UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 23:4 Izobraževalni program osnovne šole s 1



DRUŽBA prilagojenim predmetnikom za dvojezično / / / osnovno šolo na narodno mešanem 5 2 območju Prekmurja 0 2 . 9 . 9 1

Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje



OBVEZNI PREDMET

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: družba

Prilagojeni predmetnik za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja

4. razred 5. razred

52,5 87,5



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Sandra Mršnik, Zavod RS za šolstvo; dr. Nataša Dolenc Orbanić, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta; mag. Katarina Dolgan, Zavod RS za šolstvo; Elvira Garibović, OŠ Franceta Prešerna Kranj; dr. Irena Hergan, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; dr. Janez Jamšek, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; Katja Jenko, Druga osnovna šola Slovenj Gradec; mag. Nejc Kavka, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; Mihaela Kerin, Zavod RS za šolstvo; Vanja Kolar Ivačič, VIZ OŠ Bistrica ob Sotli; Ingrid Laslo Sabo, Dvojezična osnovna šol I Lendava; Edita Nemec, OŠ II. Murska Sobota; dr. Nina Novak, Zavod RS za šolstvo; dr. Jerneja Pavlin, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; Manca Poglajen, Zavod RS za šolstvo; mag. Urška Rupnik, OŠ Zbora odposlancev Kočevje; mag. Simona Samida Cerk, OŠ Medvode; Vesna Vršič, Zavod RS za šolstvo

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-

nacrti/Ucni-nacrti/2025/OS_DV_IS/Ucni_nacrt_druzba_2025.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 249726467

ISBN 978-961-03-1095-2 (Zavod RS za šolstvo, PDF)





BESEDILO O SEJI SS


Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji, dne 22. 5. 2025 določil učni načrt družba za izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 PROSTORSKA ORIENTACIJA IN

KARTOGRAFSKO OPISMENJEVANJE ........... 33

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE ............................. 9

SLOVENIJE .................................................. 33

Obvezujoča navodila za učitelje ..................... 9

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA MOBILNOST ............................................... 34 .......... 11



SKUPNOSTI PRILOGE ............................................... 35 ....................................................... 12

Posameznik .................................................. 12

Sobivanje v skupnosti .................................. 15

Organiziranost skupnosti.............................. 17

ČAS .................................................................. 19

Zavedanje časa in spreminjanje ................... 20

Naravna in kulturna dediščina...................... 21

Preteklost domačega kraja in domače

pokrajine ..................................................... 22

Zgodovinski razvoj ozemlja današnje Slovenije

.................................................................... 23

PROSTOR .......................................................... 24

Prostorska orientacija in kartografsko

opismenjevanje ........................................... 25

Domači kraj in domača pokrajina ................. 26

Naravnogeografske pokrajine Slovenije ....... 27

Mobilnost .................................................... 29

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ......30

SKUPNOSTI .................................................. 30

POSAMEZNIK ............................................. 30

SOBIVANJE V SKUPNOSTI .......................... 30

ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI .................. 31

ČAS .............................................................. 31

ZAVEDANJE ČASA IN SPREMINJANJE ......... 31

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA ......... 31

ZGODOVINSKI RAZVOJ OZEMLJA DANAŠNJE

SLOVENIJE ................................................. 33

PROSTOR ..................................................... 33





2


3

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

9

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Predmet družba uvaja učence k spoznavanju sebe, odnosov med posameznikom in družbo ter razumevanju družbenih pojavov v prostoru in času. Pri tem gre za spoznavanje, raziskovanje in vrednotenje družbenega in naravnega okolja v vseh njegovih sestavinah ter soodvisnostih med njimi. Postavlja temelje za razvoj razumevanja, kako deluje svet in kako lahko učenci kot posamezniki odgovorno sodelujejo v družbi. Učencem postavlja izzive, v katerih se učijo sodelovanja, kritičnega mišljenja, osebne prožnosti, optimizma, iskanja ustvarjalnih rešitev ter krepitev družbene odgovornosti. Pri predmetu učenci razvijajo prostorsko orientacijo ter usvajajo kartografsko opismenjevanje. Temeljni poudarki so na spoznavanju naravnih in družbenih značilnosti domače pokrajine ter naravnogeografskih značilnosti Slovenije.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Učni predmet družba je zasnovan interdisciplinarno, horizontalno in vertikalno povezuje raznolika znanja in spretnosti. Poseben poudarek namenja tudi razvijanju odnosa do različnih okolij. Pri predmetu družba učenci spoznavajo ter raziskujejo življenje in delovanje ljudi, njihove vrednote v sedanjosti in preteklosti v različnih krajih in okoliščinah. Poudarek je na spodbujanju radovednosti pri učencih in vrednotenju družbenih, geografskih, zgodovinskih, gospodarskih in drugih vidikov, vplivov, vprašanj in sprememb, ki so posledica tehnološkega in družbenega razvoja z namenom aktivnega sodelovanja v družbi, tako na lokalni, nacionalni in svetovni ravni. Učenci razvijajo socialne veščine, krepijo samopodobo, sočutje, sprejemanje različnosti, se učijo solidarnosti, strpnosti, zaupanja, občutka za pravičnost ter ustreznega odločanja in odgovornosti. Pri predmetu učenci vzpostavljajo odnos do naravne in kulturne dediščine ter ob tem širijo znanje in prepoznavajo lastna doživetja.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Učne izkušnje so povezane z delovanjem posameznika in razumevanjem medsebojne povezanosti v družbi. Zato je treba vzpostaviti varno in spodbudno učno okolje, tako v učilnici kot na terenu, v katerem so pomembne tako izkušnje posameznika kot izkušnje skupine. Ključni so izkušenjsko učenje v avtentičnih okoljih, aktualizacija obravnavanih tem, učenje ustreznih odzivov v zahtevnih situacijah ter učinkovitih strategij za reševanje problemov. Učitelji naj vključujejo pestre oblike in metode dela, ki omogočajo razvijanje različnih



