List 26. m v lecaj i in l Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 25. junija 1897. Politiški oddelek. m vww "i* Pošteni mešetar nima sreče. Nemškoliberalni veleposestniki so spoznali, da bi bila to velika pridobitev za češke Nemce in bili so koj pripravljeni, prevzeti nalogo posredovalca. njih imenu grof Stiirgh to izjavil v graški „Tagespošti" in za je hteval samo jedno, da vlada obzirnejše kakor doslej po- Ljuti in že toliko let trajajoči národnostní boj, ka- stopa proti nemškim nacijonalcem. To so veleposestniki teri omajuje stebre naše države, je vsled nestrpnosti in pač morali zahtevati, sicer bi jim nemški nacijonalci koj gospodstvaželjnosti nemškega plemena že skoro prikipel od kraja pokvarili vso akcijo. do vrhunca, a še vedno nihče ne sluti, kakšen mu bode konec. Badeni je mislil, da se ogne uvedenju popolne Ta ponudba nemškoliberalnih veleposestnikov je v vladnih krogih obudila veliko radost in vladna glasila so s jo z veseljem pozdravljala, pozivljajoč zajedno češke ve- ravnopravnosti in zlasti vsaki količkaj korenitejši državno- leposestnike, naj se že odločijo na pogajanja z nemškimi, pravni preuredbi potom jezikovnih koncesij. Domneval pri katerih bi grof Badeni igral ulogo poštenega mešetarja. je, da se bodo Slovani zadovoljili z drobticami, Nemci pa temu ne bodo ugovarjali, in v ta namen je hotel na vsak način utisniti v novo parlamentarno večino tudi nemškoliberalne veleposestnike, češ, vsak bo nekoliko od-nehal in za nekaj časa bo narodnostni mir zagotovljen, saj ne more nihče tajiti, da čakajo rešitve velevažna gospodarska in socijalna vprašanja, katera se morajo prav radi narodnostnih bojev vedno odkladati. Vsled silnega in popolnoma neopravičenega odpora Nemcev proti jezikovnim naredbam je postala sprava mej narodi akutna, postala je neizogibno in nujno potrebna, saj so Nemci s svojo obstrukcijo zaustavili vse delovanje državnega zbora, tako da državni stroj že več ne more funkcijonirati. Vlada je v prvem trenotku pač mislila, da je igra že dobíjena, da je vsaj začasna sprava mej Čehi in mej Nemci zagotovljena, toda učakala je neprijetno razočaranje, kakršnega se pač ni nadejala. pogajanjem so se oglasili najprej Staročehi, Proti kateri so sosebno povdarjali, da sedaj z Nemci sploh ni možno govoriti, ker oni ne priznavajo narodne ravnopravnosti in nečejo nič slišati o nje uveljavljenju, pač pa se poganjajo z največjim in najbrezobzirnejšim terorizmom za ohranitev njih predpravic, za ohranitev njih gospodstva nad drugimi, nenemškimi narodi v državi, a s takimi strankami, da je vsako pogajanja v naprej izključeni. Mladočeška stranka je šla še za korak dalje in od Grof Badeni se je delà takoj lotil, dasi je bilo od klonila pogajanja tudi za slučaj i da z Nemcem bilo vsega početka jako malo upanja, da se mu posreči Sodil sploh mogoče se razgovarjati. Odbila je vsako polovi- je, da so nemškoliberalni in češkokonservativni velepo- čarsko spravo in rekla, da se drugače ne meni za poga- sestniki v prvi vrsti poklicani, uplivati na svoje stran- janja, kakor če se Nemci izreko za uveljavljenje popolne karske prijatelje v smislu sprave in začeti mej seboj po- ravnopravnosti in jednakovrednosti, za to, da se sprava gajanja zaradi sporazumljenja. Vladna glasila so tudi že ne nanaša samo na Češko, ampak tudi na Moravsko, ter razpravljala o pogojih sprave in vsa vprek so naglašala, ako Nemci privolijo, da se. pred uvedenjem narodnostnih da bi se brez težav dosegla, ako bi Čehi přivolili, da se kurij premeni skrajno krivični in za Čehe jako neugodni izdane jezikovne naredbe bodi že kakorkoli utesne, da Schmerlingov volilni red. Ako Nemci teh pogojev ne izgube prvotno ostrost, in bi bilo Nemcem olajšano učenje sprejmo, potem so pogajanja sploh nepotrebna in ni žanje češkega jezika, povrh pa, ako bi se sprijaznili z mislijo, dobiti Mladočehov, pa naj se zgodi karkoli in če se tudi da se v češkem dež. zboru uvedejo národnostně kurije. izkaže potreba, sistirati ustavo in uvesti absolutizem. FT 250 V nemških strankah je ta kategorična izjava Mlado- obupanju do mile matere Slave. Suknjo in škarje v rokah, čehov obudila s'lno jezo, kateri so dali duška v stru- delajo nam krivično volilno geometrijo, potoki prevar in penih govorih na raznih shodih in v ostřih člankih. Zdaj nasilstev so sled vsaki volitvi naši. A plača in následek? so bili češki veleposestniki njih in poštenega mešetarja Preganjanja morajo trpeti naši sokoli, slovenske žene grofa Badenija zadnje upanje in zdaj se je tudi to izjalovilo. ihtijo nebu za pomoč, deca joče, proseča kruha Češki veleposestniki so izjavili, da se z Nemci ne- koliko jih je, ki ne najdejo kruha radi sovragov f a Beže čejo pogajati in da tudi nemških veleposestnikov ne ma- tje v Ameriko in v Egipt umirat lakotě, zamirat Majki rajo sprejeti v krcg većine. To je iziavil jeden najugled Slavi. Po Tržaškem in Goriškem se čimdalje bolj umika nejših in najveljavnejših članov kluba čeških veleposest- naša govorica laščini. niških poslancev, grof Deym, minolo nedeljo na shodu v grobovi Î Da i mi umrjemo, naši so Taboru, in pri tišti priliki naravnost povedal grofu Ba- Kaj pa nasprotniki? Ne zmeneči se za naše solze, deniju t da češki veleposestniki nočejo biti orodje v nje- odirajo še naše zapuščene sirote, veseleči se vedno novih govih rokah in da se Badeni mora okleniti večine » zmag u Nikdar nikjer ne privoščajo našincem pomoći » Češkim veleposescnikom je to izjavo narekovala za- četudi so nas odrli do kostij in četudi vse žrtvujemo za vest, da Badenijevi poskusi, doseči nekako polovičarsko njihovo lakomnost in prekanjenost. Oni ne poznajo hva-spravo mej Čehi in Nemci, niso več umestni. Po njih ležnosti do nas. • * mnenji hoče Badeni spravo, katera bi Čehom nalagala kaj še gospoda njihova in prvaki? Najprvi kar mogoče žrtev, Nemcem pa zagotovila čim več pred- poglavar Primorja se je smeje sprehajal po Pulju, ko so nosti j, ker taka piškava sprava imela brez dvoma v parlamentu Jetele na njega srdite