1 «w novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CMDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 16(1199) Čedad, četrtek, 27. aprila 2006 uuLuuu.kres.it: I bambini della quinta bilingue hanno interpretato la loro canzone “Migranti”, diretti da Fabio Devetag Partenze e ritorni, i quesiti degli alunni Per il terzo anno la classe quinta della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone organizza un convegno, questa volta dedicato al tema dell’emigrazione e deirimmigrazione. L’incontro si è tenuto venerdì 21 aprile nella sala consiliare di S. Pietro. La base da cui sono partiti, per scegliere i relatori e le domande, è stato un questionario che hanno realizzato tra genitori, parenti e amici. Per capire, hanno detto, il significato della parola “emigrazione”. Sul tema sono quindi intervenuti il direttore dell’Unione emigranti sloveni Renzo Mattelig, il responsabile del centro di accoglienza Emesto Balducci di Zugliano, don Pierluigi Di Piazza, e Mateja Zorn e Mateja PeroSa, tra gli autori del video “Vrnitev” realizzato per la “Stazione di Topolò”. A portare il saluto sono stati la direttrice dell’istituto bilingue Živa Gruden e l’assessore comunale Teresa Dennetta. leggi a pagina 6 J “Potres! 6 maggio 1976>6. maggio 2006_6. maj 1976>6.-maj 2006” è la nuova mostra fotografica realizzata dal Centro studi Nediža in occasione del 30. anniversario del terremoto in Friuli, che verrà inaugurata il 6 maggio alle 18 nella Beneška galerija di San Pietro al Natisone. La mostra, che verrà introdotta dal fotografo udinese Riccardo Toffoletti, propone una selezione di immagini tratte dal reportage che Paolo Petricig realizzò nei giorni immediatamente seguenti la catastrofe nei paesi più colpiti delle Valli del Natisone e del Torre. Nelle fotografie di Petricig le case aperte come da una feroce zampata, le ruspe che cancellano pietra dopo pietra le tracce di una cultura vecchia di secoli, i ripari di fortuna, i campi-scuola improvvisati e, in questo scenario devastato, Una mostra di fotografie scattate nei paesini delle Valli colpiti dal sisma A trentanni dal terremoto le immagini di Paolo Petricig Una delle foto di Petricig che saranno esposte alla Beneška uomini, donne e bambini sono colti con l’immediatezza a tratti ruvida che rivela l’attitudine del fotoreporter, rifiutando o-gni compiacimento formale e documentando l’accaduto con la sensibilità e il coinvolgimento di chi può vantare una confidenza di lunga data con i luoghi e le persone ritratte e partecipa al loro dramma. L’esposizione è dunque l’occasione per ricordare quei drammatici momenti e nel contempo proporre un omaggio all’attività fotografica di Paolo Petricig a meno di un anno dalla sua scomparsa. segue a pagina 8 kgz, kongres bo v Čedadu V petek, 5.maja 2006 bo ob 17.30 uri deželni kongres Slovenske kultumo-gospodarske zveze. Prvi del kongresa bo v Čedadu in sicer v dvorani Središča sv. Frančiška, nadaljeval se bo v soboto, 13. maja ob 9. uri v Kulturnem domu v Gorici. Letošnji kongres bo imel kot geslo: “Daj jeziku prihodnost”. To pomeni, da bo osrednja tema vprašanje slovenskega jezika, ki se veže na razvoj slovenske kulture in seveda drugih dejavnosti, kot so gospodarstvo, šport, sociala itd. Povsem jasno je, da se Slovenci razlikujemo od drugih narodov predvsem po jeziku in po kulturi. To je jasno vedel naš naj večji pesnik France Prešeren in to je vedel msgr. Ivan Trinko, Oba sta dala prednost omikanemu slovenskemu jeziku in kulturi. Slovenci imajo danes svojo državo, kjer problem lepe knjižne slovenščine ni povsem rešen, vendar nikoli ni tako problematičen, kot je jezik slovenske manjšine v Italiji. Slovenci v Italiji živimo na kontaktnem proštom, kar pomeni, da zveči-na delamo v italijanskem okolju, imamo italijanske prijatelje, se poročamo z Italijani ali Italijankami, gledamo italijansko televizijo itd. Večino dneva slišimo in uporabljamo jezik, ki ni slovenščina. V Trstu in Gorici imamo slovenske šole do višje stopnje. Sama šola pa ne more odpraviti vseh napak in pomanjkljivosti. V Benečiji je šolska mreža omejena na vrtec in osnovno šolo v Spetru ter na delni pouk slovenščine na nižji srednji šoli v Spetru. Vse to je premalo za trdno podlago knjižnega jezika. Vedno večji vplivi italijanščine, premikanje ljudi v različnih okoljih, mediji in druge interference kvarijo celo pristna narečja, kar velja za videmsko pokrajino, za Trst in za Gorico. Poznanje pravilne knjižne slovenščine in ohranjanje pristnega domačega narečja je v nevarnosti. Zato je jezikovno vprašanje za SKGZ prioriteta. Za jezik je torej pomembno to, kar lahko mi napravimo zanj. Ne moremo pa narediti vsega sami. Jezik se bo razvijal, če bo imel tudi juridično priznanje, če bo viden v javnosti in bo vzbujal v ljudeh ponos in ne strah. Zal se to še ni uresničilo. (am) beri na strani 8 Na prvem mestu promocija slovenskega jezika r ATTUALMENTE IL 30 Vo SOPRA I 65 ANNI, NEL 2050 Sl ARRIVERÀ* A UN TERZO DELLA POPOLAZIONE COSTITUITA OA anziani. DIVENTA FONDATA... SUlie PENtldNJ Centro S. Francesco - Sala degli Archi v Čedadu V torek, 2. maja 2006 ob 18. uh predstavitev knjige Ivan Trinko: ZAMEJSKI VIHARNIK Založništvo trmskega tiska - Slovenska kulturno-gospodarska zveza Kulturno društvo Ivan Trinko Slovenska kulturno - gospodarska zveza je v videmski pokrajini začela novo poglavje svojega delovanja, saj je okrepila svojo strukturo s tem, da končno ima človeka, ki skrbi za koordinacijo dejavnosti v vsem obmejnem pasu ter za uresničevanje skupaj dogovorjenih pobud. To skrb je pred dobrim mesecem prevzela Marina Cemetig in že so vidni prvi rezultati. beri na strani 8 četrtek, 27. aprila 2006 2 Lavori sulla strada comunale da Platischis a Prossenicco Volontariato e amicizia tra Taipana e Bergogna Provincia si ricomincia Si riunirà per la prima volta martedì 2 maggio, alle 9.30, il nuovo consiglio provinciale di Udine. L’assemblea sarà presieduta dal “consigliere anziano”, ossia colui che ha ottenuto la più elevata percentuale di voti: Renato Carlantoni (An). All’ordine del giorno, oltre alla convalida del presidente Marzio Strassoldo e dei consiglieri eletti, sono previste anche l’elezione del presidente e dei vicepresidenti del consiglio provinciale, la comunicazione da parte di Strassoldo sulla nomina dei componenti della giunta e l’illustrazione delle linee programmatiche di governo per il mandato. Ultimo punto, la definizione degli indirizzi per la nomina e la designazione di rappresentanti della Provincia e del consiglio in enti, aziende e istituzioni. Domenica 26 marzo è stata l’occasione per un importante intervento di pulizia della strada comunale che da Platischis e Ponte Vittorio porta fino a Prossenicco. Protagonista di questa iniziativa u-na squadra transfrontaliera composta dagli Alpini di Taipana, guidati dal capogruppo Giovanni Coos, dai volontari della locale Protezione civile, coordinati da Massimo Vazzaz, dal consigliere comunale Fabio Michelizza, capogruppo di maggioranza, e da un gruppo di pompieri sloveni provenienti dalla vicina Bergogna/Breginj e guidati da Andrej Mazora. La strada, lunga circa 3 chilometri, è stata chiusa dalle 8.00 alle 14.00 per consentire i lavori di pulizia che hanno riguardato piante e arbusti situati a tre metri dalla carreggiata su l.’yfV. * sperate \ «3» : ift'i entrambi i lati. Tutto il legname raccolto dai 35 volontari del comune di Taipana e dai 5 rappresentanti sloveni - circa 200 quintali - è stato portato alla Casa Famiglia di Taipana. Le operazioni sono state favorite dal bel tempo ed eseguite con motoseghe, roncole, pale e scope. Il gruppo è stato coadiuvato, inoltre, dal trattore comunale guidato dall’instancabile Sergio Noacco e dal camioncino, soprannominato “Ufo”, di Franco Vazzaz e Bruno Noacco, sempre disponibili a dare il proprio contributo a queste iniziative. L’iniziativa è stata festeggiata dal sindaco Elio Berrà, mentre Giovanni Coos e Massimo Vazzaz hanno ringraziato tutti i partecipanti per la disponibilità e l’impegno dimostrati non solo nella pulizia della strada, ma anche nell’aiuto agli anziani ospiti della Casa Famiglia. (B.B.) Pismo iz Kima Stojan SpetiC V teh dneh srečanj na praznovanjih 25. aprila me je marsikdo vprašal, kako je mogoče, da so Italijani po svetu, za katere so mnogi verjeli, da so