2

3

:

4

1

/

/

/



načinov mišljenja in delovanja. Učitelji navezujejo izbor primerov pri vsebinah v 4. razredu na domačo 520 pokrajino, v 5. razredu pa na Slovenijo.2.9.91





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


2


3

:

4

1

/

/

/



SKUPNOSTI 5202.9.91

OBVEZNO



OPIS TEME

Namen teme je razvijanje posameznika v okviru skupnosti ter spodbujanje identifikacije z različnimi skupnostmi – od družine, šole in lokalnega okolja do Republike Slovenije, Madžarske in Evropske unije. Učenci raziskujejo različne vidike skupnosti, vključno s tem, kako so organizirane in kako delujejo. Spoznavajo pravila, pravice in dolžnosti, vključno z otrokovimi pravicami, pravicami manjšin ter se kot posamezniki osredotočajo na pomen aktivnega vključevanja, sooblikovanja in sodelovanja v skupnostih (aktivno državljanstvo), s čimer razvijajo pozitiven, strpen in odgovoren odnos do sebe in drugih.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

V temi so zajeti cilji in vsebine, ki predvsem s sociološkega vidika razširjajo in nadgrajujejo temo skupnosti iz predmeta spoznavanje okolja. Učenci pridobivajo znanja o svojem okolju, spoznavajo in vrednotijo razmerja med posameznikom, družbo in okoljem v vseh njegovih sestavinah, interakcijah ter soodvisnostih. Posebna pozornost je namenjena razvoju sociokognitivnih (npr. razumevanje socialnih situacij) in socialnih spretnosti (npr. sodelovanje), vključno s samouravnavanjem čustev, razumevanjem in spoštovanjem raznolikosti, skrbjo za sebe in druge. Učenci se učijo izražati mnenja na spoštljiv način, samostojno odločati, prevzemati odgovornost ter razvijati navade, ki prispevajo h kakovostnemu in aktivnemu življenju posameznika v skupnosti ter sodelovanju v skupinskih dejavnostih. Postopoma se razvija logično in kritično mišljenje: s postavljanjem problemskih vprašanj, raziskovanjem dokaznih gradiv, razlago pojmov in povezav med njimi ter reševanjem problemov in analiziranjem podatkov. Pomembno je spodbujati učence k samostojnemu razmišljanju in izogibanju iracionalnemu sklepanju ter pretiranemu poenostavljanju. Učenci oblikujejo stališča do pojavov in dogodkov v skupnosti, razvijajo osebne vrednote ter razumevanje raznolikosti in kompleksnosti sodobnega sveta. Pri uresničevanju ciljev učitelj ustvarja varno, spodbudno in vključujoče učno okolje, ki učencem omogoča aktivno, spoštljivo in odgovorno delovanje, sodelovanje in medsebojne interakcije; okolje, v katerem učenci postopno oblikujejo celovito pojmovanje o svetu, odnos do njega in svojo vlogo v njem.

Cilji in vsebine se smiselno uresničujejo in postopoma nadgrajujejo iz 4. v 5. razred, kot npr. od razvijanja zavedanja o svojih lastnostih, interesih, potencialih, vrednotah in osebnem razvoju v 4. razredu do zavedanja o osebnem napredku, lastni izbiri in poklicnih željah v 5. razredu.



POSAMEZNIK

2

3

:

4

1

/

/

CILJI /

5

2

0

Učenec: 2

.

9

.

O: 9

razvija zavedanje o svojih lastnostih, interesih, vrednotah, napredku, lastni izbiri ter (poklicnih) željah; 1



(3.1.3.1 | 5.1.3.1)

O: spoznava temeljne otrokove pravice, dolžnosti ter odgovornosti in razpravlja o pomenu spoštovanja le-teh;

I: razvija veščine za prepoznavanje in obvladovanje čustev, jih izkazujejo na socialno sprejemljiv način;



(3.3.4.3 | 3.3.1.1 | 3.1.2.1 | 1.1.5.1)

O: uporablja učinkovite strategije komuniciranja in sodelovanja z drugimi, kar vključuje veščine poslušanja, odločanja, ubeseditev lastnih misli, empatijo, konstruktivno reševanje konfliktov ter timsko delo;



(3.3.3.2 | 3.3.4.3 | 5.2.4.3)

O: varno in odgovorno uporablja digitalna orodja, razpravlja o posledicah (ne)spoštljive komunikacije in spletnega nasilja;



(4.4.1.1 | 4.4.3.1)

O: ob lastnem učenju in delu z drugimi razvija različne strategije učenja in načrtovanja ciljev, presoja učinkovitost strategij in jih prilagaja.



(3.1.3.2 | 3.1.4.1 | 3.1.2.4)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» predstavi svoje lastnosti in interese ter pojasni, kako ga oblikujejo kot posameznika;

» ob primerih opiše temeljne otrokove pravice, dolžnosti in odgovornosti in razloži, zakaj je spoštovanje le-

teh pomembno;

» utemelji pomen strpnosti in odgovornosti (do sebe in drugih, do učenja, obveznosti);

» ob primerih komunikacije, tudi z digitalnim orodjem, presodi spoštljivost različnih načinov izražanja;

» presoja različne načine komuniciranja, vključno s spletnim bontonom, in prepozna spoštljivo ter

nespoštljivo izražanje;

» predstavi načine, kako poskrbi za lastno varnost v vsakdanjem življenju, tudi v spletnem okolju;

» predstavi in vrednoti primere strategij, ki mu omogočajo učinkovito učenje, sodelovanje in reševanje

konfliktov.