pušice. take posledice, kakršne so imele Taafïejeve punktacije » Zakaj ? Saj se ni bati ni njemu, ni njegovim po ki so ubile staročeško stranko in nakopale veleposest- bočnikom, ker jih varujejo „višji oziri u nikom največje sovraštvo češkega naroda. Zato jo vele- O zistem, o zisteui, ki si toli nehvaležen svojim posestniki odklanjajo, toliko bolj, ker ima sedanja parla- Slovanom, ki so že tolikokrati žrtvovali svojo srčno kri mentarna \ečina moč da eventuvalno tudi proti volji za to ljubljeno državo ! Kdo ne bi razumel besed jednega Nemcev uveljavi načela ravnopravnosti in avtonomije ter tako naredi za vselej konec vsaj jezikovnim bojem. Za poštenega mešetarja, za katerega bi grof Badeni najvećih vladarjev, ki je obrnjen proti kipu brezsmrtnega Sobieskega, vzklikal o nehvaležnosti do Slovanov ? ! „Da, vi državniki naši, vi ste tišti, ki tu doli na tako rad veljal, pomeni ta izjava čeških veleposestnikov jugu redite gada, ne jednega, nego 100 gadov za sebe hud poraz, kajti iz nje razvidi, ne samo da so vsi za- in za branitelje države za nas! stopniki češkega naroda solidarni, nego tudi to, da se Rodoljubi! Slovani! Mi toženi in mučeni, a že na češki veleposestniki, ti mogočni podporniki Taaffejevi in pol obupani, še branimo sebe, našince in Slavo a do Windischgràtzovi, nečejo podrediti njegovemu vodstvu, kedaj borno še mogli? Kaj bode pa za nami? nego da hočejo hoditi po svojih potih in če treba tudi proti njemu. Badeni je zdaj tam, kjer je bil tedaj î ko za- ključi! državni zbor. Kaj stori? Tega sedaj najbrž niti Après nous le déluge! Ker nam torej nikdo noče pomagati in ker celo državniki pravijo, da ne morejo pomagati zite! iz „ viših ozirov", torej za Božjo voljo, pomo- pomagajmo si Slovani sami kako ? sam ne ve! Najveći slovanožerec zadnjega polstoletja, glasoviti Bismarck, on jo je pogodil, ko je zapričel gigantiški boj Slovenci Slovani 9 pomoc ! ■ z Rusijo. Ker je ni mogel uničiti. ali vsaj ponižati z vojsko in politiko, pričel je proti njej strahovito gospo- vi si Rodoljub iz Istre piše „Edinosti": „Soparna teža darsko vojno. Tako pak je postal nezadovoljen njeni naj-dolgo, dolgo že nad umirajočimi Slovani eminentno veči dobrotvorec. Bistro oko Aleksandra III. je uredilo važnega Primorja. Tu preži na nas Scylla tam Cha- ćudovito lepo ruske finance in sploh domaće gospodar- rybdis od severja Nemec, od juga Italijan. Uničujejo stvo, a kar ni dovršil on, to nadaljuje z žilavostjo jednako nas od dveh stranij in žal uničili so nas že veliko. genijalni sin in naslednik njegov Nikolaj II. šlo je počasi v poltisočletju benečanskega go- Slovenci, Slovani to nam bodi v izgled! Ne spodstva in ravno tako vse stoletje za nas le mačehin- obupajmo še! Gospodarski se združimo, pomagajmo jeden skega gospodavanja raznih zistemov. drugemu! Otresimo se najprvo gospodarskih spon! Naše Toda tek časa, doba krutega nasilstva se jim giblje avstrijsko Primorje je v posebni nevarnosti. Istri je prepočasi. stotetju para in elektrike velja, da izgi- okolo 50 občin, v Gorici jih bo zdaj najbrž malo več, njamo brže s površja zemlje. Na Čožoti morju nas napadajo v tržaški okolici manje. Naši kmetje bi se radi oslobo > kričeči nam : Morte agli Slavi ! Od morja življenja dili raznih trgovcev in pa oderuhov. vsaki občini bi kakih pet narodnih „štacun cdrinjajo nas čifutski kapital in kremplji gladnih nasprot- bilo treba povprek najmanj nikov. Ne puste nas niti do mršavih služeb, ako ne slu- poleg vsakovrstnih narodnih podpor. A cvenka ni. u 1 Zato žimo italijanskim malikom, in še tam vohajo vedno za po so dite nam bratje, kar vas je bogatih, par milijonov nami in ovajajo sleherni naš vzklik, ki se nam izvija v za Goriško, Trst in Istro. Polovico upamo, da Vam bomo 251 — mogli vrniti, morda tudi vse, v kacih 20 letih : ali ako bi tudi žrtvovali jeden del za dom in Slavo, vedite, da postanete najveći dobrotvorci Slave, da ste oslobodili svoje umirajoće brate iz krempljev sovražnika. Hvaležni slovenski rod, sosebno potomci naši, bodo v solzah radosti poljubljevali grudo zemlje, kjer bodo počivale Vaše trudne kosti. Onda pa rodoljubi-ljubitelji, truditelji na delo, vsaki v svoji občini, ali vsaj v vsakem sodném okrajů, v lepi organizaciji. Brez prave organizacije bo trud le piškov ali le polovičarski ; še škodovati bi nam utegnilo tu in tam, ker bi sovražnik zavohal naše slabe strani. Najprvo pojdimo na roke zvestim izkušenim rojakom, katerim preti najveća pogibelj ; potem onim, ki imajo največo življensko moč v sebi, a sprva ne morejo ustati brez podpore. To se zna, ako nas prevare, prepustimo jih njihovi žalostni usodi. Glejmo dobro zlasti ob mejah, da ne pokupi tujec naše zemlje, kakor je v Št. Ilji blizu Maribora, kjer je morala propasti prej narodna občina. Kolikor mogoče, čuvajmo narodno posest! Našim poslancem braniteljem priporočamo posebno toplo to točko. Snujmo si na dalje kmetijske podružnice, ali bolje kmetijske zadruge in slovenske posojilnice ter poučujmo ljudstvo o varčnem gospodarstvu. Občine naj pak čuvajo, da velik zapravljivec, ali naroden izdajalec ali sicer velik sovražnik ne bo smel dolgo upravljati svojega lepega gospodarstva. Vse seveda na kršćansko-narodni podlagi. Narodni učitelji, pa tudi bralna in gospodarska društva in druga: vsi morate vršiti to veliko, krasno nalogo. Tako se reši in ojači naš narod, lepa Adrija ostane morje slovansko in nikdar se ne bo krohotal naš srditi, zloradi sovrag: Finis Sloveniae, nego uresniči se stoletni rek našega Vodnika: Ilirija (Slovenija) bo oživljena, Slovenija bo vzveličena ! Politični pregled. Nemški nacijonalci prirede dne 11, julija stran-karski shod v Celovcu, na katerem se bodo posvetovali o na-daljevanji vojne zoper vlado, zoper narodno ravnopravnost in za převládo nemštva Stranka napreduje močno in pridobiva čedalje več pristašev po vseh kronovinah koder prebivajo Nemci. Nam Slovanom mora to le prav biti. Kolikor bolj prezira katera stranka državni interes, in sprava mej narodi se gotovo v eminentnem