desničarji in nostalgiki, tako prepričano podprli Prodija in levosredinsko koalicijo in ji, v končnem izračunu, prisodili zmago s svojim odločilnim glasom. Mar ni veljalo, da bo med zdomci vnaprej določeni zmagovalec stari Mirko Tremaglia in z njim tudi Berlusconi? Kot član koordinacijskega odbora Unije za Italijane po svetu sem bil v Argentini in drugod po Evropi, zato lahko rečem, da sem si o tem ustvaril svoje mnenje. Res je med Italijani po svetu veliko nostalgikov, predvsem starih, drugi so včasih bolj konzervativni. Toda bolelo jih je, ko so na zaslonih videli sramoto, ki jo je Berlusconi delal Italiji s svojimi klovnskimi nastopi. V Latinski Ameriki so protiameriška čustva zelo razširjena in ljudem Berlusconijevo vdinjanje Bushu res ni bilo všeč. Mnogi mislijo, da zdomci nič ne vedo o d.omovini. Ni res. V Buenos Airesu sem vsako jutro kupoval Corriere della sera, ki se prodaja skupaj z uglednim La Naci-on. V hotelu sem gledal RAI International, ki ponavlja domala vse televizijske dnevnike v raznih časovnih pasovih. Tem osnovnim informacijam pa zdomci dodajajo še kritični pogled, ki ga jim posredujejo domači in mednarodni mediji, kot so ugledni časopisi in mednarodne televizijske mreže. Stopnja kritične pozornosti je zato med njimi višja kot pri nas, ki nam monopolistični televizijski sistem dobesedno krati pravico vedeti, kaj si o Italiji mislijo drugi. Razlikovati moramo med zdomci, ki živijo in delajo v Evropi in onimi, ki so onkraj oceanov. Evropa je sedaj že skupen dom. Zdomci, predvsem mladi, se z nizkocenovnimi poleti pogosto, včasih celo vsak teden, vračajo domov. Tudi problemi so podobni, toda mladim italijanskim delavcem, ki živijo v Franciji nihče ne more soliti pamet, češ da so neurejena delovna razmerja vir množi- čnega zaposlovanja, saj so proti temu milijoni šli na ulice. In zmagali. Latinska Amerika je po dolgem obdobju diktatur in hudih gospodarskih kriz izkoristila ameriško zagledanost na srednjo Azijo in njene energetske vire in krepko zasukala politično krmilo na levo. Sindikalist Lula v Braziliji, Cha-vez v Venezueli, Morales v Boliviji, Kirchner v Argentini, Michelle Bache-let v Cilu in še bi lahko naštevali. Premik je splošen in je ustvaril posebno vzdušje pričakovanja in vrenja, in mu niti italijanski zdomci niso bili imuni. Vsa celina je šla na levo in večina zdomcev ni šla proti toku. Nekaj posebnega so izidi med Italijani v Istri. V koprskem konzulatu so našteli več kot 70% glasov za Unijo, v hrvaški Istri pa nekaj več kot 50%. Tu je Tremaglia presenetljivo zbral vsak četrti glas. Osebno mislim, da je to posledica diplomatske napetosti med državama in prepričanja, da jim bo desnica pomagala. Edini, ki so skoraj stoodstotno podprli Berlusconija so italijanski vojaki v Iraku, Afganistanu, Bosni in na Kosovem. Vsi so prostovoljci in dobro plačani, očitno jim ni bila všeč Prodijeva obveza, da bo umaknil oborožene sile iz Iraka. LDS oblikuje nov politični manifest V Ljubljani so prejšnjo saboto člani in somišljeniki LDS sprejeli osnutek manifesta "Za ljudi pred profitom", ki definira vrednote in načela največje opozicijske stranke. Z manifestom želi LDS ponuditi alternativo konservativnemu političnemu polu, ki "ponovno gradi avtoritarno državo". Tudi govor predsednika stranke Jelka Kacina je potekal v znamenju kritik vladajoče koalicije, katere vodja Janez Janša po prepričanju predsednika LDS ni kos izzivom prihodnosti. Predsednik LDS je bil kritičen tudi do politike do medijev. Prepričan je, da je eden od strateških ciljev konservativne koalicije nevtralizirati, minimizirati in omalovaževati pomen neodvisnih medijev. Na RTV Slovenija želi imeti koalicija še bolj uravnotežen program, na Delu pa je uredništvo Sobotne priloge "tako odveč, da ga je potrebno kar ukiniti, izbrisati", je dejal Kacin. Predsednik LDS je govoril tudi o preoblikovanju lastniških struktur v gospodarstvu in infrastrukturnih sistemih, pri tem pa gre za jasen cilj, h kateremu vodijo "metode in oblike državne diktature" in dodal, da vlada jemlje Slovenijo, njene institucije in gospodarstvo kot vojni plen. Osnutek manifesta Za ljudi pred profitom so delegati sprejeli soglasno. V razpravi ni bilo bistvenih pripomb na osnutek manifesta, se je pa razprava mestoma dotikala problema neenotnosti v liberalni demokraciji. V manifestu se LDS ob poudarjanju dosežkov v času dolgoletnega obdobja na oblasti ozira tudi na "posamične napake", ki so oslabile moč in prepričljivost stranke. Sicer pa je manifest kritičen do vladajoče koalicije, ki podpira ekonomski darvinizem, napoveduje krčenje socialne države, zmanjšuje avtonomijo javnih ustanov, pospešeno privatizira šolstvo in zdravstvo ter krepi vpliv v gospodarstvu in medijih. Jelko Kacin Manifest našteva vrednote stranke (svoboda, enakopravnost, solidarnost, pravičnost, zakonitost, odgovornost in strpnost), govori o ustvarjanju družbe svobodnih, odgovornih in solidarnih državljanov, definira vlogo države, ki mora ustvarjati pogoje za blagostanje državljanov, omenja probleme globalizacije in vlogo Slovenije v svetu, poudarja spoštovanje človekovih pravic, manjšin in demokratičnih pravil ter govori o okoljskih problemih in o problemih revščine, brezposelnosti in socialne izključenosti. V skladu s sklepom konference bo osnutek manifesta poslan lokalnim odborom, programskim odborom in forumom stranke, ki morajo v 60 dneh poslati pisne pripombe. O njih bo nato razpravljal svet stranke, ki bo dokument verificiral in ga poslal v potrditev kongresu, ki bo potekal po jesenskih lokalnih volitvah. Delegati so po sprejetju osnutka manifesta razpravljali še o prispevkih posameznih delegatov, in sicer o regionalizmu, pravicah Romov, medijih, pravosodju, odnosih s katoliško cerkvijo, odnosih z. Italijo, privatizaciji zdravstva in visokega šolstva, o sociali, športu in o plinskih terminalih, glede katerih so sprejeli posebno resolucijo Združeni proti uničenju severnega Jadrana, (r.p.) Diecimila nuovi posti di lavoro L'orsa è in Francia L’orsa di nome Paloma, quattro anni d’età e 83 kg di peso, è da martedì 25 aprile sui Pirenei francesi. Su richiesta delle autorità francesi, che temono le proteste degli oppositori all’iniziativa, la notizia è stata resa pubblica solo a cose fatte. E’ la prima di cinque esemplari (quattro femmine ed un maschio) che, sulla base della collaborazione sloveno-francese, verranno trasferiti dalla Slovenia nei Pirenei con l’obiettivo di consolidare la presenza dell’orso bruno in quell’area. La Slovenia, dove si stima una presenza di 500, 700 or si, ha condotto simili opera- zioni anche in passato con trasferimenti di orsi in Austria, Francia e Italia. Per lo più indipendenti In autunno, presumibilmente alla fine di ottobre, in Slovenia si terranno le elezioni amministrative. Il quesito che tutti si pongono è se anche in questa fornata a-vranno la prevalenza le liste ed i candidati sindaci indi-pendenti. Quattro anni fa e-rano stati il 34,87%, pari a 68 primi cittadini, al secondo posto si era attestato il Partito popolare (SLS) con 53 sindaci, al terzo i liberalde- mocratici (LDS) con 29, seguiti dagli esponenti del Partito democratico (SDS) del premier Janša con 21, mentre i socialdemocratici (SD) ne avevano eletti 5. Naturalmente i numeri non dicono tutto, infatti i sindaci delle due principali città slovene, Lubiana e Maribor, erano appannaggio dei socialdemocratici, mentre i popolari si erano affermati soprattutto nelle piccole realtà periferiche e rurali. Maratoneta in bici Il ciclista maratoneta sloveno Marko Baloh, il prossi- mo 2 maggio compirà un’altra impresa: attraverserà in tempo record (dieci ore circa) tutta la Slovenia partendo dal valico di confine con l’Ungheria Hodoš per arrivare fino a Debeli rtič (vicino a Muggia). Si tratta di un percorso di oltre 340 km. Baloh, che grazie alle sue imprese è già entrato nel Guinness dei primati, soffre d’asma e come con le precedenti iniziative, collabora con l’associazione Asma e sport raccogliendo fondi per t soggiorni estivi dei bambini asmatici. Denunciati crimini di guerra italiani Il partito nazionale slovene (SNS) di Zmago Jelinčič ha dichiarato di aver presentato denuncia penale contro 165 presunti criminali di guerra italiani. La denuncia è stata presentata presso la Procura Generale della Repubblica slovena e presso il