (laški rizling in šipon) prodam. Štefan Farkaš, Lendava, Kovačeva 23. Le-292 ZASTAVO 750, letnik 1974, karambolirano, prodam — tudi po delih. Drago Jelen, Ključarovci 44, p. Križevci pri Ljutomeru. In-330 NEMŠKEGA OVČARJA (čistokrvnega), starega tri leta, brez dokumentov, prodam po ugodni ceni. Mirko Vršič, Rožički vrh 33, p. Videm ob Ščavnici. M-OP TRAKTOR STEYR 30 s priključki: jermenico, koso, hrano in obračalnik SONCE prodam. Jože Koter, Kot 15. Le-297 GROZD JE z brajd in otroški športni voziček prodam. Aškerčeva 10. M-3458 DVODELNA IN ŠTIRIDELNA ZASTEKLENA OKNA z roletami poceni prodam. Jože Zamutla, Trdinova 4, Radenci. M-3460 ZASTAVO 101 CONFORT, letnik 1980, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 21-878 ali 21-259. M-3461 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan 101. M-3462 20 AROV VINOGRADA (cepljena sorta) prodam. Emil Pap, Martjanci nova hiša. M-3475 VW HROŠČ 1303 S PRODAM. Lipovci 174, p. Beltinci. M-3476 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 44, p. Tišina. M-3477 NOVA PRAGA ZA ZASTAVO 101 in zastavo 101 po delih prodam. Petanjci 100/A. M-3478 NOVI REZERVOAR ZA PRALNI STROJ, kombinirani štedilnik in koruzo z njive prodam. Lipovci 119. M-3479 TRAKTOR FERGUSON 535 PRODAM. Janez Somi, Dobrovnik 214. M-3448 REZERVNE DELE ZA ZASTAVO 101 prodam. Odranci 38, p. Črenšovci. M-3452 DVOMANUALNE ORGLE SOLTON, LESLI OJAČEVALEC SOLTON, 100 W, pevsko ozvočenje SOLTON, prenosni barvni televizor in 120-basno harmoniko GUERINI prodam. Telefon 069 23-126. M-3455 FORD TAUNUS 17 M. letnik 1970, prodam. Kroška 83, Murska Sobota. M-3457 NOVO VISOKOPRITLIČNO HIŠO v Stavešincih pri Gornji Radgo-. ni (9 x 10 m) v jugoslovansko-avstrijskem obmejnem pasu, voda, elektrika, centralno ogrevanje, garaža, stanovanje takoj vseljivo, opremljeno, s 1000 kv. m. ograjenega in urejenega sadovnjaka, 100 m od asfaltne ceste takoj ugodno prodam. Informacije v večernih urah po telefonu (iz Jugoslavije 994989/786784), telefonski poziv v Nemčiji 089/786784. M-3463 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 156. M-3464 ZIDANO HIŠO za rušenje prodam. Informacije ob nedeljah. Naslov v upravi lista. M-3332 NEDOGRAJENO HIŠO V KROGU PRODAM. Informacije: odvetnik Danilo Hari, telefon 23-122. M-3378 ZASTAVO 101, letnik 1974, prodam. Mirko Kosi, Krapje 30, p. Veržej. In-327 LIČKALNIK ZA KORUZO PRODAM. Franc Heric, Vogričev-ci, p. Ljutomer. In-329 RAZLIČNA OKNA, večje dimenzije, starejši tip, ugodno prodam. Mikloš Kuzmiča 29, Murska Sobota. M-3440 SLIVE, večjo količino, prodam. Križevci 144 v Prekmurju. M-3443 ZAMRZOVALNO SKRINJO ŠKOFJA LOKA, 380 1, rabljeno, prodam. Alojz Flisar, Tišina 49. M-3444 MOSKVIČ PRODAM. Ogled od ponedeljka do Četrtka po 15. uri. Murska Sobota, Lendavska 13. M-3445 GROZDJE Z BRAJD (mešano), prodam.. Lipovci 147, p. Beltinci. M-3446. ZASTAVO 1300 v voznem stanju ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo dopoldne. Tone Jakopič, Partizanska 20, G. Radgona. M-3465 KORUZO Z NJIVE (28 arov) prodam. Kupšinci 46. M-3466 SODA (280 in 114 1) prodam. Franc Granfol, Mladinska 28, Bakovci M-3467 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2/2) prodam. Telefon 74-612. M-3469 10-ARSKO PARCELO V ČER-NELAVCIH z vso dokumentacijo in izdanim gradbenim dovoljenjem prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe s ceno pošljite na upravo lista. M-3470 PUJSKE PRODAM. Krajna 33, p. Tišina. M-3471 TROŠENA JABOLKA PRODAM. Franc