interesu cele države, toliko prej mora dogospodariti in izgubiti svoj vpliv na upravo, kar je Slovanom le na korist. Nemška agitacija zoper vlado in zoper jezikovne naredbe za Češko in Moravsko presega že vse meje. Nemci kli-čejo na svojih shodih prusko vojsko kar očitno na pomoč. Ni še dolgo tega, kar se je vršil v Lipskem shod, na katerem so neki avstrijski poslanci kar naravnost veleizdajalski govorili in že se piipravlja glasoviti Schônerer, da pojde predavat v Hamburg o „zatiranju Nemcev v Avstriji". Bismarckovo glasilo „Hamburger Nachrichtěn" je Schônererja prav toplo pozdravilo, kar je gotovo jako značilno. Samotař v šaškem gozdu vidi dobro, da napeljava Schônerer vodo na pruski mlin. Poljska gimnazija v Tešinu. Tretjina vsega prebivalstva Šlezija je poljske narodnosti, a vzlic temu nimajo Po-ljaki v te] kronovini nobene javne srednje ali obrtne šole. Dasi so siromašni, vzdržujejo vendar v Tešinu poljsko nižjo gimnazijo. Že dolgo let se poganjajo za to, naj se ta gimnazija podržavi ali pa naj se jej vsaj poděli pravica javnosti. Poljski klub ima v državnem zboru gotovo velik upliv in njegove želje uvažuje tudi vlada če je le mogoče, a dasi se je mnogokrat že oglasil za tešinsko poljsko gimnazijo, vendar ni nikdar nič opravil. Zdaj kaže, da se razmere zboljšajo, vsaj ministerski predsednik je te dni obljubil neki deputaciji, da dobi tešinska poljska gimnazija začetkom prihodnjega šolskega leta pravico zapusti. Nemška katoliška ljudska stranka. Parlamentarna večina, katera se je osnovala, čim se je sešel državui zbor, in katera obstoji še sedaj, ne ugaja ministerskému predsed-niku, največ za to ne, ker sedi v njej nemška katoliška ljudska stranka in ker većina ni hotela medsé sprejeti nemškoliberalnih veleposestnikov. Nemški nacijonalci so svoj boj zoper vlado in parlamentarno večino raztegnili tudi na katoliško ljudsko stranko in dosegli so sosebno na Tirolskem nepričakovanih uspehov. Povsod se kaže neko nasprotstvo proti katoliški ljudski stranki, nje voditelj, baron Dipauli je skoro dobil nezaupnico in prav to je napotilo stranko, da je premenila svojo taktiko. Vselej se je z vso silo upirala zahtevi, naj se sprejmejo nemškoliberalni veleposestniki v parlamentarno večino. Zdaj pa je dr. Ebenhoch po ovinkih povedal, da je pripravljena privoliti v to, da se potem laglje doseže mir mej Nemci in mej čehi. Stojelowski o socijalnih demokratih. — Vodja poljskih kršćanskih socijalistov, pater Stojalowski. je bil do zdaj v ozki zvezi s socijaldemokratiČno stránko, ker je verjel v poštenost njenih namenov. Od kar so socijalni demokratje počenjali v državnem zboru mu je odprlo oči in loČil se je od njih. V svojem listu „Wieniec Polski" pravi : Nikakor ne ume-jemo zakaj se zdi socijalnim demokratom potrebno, podpirati nemške liberalce v zaviranju parlamentarnega delovanja; ža-lostno je, da se je delavska stranka izpostavila oČitanju : upra-vičeno je bil zabranjen delavcem ustop v parlament, kajti, glejte, kakor hitro so pi išli vanj, izpremenili so ga v gostilni- čarsko beznico. Rusi v Gališki. — Položaj v Gališki živečih Rusov je jako neugoden. Godi se jim tako, kakor Slovencem na Koroškem ali na Primorskem, največ zategadelj ker je ljudstvo siromašno in neomikano, ker imajo malo razumništva in ker je vsa oblast v rokah poljskih žlahčič^v, ki pa Rusov ne lju-bijo in gledajo rusko narodnostno gibanje jako neprijazno Mej Poljaki in Rusi vlada sedaj velika napetost, da ne rečemo sovraštvo, posebno, ker so poljske stranke pri minolih državnozborskih volitvah postopale vse prej, kakor dostojno in pošteno. Rusi so prišli do prepričanja. da si v narodnem in v gospo-darskem oziru opomorejo samo na ta način, da se Gaiiška razdeli na dve upravni polovici, na zapadno, kjer prebivajo Poljaki, in na vzhodno, kjer prebivajo Rusi, zahtevajo torej to, kar Slovenci na Štajerskem in na Koroškem, kar Italijani na Tirolskem in kar Nemci na češkem S tem se seveda nasprotstvo mej Poljaki in Rusi še pooštri. Agrarni socijalizem na Ogerskem. — Socijalizem, kateri je doslej imel pristašev samo mej tovarniškimi delavci in mej rokodelci, se je začel razširjati tudi mej kmetskim ljudstvom in sicer na Ogerskem. V tistih veleplodnih ravninah, koder pridela Ogerska vsako leto ogromne množine žita, in ki so vir njenega bogastva, je svet največ v rokah nekaterih posameznih bogatašev, pri katerih služi kmetsko ljudstvo za dnino. Za časa žetve piačujejo posestniki sicer razmeroma lepe dnine, toda ljudje niso ž njimi zadovoljni, ker nimajo pozimi nič zaslužka. Zahteve ljudstva so seveda pretirane, kajti če bi posestniki hoteli plačevati delavce in delavke kakor ti zahtevajo, prišli bi kmalo na beraško palico. Nasprotje mej posestniki in delavci je že v minolih letih vodilo krvave praske, letos pa je vsled agitacije socijalnih demokratov prišlo do velikih in jako krvavih bojev mej delavci in orožniki ter vojaki. Prizadeti posestniki so v največji stiski, ker ne morejo dobiti m «52 - delavcev. Kar jih imajo, ti3te čuvajo pri delu vojaki, da jim vršbe sploh tekom prvega leta, odkar se je otvorila de štrajkujoČi delavci ne morejo do živega Vlada je povedala v državnem zboru, da pošlje v dotičue kraje delavcev iz druzih pokrajin, in zadostno vojakov v njih varstvo, ker se je po vsi pravici bati, da pride do krvavih izgredov mej domaČimi in tuiimi delavci. Da se pri teh homatijah poizgubi ogromno mnogo narodnega premoženja, paô ni treba še posebe omeniti, ječih razmerah. Vsa naprava je zdaj v različnih smerih želna bolnica, se mora pred vsem povdarjati, da se niti administracija in gospodarjenje niti vršba tehniških naprav že danes ne nahaja v takém stanji stanovitnosti, da bilo opravičeno izreči končno razsojo o vseh obsto- saj je ta revolucija, in kaj druzega to gibanje pač ni, še v drugih ozirih na silno škodo Ne preostane drugega, kakor da se ogerska vlada že loti socijalnega vprašanja s posebnim ozirom na kmetijske razmere na Ogerskem še v stadiji poskusov in dopolnil ter se še