Tribunale penale intemazionale dell’Aja. La denuncia si riferisce ad italiani che nel periodo che va dal 1927 alla capitolazione dell’Italia l’8 settembre 1943 hanno operato sut territorio dell’attuale Slovenia e nei cui confronti ha registrato crimini di guerra il comitato Onu per i crimini di guerra di Londra. Non sono più in vita, ha dichiarato Jelinčič, si tratta quindi di un atto simbolico ma necessario perché i crimini devono essere puniti. Diecimila posti di lavoro E’ quanto promette il ministro del lavoro Janez Drobnič. Da sette a diecimila nuovi posti di lavoro saranno il risultato della politica di riforme avviata dal governo e dalla lotta al lavoro nero. Per raggiungere questo risultato, ha aggiunto il ministro Drobnič, saranno dati degli incentivi alle imprese ed ai datori di lavoro. Kultura novi mataj u r Revija Galeb v parku Zvezda Predstavitev na dnevih slovenske knjige Prejšnji teden so v Ljubljani potekali 11. slovenski dnevi knjige, ki jih vsako leto v mesecu aprilu prireja Društvo slovenskih pisateljev. V parku Zvezda so se na številnih stojnicah slovenskih založb nudile knjige za vse okuse in starosti ter s popusti; prireditelj pa je v parku postavil še oder z ozvočenjem za spremljevalni kulturni program. Povabilu se je odzvala tudi Zadruga Novi Matajur in tako se je v četrtek z enournim na- Prisrčno srečanje z mladimi bralci otroške revije Galeb v osrčju slovenskega glavnega mesta stopom predstavila naša revija Galeb. Urednica Majda Železnik je najprej spregovorila o potrebah in nastanku revije pred več kot 50 leti, o vsebini in pomenu danes, hkrati pa je izrazila Zeljo, da bi mladi v Sloveniji kaj več vedeli o za- mejstvu in poznali Galeba. Na predstavitvi je več pesmi zapela Ylenia Zobec, mlada zamejka, ki se je odlično uveljavila prav v Sloveniji. V pogovoru z otroki je povedala, kako je začela prepevati v šolskem zborčku in kako rada je brala Galeba. Gostja prireditve, pisateljica Tatjana Kokalj, ki je že veliko let zvesta sodelavka Galeba (pri naši založbi je izdala tudi tri knjige), je najprej prebrala svojo pravljico, potem pa se je pogovarjala z otroki in urednico Galeba o tem, kako ji nastane pravljica. Ob koncu prireditve je kakih 60 otrok reševalo križanko. Dvajset izžrebanih je za nagrado prejelo Galebovo knjigo, na voljo so bili brezplačni izvodi revije, velik plakat in natisnjene križanke pa je prispevala tiskarna Gra-phart. Lietos bo že deset liet, odkar nas je zapustu naš Izidor Predan - Dorič. V njega spomin kulturno društvo Rečan, kulturno društvo Ivan Trinko in Slovenska kulturno - gospodarska zveza v sodelovanju z občino Garmak parpra-vjajo srečanje, ki bo na njega rojstni dan, 7. maja. Predstavili bojo knjigo "Desetnjak Dorič pripoveduje”, ki je ob koncu lanskega leta izšla na pobudo Sklada Dorče Sardoč in jo je uredila Lida Turk. V knjigi se sam Dorič predstvalja in pripoveduje o svojem težkem življenju, o svojih izkušnjah in pogledih na slovensko stvar v Benečiji in v širšem prostoru. Njegova pričevanja je v začetku devetdesetih let posnela za radio Trst A Lida Turk, sedaj jih je pripravila za objavo, uvodno misel, je napisal Filibert Be-nedetič, ki ima največ zaslug, da je knjiga izšla in je tudi V Grmeku spomin na Dorica s predstavitvijo njegove knjige yy Kinoatelje, “Mesto na travniku e “Moja meja ’ escono in dvd Tempo di primavera al Kinoatelje: arriva la bella stagione e spuntano a Gorizia i frutti dell’associazione cinematografica fondata da Darko Bratina. Sono ora infatti disponibili in vendita, nelle librerie e nelle edicole, i dvd (ciascuno in vendita a 13 euro) dedicati alle due più note opere documentarie del Kinoatelje: Moja Meja / Il mio confine e Mesto na travniku (La città sul prato), entrambe dirette da Nadja Velušček ed Anja Medved. Un’uscita che avviene, per una felice coincidenza temporale, proprio nel momento in cui Nadja Velušček può fregiarsi di un importante riconoscimento: è di pochi giorni fa, infatti, la notizia del conferimento alla regista del Premio dei tre Comuni (Gorizia, Nova Gotica e Šempeter) per la collaborazione transfrontaliera. uredil opombe in fotografsko gradivo, Iole Namor je v uvodu osvetlila osebnost Dorica in ga umestila v čas in prostor. Srečanje v nedeljo 7. maja ob 18. uri na garmiškem županstvu bo priložnost, da se predstavijo še drugi dve knjigi posvečeni Doriču, v prvi "Piše Petar Matajurac", ki je izšla eno leto po njegovi smrti so zbrani nekateri od najboljših spisov iz priljubljene Doričeve rubrike, v drugi s preprostim naslovom Dorič so zbrana njegova dramska besedila. O knjigah bodo spregovorile Lida Turk, Živa Gruden F in Iole Namor. Program bo sooblikoval domači pevski zbor Rečan, ki se bo Doriču poklonil s pesmijo. 7 četrtek, 27. aprila 2006 Danes kabaretna predstava na Lesah V marcu mesecu se je pričel v Kulturnem domu v Gorici tretji trojezični festival komičnega teatra “Komigo 2006”. Otvoritvena predstava, prva “produkcija Teatra Komigo”, je bila kabaretna e-nodejanka “In sedmi dan je Bog rekel: Se to spijemo pa gremo” ki je doživela nepredviden uspeh. V predstavi nastopajo: glavni junak Cvetko Rebula - Boris Devetak, Biagio Antonaz - Marjan Kemperle in Bog - Sergej Verč. Kabaretno predstavo je priredil po knjigi Giobbe Covatte “Dio li fa e poi li accoppa”, Boris Devetak iz Trsta. Cvetko, junak naše zgodbe, je nesrečen slovenski me-nežer, ki skupaj s kantav-torjem Biagiom Antonacem preprosto sanja nov in drugačen svet... Med sanjami ga preseneti obisk Gospoda Boga, ki mu slovesno naznani, da pripravlja nov vesoljni potop... Kabaretna predstava se bo tokrat preselila v Benečijo, kjer bo v telovadnici na Lesah (občina Garmek) na sporedu danes, četrtek, 27. aprila ob 20.30. To bo obenem tudi prvo gostovanje goriškega festivala Komigo izven meja goriške občine. Prireditelja predstave sta Beneško gledališče in Zavod za slovensko izobraževanje, s sodelovanjem Zveze slovenskih kulturnih društev, Kulturnega doma Gorica in kulturne zadruge Maja iz Gorice. Vstop na predstavo je prost. Tudi gojenci iz Kanalske doline na srečanju v Borovljah Že 32. srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva Osrednja glasbena šola koroških Slovencev, Glasbena šola Celovec je bila prireditelj 32. srečanja glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, ki se je letos odvijalo v Mestni hiši v Borovljah na južnem Koroškem. Srečanje je potujoče narave in se odvija enkrat letno v organizaciji ene od glasbenih šol na svojem teri-torju. Srečanju sta se leta 1984 pridružili tudi glasbeni šoli Celovec ter Glasbena šola v Kanalski dolini Tomaž Holmar, ki deluje pod okriljem Glasbene matice ter Slovenskega kulturnega središča Planika. Naj spomnimo, da se je tako .srečanje odvijalo lansko léto v Kanalski dolini v Beneški Palači. Vsakoletna srečanja, ki niso tekmovalnega značaja, se odvijajo na zelo visoki kvalitetni ravni, saj posamezne šole pošiljajo na to srečanje najboljše gojence. Razen šole Tomaža Holmarja, ki šteje deset gojencev, vse ostale jih imajo nad štiristo in torej večji izbor. Poleg tega ostaja dogovor med sodelujočimi šolami, da se vsaka predstavi z različnimi inštrumenti. Tako je bilo slišati glas klavirja, harmonike, kitare, trobente, Udine, via Viola Libreria Librincentro venerdì 28 aprile, ore 18 presentazione del libro Andamento lento 34 itinerari raccontati di Dario Masarotti e Antonietta Spizzo saksofona, violine, ksilofona in marimbe. Slovenske šole so na srečanju nastopile tudi s solopetjem in sicer z zelo kvalitetnima baritonistom in tenorjem. Glasbena šola iz Kanalske doline se je predstavila s štirimi gojenkami. Lister Giulia, Kandutsch Elisa in Trossolo Elisabetta so zaigrale na klavirju, Cimenti Giannola je zaigrala pa na kitaro. Dobro obiskani prireditvi je sledilo družabno srečanje v kulturnem domu Pri Cingelcu na Trati. R.B. inn-feb 193'* PEHIOUUjm H I ME : ! ! Ed i t e u r. E.v p Ó d i t < » \ » t Abbé X. Ilo v c u rue Cii. Duprol ,T7 CHAitLEHOl. t BENEŠKIH SLOVE j7.-7T[ -!