Hriberšek, Presika9, p. Ljutomer. M-3473 ČINELE PAISTE HUHAT 2002-14 in 602-20 prodam. Stanko Zor-jan, Kocljeva 6, Murska Sobota. M-3474 GROZDJE z brajd prodam. Lendavska 54. M. Sobota. M—3480 ŠKODO 100 po delih prodam. Somi, Kamovci 2, Dobrovnik. M—3481 ' SVINJO zli malimi prašiči prodam. Dol. Bistrica 88. M—3482 TRAKTOR IMT 35 KS registriran do marca 1983 s koso in enoosno prikolico — kiper, prodam. Vane-ča 12, Puconci. M—3484 ZASTAVO 101 comfort — letnik 1979 prodam. Naslov na upravi li-six M-3485 APARAT za sladoled in stroj za pranje posode prodajn. Gostilna Drvarič, Radovci 27. M—3486 RENAULT 12 caravan prodam, delno na ček. Klavniška 7, M. Sobota Tel. 2?-986. M—3487 GROZDJE, šmarnico, tridelno okno z roleto prodam. Kodila, Andrejci 14. M—3488 TRAKTOR FE 35 prodam. Ogled po 15. uri. Kodila, Andrejci 14. M—3488 GROZDJE na brajdah prodam. Polana 23, Puconci. M—3489 R 4 — letnik 1977 prodam. Partizanska 16, Beltinci. M—3492 GROZDJE, večja količina šmarnice, prodam. Suhi vrh 4, Fokovci. M—3493 KORUZO 60 arov prodam. Krog 141. M—3494 DVE KRAVI s teleti in grozdje z brajd prodam. Pertoci, Krog 72. M—3495 MOPED TOMOS APN 4M športno opremljen, dobro ohranjen, ugodno prodam. Franc Vičar, Ključarovci 40, Križevci pri Ljutomeru. M—3496 GORICE, 640 trsov, (z zemljo in grozdjem) prodam v dobrovniških goricah. Žitkovci 37, Dobrovnik. M—3497 MALE PUJSKE prodam. Tišina 16. M-34B8 DIANO — letnik 1978 — registrirano prodam. Šavel-Lainščak, Štefana Kuharja 7, M. Sobota. M-3504 OJAČEVALEC za kitaro Melodija URAGAN 100 W ugodno prodam. Žitek, Satahovci 17. M-3505 . SODE od 300do 560 1, kad,700 1, in hidravlično stiskalnico prodam. Magdič, Tišina. M-3506 Dragemu možu in očetu STEFANU MAJCU iz Melinec, kije na delu v In-golstadtu, vse najboljše za 53. rojstni dan, največ pa zdravja z željo, da bi ostal še naprej tako skrben in dober — želijo ženajSizela. sino va Branko in Stefan, hčerki Rosana in Olga z družino ter Boštjan, ki pošilja dedku poljubčke. Dragi hčerki DRAGICI PERŠ od Grada obuspešno opravljeni maturi iskreno čestitajo ter želijo, da se izpolnijo življenjski cilji in da bi bila še naprej tako marljiva — mama, sestra Bernarda ter brata Dušan in Štefan. SKOBELNI STROJ, kombinirani, prodam. Anton Režonja, Renkov-ci 43. M-3499 ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, prodam. Kropeč, Cankarjeva 48, M. Sobota. M-3500 ZASTAVO 750 — letnik 1975 — registrirano do 22. 8. 1983 prodam. Petanjci 95, Tišina. M-3501 GROZDJE z brajd in 50 litrske pletenke prodam. Vrazova 17, M.. Sobota. M-3502 OMARO in stenski obešalnik prodam. Juša Kramarja 11, M. Sobota. M-3503 AMI 8 prodam. Horvat, Trstenjakova 51, M. Sobota. M-3507 AVTO, športni MG-MARK IV ZALETEN, ugodno prodam. Kopališka 31, M. Sobota, tel. 21-239. M-3508 PEČ, tujo, z gorilnikom prodam. Vrazova 14, M. Sobota. M-3509 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in zemljo v Sebeborcih št. 51 ob glavni cesti prodam. Ogled v nedeljo od 9, do 12. ure. Naslov na upravi lista. M-3510 R 4, rabljen, letnik 1976, na novo registriran in dvižna garažna vrata, rabljena, prodam. Informacije: gostilna Kuhar, Moravci. M-3511 »ZASTAVO 101 — letnik 1976 — prodam. Vegova 15, M. Sobota. M-3512 PEUGEOT 504 GL — letnik 1976 — odlično ohranjen, ugodno prodam. Naslov na upravi Vestnika, podrobnejše informacije tel. 21-307. M-3513 GROZDJE prodam. Jože Kuzmič, Kroška 8, M. Sobota. M-3514 KAVČ garnituro prodam. Nemčavci 24. M-3515 ZASTAVO 101, prevoženih 2500 km, karambolirano