vedno udar j a i kako 1 v P°' se vsa vršba kolikor mogoče ekonomično uredila. Stroški vzdržavanja in vršbe se v marsičem še Belgija. Ljudstvo se poteguje za to za občno vo- vjemajo z napravami in nabavami, ki se plačujejo iz jažko dolžnost, da ne bo samo služilo vojake, temveč da se stavbinskega zaklada, tako, da je natanko pravilna lo temu pritegne tudi boljše stanove Vojaštvo je za občno vo-jaško dolžnost posebno zaradi tega, da se pomnoži in ojaČi vojska. Vlada pa nasprotuje ti pravični vojaški postavi. Važno . izrekel za obcno vojaško čitev istih težko mogoča. Vsekako pa se v obče sme vzeti, kakor se bo razvidilo iz dotičnega računskega je, da se je tudi krali Leopold II izrekel za obcno vojaško sklepa, da v pretečenem letu za vršbo tehniških inšta-dolžnost, kar dovjlj pojasn uje razmerje mej vlado in kraljem, lacij narasli stroški ne bodo dosegli v to svrho prora-Ni dvoma, da narod in kralj prodereta z uvedbo občne vojne čunjenega zneska, čeravno je bila na 130 vagonov izra- dolžnosti in se vlada umakne, kajti javnih agitacij ljudstva ne bo več ustaviti. Grška in Turška. v Mirovna pogajanja vrše se počasi. dožene Grrška je zopet prosila velesile, da naj se skoraj mir, ker ona mocno trpi mej tem. Turska zelo nasprotuje hitri dovišitvi pogajanj. Deloma ni zadovoljna s stavljenimi pogoji, deloma hujska bojaželjna vojaška stranka sultana, da naj ne odjenja temveč vojsko nadaljuje Alah je pokazal, da je na njihovi strani in přišel je zopet čas, da se čunena poraba premoga prekoračena za približno 20 vagonov, torej za okroglih 2000 gld. Priznati se mora, da je porabo premoga 150 vagonov v preteklem letu s stroški okroglih 15.000 gld. na prvi pogled smatrati za jako veliko, če tudi se je s tem preskrbovala kurjava vsega zavoda, dalje razsvetljava, $ pranje in sušenje, razkuževanje, kuhinja, pripravljanje polumescu vrne oni vpliv in čast, kot ga je imel nekdaj. gorke vode za kopeli in umivalne mize itd. Zaradi tega Tako fanatični Mohamedanci. Na sultana vpliva to hujskanje ali manj. Zlasti Turki mocno divjajo proti temu, da bi več bi bilo pač umestno, baviti se nekoliko natančneje s tem Tesalije ne dobili. Seveda, fanatični Turčini ne pomislijo, da Predmetom. v slučaju, če nadaljujejo vojsko, ne bodo več imeli s samimi Najvažneiše vprašanje, na katero se mora tu odgo- Grrki opraviti, temveč tudi z evropskimi velevlastmi. Tega se voriti, je pač to: je-li veliko množino porabljenega pre-utegnejo odločujoči turški krogi in sultan vendar le zbati in moga prouzročal vpeljani kurilni sistem in če bi se bil 8 skleniti mir, kakor ga zahtevajo velevlasti. Anglija. Dne 22. junija so praznovali v Angleški izvanreden naroden praznik, 601etnico vladanja kraljice Vikto- Kot 181etna princezinja je nastopila po smrti kralja Vi- ri je ljema IV, angleški prestol. prostejšim, primitivnejim načinom kurjave, pripravljanja gorke vode, kuhanja in pranja itd. dosegel ugodnejši uspeh, ali če je velika poraba kuřiva posledica velikosti Kraljica je vladala modro in v naprave in kolikosti izvršenega. To vprašanje se da re teku njenega vladanja si je Anglija pridobila mnogo Vspehi na narodnogospodarskem polju so veliki. Blagostanje povzdig-nilo se je doma in v kolonijah Prebivalstvo domačega ozemlja angleškega kraljestva se je za vladanja kraljice pomnožilo od 25 na 39 milijonov. Državni dohodki so poskočili od 52y2 milijonov na 112 milijonov funtov šterlingov. Velikanske vspehe ima pokazati angleška kupčija s tujimi deželami in lepo je videti kako raste narodno premoženje. Ednako so se povzdig-nile bogate angleške kolonije v Ameriki, Afriki, Aziji in Av-straliji. V nobeni prejšnji dobi se moČ in veljava angleškega šiti le na ta način, ako se s stroški pri obstoječi novo-dobni kurilni napravi primerjajo verojetni vršbeni stroški kurjave pri uporabljevanji navadnih peči, potem stroški do sedaj običajnega kuhanja, pranja itd. Če bi se bile v novi deželni bolnici vpeljale na vadne peči » trebalo bi, če bi se namreč v vseh paviljonih ku rilo ravno toliko prostorov, kakor sedaj, postaviti v po sameznih paviljonih sledeče število peči: imena ni tako utraila po vseh delih sveta kakor za vladanja 1.) administracijsko poslopje 16 peči kraljice Viktorije Angleška je danes tako velika, da svetovna zgodovina ne pozna večje države, šteje 350 milijonov ljudij. Umevno, da ob GOletnici vladarice te države vse tekmuje, da naslovesneje praznuje ta lepi praznik. Velika rana na angle- 2.) kirurgiški paviljon 3.) medicinski „ 4.) dermatologiški „ 77 86 30 f) peči za kope » 12 » » » » » n n škem državnem telesu je irsko vprašanje. Anglija r. tako mogočna in bogata, vendar ne da ranim Ircem. dasi pravic še vedno zati- 5.) porodniški » 12 n n n n 6.) ginekoligiški » 22 » Obrtnija. Nova deželna bolnica. (Dalje. ) Preidoč na drugi del poročila : na skušnje, ki so se pridobile v raznih ozirih glede tehniških inštalacij in 28 18 32 7.) okulietični „ 8.) iniekcijski „ 9.) hiralnica „ 10.) mrtvašnica „ 11.) kuhinjsko poslopje (brez glavne kuhinje, perilnice é in sušilnice) . . . . 30 9) 1 štedilno ognjišče peči za kopeli štedilno ognjišče peči za kopeli » n j) 7) » n 7) n n n » » 253 12.) hlev 13.) hiša za stanovanja urad- nikov...... 