TERMINI

◦ pravica ◦ dolžnost ◦ odgovornost ◦ spoštovanje ◦ strpnost ◦ konflikt ◦ nasilje ◦ spletno nasilje ◦ čustvo ◦ vedenje ◦ nenasilna komunikacija ◦ učenje ◦ poklic ◦ vrednota ◦ varnost ◦ bonton



2

3

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

9

1





2


3

:

4

1

/

/

SOBIVANJE V SKUPNOSTI /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9

Učenec:

O: spremlja aktualne dogodke in sooča svoje mnenje z drugimi;

O: prepoznava raznolikosti med ljudmi v skupnosti ter razvija strpnost in spoštovanje;

O: spoznava različne družbene vloge posameznikov (npr.: otrok, učenec, delavec, državljan) in ravnanja v teh vlogah;



(3.3.4.3)

O: spoznava različne načine usklajevanja interesov in reševanja nesoglasij med ljudmi;

O: razlaga pomen in oblike povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči med ljudmi (družine, prijatelji, društva, humanitarne organizacije, prostovoljstvo in druge skupnosti);



(3.3.5.1 | 3.3.5.3 | 1.2.3.1)

O: razvija razumevanje smisla povezovanja v družine (ljubezen, varnost, pomoč, sodelovanje) in nekatere spremembe v družinskem življenju;

O: sodeluje v pogovoru o situacijah, v katerih se ljudje lahko počutijo osamljene, nerazumljene in zapuščene in se uči izkazovati empatijo in spoštljivo podporo;



(3.3.4.1 | 3.3.2.1 | 3.3.3.1)

I: raziskuje možnosti za izvedbo pomoči in sodelovanja pri humanitarnih akcijah (da pobudo, oblikuje načrt in izvedbo);

I: spoznava primere stereotipov in predsodkov in kakšen vpliv imajo na posameznika in skupnost;

I: razpravlja o nekaterih aktualnih dogodkih in družbenih vprašanjih (npr.: brezposelnost, revščina, vpliv medijev, potrošništvo) in razmišlja o rešitvah;

O: razvija kritično razmišljanje o temah, ki delijo mnenja v družbi.



(1.2.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» opiše različne načine združevanja ljudi v skupnosti (npr. družina, šola, lokalna skupnost, društva,

organizacije);

» predstavi in vrednoti primere sodelovanja in medsebojne pomoči v različnih skupnostih;

» loči med ustreznimi in neustreznimi načini usklajevanja interesov in reševanja nesoglasij med ljudmi v

skupnosti;



2

3

:

4

1

/

/

» oblikuje načrt pomoči in podpore (za osamljene, nerazumljene, zapuščene); 52/

0

» .2

opiše svoje aktivnosti za medsebojno pomoč in prostovoljstvo. 9

.

9

1

TERMINI

◦ solidarnost ◦ posameznik ◦ skupnost ◦ spoštovanje ◦ strpnost ◦ nesoglasje ◦ vedenje ◦ človekove (družbene) vloge ◦ prijateljstvo ◦ medsebojna pomoč ◦ prostovoljstvo ◦ nasilje





2


3

:

4

1

/

/

ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9

Učenec:

I: ob primerih iz šolskega okolja razlikuje med zasebno in javno lastnino ter izraža skrb zanju;

O: v razredni ali šolski skupnosti razvija sposobnost sprejemanja odločitev na demokratičen način, kar temelji na konstruktivnem sodelovanju in spoštovanju različnosti mnenj;



(3.3.3.2 | 3.3.3.1)

I: spoznava vlogo in organiziranost lokalne skupnosti/občine ter razume pomen sodelovanja v njej;

I: raziskuje življenje in delovanje lokalne skupnosti, tudi z uporabo digitalnih virov (npr. elektronska pošta, spletni portali);



(1.2.3.2 | 4.4.3.1)

O: spoznava organiziranost Republike Slovenije (vlada, predsednik);

O: spoznava povezovanje Slovenije z EU in svetom (denar, komunikacijske povezave, izmenjava dobrin);

O: ozavešča pomen državnih in drugih praznikov in jih doživlja kot del kulturne in državljanske identitete;

O: razvija razumevanje vzrokov in posledic selitev prebivalcev;

O: sprejema različnost prebivalstva Republike Slovenije (narodne manjšine, skupnosti, priseljenci) ter spoznava življenje Slovencev zunaj državnih meja;

O: spoznava temeljne pravice in delovanje madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji;

I:  razlikuje med pojmoma domovina (čustveni in kulturni vidik) in država (organizacijski in pravni vidik).



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» razloži, zakaj praznujemo državne in druge praznike;

» pozna osnovna dejstva o Republiki Sloveniji;

» ob primeru predstavi povezanost domače pokrajine, Republike Slovenije z drugimi pokrajinami/državami v

EU in po svetu;

» pojasni vzroke in posledice selitev prebivalcev ob primerih iz domačega in širšega okolja;

» na primerih pojasni temeljne pravice in delovanje madžarske narodne skupnosti;

» prepozna izzive, s katerimi se soočajo priseljenci in predlaga načine za izboljšanje njihovega vključevanja v

družbo (npr. jezik, šola, običaji).



2

3

:

4

1

/

/

TERMINI /

5

2

0

◦ 2 država Republika Slovenija ◦ predsednik ◦ domovina ◦ Evropska unija ◦ madžarska narodna skupnost

.

9

◦ ustavna pravica ◦ narodna manjšina ◦ madžarski jezik 91.





2


3

:

4

1

/

/



ČAS /

5

2

0

2

.

9

.