prodam za 60.000 din. Ogled: Topolovec, avtomehanik, Černelavci. M-35I7 STISKALNICO za baliranje slame in sena prodam. Satahovci 32. M-3519 TOMOS 90 elektronic prodam. Tomšičeva 8/a M. Sobota, tel. 22-279. M-3420 MALE PUJSKE prodam. Šalamenci 64, Puconci. M-3521 KRAVO visoko brejo prodam. Odranci 215. M-3522 KRAVO 8 mesecev brejo, kontrola A, prodam. Turnišče 200. M-3523. OPEL REKORD D prodam. Krajna 23, Tišina. M-3525 ŠKODO Š 100 nujno prodam za 35.000 din. Naslov na upravi lista. M-3526 MALE PUJSKE prodam. Žitek, Panonska 74, Rakičan. M-3527 HRASTOVE „FOSLINE” prodam ali zamenjam za borove. Kličite do 14.00 ure tel. 81-145/81-232 ali naslov na upravi lista. In-333 FIAT 125 P po delih prodam. Jože Flajšaker, Ormoška 21/C, Ljutomer. ln-341 12 arov VINOGRADA s kletjo in pol dobre bratve prodam. Nedelica 24. Le-301 VINOGRAD z grozdjem 13 arov in grozdje, prodam. Informacije po 15. uri, Marija Puhan, Bogojina 18. M-OP FIAT 128 — letnik oktober 1981, prodam. Alojz Verban, Tropovci . 61/C. M-3533 NOVOZGRAJENO hišo — skoraj vseljivo — v bližini Ljutomera ugodno prodam. Naslov na upravi lista. In-334 TOVORNI AVTO TAM 6500 kiper z dolgim kasonom, primeren za prevoz pese, registriran do 6. 6. 1983 poceni prodam. Cezanjevci 17/A, Ljutomer. Iri-336 DOBERMANE prodamo, ,,GODEMARSKA”, Godemarci 14, Bučkovci. In-338 PEČ, etažno, za centralno kurjavo EMO 20, novo, prodam. Alojz Zupanec, Radomerščak 12, Ljutomer. In-339 FORD TAUNUS 1300 XL — letnik 1975, prevoženih 74.000 km, garažiran — dobro ohranjen prodam. Cankarjeva 48, blok, M. Sobota, tel. 23-764. M-3528 PEČ na olje EMO 3 in sod kurilnega olja hitro in ugodno prodam. Matkovič, Kidričeva 2, M. Sobota. M-3429 kupim KORUZO NA STORŽIH, večjo količino, kupim. Branko Kolar, Logarovci 19, p. Križevci pri Ljutomeru. M—3472 REZERVOAR za vodo, malo rabljen, kupim. Suhi vrh 4, Fokovci. M—3493 KAVČ malo rabljen, kupim. Ponudbe na upravo lista. M—OH TERMOAKUMULACIJSKO peč kupim. Ponudbe na upravo lista. M—OP V SPOMIN z 24. septembra mineva 5 žalostnih let, odkar nas je zapustila naša najdražja mama, babica in tašča JolankaSinkec in 27. septembra 2 žalostni leti, odkar nas je zapustil naš najdražji oče, dedek in tast Vlado Sinkec oba iz Kukeča Mnogo prezgodaj sta nas zapustila, za vama pa je ostala velika praznina. Pogrešamo vajine tople besede in nasvete, toda obljubljamo vama, da bosta živela z nami, dokler bomo živeli mi, ki smo vaju imeli radi. Hvala vsem, ki se vaju spominjajo, prinašajo rože in prižigajo sveče. Žalujoči: hčerki Marta in Jolanka z možem ter vnukca Dejan in Tomažek. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega dragega komaj 39-letnega moža, očeta, sina, brata, botra ter strica Stanka Petroviča 1 ' " 5 r , : ' U, iz Nemčavec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ste ga poznali in imeli radi ter ga v tako velikem številu pospremili na njego*1 zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena zahvala zdravnikom in medicinskemu osebju internega in kirurškega oddelka soboške bolnišnice. Posebna hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, vsem govornikom za tople poslovilne besede. Toplo se zahvaljujemo KS Nemčavci, kolektivu podjetja »Sobota« TOZD Obrtništvo, skim društvom, kolektivu Mura ter učiteljicam in učencem 4. in 5. razreda U Dane Šumenjak iz Murske Sobote. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! Žalujoči: neutolažljiva žena Dragica, sin Simon, hčerka Darja, mama, sest*-8 Marija z družino, brat Štefan z družino ter ostalo sorodstvo zaposlitve DVA KV ZIDARJA z večletno prakso in delavca takoj zaposlim. Samsko stanovanje zagotovljeno. QD dober. Avsečeva 21, Ljubljana ali no telefonu 061 447-155 od 15. ur‘t naprej. M—MM KV PEKOVSKEGA POMOČNIKA TAKOJ ZAPOSLIM. Hrana in stanovanje v hiši. Pekarna Vidic, Brata Rupar 9, Jesenice na Gorenjskem. M—PO PRIDNO DEKLE BREZ OBVEZNOSTI ZA DELO V STREŽBI SPREJMEMO. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Batišt, 64263 BOHINJSKA BELA 128. M—OP DEKLE Z VESELJEM DO DELA V GOSTINSTVU SPREJMEMO. Hrana in stanovanje v hiši, OD po dogovoru. Gostilna Preserje, Kamniška 24, p. Radomlje. M—3447 KV ALI PK KUHARICO sprejmemo v redno delovno razmerje. OD 15.000 din. Stanovanje in hrana v hiši. Nastop službe 20. oktobra. Pismene ponudbe pošljite na naslov: GOSTIŠČE PRI ŠTEFANU, Rebno 1, 64260 Bled. M—3456 sobe SOBO V MURSKI SOBOTI, po možnosti s posebnim vhodom, išče ZAHVALA Svdjo življenjsko pot je končal naš dragi mož, oče in dedek dekle. Naslov v upravi lista. M—3439 OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice oddam. Naslov v upravi lista. M—3433 OPREMLJENO SOBO, centralno ogrevano, oddam dijakinjama. Bevkova 4. M—3449 ENOSOBNO STANOVANJE ah garsonjero, opremljeno ali neopremljeno, od oktobra do aprila iščeta mlada zakonca. Ponudbe na DUH, Zdravstvena šola Rakičan. M—3450 SOBO v Ljutomeru nujno išče pošten, miren fant. K. S. Marles, Ljutomer, Naslov na upravi lista. In—337 razno LIVARNA BARVNIH KOVIN SE PRIPOROČA ZA OBISK. T»ne Gomboc, Pristava 36, p. Ljutomer. M—3453 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala, ŠOLE ZA PRODAJALCE MARIBOR, letnik 1969. Angela Šeruga, Žerovinci 40, p. Ivanjkovci. In—332 v OTROKA SPREJMEM v VARSTVO. Naslov v upravi bsta. M—3454 Najmodernejše načrte za stanovanjske hiše, lokale, kleti, adaP" tacije lokalov in nadzor nad de vam nudi Milan Sošac, dipl-arh., Čakovec. Informacije od ure, tel. 042 813-736. M—3490 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direkfor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1— Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Martin Hanžič dimnikar v pokoju iz Lukavec V tie h* Iskrena hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonih cveij vence. Posebno zahvalo izrekamo govorniku za poslovilne besede, pevcem za odp žalostinke, duhovščini za pogrebni obred, GD Lukavci, PGP Ljutomer, DO Dimnik8^ Beltinec, SAP iz Trbovelj, vsem zdravnikom in strežnemu osebju ušesne bolnice v Soboti za lajšanje bolečin ter vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam izr sožalje in nam nudili pomoč. Žalujoči: žena Rozalija, sinovi in hčerke z družinami STRAN 22 -------------- VESTNIK, 23. SEPTEMB^-^ V SPOMIN Mineva leto, odkar nas je tragično zapustil naš najdražji mož in ata Vili Kočevar Bil si tako dober, skrben, ljubezni poln in razumevajoč, da solze polzijo zate dan m noč! Dom ostal je le praznina, a v nas neizmerna bolečina. Verjemi naš predragi, da bolečina v naših srcih nikoli ne bo ugasnila, kajti zguba tebe je nepotolažljiva. Najiskrenejša hvala vsem, ki s prinašanjem cvetja in sveč izkazujete spoštovanje do njega. Globoko žalujoči in neutolažljivi: žena Angela, sin Vilko z družino, hčerka Lidija ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 26. septembra mineva leto, polno žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat, zet in vnuk Bela Hari iz Moravec Ne čas ne solze ne ublažijo težke bolečine ob krutem spoznanju, kako težko nam je brez tebe. Tvoja mnogo prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano. S solznimi očmi gledamo tvojo gomilo in se zavedamo resnice, da te ne bo nikoli več med nami. Ostal pa boš v naših mislih in srcih do konca dni. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 95. letu starosti nas je za vedno zapustit naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Janez Vogrinčič iz Sebeborec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga Pospremili na njegovi zadnji poti, darovali številne vence in cvetje ter nam izrekli sožalje Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS Sebeborci za poslovilne besede. Žalujoči: VSI NJEGOVI Oh, ti nesrečna cesta kaj si storila, da na svetu najdražje — edinega sina si mi vzela. V SPOMIN 23. septembra mineva eno leto neizmerne žalosti, odkar je prenehalo biti srce komaj 22. let staremu Slavku Novaku v izMoščanec , h, kako prazdn in tih je dom, nikjer več tvojega glasu, ne smehljaja, let**10^ k°lise ozrem,vse prazno je. Težko je verjeti, dragi sin, da te že eno 0 ni in te n ikoli več ne bo. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiskujete Jegov prerani domek, mu prinašate cvetje in prižigate sveče — iskrena hvala! V SPOMIN 26. septembra poteka leto dni, odkar ni več med nami nesrečne Dragice Dolenec iz M. Sobote Pokojnica počiva po svoji želji v rojstnem kraju v Draškovcu pri Čakovcu. V upanju, dajo čaka drobna sreča, je s solzami v očeh in s težko bolečino za vedno zaspala. Hvala vsem, ki seje še spominjate! ŽALUJOČI MOŽ ZAHVALA V 72. letu starosti naš je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče, svak in stric Koloman Soštarec s Krajne 34 Zahvaljujemo se dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala GD Krajna in gasilskim društvom iz sosednjih vasi, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi govornikoma in, kolektivu TP Potrošnik iz M. Sobote. Žalujoči: žena Marija, sin Ernest in hčerka Olga z družinama, brata Franc in Alojz z družino iz Avstrije ter ostalo sorodstvo Neutolažljiva: mama Jolanka ZAHVALA Po daljši in težki bolezni nas je v 68. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož. oče. tast, stari oče in brat Franc Ošlaj iz Tesanovec P°sebn • 1 1 se .skreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, duhovn v Vala medicinskemu osebju pljučnega oddelka, duhovniku za pogrebni obred. Poslovil lLza ma$°- kije bila v Turnišču, pevcem zapdpete žalostinke. tov. Kočarju za ter ne besede, kolektivoma Blagovnica — perilo — pletenine in MlinopekM. Sobota vsem sorodnikom, znancem in sosedom za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat — iskrena hvala! I uJ°či: žena, hčerka Darinka, zet Franc, vnuka Maja in Danilo, bratje Jože, Janez in Martin ter sestra Marija • Male oglase in zahvale, objavljene v četrtek, ^Prejemamo še v ponedeljek do 13. ure. Naročniki VESTNIKA imajo priobjavah 20 odstotni popust. t Od doma dragi mož in ata si odšel, a slutil nisi, da več med nas ne boš . prišel. ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in botra Stanka Novaka iz Lukavec ki nas je v 51. letu starosti po tragični nesreči mnogo prezgodaj zapustil, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebno Zvonku Blažku in Janku Špindlerju, znancem in prijateljem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so darovali v dobrodelne namene in ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih kolektivom DO »Ljutomerčan« TOZD Živinoreja in poljedelstvo, TOZD Prevozništvo, TOZD Kmetovalec Ljutomer. TP »Vesna« Ljutomer, poslovalnica Železnina Ljutomer, DO Mlekopromet Ljutomer. Križevske opekarne, ZRVS Križevci, OŠ Branko Bemot-Aljaž Križevci, GD Lukavci. Ključarovci in Križevci ter 00 ZSMS Lukavci. Posebna zah vala č. g. župniku in kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala iz Ljutomera, govornikom za poslovilne besede, svaku Šlavku in bratu Francu Skuhali. Lukavci. 11. septembra 1982 Žalujoči: žena Marija, sinovi Slavko, Stanislav in Dušan, Mina in očim, brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo 23- SEPTEMBRA 1982 STRAW 23 v besedi in sliki iz naših krajev SIMPOZIJ ORTODONTOV V RADENCIH NADALJNJI RAZVOJ Pod pokroviteljstvom Radenske je bil v Radencih 4. simpozij ortodontov Slovenije in Hrvatske ter 3. zbor ortodontskih delovnih skupin Slovenije, ki ga je pripravila ortodontska sekcija Slovenskega zdravniškega, društva. Na zboruje prisostvovalo 115 udeležencev iz Vzhodne Nemčije, Avstrije-in Jugosla vije. Udeležence simpozija je najprej pozdravil predsednik slovenskih in jugoslovanskih ortodontov pomurski rojak prof. dr. Ivo Antolič, ki je v uvodni besedi prikazal tudi nekaj diapozitivov o uspešnem zdravljenju. Zatem pa je spregovoril podpredsednik sekcije dr. Evgen Simonka, ki je udeležencem predstavil pomursko pokrajino, hkrati pa tudi orisal razvoj zdravstva GASILCI SI TUDI SAMI POMAGAJO Pri gasilskem domu Ljutomer je že dalj časa vrvež. Kako ne, saj so po dolgih letih načrtov in želje končno pričeli z gradnjo prizidka, v katerem bodo prostori za garaže, delavnice, učilnice in še kaj. Seveda pa vse ne gre naenkrat in tako bodo prizidek gradili v treh fazah. V prvi bodo gradili temelje in pritličje, v katerem bodo garaže in delavnice, druga faza je namenjena nadstropju, v katerem bodo učilnice in stanovanja, v tretji fazi pa bodo finalizirali celoten objekt. Pritličje ima površino 326 kvadratnih metrov, nadstropje pa 193. Vrednost celotne investicije je po predračunski ceni 2.790.000,00 dinarjev. Da bi stroške vsaj delno zmanjšali, gasilci pridno pomagajo z ročnimi deli. Tako so za temelje izkopali že 950 kubičnih metrov zemlje, vrednost teh del pa je okrog 200.000,00 dinarjev. D. L. NEDELJSKO REKREACIJSKO KOLESARJENJE Telovadno društvo Partizan iz Križevec pri Ljutomeru je v nedeljo pripravilo kolesarski trim. Lepo vreme in dobra organizacija sta privabila na kolesarjenje prek dvesto kolesarjev. Družinski kolesarski trim je druga večja akcija tega aktivnega, društva. Kolesarji so morali prevoziti progo Križevci, Veržej, Banovci in nazaj v Križevce, na končni postaji pri Kamenšnici pa so se pomerili še v kolesarskih spretnostih, metanju kamna in vlečenju vrvi. Ker so ekipe sestavljale vasi, so na koncu skupnega seštevka bili najboljši vaščani iz Borejec, drugi so bili Bučečovčani in tretji Lukavčani. Ker ne gre brez statistike, še tile podatki: najstarejši kolesarje bil Karel Bežek s 84 leti, njegov konkurent pa Matej Antolin s komaj 5 leti. Pri kolesarkah je bila starosta Pavla Dajč-man, ki šteje 68 let, najmlajša pa Jasna Križanič, ki ima 63 in ortodontije v Pomurju. Med drugim je poudaril, da trenutno dela v Pomurju 965 zdravstvenih delavcev, kar pomeni, da je Pomurje še vedno med zadnjimi v Sloveniji. V Sloveniji namreč pride 560 prebivalcev na enega zdravnika, v Pomurju pa 1788 prebivalcev. Kljub skromnim možnostim pa so zdravstveni delavci zadnja leta v Pomurju dosegli pomembne rezultate pri spreminjanju zdravstvenih razmer. Začetki ortodontije segajo v leto 1958, kar pomeni, daje tQ še zelo mlada zdravstvena veja, njen ustanovitelj pa je bil dr. Ivo Antolič, ki ima tudi velike zasluge za njen razvoj v Pomurju in v Sloveniji.