• Ì: (T jCfcfl J , Pre Anton Cuffolo je biu velika an pomembna osebnost Benečije, tist duhovnik pri katerem je pisatelj Bevk dobil največ “materiala", ko je pisal njega znameniti “Kaplan Martin Čedermac". Biu je tudi zvest sodelavec Slovenskega glasu, saj je puno skarbeu za povezavo naših ljudi po svietu z rojstno deželico pod Matajurjem. Umru je stric Jakop Iz giomalou smo zviedeli novico, ki je hudo parzadiela tudi naše emigrante po Belgiji in po sviete. Na 13. oktoberja je v če-dajskent špitalu zatisnu svoje blage oči naš velik prijatel - stric Jakop, ki je v našem bo-letinu pravu vesele in žalostne iz naših krajev, ki je po boletinu učiu in svariu naše emigrante, ki jih je spominju na svojo domovino in svoje ti domače. Kdo je biu stric Jakop? Marsikajšan emigrant je sprašavu, kdo je tisti stric Jakop, ki ima tako dobro sarce za naše emigrante, de jim piše pisma. Danas lahko povemo, kdo je biu ta mož. To je biu lažijski gospuod, pre Anton Cuffolo, famoštar iz Laz par Podbuniescu v Nediški dolini. Pred 70 lieti se je rodiu v Plestiščah v re- vni družini. Pošjal so ga ku puobiča v videmski seminar študjat za duhovnika. To je bilo glih pred ti parvo uojsko. Mladega bogoslovca je poklicala Italija pod orožje, ko je mobilizirala svoje sudate. Zavojo tegà, videmski nadškof ga je hitro posvetiu v ma-šnika, lieta 1914. Pred odhodom k vojakom je še zapieu parvo sveto mašo v Plestiščah. Zvečer po novi maši pa je že rnuoru biti v kazermi par regimentu v Vidmu. Potlè se je začela strašna ti parva uojska. Pokalo in garmelo je okuole vseh vasi naše Benečije. Naš pre Anton je biu ves čas ku-ražan mladi vojaški kurat na soški fronti. Kier je znu sloviensko so ga imiel za tuma-ča in je biu dobro gledan od komandantu in od sudatu. Ko je minula lieta 1918 svetovna uojska, je paršu za gospuoda nunca ku kapetan v Laze v preliepi Nediški dolini. Celo svoje življenje je ostu pasti svojih oučic v Lazah. Lepe in težke čase je preživlju s svojimi farani. Buoh mu je dau dočakat 45 liet mašniš-tva, kupe s pre Pieri Cemojem, ki pastiruje v Briščah in s pre Pieri Hvalica, ki je za fa-moštra v Dolenjem Bamasu. - nov. / dec-1959 - ~ Aktualn S. Pietro e Šempeter, appuntamento a giugno Domenica 23 aprile ha avuto luogo la manifestazione conclusiva del progetto Interreg III “Incontri tra i San Pietro”. “Un progetto - ha spiegato l'assessore Strazzolini durante la conferenza di apertura - mirato alla reciproca conoscenza tra i comuni di S. Pietro al Natisone e Sempeter-Vrtojba, che ha preso il via nel 2004, quando il comune sloveno allestì uno stand informativo alla festa del patrono di S. Pietro al Natisone è proseguito con un incontro a Šempeter l'anno scorso e si conclude formalmente con questo incontro.” ZELENI LISTI Ace Vprašanje mladih In realtà i rapporti tra i due comuni continueranno sia con gli incontri fra amministratori che con una manifestazione allargata che avrà luogo il 3 giugno a Sempeter-Vrtojba, alla quale gli amministratori si augurano possano partecipare molte persone. All'incontro di domenica, infatti, molti hanno lamentato la mancanza di un pubblico più consistente e anche la poca collaborazione all'iniziativa delle associazioni presenti nel comune di San Pietro. La giornata di domenica si è aperta con la conferenza Presente e futuro della collaborazione trasfrontaliera, alla quale hanno partecipato per il comune di San Pietro l'assessore alla cultura Strazzolini e il vicesindaco Zuf-ferli, per il comune di Šempeter il sindaco Valenčič e il presidente della comunità Velišček e per la Regione FVG il dott. Mussin del Servizio rapporti comunitari e integrazione europea. L'assessore alla cultura Strazzolini, introducendo l'incontro, ha illustrato le finalità e le modalità operative dei progetti Interreg elencando quelli che sono stati implementati nelle Valli del Natisone e rimarcando quanto sia importante essere al corrente delle possibilità che i fondi europei offrono agli enti locali, ma anche alle imprese e alle associazioni: "La programmazione attuale si sta concludendo per lasciare spazio alla prossima, che comprenderà il periodo 2007-2013. Sarà necessario essere pronti a cogliere l'occasione di partecipare ai bandi e realizzare progetti con questi fondi". Ragionamenti ripresi poi dal dott. Mussin, che ha illustrato in modo più generale il funzionamento dei fondi europei: "Nella prossi- ma programmazione verranno sicuramente premiati i partena-riati più stretti" ha affermato Mussin "in cui vengano condivisi la progettazione, i fondi o il personale. Una grande novità rispetto al passato, quando i partner dei progetti rispondevano invece a bandi indipendenti e si gestivano in modo pressoché autonomo." Dopo Strazzolini è stata la volta di Valenčič, che più operativamente ha inquadrato l'iniziativa di conoscenza reciproca tra i San Pietro in un'ottica di sviluppo economico dell'area, ipotizzando la nascita di un'euroregio-ne che comprenda le zone che fanno capo a Gorizia e Nova Gorica e che arrivi fino a Kobarid e quindi alle Valli del Natisone: "I rapporti tra Gorizia e Nova Gorica sono molto inteasi e tendono a valorizzine il territorio dal punto di vista turistico e degli scambi commerciali. La nostra area, da questo punto di vista, vede un'attività florida, ma sarà certamente necessario migliorare le infrastrutture, dal momento che ora siamo tagliati fuori dalla grande viabilità. Penso dunque a autostrade e ferrovie, ma anche all'aereoporto di Ronchi dei Legionari, che potrebbe servire tut- ta la zona. In tal senso sarà importante saper cogliere l’occasione dei progetti transffontalieri, per impiegare i fondi europei anche in queste opere. Non dimentichiamo inoltre il progetto, di cui si parla da qualche tempo, che vede la collabo-razione tra la Hit e il colosso del divertimento Haras entertainment di Las Vegas, che prevede di creare un centro di divertimento che possa accogliere 3 milioni di persone l'anno. Anche se la collaborazione con l'investitore americano non andrà in porto credo che dovremo puntare comunque su questo progetto e far sì che i nostri ospiti non visitino questi centri di divertimento solo in giornata ma li scelgano per le loro vacanze. In tal caso dovremo essere in grado di proporre loro itinerari storici, gastronomici e iniziative culturali che permettano di conoscere non solo il nostro territorio, ma anche le aree limitrofe." Il vicesindaco Zufferli ha dato lettura del messaggio del sindaco Manzini, nel quale si affermava la volontà di proseguire negli incontri e nei rapporti con il comune di Šempeter, favorendo il contatto tra gli operatori economici e culturali delle due realtà territoriali. In quest’ottica il comune sloveno è fin d'ora invitato a partecipare alle esposizioni degli artigiani che vengono organizzate in occasione della festa di San Pietro e Paolo e dei mercatini di Natale, mentre il comune si rende disponibile per mettere in contatto le associazioni culturali e sportive, al fine di favorire la realizzazione di iniziative comuni e la conoscenza reciproca. Il sindaco Valenčič ha accolto positiva-mente tali inviti e suggerito di parlarne anche con gli altri San Pietro in occasione dell’imminente incontro di giugno. La giornata è poi proseguita con la visita alla mostra di Graziano Podrecca, allestita presso la Beneška galerija, il pranzo al college e la rassegna corale alla quale hanno partecipato i cori Matajur, La voce della Valle e il Moški pevski zbor Šempeter pri Gorici. (m.p.) La visita alla mostra di Graziano Podrecca. In alto altri due momenti dell’incontro tra i due Comuni Pred Kongresom SKGZ, ki se bo prie el v petek, 5. maja v Čedadu, bi opozoril na v-prašanje mladih in mnogih mlajših intelektualcev, ki delajo “na robu” manjšinske organizirane stvarnosti. V Benečiji je na vprašanje opozorila že Jole Namor, osebno ga bom skušal dopolniti s pogledi iz Trsta in Gorice. Kongres SKGZ se bo tokrat osredotočil na jezikovno vprašanje. Kdor dela med Slovenci v Italiji ali pa spremlja njihov razvoj, ve, da je vprašanje jezika med najbolj perečimi, če že ne o-srednje. Brez jezika in kulture bi bili Slovenci v Italiji povsem enaki italijanskim sosedom. Nimamo drugačne barve kože. Oblačimo se v iste o-bleke, obiskujemo šolo, ki je v italijanskem sistemu, delamo v italijanskem okolju itd. Naš razpoznavni znak sta jezik in kultura. Ni potrebna pomoč jezikoslovcev, da razumemo, kako je knjižna slovenščina v nevarnosti. Nista problematični le Benečija ali Rezija, kjer so zgodovinske razmere postavile slovenski knjižni jezik v posebno odmaknjenost. V Benečiji je v nevarnosti tudi lepo domače narečje. Isto se dogaja v Gorici in