9

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Tema čas se nadgrajuje iz predmeta spoznavanje okolja in razširja cilje in vsebino na spoznavanje življenja ljudi, tako v sedanjosti kot v preteklosti, v domačem kraju in pokrajini ter na ozemlju današnje Slovenije. Čas je za učence abstrakten pojem, ki ga razvijajo predvsem ob spoznavanju sedanjih in preteklih dogodkov/pojavov/procesov in z uporabo različnih virov o preteklosti. Učenci spoznavajo vsebine, ki se navezujejo na neponovljivost, cikličnost, kumulativnost, istočasnost, relativnost in kronologijo. Namen teme je spodbujanje zanimanja učencev za preteklost ter razvijanje razumevanja življenja, dela in miselnosti v preteklosti. Ob tem učenci spoznavajo in razvijajo različne pristope za odkrivanje preteklosti, kot so zbiranje in uporaba različnih virov, opazovanje in prepoznavanje sprememb, spoznavanje dediščine, pričevanje oseb, ter prepoznavanje dokazov o spremembah. Učenci ob virih primerjajo in vrednotijo življenje skozi čas, s tem razvijajo časovne predstave ter oblikujejo spoštljiv odnos do ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter preteklosti. Dogodke bližnje in daljne preteklosti umeščajo v zgodovinska obdobja in jih predstavljajo na časovnem traku.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

V temo čas so vključeni vsebinski in procesni cilji, ki jih učitelj smiselno povezuje med seboj. Procesni cilji se navezujejo na učenje z raziskovanjem (odkrivanjem), iskanje in delo z viri ter terensko delo. Učenci s takimi pristopi pridobivajo izkušnje za samostojno odkrivanje in učenje, usvajajo ustrezno terminologijo predmeta ter skrbijo za govorno in pisno izražanje v strokovnem jeziku. (1.1.2.2)



Tema čas zajema cilje in standarde znanja o preteklosti domačega kraja in domače pokrajine, ki jih učenci dosegajo v 4. razredu, ter o zgodovinskem razvoju ozemlja današnje Slovenije, ki jih dosegajo v 5. razredu.

Cilje in standarde znanja o zavedanju časa in spreminjanja učitelj smiselno umešča v 4. in 5. razred. Učenci lahko odkrivajo/raziskujejo preteklost svojih prednikov, znane osebnosti domačega kraja, preteklost rodbin v domačem kraju (pomen priimkov), življenje ljudi nekoč (delo, druženje, oblačila, prehrana, šolanje). Spoznavajo zgodovinski razvoj gospodarskih, kulturnih in drugih sprememb (pojav elektrike, telekomunikacij, tiska, razvoj šolstva), preteklost in sedanjost domačega kraja in pokrajine ter ozemlje današnje Slovenije.

V sklopu spoznavanja naravne in kulturne dediščine si učenci 4. in 5. razreda ogledajo naravne in kulturne znamenitosti v domači pokrajini/Sloveniji in obiščejo muzej.

Učenci izkazujejo svoje poznavanje in razumevanje preteklosti z interpretacijo različnih virov, prepoznavanjem dokazov o spremembah na posameznih virih, oblikovanjem in predstavitvijo izdelkov ter izvedbo preproste raziskave o preteklosti.





2


3

:

4

1

/

/

ZAVEDANJE ČASA IN SPREMINJANJE /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9

Učenec:

O: razvija časovne predstave in spoznava čas kot linearno zaporedje dogodkov ter ob tem uporablja pojme desetletje, stoletje in tisočletje;

O: spoznava različne načine prikazovanja dogodkov in najdb (v časovnem zaporedju);

O: spoznava in uporablja različne vrste zgodovinskih virov za iskanje ustreznih podatkov/informacij ter se zaveda vrednosti primarnih virov (originalov) v primerjavi s ponaredki;



(4.3.3.1)

O: spoznava različne načine odkrivanja preteklosti (zastavljanje vprašanj, delo z viri, povzemanje ključnih informacij in ugotovitev);

O: ob vzročno-posledičnem razmišljanju spoznava zgodovinski razvoj (na izbrano temo) in vrednoti gospodarske, kulturne in druge spremembe skozi čas.



(2.2.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» na časovnem traku prikaže pojme desetletje, stoletje, tisočletje in jih pojasni na primeru;

» oblikuje in opiše časovni trak življenja prednikov, na katerega umesti nekatere dogodke v desetletje

znotraj stoletja, v stoletje znotraj tisočletja;

» na konkretnem primeru razloži, kako so se skozi čas spreminjali življenjski pogoji in tehnologija;

» na izbrani način prikaže časovno sosledje pomembnejših dogodkov in najdb;

» oblikuje vprašanja za odkrivanje/raziskovanje preteklosti.



TERMINI

◦ zgodovinar ◦ časovni trak ◦ desetletje ◦ stoletje ◦ tisočletje ◦ zgodovinski vir ◦ arheološka najdba





2


3

:

4

1

/

/

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9

Učenec:

O: razvija spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine ter razume pomen ohranjanja za prihodnje generacije;



(1.3.5.1 | 2.1.1.1)

O: spoznava naravno in kulturno dediščino z obiskom naravnih in kulturnih znamenitosti v domači pokrajini in Sloveniji;



(1.3.2.1)

O: odkriva naravno in kulturno dediščino domače pokrajine in Slovenije;

O: se seznanja z dediščino, ki je pomembna na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, s poudarkom na slovenski in madžarski kulturni dediščini, ki se prepletata na narodno mešanem območju Prekmurja;

O: oblikuje materialni izdelek, povezan s kulturno dediščino, in pojasni povezavo med preteklostjo in sedanjostjo.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» ob izbranem primeru utemelji razloge, zakaj moramo ohranjati in spoštovati naravno in kulturno

dediščino;

» ob uporabi različnih virov predstavi primere naravne in kulturne dediščine domačega kraja in pokrajine

ter spremembe skozi čas;

» po ogledu enega od kulturnih dogodkov, spomenikov, ustanov, naravnih znamenitosti vrednoti njegov

pomen za življenje v skupnosti;

» opiše primere različnih vrst slovenske in madžarske dediščine, ki se prepletata na narodno mešanem

območju in imata pomen na lokalni, nacionalni in svetovni ravni;

» predstavi lastni izdelek, povezan s kulturno dediščino.