- Njegovo delo je nadaljeval dr. Martin Toth, sedaj pa ga s sodelavci nadaljuje dr. Evgen Simonka. Da- let manj. Pa še tale podatek: družinskega rekreacijskega trima se je z največjim številom članov udeležila družina Alojza Ledinška. Kar 5 kolesarjev imajo v družini. Organizator TVD Partizan Nedeljski rekreacijski kolesarski trim je bil prijeten, ne preveč naporen in predvsem množičen. Udeležili so se ga tisti najmiajši in tisti najstarejši. nes je ortodontska služba organizirana v vseh štirih pomurskih občinah. V mladinskem zobozdravstvu pa delajo: dva specialista ortodonta, en specialist pedontolog, 16 stomatologov, 17 medicinskih sester stomatološke smeri, trije zobotehniki za ortodon-tijo in tri višje medicinske sestre, ki se izključno ukvarjajo s. preventivno-vzgojnimi ukrepi. S to zasedbo so v Pomurju sposobni po dispanzerskih metodah dela vključiti v zdravljenje okrog 17.000 otrok. Na simpoziju so poslušali vrsto strokovnih predavanj za vse profile zdravstvenih delavcev v tej panogi zobozdravstva. Po mnenju dr. Iva Antoliča pa bi za čim boljše rezultate ortodontskega zdravstvenega varstva otrok in mladine morali rešiti vprašanje kategorizacije anomalij, čakalne dobe, zmanjšanje osipa, delitve in razdelitve dela v ortodontski ambulanti, korekcijo' časovnega in kadrovskega normativa in še nekatera druga strokovna in organizacijska vprašanja. To je potrebno, če želimo v orto-dontiji preiti od ambulantnega na dispanzerski način dela v vseh regijah Slovenije, tako kot je to že v Pomurju. Preventiva ortodontskih anomalij se namreč začne v bazi. Na srečanju v Radencih so se dogovorili, da bo orto- Jani D, ——,......- Križevci pri Ljutomeru obljublja, da to nikakor ne bo poslednji kolesarski trim in udeleženci verjetpo že komaj čakajo naslednjega. Dušan Lopamik Lendavska trgatev se uveljavlja Gostinsko turistično prireditev Lendavska trgatev se čedalje bolj uveljavlja in privablja veliko obiskovalcev. Letošnja je bila najbolj pestra doslej, saj so jo popestrili z nastopom folklornih skupin in prikazom vinogradniških običajev in opreme. Tradicija je že, da pisana povorka gre po lendavskih ulicah tja do termalnega kopališča v Petišovcih, kjer je vselej najbolj živahno. Letos so gostinski in turistični delavci povabili na svojo prireditev folklorni ansambel iz 7,alae-gerszega, ki je obiskovalcem prikazal pestrost madžarskih narodnih plesov. Kulturno umetniško društvo iz Hlebin iz sosednje Hrvaške je prikazalo . podravske plese, folklorna skupina iz Kobilja pa prekmurske narodne plese. Organizatorji prireditve so povabili tudi sodarje, ki so Štirideset članic Štirideset članic sekcije za družbeno aktivnost žensk W soboške krajevne skupnosti Park je minulo soboto iz bogatega programa dela uresničilo še eno akcijo. Da bi čim bolje spoznale lepote naše ožje domovine, so se odpravile na izlet v Logarsko dolino. Navdušile so jih njene lepote, še zlasti pa slap Rinka (na posnetku), kamor so se pogumno povzpel® tudi starejše. Izlet je uspel, zaključile pa so ga z dogovorom, da v kratkem pripravijo kolesarski trim. (Foto: I. B.) Ni kaj, gostinci so si izmislili nekaj posebej imenitnega. V prostorih, ki o bili tako ali