Trstu, kjer so krajevna narečja vedno bolj grda mešanica narečja, knjižne slovenščine, in italijanščine. To se avtomatično prenaša v knjižno slovenščino, ki postane nekaj zelo približnega in čudnega. Kako je stanje kritično, razumemo, če poslušamo ljudi in celo, če poslušamo slovenski radio, televizijo in beremo slovenske časopise. Tudi na Novem Matajurju zakrivimo marsikatero napako: ko pišemo v knjižni slovenščini, a tudi v narečnih člankih. Kjer jih je možno imeti, smo mlačni tudi glede uporabe jezikovnih pravic, kar dokazuje npr. skromno število prošenj za dvojezične izkaznice v mestu Gorici. Noben zakon pa nas ne bo naučil dostojne knjižne slovenščine in niti ne bo ohranil čistega narečja. Za to moramo skrbeti sami. V tem jezikovnem procesu so mladi bist\’eni člen. Po eni strani so mladi pogostokrat jezikovno najšibkejši, po drugi strani pa imajo prožne in sveže možgane, da lahko naredijo za jezik in kulturo največ. Prav tako nam lahko pomagajo ljudje, ki opravljajo pomembne poklice, učijo na višjih šolah in univerzah, so odvetniki in inženirji, zdravniki in podjetniki, a se le občasno udeležujejo manjšinskega organiziranega življenja. Sam nisem več mlad, vendar z grenkobo opažam, da slovenske organizacije v Ita- f liji niso vedno dovolj pozorne j na mlade. Tu ne gre za reto- § riko, ampak za stvarnost. | Sam sem v nekaterih listano- i vah opazil nezaupljivost dolgoletnih voditeljev do novih i- | men in obrazov. Poznam več mlajših, ki se uveljavljajo v i-talijanskih krogih in v Sloveniji na različnih področjih, a pri nas ne najdejo pravega mesta in prave pozornosti. Mislim, da bi moralo biti v naših organizacijah, tako v SKGZ kot v S SO, dovolj prostora za obetavne umetnike, raziskovalce, znanstvenike in Domeniš ringrazia Piergiorgio Domeniš (Democratici di sinistra) ringrazia i 1.743 e-lettori che con il loro voto hanno permesso al sindaco di Pulfero di entrare a far parte del consiglio provinciale di Udine. L’assemblea è stata convocata per martedì 2 maggio. Il presidente, il riconfermato Marzio Strassoldo, si trova alle prese con il nodo della giunta. Non è stato ancora deciso, mentre scriviamo, il numero degli assessorati (potrebbero essere otto o dieci), da dirimere anche la questione su chi affidare la vicepresidenza della giunta: Renato Carlan-toni (Alleanza nazionale) e Paride Cargnelutti (Forza Italia) i papabili. “TRE STORIE PARTIGIANE” Il Comitato Permanente Antifascista contro il terrorismo, composto da 17 tra partiti, sindacati e associazioni, ANPI compresa, nella ricorrenza del 25 aprile invita tutti a rifarsi ai valori della Resistenza e dell’Antifascismo “per far ripartire il Paese e difendere la Costituzione nel Referendum di Giugno”. Continuano le manifestazioni indette dalle sezioni dell’ANPI provinciale per il 25 aprile. Il 28 aprile Mauro Travanut sarà a San Martino di Terzo alle 19; il 29 aprile Giorgio Baiutti parlerà a Tarcento alle 10; Fon. Elvio Ruffino sarà a Collo-redo di Prato alle 17. Lunedì 1° maggio una delegazione di sangiorgini, con in testa il presidente dell’AN-PI locale, Giorgio Cojaniz, si recherà a Pisino, per posare un mazzo di fiori sulla tomba del compaesano Gelindo Citossi, detto Romano il Mancino, il leggendario comandante dei Diavoli Rossi scomparso nella cittadina croata il 7 aprile 1977. Alla cerimonia, tra gli altri, organizatorje različnih dogodkov. Ne bi smeli se čutiti ob strani ali nezaželeni. V najrazličnejših organizacijah in društvih je v resnici veliko mladih. Ne priteguje pa jih sodelovanje na odgovornejših položajih. Res je, da si morajo mladi najprej zagotoviti delovno mesto in kruh, kar pomeni študij in nato dolgo iskanje prve resnejše zaposlitve. Sama manjšina nima več nekdanjih možnosti zaposlovanja. Kljub temu pa je premalo resnih pobud, ki bi nudile mladim možnost nadaljnjega izobraževanja, izpopolnjevanja in vključevanja v obstoječe. Posebno i-zobraževalno središče deluje na pobudo SKGZ in njenih gospodarskih ustanov v Gorici. Pobuda pa ne bi smela biti edina. V Benečiji SKGZ noče izgubiti priložnosti, ko se mladi pričenjajo zanimati za našo stvarnost. Treba jim je pomagati, jih informirati in biti spoštljivi do njihovih potreb. Občutek imam, da beleži zaostanek Trst, čeprav je tudi tu več mlajših in srednje mladih ljudi, ki lahko marsikaj prispevajo. Za vse je potrebno, da se jim odprejo vrata. Zal že sam vem, da se ob novem imenu pojavi v človeku, ki ima kak vodilni položaj, črviček dvoma. Pravim pa, da je treba ta dvom preseči in dati ljudem možnost, naj se izkažejo. To je bistveno. Če bomo “vrteli” vedno ena in ista i-mena, se bomo spremenili v gerontokratsko skupnost, ki ni ne lepa in ne prijazna. Mladost ni sama po sebi zasluga,a tudi starost ne pomeni avtomatičnega privilegija: mladi so lahko boljši od starejših. Če so, je potrebno njihove sposobnosti nagraditi in ne se jih bati... saranno presenti il poeta I; Luciano Morandini, lo storico Pierluigi Visintin, biografo del Mancino, e Antonio Burba Arno, uno dei ! gappisti che fece parte del commando che il 7 febbraio 1945 assalì le carceri di U-dine, liberando con un audace colpo di mano un’ot- ! tantina di prigionieri. Martedì 2 maggio alle 18 nella Sala Ajace di piazza Libertà a Udine verrà presentato il volume di Giacomo Scotti “Tre storie parti-giane - dalla Macedonia alle Alpi, dappertutto italiani”, pubblicato dalla Kappa Vu di Udine. Oltre all’autore, interverranno il direttore della Biblioteca “V. loppi”, Romano Vecchiet, il presidente dell’ANPI provinciale Federico Vincenti e la storica Alessandra Kersevan. Il volume narra vicende di soldati italiani che dopo l’8 settembre 1943, trovandosi nei paesi aggrediti e invasi dal fascismo (Grecia, I Albania e Jugoslavia), vi restarono a combattere a fianco dei partigiani locali, seri- | vendo una delle pagine più gloriose della Resistenza europea. četrtek, 27. aprila 2006 Paolo Duriavig, segretario regionale Fisascat Cisl: “Pensare ad una società virtuale o che possa vivere senza produrre non è concepibile’’ una nuova legge sul commercio, cosa prevede e quale è il giudizio che dà il sindacato? “Una legge sul commercio era necessaria. La Regione a-veva legiferato male prima nel 1999 e poi nel 2003. L’al-lora assessore Dressi, prendendo spunto dalla legge Ber-sani che prevedeva la chiusura domenicale dei negozi salvo deroghe e salvo nelle città turistiche, aveva però esteso lo status di città turistica anche ai capoluoghi di Provincia. La cosa ha creato disagi a Udine, sul cui territorio gravano due o tre grandi super-mercati. La legge attuale, firmata dall’assessore Bertossi, ha stravolto il discorso, introducendo il principio delle domeniche aperte sempre, salvo deroghe. Insomma, ha capovolto il sistema precedente. In questo modo però non ha o-mogeneizzato le aperture, perché in regione abbiamo quattro territori con orari diversi tra loro, e non ha portato ad un aumento dell’occupazione, anzi si obbligano i lavoratori a straordinari o a contratti flessibili.” Visto dal di fuori, però, si potrebbe dire che da una parte ci sono le esigenze di un commesso o di una commessa, che vuole riposare la domenica, dall’altra quella della clientela, che forse durante la settimana non sempre ha la possibilità di muoversi per fare la spesa. “Io credo sia un problema culturale. E’ chiaro che se so che un negozio è aperto la domenica, ci vado. Ma in quello stesso giorno non ci sono altri servizi, mancano ad esempio i trasporti pubblici, sono chiuse le banche, gli uffici postali, altri uffici. Solo perché non provocano reddito? Si vuole tenere aperto inseguendo il dio denaro ma, come ho già detto, non aumentano né l’occupazione né, dati alla mano, i fatturati. E’, ripeto, un problema culturale: i negozi i lunedì, martedì e mercoledì sono quasi vuoti. E poi la quarta settimana del mese la gente non va quasi a fare la spesa, perché ha finito i soldi. Non è tenendo aperti per 365 giorni all’anno che si rilancia il settore.” Per concludere: ha ancora un senso una festa dedicata al lavoro? “Certo, la nostra società sarà sempre fondata sul lavoro. Pensare ad una società virtuale o che possa vivere senza produzione, pensare che si possa vivere senza tutte le persone che quotidianamente creano qualcosa di materiale, non è concepibile. Come sindacato ci batteremo sempre perché