TERMINI

◦ etnolog ◦ kulturna dediščina ◦ muzej ◦ naravna dediščina





2


3

:

4

1

/

/

PRETEKLOST DOMAČEGA KRAJA IN DOMAČE POKRAJINE /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9

Učenec:

O: išče zgodovinske vire in ob njih vzročno-posledično sklepa o spremembah v domačem kraju in domači pokrajini skozi čas;

O: presoja o vplivih različnih dejavnikov na razvoj domačega kraja in domače pokrajine;

O: spoznava pomembne osebnosti iz domače pokrajine skozi čas ter ozavešča njihov pomen;

O: se aktivno vključuje v načrtovanje, izvedbo in predstavitev manjše raziskave na izbrano temo o nastanku in razvoju domačega kraja in domače pokrajine.



(5.1.1.1 | 5.2.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

- izvede raziskavo o preteklosti domačega kraja/domače pokrajine, tako da:

» oblikuje načrt manjše raziskave (izbere temo, oblikuje raziskovalno vprašanje);

» poišče materialne, pisne, ustne in digitalne vire, sklepa ter oblikuje ugotovitve;

» zbere in uredi podatke z vprašalnikom, intervjujem ali na drugačen način in jih analizira;

» podatke predstavi v preglednici in s prikazi ter jih interpretira.



TERMINI

◦ zgodovinski vir ◦ pokrajinski muzej





2


3

:

4

1

/

/

ZGODOVINSKI RAZVOJ OZEMLJA DANAŠNJE SLOVENIJE /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9

Učenec:

O: spoznava nekatere značilnosti zgodovinskih obdobij (prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek, sodobnost) s poudarkom na ozemlju današnje Slovenije ter jih kronološko uredi;

O: s pomočjo različnih virov odkriva/spoznava zgodovinske mejnike pri nastanku države;

O: razlikuje med zgodovinskimi viri in interpretacijo preteklosti;

O: z uporabo različnih virov odkriva najdbe in nahajališča daljne preteklosti na slovenskem območju.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» poimenuje temeljna zgodovinska obdobja v pravilnem časovnem zaporedju in jih kronološko prikaže;

» predstaviznačilnosti življenja v enem od zgodovinskih obdobij;

» opiše, kako se je spreminjalo življenje skozi zgodovinska obdobja (prazgodovina, stari, srednji, novi vek,

sodobnost) s poudarkom na slovenskih tleh;

» uredi pomembne mejnike nastanka slovenske države v časovno sosledje in pojasni okoliščine nastanka

slovenske države;

» z uporabo tiskanih in digitalnih virov predstavi najdbe in nahajališča daljne preteklosti na območju

današnje Slovenije.



TERMINI

◦ arheološka najdišča na Slovenskem ◦ prazgodovina ◦ stari vek ◦ srednji vek ◦ novi vek ◦ sodobnost ◦ Jugoslavija ◦ Republika Slovenija ◦ Evropska unija ◦ plebiscit ◦ osamosvojitev





2


3

:

4

1

/

/



PROSTOR /

5

2

0

2

.

9

.

9

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Namen teme je širiti prostorsko orientacijo od domačega kraja, domače pokrajine na Slovenijo, Evropo in svet, nadgraditi spretnosti kartografskega opismenjevanja in razvijati prostorsko razmišljanje. Učenci se ob različnih priložnostih (tudi ob aktualnih dogodkih) kartografsko opismenjujejo tako, da berejo in skicirajo preproste zemljevide in spoznavajo osnovne geografske značilnosti domače pokrajine in naravnih enot Slovenije. Na različne načine in z različnimi pristopi spoznavajo geografske pojave in procese. Med cilji mobilnosti učenci spoznavajo cestno prometna pravila in ustrezno ravnanje kolesarja v prometu. Skupine ciljev se med seboj prepletajo in omogočajo sistemsko (povezano) razmišljanje, ki usmerja učence pri odnosu do okolja, kar narekuje ozaveščanje o pomenu trajnostnega razvoja. Učenci pridobljena vsebinska znanja uporabijo pri terenskem delu, pri katerem razvijajo spretnosti neposrednega opazovanja, risanja, kartiranja, merjenja, zbiranja in prikazovanja podatkov. Pri delu uporabljajo ustrezne pripomočke in ustvarjajo različne skice, načrte, makete, vprašalnike in prikaze.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Cilji prostorske orientacije in kartografskega opismenjevanja so procesno naravnani in postavljajo učence v vlogo raziskovalca domačega kraja in pokrajine (v 4. razredu) ter naravnogeografskih pokrajin Slovenije (v 5. razredu). Učenci v 4. in 5. razredu razvijajo spretnosti terenskega dela, kot npr. neposredno opazovanje in orientacija, kartiranje, branje zemljevidov, ustvarjanje skic, uporaba načrtov domačega kraja in domače pokrajine. Prav tako glavne stranske smeri neba v zaprtih prostorih in na prostem učenci določajo tako v 4. kot v 5. razredu. Redno uporabljajo ročni zemljevid Slovenije. V 5. razredu učenci pridobljeno znanje o sestavinah zemljevida nadgradijo, ločijo nadmorsko višino od relativne višine, uporabijo višinsko barvno lestvico, se orientirajo na zemljevidu domačega kraja in pokrajine ter Slovenije, na različnih zemljevidih pokažejo geografsko lego Slovenije, njene naravnogeografske pokrajine in si z branjem zemljevida pomagajo pri opisu njihovih naravnih (relief, vodovje) in družbenih (naselja, prometne povezave, gospodarske panoge) značilnosti.

Šola učencem 3., 4. ali 5. razreda ponudi možnost opravljanja kolesarskega izpita. Cilji s teoretičnimi izhodišči prometne varnosti so opredeljeni v učnih načrtih za spoznavanje okolja, naravoslovje in tehniko, družbo in šport, praktični del pa je opredeljen v Kurikulumu za razširjeni program osnovne šole (področje: Gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje; sklop: Varnost, zdravje in dobrobit; vsebina: Okolje in trajnostni razvoj – Moje zdravo okolje: dom, šola … ves planet). Pri pouku družbe učenci usvajajo cilje o varni šolski poti, cestno-prometnih pravilih in ustreznem ravnanju kolesarja v prometu.