14.) hiša za stanovanja slag 12 n » n 4 ' * * .M i štedilno ognjišče so snopići v do dneh ali še pozneje, kakršno je desinfektorja peči za kopeli že vreme, popolnoma suhi. tedaj jih zloži prav gosto in lepo na kup tako, da je klasje obrnjeno na znotraj, štedilna ognjišča in jih nekoliko obloži. Tako naj leže vsaj 6 do 8 dni. „ „ Pazi pa posebno, da ne pride od nikoder kaka vlaga Vsega vkup bilo torej treba 375 peči, 37 peči do njih. Če so snopići tako spravljeni, leže lahko ko za kopeli, 9 štedilnih ognjišč in 2 razkuževalna aparata brez glavne kuhinje, brez perilnice in sušilnice. Če se likor časi koli, tudi dalje kot mesec dni. pice Kakega lepega dne za rana zjutraj razgrni sno-ki so še vedno trdno povezani, na kakem solnčnem torej vzame, da se kuri na leto po 210 dni (1896. leta kurilo se je 228 dni) in če se računi, da se mora na kraju, na kakem ravno pokošenem travniku, na kakem dan v vsaki peči naj manj 2krat zakuriti, in da se pri tem porabi le po 12 kg premoga ne vštevaje drv ki jih pašniku ali podobném kraju lepo pahljačasto. Nobeno stebelce se ne sme dotikati drugega pri klasu, ampak treba za podkuritev, pokaže se, da se za 375 dni in vsako naj leži za-se in vsa v enaki legi. Tako raz za kurilno dobo 210 dni potřebuje 375 X 12 X 210 = vagonov premoga. Pri tem se mora povdarjati, 94-5 da z ozirom na prosto stoječa poslopja, pri kojih se izgublja veliko gorkote, potem z ozirom na velike prostore z noč in dan, da jih rosa trikrat Potem jih obrni tako. da leži spodnja stran a rosa naj jih še eno noč rosi. Ko brž so potem grnjeni naj leže snopići opade, zgoraj, i snopići suhi, so dobeljeni, in spraviti jih smeš tedaj 3 90 4*20 m visočine, dalje z ozirom na velika okna in pod streho. na večkratno prenovitev zraka z ventilacijo, poraba pre- Tudi pri tem zadnjem delu, pri beljenju, naj ne moga po 12 kq na dan za vsako peč gotovo ni previsoko zmoči dež slame, če le moreš brez njega opraviti. Prvi računjena. (Dalje sledi.) dan bo seveda malo škodil kak dežek, tretji in celo četrti dan pa moraš slamo vsekakor spraviti pod streho, ako se obeta dež. Ob lepem vremenu pa jo spet razgrni za toliko časa, kakor je zgoraj povedano. Dobro je, da izbereš za razgrinjanje tak kraj > Pridelovanje pletilne slame. Učitelj za pletarstvo Matija Oberwalder v Dom-žalah je uže lansko leto spisal „Navod o přidělovanju slame za pletenje u » Novice in n Kmetovalec u sta ga priobčila in razdelilo se je tega navoda tudi nad 2000 iz tiso v v kamniškem, kranjskem in ljubljanskem okraji. Zdaj je pa omenjeni gospod učitelj zopet spisal „Kratek navod za pridelovanje pletilne slame." Ker smo pre-verjeni, da bode ta podučen spis marsikoga zanimal, zato ga priobčujemu v celoti. Glasi se tako: Če hočeš prav in pametno pridelovati pletilno slamo, moraš najprej izbrati pripravne vrste pšenico, kjer pade prav malo rose, na pr; kak jasen, vetrnast grič. Slama je sicer potem eden ali dva dni dalje na % belilu, zato pa se toliko lepše ubeli. Samo ob sebe se razume, da moraš ves čas kar naj lepše ravnati s slamo, da ne zmečkaš in ne pre-ganeš stebelc. iftîf» íftílutwtiífutiítiífl fîiiti ."tVft/liíItflííÝiA^zýíJhíÝíítírir« rJyfi^řti^jf^tufidMfctyfcáli ® Poučni m zabavni del Slovenski junak Andrej baron Čehovin. Časopis » Die Vedette" prinesel naslednji kratki Ker se to je tisto, ki ima prav drobná stebelca in enakomerno a jedrnati sestavek o našem rojaku Čehovinu: r tenka od najvišjega kolenca do klasa. Tej vrsti pšenice topničarskemu stotniku Andrejů baronu Čehovinu postavi pravijo pri nas » bela résnica u spomenik v njegovem rojstnem kraju v Zgornji Branici Poleg tega je zlasti paziti na to, da jo o na Primorskem, utegnejo ustrezati naslednji podatki o tedaj, ko pravém času požanješ. Pravi čas za žetev je je tisti del stebelca, ki je ovit od najvišjega kolenca dalje, skozi in skozi enako trd. Tak pa je kakih 8 do 10 dni potem, ko se je cvetje osulo. solnčen dan, prepričaj Tisti čas si izvoli se, da njegovem junaštvu. Čehovin je bil kot sin nepremožnih starišev rojen . 1810. Baronstvo je zadobil še-le pozneje, kakor sploh on predstavlja moža, ki doseže vse le s svojo močjo. Ko bil leta 1831. kot podtopničar uvrščen v 4. artilerijski ni pšenica mokra ne od dežja, ne od rose, ampak suha, polk, ni imel ničesar razun svoj zdrav razum. Posrećilo póruj potem stebelca s koreninami vred in jih poveži se mu i priti 1835. v takozvani „Bombardiercorps & i z omočeno staro slamo in enako robo prav trdno pri koreninah, toda le v tako debele snopiće, da jih prav kar valo. bilo za vsakega topničarja tedaj najboljše spriče-Šest let pozneje imenovan je bil narednikom, toda z lahka objameš z roko. Te snopiće moraš najprej prav navzlic njegovim zmožnostim se mu ni obetala lepa pri- skrbno posušiti. Ker pa ne sme nič več do njih noben hodnjost. Bilo mu je usojeno, kakor marsikateremu prid- dež ali kaka druga moča, zato je najboljše, da jih na nemu bombardirjû, da bode pod nasipom kake trdnjave kakem kraju, do katerega ne moreta dež pa rosa, obe- přišel v popolno pozabljenje; pri topničarjih je bilo v da se ste- tedanjih časih pač težko mlađemu ćloveku napraviti si- jajno karijero. Med tem prišlo je leto 1848. Čehovin bil siš tako, da visi klasje naravnost doli, in bel ca ne preganejo z vodoravno ali poševno ležo Ce «54 je nadnarednik pri konjiški bateriji št. brigadi „Friderik knez Liechtenstein". » pripadajoči k in oslabljen v Badenu pri Dunaju. Čehovin ie bil v no 29 maja zadela vejšem času edini, čegar prsa so dičili trije znaki ju brigada na sovražnika. Čehovin poiskal je svojim to- naške hrabrosti, namreč red Marije Terezije, zlata in povom primeren prostor in pričel streljati. Pijemontezi velika srebrna svetinja za hrabrost pa niso bili ravno takoj pripravljeni, svoje stališče pre- « pustiti, in so pričeli tudi streljati s topovi. Čehovin bil ® ranjen, toda to ga ni oplašilo; nasprotno. Karteča za ï itofin ifejiwiytti!