resti una festa importante, denunceremo tutte le attività che tenteranno di sminuirne il significato. Il primo maggio, il 25 aprile, ma anche le feste religiose, devono essere garantite e rispettate. La festa del primo maggio deve restare intoccabile, il lavoro è uno dei pochi valori riconosciuti in tutto il mondo.” Michele Obit Quel rifiuto di lavorare più di 8 rate al giorno “Otto ore di lavoro, otto di s\’ago, otto per dormire” fu la parola d'ordine, coniata in Australia nel 1855, e condivisa da gran parte del movimento sindacale organizzato del primo Novecento. Si aprì così la strada a rivendicazioni generali e alla ricerca di un giorno in cui tutti i lavoratori potessero incontrarsi per esercitare una forma di lotta e per affermare la propria autonomia e indi-pendenza. A sviluppare un grande movimento di lotta sulla questione delle otto ore furono soprattutto le organizzazioni dei lavoratori statunitensi. Lo Stato dell'Illi-nois, nel 1866, approvò una legge che introduceva la giornata lavorativa di otto ore, ma con limitazioni tali da impedirne l'estesa ed effettiva applicazione. L’entrata in vigore della legge era stata fissata per il 1° maggio 1867 e per quel giorno venne organizzata a Chicago una grande manifestazione. Diecimila lavoratori diedero vita al più grande corteo mai visto per le strade della città americana. Nell'ottobre del 1884 la Federation of Organìzed Trades and Labour Unions indicò nel 1° maggio 1886 la data limite, a partire dalla quale gli operai americani si sarebbero rifiutati di lavorare più di otto ore al giorno. Quel 1° maggio cadeva di sabato, allora giornata lavorativa, ma in dodicimila fabbriche degli Stati Uniti 400 mila lavoratori incrociarono le braccia. Nella sola Chicago scioperarono e parteciparono al grande corteo in 80 mila. Tutto si sx’olse pacificamente, ma nei giorni successivi scioperi e manifestazioni proseguirono e nelle principali città industriali americane la tensione si fece sempre più acuta. Il lunedì la polizia fece fuoco contro i dimostranti radunati da- vanti ad una fabbrica per protestare contro i licenziamenti, provocando quattro morti. Per protesta fu indetta una manifestazione per il giorno dopo, durante la quale, mentre la polizia si avvicinava al palco degli oratori per interrompere il comìzio, fu lanciata una bomba. 1 poliziotti aprirono il fuoco sulla folla. Alla fine si contarono otto morti e numerosi feriti. Il giorno dopo a Milwaukee la polizia sparò contro i manifestanti (operai polacchi) provocando nove vittime. Una feroce ondata repressiva si abbatté contro le organizzazioni sindacali e politiche dei lavoratori, le cui sedi furono devastate e chiuse e i cui dirigenti vennero arrestati. Il ricordo dei "martiri di Chicago" e-ra diventato simbolo di lotta per le otto ore e riviveva nella giornata ad essa dedicata: il 1° maggio. “Il mondo del lavoro è cambiato, c’è esigenza di flessibilità dovuta anche alla concorrenza straniera, sono venute meno alcune certezze e conquiste fatte in passato” Paolo Duriavig tamento al clero, ossia del nonzolo.” E’ cambiato, negli ultimi dieci, quindici anni, il mondo del lavoro? “E’ cambiato molto, con l’esigenza di flessibilità, dovuta anche alla concorrenza di Paesi stranieri, sono venute meno alcune certezze e conquiste fatte in passato. Il fatto è che il settore produttivo è sempre stato carente di ricerca e innovazione, la conseguenza è, per esempio, che il settore tessile scompare e a Manzano stanno chiudendo decine di fabbriche. La difficoltà che incontra il sindacato è quella di conciliare il mantenimento dell’occupazione con uno standard di lavoro più elevato rispetto ad altri Paesi.” Di cosa si occupa un sindacalista del settore commerciale, come si svolge la sua giornata? “E’ una giornata fatta soprattutto di appuntamenti. Ci sono trattative, incontri, riunioni, e poi c’è l’attività di sportello, i problemi di vario genere che nascono sul territorio. Si va dalle questioni sollevate nei centri commer- ciali, che sono a carattere na zionale, a quelle delle singoi colf. Devi essere capace d dare risposte a tutti.” La Regione ha approvati “Il primo maggio deve restare intoccabile, il lavoro è uno dei pochi valori riconosciuti in tutto il mondo”. Lo dice Paolo Duriavig, da tre anni segretario generale regionale della Fisascat, il settore del sindacato Cisl che si occupa dei servizi commerciali e del turismo. La chiacchierata con Duriavig, che è originario di Tri-bil inferiore e vive a S. Pietro al Natisone, avviene in prossimità della Festa del lavoro ma è anche l’occasione per approfondire la conoscenza su un compito, quello del sindacalista, che spesso non e-merge dalle cronache quotidiane. La prima domanda è sul come si diventa sindacalisti, o meglio quali caratteristiche bisogna avere per diventarlo? “Si parte dal mondo del lavoro. Le prime esperienze le ho fatte in fabbrica come delegato. Cosa ci vuole per diventarlo? E’ una cosa che parte da dentro, vedi i soprusi a cui sono soggetti i lavoratori e ti si muove qualcosa. Poi, certo, ci vuole passione e capacità di intrattenere rapporti con gli altri. Devi aver voglia di difendere, tutelare i diritti tuoi e degli altri lavoratori. Io ho iniziato nel 1985 come o-peratore nel settore dei metalmeccanici, nel 1991 sono passato al settore alimentare, poi al tessile e nel 2000 al commercio.” Questo fatto di passare da un settore all’altro è stata una scelta? “E’ determinato dallo statuto della Cisl, che prevede al massimo due mandati per categoria, quindi otto anni.” Che differenze ha notato tra un settore e l’altro? “Quello dei metalmeccanici era più strutturato tra medie e grandi aziende. In altri settori, come l’alimentare e il tessile, quest’ultimo ormai in fase di chiusura, esistono realtà minori. Il commercio è il più articolato di tutti, con grandi gruppi ma anche centinaia e centinaia di piccole attività. Bisogna anche tenere conto che questo settore comprende più servizi: le mense, le pulizie, l’assistenza alle persone. Abbiamo 42 tipi diversi di contratto. Per dire: ci occupiamo anche del sosten- Šola V torek, 2. maja 2006 bo ob 18. uri v Čedadu predstavitev monografije Ivana Trinka z naslovom: “Ivan Trinko: Zamejski viharnik” Predstavitev bo v dvorani središča Centro San Francesco - Sala degli archi v Čedadu (Trg San Francesco 22). Predstavitev prirejajo založnik knjige, to je Založništvo tržaškega tiska, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Kulturno društvo Ivan Trinko. Prisoten bo urednik monografije pesnik Miroslav Košuta. Vsekakor gre za pomembno publikacijo, ki ponuja bralcu izbor Trin-^rovegc^itemniega dela, Knjiga zapolnjuje osnovno vrzel in bo dobrodošla tako za ljubitelje kot za študente in vse, ki jih zanima, kdo je bil pravzaprav Ivan Trinko. Gre za avtorski in založniški napor, ki zasluži pozornost bralcev. Zato je predstavitev knjige v Čedadu v tednu, ko bo prav v Čedadu začetek Kongresa SKGZ, ki bo imel kot osrednjo točko vprašanje slovenskega jezika in to od uporabne do pravne plati. Trinko se je za naš jezik zanimal in boril na vseh ravneh: kot pisec, zagovornik in politik. Soupada-nje dveh dogodkov torej nikakor ni slučajno. basi su cui si devono poggiare l’accoglienza e l’integrazione: non considerare mai nessuno inferiore a noi, non pretendere che un altro debba essere come noi, sapere accogliere la diversità dell’altro. Rivolto ai bambini, ha infine raccontato l’incontro con un ragazzo indio colombiano durante una visita nelle zone abitate da un popolo che vive in condizioni certo non facili. Vista la sua curiosità e attenzione, don Di Piazza gli chiese cosa vorrebbe far sapere ai giovani in Italia. La risposta fu: “Che studino molto per essere pronti ad aiutare la propria famiglia e la propria comunità.” Il convegno si è concluso con la proiezione di alcuni filmati da un minuto che fanno parte del progetto “Vrnitev” voluto dalla “Stazione di Topolò”. Di un video in particolare hanno parlato le autrici Mateja Zorn e Mateja Peroša. Izšla je monografija Ivana Trinka zaobjema obenem še bogato likovno in fotografsko gradivo: fotografije, rokopise in Trinkove risbe. Založnik je želel poudariti pomen dela tudi s primerno grafično opremo, ki jo je zaupal Studiu Link iz Trsta. Slovenski bralec bo imel tako priložnost, da se približa