2


3

:

4

1

/

/

PROSTORSKA ORIENTACIJA IN KARTOGRAFSKO /

5

2

OPISMENJEVANJE 0

2

.

9

.

9

1

CILJI

Učenec:

O: se na različne načine orientira (kompas/navigacijske naprave) v zaprtem prostoru in na prostem;

O: pridobiva znanja in spretnosti pri delu z zemljevidi;



(4.1.1.1 | 1.1.2.2)

O: na različne načine prikazuje prostorske podatke;

I: uporablja metode terenskega dela.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» se ob opazovanju okolice orientira glede na njene naravne in družbene značilnosti;

» s kompasom določi glavne in stranske smeri neba v zaprtih prostorih in na prostem;

» bere satelitske posnetke, skice, načrte, zemljevide domačega kraja in domače pokrajine ter jih uporabi

za orientacijo;

» uporabi sestavine zemljevida: legenda, naslov, datum, avtor, višinska barvna lestvica, mreža, grafično

merilo;

» ob zemljevidu prebere nadmorsko višino in izračuna relativno višino med krajem in izbrano točko ali med

dvema točkama na zemljevidu ;

» ustvari preprosto skico zemljevida z legendo in jo interpretira;

» pokaže geografsko lego Slovenije in Madžarske na različnih zemljevidih (Evrope, sveta), v atlasu in na

globusu;

» se orientira na ročnem zemljevidu Slovenije in Madžarske, uporablja ustrezne izraze za smeri neba in

pokaže naravnogeografske pokrajine Slovenije, večja mesta, reke ter gorovja.



TERMINI

◦ orientacija ◦ glavna smer neba ◦ stranska smer neba ◦ legenda ◦ mreža ◦ grafično merilo ◦ površje ◦ načrt ◦ tloris ◦ plastnica ◦ kartiranje ◦ kompas ◦ atlas ◦ nadmorska višina ◦ satelitski/letalski posnetek ◦ načrt ◦ maketa ◦ relativna višina ◦ višinska barvna lestvica ◦ kartografski znak





2


3

:

4

1

/

/

DOMAČI KRAJ IN DOMAČA POKRAJINA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9

Učenec:

O: spoznava in s pomočjo različnih virov pridobiva podatke o domačem kraju in pokrajini, njunih naravnih in družbenih značilnostih, ter razmišlja o možnostih za nadaljnji razvoj;



(2.3.1.2 | 2.2.2.1 | 4.1.1.1)

O: raziskuje gospodarske in druge dejavnosti v domačem kraju in domači pokrajini;



(5.2.2.2)

O: vrednoti naravne in družbene značilnosti v okolju in se zavzema za dostopnost naravnih virov za sedanje in prihodnje generacije;



(5.1.5.1 | 2.2.1.2 | 3.3.4.1)

O: skrbi za urejenost šolskih prostorov in okolice.



(3.3.5.3)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» opiše pogoje oz. razloge za nastanek in razvoj domačega kraja (lega, naravni viri, dostopnost);

» vrednoti naravne in družbene značilnosti domačega kraja/pokrajine kot možnosti za nadaljnji razvoj;

» predstavi ugotovitve raziskave o izbranem družbenem pojavu/dogodku iz domače pokrajine in jih kritično

vrednoti;

» primerja značilnosti in razlike med naselji v domači pokrajini;

» opiše gospodarske dejavnosti v domači pokrajini ter opiše izdelek in njegov nastanek;

» predstavi načine oskrbe prebivalcev domače pokrajine: oskrba z vodo, komunalna in cestna

infrastruktura;

» na primerih prepozna in opiše vpliv človeka na spreminjanje naravnih značilnosti domače pokrajine in ga

vrednoti.



TERMINI

◦ naravna značilnost ◦ družbena značilnost ◦ gospodarska dejavnost ◦ kmetijstvo ◦ industrija ◦ gozdarstvo ◦ obrt ◦ turizem ◦ varstvo okolja





2


3

:

4

1

/

/

NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE SLOVENIJE /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9

Učenec:

O: spoznava, da Slovenija leži na stičišču štirih naravnih enot Evrope (Alpe, Panonska nižina, Sredozemlje, Dinarsko gorstvo);

O: odkriva edinstvene naravne in družbene značilnosti naravnogeografskih pokrajin Slovenije s pomočjo slikovnih in kartografskih virov (alpske, predalpske, dinarskokraške, obsredozemske, obpanonske pokrajine);



(1.1.4.1 | 1.1.2.2)

O: primerja naravne značilnosti naravnogeografskih pokrajin Slovenije (s pomočjo slikovnih gradiv in zemljevida);

I: povezuje naravne značilnosti naravnogeografskih pokrajin Slovenije z družbenimi značilnostmi;



(2.1.3.1)

O: razvija spoštljiv odnos do življenjskega okolja;



(2.2.1.1 | 2.2.1.2)

I: na terenu odkriva tipične značilnosti naravnogeografske pokrajine Slovenije, ki ni njegova domača pokrajina ter jih primerja z znanimi pokrajinami;



(1.1.2.2)

O: razvija veščine zbiranja in predstavljanja podatkov ob uporabi različnih virov (portalov).



(4.1.1.1 | 4.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» poimenuje in na zemljevidu pokaže lego naravnogeografskih pokrajin Slovenije tudi zunaj njenih meja:

Alpe, Panonska nižina, Sredozemlje, Dinarsko gorstvo;

» ob zemljevidu opiše naravne (površje, vodovje) in družbene (prebivalstvo, naselja,

promet, gospodarstvo) značilnosti naravnogeografskih pokrajin Slovenije;

» primerja izbrane značilnosti naravnogeografskih pokrajin Slovenije;

» ob primerih iz različnih naravnogeografskih pokrajin Slovenije vrednoti človekove posege v okolje z vidika

trajnostnega razvoja;

» predstavi določeno (družbeno ali naravno) značilnost Slovenije na podlagi zbranih podatkov iz različnih

virov in pri tem uporabi grafični prikaz.