^ ÍIWÍÍ rřuÝuÝí ířs ířuÝiíři/íiíÝí riwfe íí^^^jfrjÝuÝuíi ífc ifcAA a$ kartečo padala je na pijemonteške topove tako î da ti Novice. % Slavnost blagoslovljenja zastave pevskega dru- niso bili le popolnoma poškodovani, ampak da so jih naši še celo uplenili. Nadnarednik Čehovin dobil je za ta čin štva „Ljubljana", ki se vrši dne 27. junija, bo res velika na-veliko srebrno svetinjo za hrabrost. Dva meseca po tem, 25. julija, znamenit dan pri Sommacampagni. Malo je manjkalo in brigada Liechtenstein nad 40 bratskih društev. Drage rodna slavnost Udeleži se je Slovence iz Trsta privede poseben vlak. Obilno se udeleže • * _ slavnosti tudi bratje Hrvatje. Pevsko društvo „Kolo" iz Za< greba pride korporativno, Vspored slavnosti je določen : Zvečer bi se bila morala umakniti. Da to prepreči, približa se dne 26 junija podoknica kumici zastave preblagorodnej gospi Čehovin sovražniku na tako razdalje, da mu je mogoče Županji Milici Hribarjevi in ťrnovskeiuu župniku preč gosp. lv. Vrhovniku, potem mirozov. V jutro dne 27. junija mirozov pa streljati s kartečami. Kakor bi trenil, so topovi sneti in kroglje neusmiljeno podirajo sovražne vrste. Poveljnik baterije, nadporočnik, Pauer pade in Čehovin stopi na mestu Ob uri dopoludne zbiranje društev pred „Narodnim domom". Društva odkorakajo v sprevodu k sv. maši v Trnovo. se vrši slav- njegovo mesto. Toda to ga ne ovira, da Po sv. maši, ki bo na prostém ob 1 2 11 uri, svojeročno nostni sprevod po mestu Mestni župan Ivan Hribar po- upravlja topove, ker primanjkuje možtva. Nadnarednik zdravi društva pred mestno hišo. Ob 1. uri obed v Narodnem Čehovin dobi za ta dan zlato svetinjo za hrabrost ; pri- domu ; ob 14. hodnji dan odlikoval se novan poročnikom. na jednak način in bil ime- uri odhod k veliki pevski slavnosti na Ko-slerjevem vrtu Zvečer komers v „Narodnem domu". Meščanska pivovarna na delnice. V Ljubljani se je ustanovil odbor v izvršitev predpriprav za napravo me- Zopet nekaj mesecev pozneje prideljena bila terija št. 2 brigadi Kolovrat. Dne 23. marcija bil ba-boj ščanske pivovarne na delnice. V tem odboru so župan na so- pri Novari. Čehovin zapovedoval je 8 topovom, vražni strani stalo mu jih je pa 16 nasproti. Razdalja znašala 800 korakov. Na obeh straneh strelja se kakor leznice Ljubljana-Vrhnika Hribar, veletržec Iv. Knez. advokat dr. D. Majaron, trgovec in tovarnar K. Pollak in stavbenik F. Zupančič Železnica Ljubljana-Vrhnika. Železniško ministerstvo prijavilo je te dni koncisijo za zgradbo lokalne že- za stavo. Ljudje in konji padajo in večina topov je ne-rabna. Pri straneh pripravljajo se pehotne čete za naskok. Kakor vihra zapodi se Čehovin z dvema še preostalima topovoma proti sovražniku, da dobi razdalje v kateri mu mojsterski znani slovenski kipar go'sp Alojzij Progar v Celovcu. Friderik Baraga. Dne 29. junija (sv. Petra in Pavla dan) kot ob rojstveni stoletnici odkrili bodo v DobrniČah na Dolenjskem prvemu slovenskemu apostolskemu misijonaiju in škofu Indijancev v Ameriki spomenik, kateri je izklesa je mogoče rabiti karteče. Komaj topove snamejo, že je jeden neraben. Ostal je toraj še jeden top proti 12. In vendar se Čehovin ne umakne. Čude se, gledata vojni poveljnik fcm. ď Aspre in Radetzkega načelnik general- nega štaba fcm. pl. Hess. Oba izrazila sta se o vedenju Šubica izdelala učitelja na tukajšnji c Castno občanstvo je podělila mestna občina Ra-dovljica gosp ces svetniku Ivanu Mur niku v priznanje pre-mnogih njegovih zaslug za to mesto. Te dni je posebna deputacija z Županom Roblekom na Čelu izročila gosp. svetniku krasno diplomo, katero so po navodilih gosp. ravnatelja Ivana obrtni strokovni kr mu Čehovinovein v tem smislu, da je bil ta čin jeden naj-večjega občudovanja vrednih, katere sta sploh kedaj viděla pri kakem topničarju. Vsled tega priznanja podělil kapitel reda Marije Terezije jednoglasno križ Marije Terezije. Čehovin ni bil mož, kateri bi se s svojimi zaslu-gami bahal. Ko so ga 1. 1849. meseca julija imenovali nadporočnikom v 2. topničarskem polku, menil je, da je prejel popolnoma zadostno nagrado. Niso pa bili tega šoli, Josip Krainer in C. Mis Prvi je komponiral diploma in jo jako ukusno izvršil v akvarelnih barvah. Diploma kaže-embleme obrti in kmetijstva ter nosi v dveh kartušah za slav-ljenca pomenljive napise : Za narod in domovino, za obrt in kmetijstvo. Bogato izrezljani okvir, ki se harmonično prilega ornamentiki diplome, je izutnil in napravil Mis Vse delo je domaČi umetnosti v čast in spada brez dvoma med najboljše proizvode te vrste, kar smo jih viděli v zadnjih letih. Diploma je bila te dni razstavljena v izložbi Ant. Zagor-jana v Zvezdi. Nov pokrovitelj družbe sv. Cirila in Metoda. mnenja njegovi pokrovitelji. Pri topničarjih bi bil moral Velezaslužni dolgoletni ljubljanski podžupan, predsednik mestne učakati starost očaka Noeta ako bil hotel postati stotnik. Radi tega přestavili so ga v decembru . 1852 polku takozvanih „Civalart-ulancev" „iz posebne milosti" kot ritmojstra, a ga poklicali v marciju 1. 1854 hranilnice in veletržec gosp. Vaso Petričič je v spomin nepri-čakovanega odlikovanja, koje mu je priredi! ljubljanski mestni zbor povodom 221etnega nepretrganega mestno-zborniškega de-lovanja v tej korporaciji, daroval 100 gld. naši šolski družbi in postal s tem njen pokrovitelj Za mestne uboge je g. kot stotnika k 2. topničarskem polku nazaj. 20. junija Petričič v ta namen tudi daroval 100 gld. . 1854. podělili so mu baronstvo na podlagi reda Ma- ~ Mestno posredovalnico za delo in službe na- .. .. merava ustanoviti ljubljanska mestna uprava. Ednaki zavodi nje lerezije. prav USpe|no delujejo v Švici in Nemčiji. Toda mož si je pri vsem tem popolnoma izpodkopal _ Sovet za pospeševanje malega obrta pri tr- zdravje in že 10. septembra 1. 1855. umrl je ves betežen govinskem ministerstvu. Prevz. gosp. c kr trgovinski mi- nister baron Glanz imenoval je zopet v smislu pravil sověta «a pospeievanje obrta pri trgovinskem ministerstvu gosp ces. svetnika Ivana Murnika za dobo treh let članom tega soveta. — Razglas. C kr. namestništvo v Gradci razglaša dne 11. junija, da se smejo na železniški postaji Sevnica nalagati in raztovarjati prežvekovalci in prašiči. — Telefon v Ljubljani. Trgovinsko ministerstvo je odobrilo napravo telefona v Ljubljani. Z deli se sedaj takoj prične. Sredi septembra meseca je upati, da bo telefon upeljan. — Umri je v Metliki vpokojeni župnik g Ant Kra-šovec v visoki starosti 91 let — V Novem mestu je pa vČeraj umri preč g prošt Peter Urh v 68 leta svoje starosti. Pokojnik je bil obče priljubljen in na glasu kot izvrsten govornik. Naj v miru počivata ! — Vreme. Okrog Kranjskegore, Rateč in Bele peči je dne 18. in 19 sněžilo, zlasti po hribih *je zapal sneg na debelo Pastirji so morali iz planin prignati živino domov. Mraz, ki je na to nastal, je napravil znatno škodo — Zakupni razglas zaradi zagotovljenja predmetov : ovsa, sena, slame, drv, premoga in koaksa za L 1897/8 vršile se bodo zakupne obravnave na oskrbovalnih postajah v Gradcu 19 , v Mariboru 16 , v Ljubljani 12 , v Celovcu 26 , v Trstu 5 , v Gorici 1 , v Pulju 7. julija 1897. Ponudbe imajo doiti ob teh obravnavnih dnevih dotičnim vojaškim oskr-bovalnim magacinom najpozneje do 10 ure dopoludne. Na-tančneji pogoji se lahko pogledajo pri omenjenih oskrbovalnih magacinih Zakupni razglas, obsegajoč podatke glede množine dobavijajočih predmetov, splošne in specijalne pogoje in ponudbeni formular pogleda se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Dobava oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. deželno brambo. C. kr. ministerstvo za deželno brambo namerava dobavo raznih oblačilnih in opravnih pred metov za 1. 