liku in osebnosti Ivana Trinka-Zamejskega. Jasno je, da Košuta ni delal kot nevtralni opazovalec, ampak kot raziskovalec, pesnik in Slovenec, ki je skušal z objavo del ovre- dnotiti Trinkov lik. Košuto-va je tudi spremna beseda. V bistvu je knjiga lahko tudi nekak “dialog" med dvema pomembnima slovenskima in zamejskima pesnikoma ter intelektualcema. Založništvo se je odločilo za izdajo, ker so se ob 50-letnici Trinkove smrti odvijali pomembni simpoziji. Gradivo bo objavljeno, bralec pa bi moral vseeno brskati po knjižnicah in arhivih, da bi si ustvaril mnenje o tem, kar je Trinko pisal in mislil. Emigranti e immigrati, i bambini cercano risposte njegove korespondence ter številne članke in podatke v zvezi s Trinkom in njegovo literaturo. Miroslav Košuta je segel po trinkovi literarni zapuščini in jo v bistvu ponovno prebral in premislil. Izbral je in uredil pesnikove najboljše objavljene in neobjavljene pesmi. Objavil je Trinkovo prozo ter njegove “potopise” po Benečiji in Reziji. Objavil je korespondeco z Gregorčičem, mnenja uglednih slovenskih mož, kot so bili Res, Budal in Kosovel ter v opombah zbral odmeve na prvo knjižico Trinkovih poezij. Knjiga je torej izbor, ki Il racconto di come le persone viaggino alla ricerca di posti migliori dove vivere è una canzone scritta dagli a-lunni della classe V della scuola bilingue (“Migranti”), è un gioco di ombre in un video che parla di ritorni, è l’incontro di un piccolo grande uomo, don Pierluigi Di Piazza, con un ragazzino indio colombiano. Il convegno annuale - il terzo - organizzato proprio dai bambini della quinta bilingue quest’anno aveva come temi l’emigrazione e l’immigrazione. Gli alunni si sono preparati con un questionario rivolto a 28 persone tra genitori, parenti e amici, “un percorso che ci ha portato a vivere, con le persone a cui vogliamo bene, una parte della loro storia”. E’ emersa (con testimo- nianze in italiano, sloveno, friulano e dialetto triestino) la fotografia di un fenomeno che ha colpito duramente le Valli nei decenni passati e che ha avuto, tra le sue conseguenze, la nascita dell’Unione degli emigranti sloveni di cui ha parlato il direttore, Renzo Mattelig. “Nel mondo - ha ricordato tra l’altro - gli emigranti dalle valli del Na-tisone, del Torre e di Resia sono dieci volte quelli che vivono attualmente in questi territori”. Don Di Piazza ha raccontato l’esperienza del centro Balducci di Zugliano, dove sono ospitate una quarantina di persone tra rifugiati e profughi, molti dei quali bambini. “Non risolviamo così il problema - ha affermato - ma facciamo capire che le porte si possono aprire”. Di Piazza ha elencato le I partecipanti al convegno. Sotto un’immagine del pubblico e dei bambini Pesem “Migranti Na dolgo potovanje da bi spomenili sanje s sabo polno vrečo po svetu iskat srečo. V Belgiji, Ameriki življenje ni kot doma, ljudje so brez izbire, treba boljše so razmire. Po delu zbirali zares, vsi skupaj plesali nov ples, novosti tuje se naučiš, življenje boljše zaživiš. Živijo domača družba, tam za nas je dobra služba, jezik nov se naučili, da ne bi se izgubili. S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. Kaj je prispevek »pet tisočink«? »Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva Zakon št. 266 z dne 23- decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč. Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CIJD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek ■petih tisočink• ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov. »m mm mmmm mBBmm aKur'"" Davčna MoNilka Sklada Dorče Sardoč ju: 91013840318 P1 novi matajur ^7 r lunina četrtek, 27. aprila 2006 j Na velikonočni pandiejak so se tudi beneški planinci udeležili tradicionalnega pohoda Pri prijateljih na Mali gori Povzpeli so se tudi na vrh Kuclja in se vrnili v dolino mimo cerkvice Svetega Pavla Se kliče Mala gora, v resnici je velika planota nad Vipavsko dolino ne deleč od Gorice, kjer so ankrat kume-tje cele tiedne miesca avgusta siekli travo an parpravjal senuo potle, ko so bli tuole dielo opravli dol v dolini. Gore so dielal an živiel dneve an tiedne, saj je sviet velik an so senožeta za senožetjo. Ze puno liet nie vič ta-kuo, gor pa hodijo le napri še posebno planinci. Posebno lepuo an živuo je za veliko- nočni pandiejak, ko se zbere puno planincu od povsiero-de. Lietos je na Malo goro šla an liepa skupina beneških planincu, ki so kupe preživi-el liep, končno pomladni, dan. Pot se je začela v liepi vasici Kamnje, odkoder smo se počasi vzdignili do lovske koče an v dvieh urah smo paršli na Malo goro, kjer je biu praznik an ga je že od deleča oznanju glas ramoni- ke. Bili so govori an pozdravi, potle so beneški planinci šli še naprej do planinske koče na Čavnu. Nazaj grede, ker vsi raje gremo v dolino po drugi pot ne po tisti, po kateri smo paršli, smo tiel narest parstan an iti do cier-kvice Svetega Pavla. Tja smo šli, sevieda, še priet pa smo šli gor na varh Kuclja, odkoder smo imiel zelo liep razgled v dolino, saj je v teku dneva ratavaio nimar buj jasno an se je videlo na delečim. Pri cierkvi Svetega Pavla, kjer je bila tudi maša, smo se odpočil an vamil v Kamnje. Liepega dneva pa nie bluo še konac, saj smo bili gostje planinskih prijateljev iz tiste vasi, ki so nas povabil na njih duom an ponudli vsega. Sada jih čakamo spet tle par nas, na srečanju obmejnih planinskih društev, ki bo v Landarju 11. junija, ali v Domu PDB na Matajurju. Sli smo gor na pobudo Planinske družine Benečije v nediejo 23. aprila V nediejo 23. aprila lahko dijemo, de je biu parvi pomladni dan lietos, jasen an gorak. Zatuo so preživiel zaries liep dan beneški planinci, ki so šli gor na varh Mije. Bluo jih je kar dobro, saj ima Mija posebno muoč zaradi nje zgodovine, liepega sveta s tistimi velikimi hostmi pun bukvi an zaradi pričevanj o težkem dielu an znanju domačih ljudi, ki ga vsak vidi, če gre v znuožju Mije v Predrobac al po stazi v Pradou an po mulatieri do hlieva an mlekarne, ki so gor na varhu. Kadar kajšan organiza pohod na Mijo se zatuo zbere nimar puno ju-di, takuo je bluo an v nediejo. V skupini je biu an Remo Chiabudini, ki je biu po uoj-ski adan od zidarju, ki so postrojil an strieho nardil nad hlievam an mlekamico. Pravu je kako je bluo v tistih cajtih, zmislu pa se je tudi, kadar je biu šele otrok Kamen ob stari meji Spominska fotografija pred planino an je šu parvikrat z njega brati an oči na Mijo. Kake sanožeta so ble gor na varhu, pune liesk za cajne an koše runat an tudi liešinku, sevieda, kuo so pasli krave an koze... Sada je sama host. An do planine pride pot, je gozdna pot, an nieso ku podaljšal tisto, ki je bila na drugem kraju meje. Začel so že sieč bukve, ki pa šele ležijo dol po tleh an so za obdielat. Nad planino an pod njo v Presuojnci, koder smo se spet spustil v Pradou, so velike lepe hosti bukev. An tuole je veliko bo- gastvo, ki je lieta an lieta počivalo an ga očitno sada želijo uživat. Sevieda smo šli daj gor na varh Mije, odkoder smo imiel liep razgled na Stol, na Matajur, ki je s tele strani šele vas bieu an potle v nadiško dolino. Narvic cajta pa smo se sevieda zadaržal dol pri planini, kjer smo se nabieral spet moči, se nastavjal son- cu an se zguarjal. An pot v dolino je zlo liepa. Kot rečeno smo šli čez Presuoj-nco, skuoze bukovo host, kjer končno vse poganja an se zeleni. Skuoze vieje smo videl Prosnid an Robedišče an končno paršli v Pradou, glih kjer je meja. Potle je pot lepuo tekla po Pradolu, kjer je ries velik užitak hodi, an se spustila dol na Stupco. Liepa bukova host na Presuojnci, tuk smo šli dol na Pradou an se varniI v Stupco Frišni an odpočiti na muostu v vasi Kamnje priet ko seje začela pot, ki pelje na Malo goro v Vipavski dolini K '»WtfKnow „,.K. Ciela skupina pred planinsko kočo na Čavnu, odkoder so se varnili v dolino mimo vrha Koceljna ah cierkve sv. Pavla 120 pevcev v cerkvi v Zavarhu Q (j Četrtek, 27. aprila 2006 6 maggio 1976 - 6 maggio 2006 30 anni dopo a Lusevera Sabato 6 maggio il Center za kulturne raziskave, in collaborazione con le parrocchie di San Giorgio di Lusevera e di San Floreano di Villanova delle Grotte, organizza una manifestazione per ricordare il terremoto in Val Torre. L'iniziativa si apre alle 11.00 a Lusevera con la santa messa presieduta dall’Arcivescovo Alojz Uran, metropolita della