2

3

:

4

1

/

/

TERMINI /

5

2

0

◦ 2 naravnogeografska pokrajina Slovenije ◦ Alpska pokrajina ◦ Predalpska pokrajina ◦ Dinarskokraška pokrajina

.

9

◦ Obsredozemska pokrajina ◦ Obpanonska pokrajina ◦ Alpe ◦ Dinarsko gorstvo ◦ Sredozemlje ◦ Panonska 91. nižina ◦ površje ◦ vodovje ◦ prebivalstvo ◦ naselje ◦ gospodarska dejavnost ◦ promet ◦ gospodarstvo ◦ trajnostnost





2


3

:

4

1

/

/

MOBILNOST /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9

Učenec:

O: spoznava načrt varnih šolskih poti in zaznava nevarnosti na poti v šolo;

O: spoznava predpise in cestno-prometna pravila za ustrezno ravnanje kolesarja v prometu;



(3.2.4.2)

O: razvija razumevanje, kaj vpliva na varnost udeležencev v prometu z vidika različnih potreb ljudi (otroci, invalidi, starejši ...);



(3.2.4.1)

O: raziskuje in po izbranih kriterijih primerja prometne povezave domače pokrajine z bližnjimi in daljnimi kraji.



(2.3.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» opiše in vriše svojo pot v šolo s poudarkom na nevarnih odsekih;

» primerja varne in manj varne poti v šolski okolici ter jih pojasni z vidika pešcev in kolesarjev;

» ob primerih razloži, kaj vpliva na ravnanje udeležencev v prometu in presoja ravnanja pešcev in

kolesarjev;

» poišče ustrezne podatke in izdela načrt potovanja v izbrani kraj, ob upoštevanju razpoložljivih povezav ter

časovnega in finančnega vidika.



TERMINI

◦ varna pot ◦ nevarni odsek ◦ udeleženec v prometu ◦ prometna povezava ◦ cestnoprometna pravila





2


3

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 9



POGLAVJIH



SKUPNOSTI

POSAMEZNIK

» Ažman, T. (2008). Učenje učenja – kako učiti in se naučiti spretnosti vseživljenjskega učenja. Ljubljana:

ZRSŠ.

» Ažman, T. idr. (2014). Učenje učenja: Primeri metod za učitelje in šole. Ljubljana: šola za ravnatelje.

» Marentič-Požarnik, B., Plut-Pregelj, L. (2009). Moč učnega pogovora: poti do znanja z razumevanjem (1.

izd., str. 199). DZS.

» Novak, N. (2021). Kako učence razredne stopnje učiti „učiti se“? Razredni pouk, 23(3), 3–8.

» Rutar Ilc, Z., Rogič Ožek, S., & Gramc, J. (2019). Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost

(1. izd., Let. 4, str. 32). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zrqmbcj

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zrqmbcj)

» PRAVICA je tudi dolžnost : priročnik za pomoč učiteljem pri raziskovanju otrokovih pravic za učence od 4.

do 9. razreda osnovne šole. (2009). Prevod Maja Sužnik. Ljubljana: Društvo UNICEF Slovenija.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fm7md2r (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fm7md2r)

» Peklaj C. (2001). Sodelovalno učenje: ali kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS

» Marentič Požarnik B. (2012). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS

SOBIVANJE V SKUPNOSTI

» Tacol, A., Lekić, K., Konec Juričič, N., Sedlar Kobe, N., & Roškar, S. (2019). Zorenje skozi To sem jaz:

razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter samopodobe: priročnik za preventivno delo z mladostniki (Prenovljena druga izd. priročnika 10 korakov do boljše samopodobe). Nacionalni inštitut za

javno zdravje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yfn032w (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yfn032w)

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nfeefg6 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nfeefg6)

» https://www.tosemjaz.net/razisci/ (https://www.tosemjaz.net/razisci/)

» Rutar Ilc, Z. (2019). Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost (1. izd., Let. 3, str. 40). Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

» Uporabne spletne strani:





2


3

:

4

1

/

/

» / https://razgledan.si/ (https://razgledan.si/) 520

» .2

https://casoris.si/ (https://casoris.si/) 9

.

9

» 1

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qmacofo (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qmacofo)

ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI

» Rutar Ilc, Z. (2019). Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost (1. izd., Let. 3, str. 40). Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8ylhgh2 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8ylhgh2)



ČAS

ZAVEDANJE ČASA IN SPREMINJANJE

» Brodnik, V. (2011). Primeri novih in posodobljenih didaktičnih pristopov pri pouku zgodovine v osnovni

šoli. V Vilma Brodnik (ur.) Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Zgodovina. Ljubljana: Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uwmyigx (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uwmyigx)

» Cox C. (b. d.). Creating Timelines. Content Area Literacy. Reading Rockets, Lunching Young Readers.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gu675l4 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gu675l4)

» Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. (b. d.). https://www.muzej-nz.si/ (https://www.muzej-

nz.si/).

» Pečjak, Sonja (19959: Ravni razumevanja in strategije branja : priročnik za učitelje na razredni in

predmetni stopnji osnovne šole. Trzin: Different.

» Peklar, A. (27.1.2024). Štetje let – kako štejemo leta? Izizgodovina, zgodovina za nezgodovinarje.

https://izizgo.si/tag/desetletje/ (https://izizgo.si/tag/desetletje/).

» Skupnost muzejev Slovenije (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3z95v3g

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3z95v3g).