1897 zagotoviti potom ^avne konkurence. Mej predmeti, katere je dobaviti, so mej drugimi: klobuki, konjski repovi, jopice, spodnje hlače, ovratniki, ostroge, podkovice z žeblji, rokovice, kuhinjsko posodje, sekire, šotorni količi, krampi, žage, lopate, verige, sedla, konjska česala, krtače, konjske odeje, napojne golide, poveznice itd Ponudbe je vložiti pri c kr. deželnobrambenem ministerstvu do 22. julija. Razglas o tej dobavi, obsegajoč splošne pogoje in seznam dobavijajočih predmetov, se lahko pogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Telegrafska postaja v Vodmatu. C. Kr. trgovinsko ministarstvo je dovolilo, da se pri novem poštnem uradu št. 5 v Ljubljani (Vodmat) ustanovi tudi telegrafska postaja ki bo pa le sprejemala in dalje odpošiljala telegrame. Glede del za novo telegrafsko postajo se je že potrebno ukrenilo in se bo otvoritev postaje svojedobno naznanila. — Umor. Obešeno so našli v.nekem kozolcu samsko kajžarico Nežo Zagore iz Gorenjega Vrhpolja pri Kostanjevici. Sumi se, da je njen ljubimec, s katerim je bila Zagore v bla-goslovljenem stanu, umoril isto in jo potem obesil. — Utonil je dne 11. junija v potoku Rovšca v Ce-šeniku pri Dobu v kamniškem okrajů 18 mesecev stari Fr. Rode. 9letai brat in neki drugi 131etri deček, ki sta ga varovala, sta se za trenotek ods^anila od otroka, mej tem je pa zašel v potok in utonil. — Střela je udarila dne 9. junija zvečer v hlev Fr. Podboja v Studenem pri Postojini in ga užgalo. Vsled dežja se ni ogenj dalje razširil. Škode je 500 gld. Isto noč je treščilo v hišo Ivana Požar-a v Famljah pri Senožečah. Hiša je pogorela. Škode je 700 gld. — Toča je pobila dne 17. junija po Nemški vasi, Selcah, Gradcu, in Petelinjah v občini Št Peter na Krasu. Uničila je popolnoma vse sadeže. Škoda se ceni na 19 000 gld. Palo je toliko toče, da so bili še drugi dan celi zameti, kakor /po zimi. ko zapade sneg. — Oběsila se je dne 11. junija 591etna Uršula Šu- steršič iz Zaouž v politiškem okraju novomeškem. Našli so jo doma v hiši ob peči za durmi visečo. Nesrečnica se je že opetovano izrazila, da bo izvršila samamor. — V Soči utoni je v Gorici vojak 47 polka, ko je hotel isto preplavati. — Obesil se je dne 13. junija 601etni kajžar Franc Lotrič iz Dražgoš. Našli so ga viseti ob čebeljnjaku. NesreČ- nežu se je medio. — Umor. Dne 17. junija so v Jezeru pri Preserju našli 191etno deklo Marijo Dormiš s prerezanim vratom ležati na senjaku. Poleg nje je ležal skrhan „pibec". S početka se je mislilo, da si je dekla sama přeřezala vrat, a uvidělo se je. da si s pibeom ni mogla tega storiti in da se je ta položil namenoma poleg dekle, da bi se tako odvrnil sum na umor. Umora sumljiv je gospodarjev hlapec Miha Lipovec, ki je deklo zalezoval z ljubavnimi ponudbami Ta se pa ni hotela ž njim méniti, ker je že itak imela svojega ljubimca. Mo- rilca so izroČili sodišču. — Nesreča pri streljanji. Dne 17. junija se je v Št Vidu nad Ljubljano pripetila velika nesreča pri strelianju s topiči. Razletel se je topič, kateri je bil preveč nabit in poškodoval tri navzoče fante. Eden je dobil poškodbo na trebuh, druga dva sta ranjena na nogi. Vse tri ranjence so odpejali v deželno bolnico. — Utopljeno so našli dne 18 junija 4.6letno gosta- činjo Terezijo Brvar iz Radomelj. Metala jo je božjast. Pre-iskava bo dognala, če je sama pala v vodo, oziroma se je izvrši! kak zločin. — Potres je bil dne 12 junija v Kalkuti v Indiji. Razrušil je hiše in ubil tudi več ljudij. — Kuga se je pojavila v bližini Meke. Umrlo je že nekaj stotin mohamedanskih romarjev Turška vlada je baje izdala stroge nareibe proti razširjanju, toda vsled splošno znane malomarnosti Mohamedancev v zdravstvenem oziru se je bati, da se kuga razširi. — Karlota Wolter, slavna tragedinja ňa dvorném gledališču dunajském, je umrla dne 14 junija. — Šola za — lepotice. V New-Yorku se je ustanovila sola za lepotice V tej šoli postane vsaka grda, t. j. nelepa ženska, lepa in lepe postanejo — trajno lepe. Ta umet-nost se bode v šoli izvajala tako-le : Obraz odseva duševno življenje. Da se zamore obraz polepšati, treba uplivati na gimnastiko ličnih mišić V praktiškem zdravljenju grdobe pa igra največjo ulogo godba Zato morajo grde blondinke poslušati Chopina, temnolaske pa Wagnerja. Dame, ki imajo pre-šilast nos, si morajo raztegniti nosnice z duhanjem lepodišečih cvetlic in esenc Dame pa, ki imajo prevelike nosnice, si morejo zmanjšati nos z vohanjem ojstrih in zoprno dišečih rečij. Dame, ki imajo premajhne oči, morajo strmeti v velike stvari, da dobe velike oči itd. Ta šola ima baje že mnogo „učenk". — Zavetišče otrok v Neapolju. Na sled so prišli strašnému škandalu, ki se more pač dogoditi le v to-li popa-čeni Italiji. V zavetišcu za otroke v Neapolju so z otroci nečuveno malomarno postopali. Prvotno so hoteli stvar potlačiti, a dva poslanca sta vso zadevo spravila v javnost. Posamez-nosti že zadoščajo, da smatra ljudstvo upravitelje zavoda naravnost za morilce. Vlada je že razpustila upravni svet zavoda, in postavila na mesto istega svojega komisarja. Od 856 otrok, ki so bili leta 1895, izročenl v varstvo oinenjeneinu zavodu, ostali so živi trije! In od vseh gojencev minolih