drugače namenjeni kulturi, v stari restavraciji Rudar v Lendavi, v neposredni bližini dvojezične osnovne šole Drago Lugarič, so v sicer posebnem prostora postavili igralne avtomate, na katerih lahko obiskovalci igrajo veliko iger, seveda za denar. Okoli avtomatov je vedno gneča, denar pa seveda gre v žepe tistih, ki so lastniki teh igralnih strojev. Otroci bodo doma Seveda povedali, da so denar zapravili za sendviče in sokove. Če je to vzgojno, se nihče ne sprašuje Kaj bi bilo, če bi v teh ali drugih prostorih tu v neposredni bližini šole postavili trgovine z zvezki in drugimi šolskimi potrebščinami? To verjetno ne bi bilo donosno, kot verjetno ni donosno tudi ta igralnica, saj vemo, da v glavnem, denar pobirajo tisti, ki so lastniki teh strojev, to pa gotovo ni gostinsko podje- MADŽARSKA PESA ZA SLOVENSKO tje. sladkome pese preko maloobmejnega prometa bi za 10 dni podaljšali obratovanje tovarne sladkorja v Ormožu. Kot protivrednost bo Slovenija najverjetneje izvozila za 1,2 milijona dolarjev izdelkov elektronske industrije. Čeprav so kmetijci SV Slovenije in sosednje Hrvatske letos s sladkorno peso zasejali 15 odstotkov več polj kot v letu 1981, zmogljivosti tovarne sladkorja v Ormožu z doma pridelano peso ne bodo dovolj izkoriščene. Da bi podaljšali čas obratovanja tovarne, katere proizvodnja je sezonskega značaja, se tudi letos dogovarjajo o uvozu pese iz sosednje republike Madžarske. Prvič je 20 tisoč ton pese za predelavo v Ormožu preteklo leto uvozila Zunanja trgovina, ABC POMURKA. Že takrat, namreč v letu 1981, so se dogovorili, da bodo na obmejnih območjih Madžarske tudi v prihodnje pridelovali peso za potrebe ormoške tovarne sladkorja. Dogovore o uvozu pese v okviru maloobmejnega prometa nadaljujejo tačas. V sosednji republiki Madžarski je letošnji pridelek sladkorne pese obilen, tako da jim bo ob pokritju potreb domačih proizvajalcev sladkorja ostalo še 50 tisoč ton tržnih viškov Smrt pod kmečkim vozom Vponedeljek popoldne jepolokalnicestimednaseljemaZg. H Moravci in Andrejci vozil kmetijski traktor brez vozniškega dovoljenja 62-letni Janez KODILA iz Andrejec 14, k traktoiju pa je imel priključen kmečki voz, naložen z neolupljeno koruzo. Na vrhu tovora sta sedeli 60-letna Sidonija PAPIČ in Kristina KO- DILA, obe iz Andrejec 14. Med vožnjo se ie napredniem kolesu voza zlomila os, tako pa je PAPIČEVA padla pod voz, se hudo ® telesno poškodovala in na kraju nesreče podlegla poškodbam. g pese iz LR Madžarske. . Res je,'da pri dogovorih šlo brez težav in da bodo o govor, če bodo našli skup jezik, podpisali do ko® septembra. Madžarska str je namreč želela peso izv0. preko rednega izvoza za larje, kijih tovarnasladkorj . Ormožu nima. Po nedav dogovorih med predstavn Agriimpeksa in ABC Poin,e ke pa vse kaže, da bodo p®s uvozili preko maloobm®J trgovinske menjave. Kot P tivrednost za 1,2 milij9®a 3. larjev vredno peso naj bi . džarska stran v isti vredn uvozila izdelke sloven elektronske industrije. Zunanja trgovina ABC Po MURKA je leta 1981 . obmejnem prometu z džarsko v obe strani re promet v višini 4,5 m dolarjev, letos pa računaj - $ bo ta promet doseg®* milijonov dolarjev Ob realizaciji uvoza30 ton pese bi obratovali tovarne 'sladkorja v Off uj podaljšali za 10 dni, s r^LjeV ob večji izkoriščenosti s pomembno prispevali K njšanju obratovalnih škov. Slednje pa še jamči, da bo domači s j6 cenejši od uvoženega- Lo. cena sladkorja letos na jOO vnem tržišču zdrknila dolarjev za tono.