» Trškan, D (2006). Učenje zgodovine z odkrivanjem in terenske metode dela. Zgodovina v šoli, 15. letnik,

številka 3-4. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/b2tbzqo

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/b2tbzqo)

» Trškan, D. (2007). Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem: Naloge malo drugače. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/quf15ns DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Narava/Projekt/naloge.pdf

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

» Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem DEDI – pregledovanje naravne in

kulturne dediščine v obliki besedil, fotografij, zvočnih in video zapisov ter interaktivnega zemljevida,

http://www.dedi.si/ (http://www.dedi.si/)

» Zavod za varstvo kulturne dediščine, http://www.zvkds.si (http://www.zvkds.si/)



2

3

:

4

1

/

/

» Kuret, Niko (1989). Praznično leto Slovencev I. in II. Založba Družina, Ljubljana. 52/

0

» .2

Bogataj, Janez (1998). Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, 9

Ljubljana. 9.

1

» Fakin Bajec, Jasna idr. (2021). Dediščina v akciji: poti in načini vključevanja dediščinskih praks v vzgojno-

izobraževalne vsebine. Ljubljana, ZRC SAZU.

» Mileusnić, Zrinka, Ülen, Nataša, Primc Marko, Petra (2024). Poučevanje kulturne dediščine. Priročnik za

učitelje, 2. vzgojno-izobraževalno obdobje. Šola prenove za nove generacije in dediščino 21.stoletja. Škofja Loka, Združenje zgodovinskih mest Slovenije.

» Rezultati projekta Šola prenove za nove generacije (2024). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3m64dxm

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3m64dxm)

» Slovenska dediščina pod zaščito UNESC-a https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ecl4uul

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ecl4uul)

» Slovenski etnološki leksikon (2004). Mladinska knjiga, Ljubljana.

» Magyar néprajzi lexikon (Magyar elektronikus könyvtár), https://mek.oszk.hu/02100/02115/

(https://mek.oszk.hu/02100/02115/)

» Zóka, Gyula (2019), Az Őrség - Magyar örökség, Kossuth Kiadó Zrt., Bp.

» Romsics, Ignác (2017), Általános Magyar történelem, Kossuth Kiadó Zrt., Bp.

» Magyar történelem, https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/tjneh26

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/tjneh26), https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vfiwldd

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vfiwldd), https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bkxsixl

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bkxsixl)

» Nemese, István (2020), A korona kalandjai, Gold Book Kiadó, Bp.

» Molnár, András (1996), Zala megye történelmi olvasókönyve, Zala Megyei Levéltár

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cgu7nbk (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cgu7nbk) (Szalafői

múzeumfalú)

» https://sumegvar.hu/ (https://sumegvar.hu/)

» https://varlexikon.hu/sumeg (https://varlexikon.hu/sumeg)

» https://www.pedkalauz.hu/ (https://www.pedkalauz.hu/)

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dbhngw4 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dbhngw4)

» https://festeticskastely.hu/kastely/ (https://festeticskastely.hu/kastely/)

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mzkggpc (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mzkggpc)

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mm2rz51 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mm2rz51)





2


3

:

4

1

/

/

ZGODOVINSKI RAZVOJ OZEMLJA DANAŠNJE SLOVENIJE /

5

2

» Brodnik, Vilma (2018). Spodbujanje kritičnega mišljenja pri delu z zgodovinskimi viri. Zgodovina v šoli, 20

.

letnik 26, številka 1, str. 18-38. URN:NBN:SI:DOC-4IZ8CWG2 .9

9

1

» Potočnik, Dragan in Lah, Andreja. (2024). Pouk zgodovine v muzeju in arhivu. Zgodovina v šoli. 31. 80-92.

10.59132/zvs/2023/2/80-92.

» Hartmann, Eva (2021). Učiti se iz zgodovine in o njej na primarni stopnji. Zgodovina v šoli, letnik 29,

številka 1, str. 11-20. URN:NBN:SI:doc-XK9VM3BT



PROSTOR

PROSTORSKA ORIENTACIJA IN KARTOGRAFSKO OPISMENJEVANJE

» Senegačnik, Jurij, Ogrin, Darko, Žiberna, Igor (2013). Nova naravnogeografska členitev Slovenije na 47

pokrajin. Geografija v šoli, 22(2/3), 110-124. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wqpx8as

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wqpx8as) ali https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0ftzf3m

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0ftzf3m)

» Umek, M. 2001.Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne šole. Univerza v

Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

» Žiberna, Igor, Natek, Karel, Ogrin, Darko. Naravnogeografska regionalizacija Slovenije pri pouku geografije

v osnovni šoli. V: Drozg, Vladimir (ur.). Teorija in praksa regionalizacije Slovenije. Maribor: Pedagoška fakulteta, 2004. Str. 85-90. ISBN 86-80693-82-0. [COBISS.SI-ID 13462792]

NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE SLOVENIJE

» Janža, M., Jamnik, B., Prestor, J., Mali, N. (2017). Podzemna voda – glavni (skoraj edini) vir pitne vode v

Sloveniji. Geografija v šoli, 25(3), 19-27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ntk04mu

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ntk04mu)

» Senegačnik, J., Ogrin, D., Žiberna, I. (2013). Nova naravnogeografska členitev Slovenije na 47 pokrajin.

Geografija v šoli, 22(2/3), str. 110-124. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wqpx8as

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wqpx8as) ali https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0ftzf3m

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0ftzf3m)

» Uporabna geografija: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sfq4p6o

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sfq4p6o)

» Umek, M. 2001.Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne šole. Univerza v

Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

» Žiberna, Igor, Natek, Karel, Ogrin, Darko. Naravnogeografska regionalizacija Slovenije pri pouku geografije

v osnovni šoli. V: Drozg, Vladimir (ur.). Teorija in praksa regionalizacije Slovenije. Maribor: Pedagoška fakulteta, 2004. Str. 85-90. ISBN 86-80693-82-0. [COBISS.SI-ID 13462792]





2


3

:

4

1

/

/

MOBILNOST /

5

2

» Novak, M. (2024). Koncept usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit v osnovni šoli. Pridobljeno s 20

.

spletne strani dne, 18.11.2024 .9

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8kxpy00 91

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8kxpy00)

» Revija Razredni pouk letnik 23 (2021), številka 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7a9yk58

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7a9yk58)





2


3

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

1



PRILOGE 9