sedmih let, ostalo jih je samo še dvajset. A najznačilnejše je to, da uprava zavoda niti ne ve povedati, kam so prišli otroci, katere je radi prenapolnjenja zavoda odposlalo v druge zavode. Vse je bilo popačeno v tem groznem zavetišču Prostori so bili premajhni, uprava vsa v neredu, zdravstvene razmere ostudné; dojilke prestare in preobložene, perilo zdravih in bolnih otrok ter odrašenih pomešano, desinfekcija in čiščenje sploh neznano Poleg tega se je ravnalo glede dojilk tako lahkottiiseino. da so iste z raznimi grdimi bolezni še nadalje opravljale svoj posel. Tajnik ministerstva notranjih stvarij je imel strogo preiskavo. Kam so izginili vsi milijoni, katere dežela neapeljska izda za bolnišoice, sirotišča in dobrodelne zavode, tega italijanska komora ne izve nikdar. Pariški požar bazara. Dne maja, v dan ko pogorel dobrodelni bazar, odposlalo se je z Pariza 98 000 telegramov in k temu se 152 000 besedij za časopise. To so najvecje številke, ki so se kedaj en dan dosegle v Parizu. - Mati poročila sina. Ogerski listi pišejo, da je na smrtni postelji izpovedala neka kmetica Balicska sledeče : V mladih Iťtih se je Balicska zaljubila v kmetskega fanta, Ivana Pakucza Ko je postal ta sam svoj gospodar, oženil se je z lastno deklo. Leto po njuni poroki mu je žena povila dečka. Ko je bil deček tri mesece star, je nakrat někam vse iskanje je bilo brezuspešno. Pred tremi leti je přišel v in vas 251eten fant, je stopil pri Pakuczu v službo. Ko je kmalu za tem gospodar umrl, zaljubila se je še vedoo jedra gospodinja v hlapca in se ž njim poročila. Po preteku treh let, ko imata novoporoČenca že nekaj otrok, pa povedala kmetica Balicska, da je ona skrila dečka, in da je sedanji mož Pakuczove vdove njtn pravi sin Mladi mož je v obupu pobegnil v svet, njegova mati pa se je zastrupila na grobu svojega prvega moža. Župnik Kneipp. Na sv. Bešnjega Telesa dan je preminol v Wôrishofenu na Bavarskem slavnoznani zdravnik z vodo župnik Sebastijan Kneipp Bodil se je 1. 1821. Leta 1848, ko si je sam ozdravil z vodo nevarno bolezen, pričel je z zdravljenjem z vodo Wôrishofen, kjer je Kneipp Župni-koval in zdravil, je postal svetovnoznan in imovit kraj. Marsikdo ima Kneippu zahvaliti svoje ozdravljenje. Kneipp ni zapustil denarja, ker je vse svoje dohodke porabil v dobrodelne namene Zopet velik požar v Parizu. V Théâtre International so dne 13. junija veliko zenzaČno igro : „Požar bazarja Rue Jean Goujon". Grledisče je bilo polno. Naenkrat pa je vsled eksplozije plina nastal požar, je upelil gledišče. Pri požaru se je 13 osob hudo ranilo, 12 pa se jih je zelo ópeklo. Umor. Y Ati pri Pečuhu na Ogerskem je kmet Jan^z Lukacs s koso umoril Pavla Horvath-a. Lukacs je to storil iz maščevanje, ker ni dobil posojila iz občinske blagajne in je délai Horvath-a kri v ega, da se ni ustreglo njegovi prošnji. Atentat na predsednika francoske republike. Ko se je pieisednik Faure dne 13 jun peljal k dirki, spro-žil je neznan Člověk izza nekega grma, neke vrste bombe nanj, a ga ni zadel. Napalalec jo je odkuril, da si sta ga policija in ljudstvo takcj zasledovala. Predsednika je občinstvo na to burno aklamiralo. Na dunajském vseučilišču razkrijejo dne 4 ju- lija spomenike naslednjim štirim slavnim učiteljem, ki so de-lovali na tej visoki šoli : Našemu rojaku Miklošiču, juristu Demelius-u, botaniku Endlicher-ju in bogoslovcu Werner-ju Loterijske srečke. V Linču dne 19. junija t. 1. : 83, 36, 2, 13, 84 V Trstu dne 19. junija t. 1.: 63, 19, 13 31, 76 V Pragi dne 23. junija t. 74, 90, 73, 23, Tržne cene V Ljubljani dne 23. junija 1897. Pšenica gld. 8 50 kr. rž gld. 6*20 kr., ječmen gld. 5.— kr., oves gld. 6 20 kr. kr., proso gld. ajda gld. leča gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., turšica gld. 5' kr., grah gld. 12*— kr., fižol gld. kr., kr Jedino pravi • i i / £3 > 'l U •.« i,* uri (Tinctura balsamica) / . » i \/ \V lekarne pri „angelju varhu" tovarne farmacevtidnih pre- paratov DIEN Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti ob činstva vrednimi Rogatec-Slatini m v nic- pred ponareja Preskušen potrjen oblastev zdravstvenih nosim sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Najstareje, najpristneje, najce-neje ljudsko domaće zdravilo, uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno no-tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta \saka steklenica ebrno kapic katero vus- njena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna ;,pri an- gelju varhu". Vsak balzam, leno tiskane varstvene znamke ne nosi zgoraj stojeće ze- odkloni nejo tem natančno rejalce ednejo ponaredbo Pazi I I čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona posnemovalce svojega jedino pravega balzama kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona o varstvenih znamkah nahaja zaloga mojega balzama naroči direktno slovi : Pregradi angelja varha lékárno A. Thierry-ja Rogatec-Slatini malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje krone Bosno steklenic 4 krone Hercegovino malih dvojnih vinarjev Manj majhnih dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu poštnem povzetju Pazi vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. ADOLF lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. brnsko sukneno blago i t Jeden odrezek 3*10 m dolg zado-stuje za jedno obleko za gospoda i in velja le I gld ) \ 3-10 iz dobre 410 480 6 -7 74 9- 10 50 pristne najboljše ' ovčje fine finej še najfinejše volne L odrezek za črno salonsko obleko gld. iO Blago za vrhne suknje, loden, peruvien, dosking. Blago za državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot blago, razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro (19) znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko naravnost od nas naroči, kakor Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako tovarniških cenah brez krojaškega prebitka, zasebne naročnike zelo oškoduje. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk z^ložb lilasnikovi naslednik m