Odprava okrajev v Črni gori
red kratkim je zvczni izvršni svet sprejel predlog republiškega izviršnega sveta Crne gore, da naj se v zakon o ko-munalni ureditvi vnesejo »premembc, ki bodo omogočile odpravo okrajev v Crni gori. TaJio lahko prieakujeino, da bodo prihodnje leto -občine v Črni gor« prevzele skoraj vse dosedanje pristojnosti okrajev. Hkrati z odpravo okrajev bodo tudi zdru-žili nekatere občine, tako da bo namesto sedanjili 3f> raorda le 30 občin na ozem-lju- Črne gore. Predstavljale bodo enotna gospodarska področja, kar ni tako pri se-Hanjih okrajih.
Glcde pristojnosti bo repul>li<ka pre-vzela od okrajev saiuo odločanje na drugi stapnji v upravncm postopku, koliikor pa '¦¦¦ v nekaterib. stvarch odk>čala na prvi jinji, bo za pristojnost druge stopnje usianovljcna poscbna koinisija. Repnblika bo verjetno prevzela od akrajev tudi ne-katere inšpckcije, na primer šolsko.
Notranja   struktura   posameznih   občin-
skih  odborov   se   nc   bo  spremenila.   Vse
občine   bo-do   dobile   zbore   proizvajalcev,
medtem ko so jih doslej  imele le občtne
raestnih področjih.  Posainezne občine
lx>do imele samostojno vsoh  organov,
lemveč bodo nekateri skupni več občiinam.
To se predvsem  nana.ša na javna pravo-
branilstva,  sodišča  itd.  Sicer  pa   kakšnih
drusrih spreniemb verjetmo ne bo.
Kljub temu pa pričakujejo, da bo pre-nos poslov   okrajnih   odbarov  na občine
zelo pozitivno učinkoval in pr.ispeval k nadaljnji krepitvi in razvoju konvunalne ureditve.
Struktura sedanjili okrajev v Črni gori jo v znatni nieri otcžkočala njihovo pra-\ ilno in smotrno dolo. Okraji predvsem niso bili gospadarske celote, tako da je posameznim občanam bilo vseeno, ali pri-padajo enemu ali drtigc-mu okiraju. Na drug1! stirani je bila skoraj vsa problema-tika posameznili <*krajt;v osrodotočena samo na eno ali največ dve občini. To so bile praviloma močnc in razvitc občine, pa je tako šlo za dvojno anomalijo. Kajti okraj je razpravljal.in proučeval proble-me, ki so bili že odločon« v občini. katere sesitava odbora je bila morda celo moč-nejša kakor scstava okirajhega odbora (pretežno vidnejši delavci, a v okrajnem odboru v večjem šievilu ma<nj izt>braženi
kmetovalci). Problematika nera^vitih ob-črn, ;kjer bi bilo posredovanje akraja edi-no smotrno, ni niti prihajala pred okrajni odbor, ker so bila io v celoti manj po-mcmbna vprašanja, za 'katera so bile občime že sedaj pristojne.
Razen tcga jo postopek zapleten in dol-gotrajen, ker štcvilni sklepi občin ne mo-rejo biti uveljavljeni pred sejo okrajnega odbora ta.ko, da včasili čakajo tudi po dva meseca. Casovmi prihranki bodo realizi-rani tudi s tem, da ho promet mcd držav-lja.ni iiii odbori ^jopolnonia pre.šel na ob-činc, ki so jiin mnogo bližje tako pro-storno kakor iudi po načiiiu dela.
Odiprava olorajev bo sprostila znatno štcvilo strokovnili kad.rov, ki doslej v okrajnih odlx>rih niso biili dovolj zapo-sJeni, ker so, kakor je bik> že poudarfeno, reš&vali zadeve, ki so bile že rešene v občini. Ti kadri bodo precej okrepili stro-kovno sestavo občin&kih upravnih služb, a tndi gospodarske organizacije.   Z. M.