Slovenia. Ci si sposterà poi a Villanova delle Grotte, dove alle 14.00 è prevista la benedizione della prima pietra della vecchia chiesa. Alle 15.00 invece, nuovamente a Lusevera, la giornata si concluderà con il concerto per organo di Danibor Miklavčič. Le immagini... segue dalla prima L’attività fotografica di Paolo Petricig si affianca a quella più consistente e nota nel campo dell’educazione, dell’impegno culturale, della ricerca storica e dell’attività politica. Il Centro studi Nediza ha ritenuto doveroso proporre un’iniziativa in occasione del 30. anniversario del terremoto dal momento che, anche per le comunità del Torre e del Natisone, l’evento sismico determinò conseguenze irreversibili, i cui effetti si palesarono in un’accelerazione dell’abbandono della vita contadina, nel cambiamento della fisionomia e dei modelli abitativi dei borghi, nell’abbandono dei modi tradizionali del costruire e nella loro progressiva omologazione a quelli della pianura, nel mutamento delle a-bitudini individuali e collettive, per cui il paese perdeva in modo quasi repentino la sua dimensione di luogo condiviso di vita e di lavoro. Una riflessione su tali cambiamenti verrà proposta attraverso la visione, che accompagnerà l’intera durata della mostra, del documentario di Alvaro Petricig “Starmi cajt. Il tem- po ripido”, realizzato nel 2003 per il Circolo di cultura Ivan Trinko di Cividale del Friuli e già presentato a numerosi festival. Nel film le testimonianze di chi visse in prima persona il terremoto e le sue conseguenze accompagnano le immagini d’epoca - filmate in super8 da Paolo Petricig - e quelle contemporanee, sottolineando i mutamenti avvenuti e la faticosa necessità di adattarsi a nuove condizioni sociali, economiche, emotive. Nell’ambito della mostra, il 19 maggio alle 20.30, verrà anche presentato il documentario di Martina Repinc “6. maj 1976” realizzato per la redazione slovena della RAI regionale con materiale di repertorio dell’agenzia Alpe Adria e testimonianze di persone che vissero il terremoto durante l’infanzia. La mostra resterà aperta fino al 24 maggio con il seguente o-rario: lunedì-venerdì dalle 16.00 alle 18.00, sabato e domenica 11.00-12.30 e 16.00-19.00. Ulteriori informazioni sono reperibili sul sito internet www.nediza.org o scrivendo a cs.nediza@libero.it. V nedeljo 23. aprila v Zavarhu se je spet pokazalo, da so imeli prav prireditelji, ki so vztrajali in že vrsto let prirejajo v lepi vasici visoke Terske doline koncert zborovske revije Primorska poje. Iz leta v leto se namreC veča število obiskovalcev in vse veC je domačinov, saj so se “privadili” in se veselijo prireditve, ki so jo sprva gledali po strani. Koncert je bil Se kar dolg, saj je nastopilo osem pevskih zborov, ki so ponudili kvaliteten koncert. Kljub temu, da je Slo za manjše skupine se je vsekakor pred oltarjem zvrstilo kakih 120 pevcev, kar je za naSe hribovite kraje velik dogodek. V imenu prirediteljev je na zaCetku pozdravila predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev za videmsko pokrajino Luisa Cher, ki je Se posebej izpostavila pomen, ki ga ima koncert v Zavarhu za vas a tudi za posamezne pevske zbore, ki so ob tej priložnosti prvič obiskali Terske doline. Primorska poje torej, je dejala Luisa Cher, ni le izraz meddržavnega sodelovanja in sooCenja med pevskimi zbori, ima moCno Človeško in prijateljsko valenco in s tem pridobita nekaj veC tudi glasba in pevska tradicija. Za njo je v slovenščini, italijanščini in tudi furlan-ščini pozdravil velik prijatelj beneških ljudi Tomaž Pavšič. Izpostavil je vezi, ki jih spodbuja zborovska revija, pomen, ki ga ima v najbolj zapostavljenih krajih za ohranjevanje slovenskega Posnetek iz cerkve Sv. Florjana prejšnjo nedeljo jezika ter okrepitev vezi med ljudmi, ki pripadajo istemu narodu. Program je povezovala Camminata in Val Resia D lungo inverno ha lasciato, solo recentemente, posto alla primavera e in Val Resia si vedono le prime fioriture, i boschi cominciano a verdeggiare. Ecco quindi che la Camminata in Val Resia, che si svolgerà lunedì 1° maggio, offre una buona occasione, per godere di tutto ciò. La manifestazione, giunta alla 25° edizione, è a passo libero ed è aperta a tutti. I tracciati sono due: da 5 e da 13 chilometri, in prevalenza, su sentieri che offrono molto spesso panorami magnifici sui monti circostanti e sul torrente Resia. La partenza è prevista, presso il campo sportivo, alle ore 10,00. La chiusura della manifestazione è prevista per le ore 13.00. Le iscrizioni si potranno effettuare sul luogo di partenza dalle ore 9.00. Al termine della manifestazione verrà offerta una pastasciutta a tutti i partecipanti. La manifestazione è organizzata dall’associazione sportiva Val Resia, dalla Pro Loco e dall’associazione Vivistolviz-za. (LN) Luisa Cher, pomagal ji je v italijanščini in za naslove pesmi tudi v slovenščini Isacco Cemo, ki ji je tudi le- Od Solarij na Kambreško Turistično in rekreacijsko društvo GloboCak - Kambreško an Krajevna skupnost Kambreško, ki se jim je letos pardružilo še kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada, so v ponedeljek 1. maja organizirali Tretji pohod prebivalcev ob mejni reki Idriji ob drugi obletnici vstopa Slovenije v EU. Zbirališče je na mejnem prehodu Solarje v dreškem kamunu najbuj pozno ob 9.30. Od tu se pohodniki spuste po gozdni poti mimo Brie-ga dol v dolino ob rieki Idriji. Prva etapa bo v Melini, na italijanski strani, kjer ponudijo vsem kiek dobrega za muoC an potlè puojdejo napri do mejnega prehoda v Podklan-cu. Prijateljsko srečanje puoj-~ de napri tudi popudan gor na Kambrieškem, kjer se vsi zberejo okuole 14.30. ure. Gore poskarbe za de na bo obedan ne žejan ne laCen. Vsakemu v dobrodošlico šenkajo tudi nagelj. Tisti, ki Zeli iti na pohod, se muora obvezno vpisat. tos stal ob strani. Pred oltarjem so tako nastopili: dekliška vokalna skupina Stomažanke, nonet France Bevk iz Otaleža, moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice, Zenski pevski zbor Vesna iz Križa, moški pevski zbor Fran Venturini iz Domia, Zenska vokalna skupina Korala iz Kopra, mešani pevski zbor Zdravko Munih iz Mosta na Soci ter beneški mešani pevski zbor Tre valli - Tri doline iz Kravarja. Ponudili so res lep koncert na katerem so se prepletali ljudski motivi in avtorske pesmi, slovenščina z angleščino, italijanščino in fur-lanšCino. Bilo je res doživetje. V Bardu so sicer že na delu za drugo pomembno prireditev, ki je v programu za soboto 6. maja, ko se bodo spomnili tridesetletnice potresa, ki je povzročil toliko škode, žrtev in gorja v Terski dolini. Imeli bodo med drugim v svoji sredi ljubljanskega metropolita, nadškofa msgr. Alojzija U-rana. Ob tisti priložnosti bodo tudi predstavili knjigo posvečeno zgodovini, jeziku in izročilu Terske doline, ki je komaj izšla v Sloveniji v slovenščini, italijanščini in furlanšCini. Promocija slovenskega jezika v ospredju na Videmskem s prve strani Slovenska kulturno-go-spodarska zveza na Videmskem se je torej zaCela bolje organizirati, želi biti bolj prepoznavna in se predstaviti v javnosti s svojim obrazom, saj je lahko ponosna na dragocen prispevek, ki ga je od petdesetih let dalje dala k rasti slovenske manjšinske skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Predvsem pa želi imeti večjo politično težo na krajevni in deželni ravni, povsod kjer se odloCa o bodočnosti obmejnega prostora ter o kulturnih, družbenih in ekonomskih sredinah, ki na njem delujejo. To je potrebno spričo zadnjih nedogovorjenih izbir, kot je napovedana racionalizacija Slorija, ki šibijo manjšinsko oragniziranost prav tam, kjer je najbolj ranljiva in šibka, in obenem zaradi novih programov in načrtov, ki jih je treba izpeljati zato, da se ohranita, utrdita in uveljavita slovenski jezik in kultura ter se obdržijo slovenski ljudje v vsem obmejnem pasu Furlanije, kjer so zgodovinsko naseljeni. V tem okviru se je v sredo 19. aprila na sedežu SKGZ v Čedadu, kjer je potekal pokrajinski konkres zveze, razvila zanimiva in zelo trezna razprava. Uvedla jo je predsednica Jole Namor, ki se je zavzela za okrepitev vloge SKGZ, a tudi za nadaljevanje dialoga s SSO. V ospredje je postavila potrebo po promociji slovenskega jezika in kulture tako v odnosu do ljudi, ki živijo na teritoriju, kjer smo Slovenci zgodovinsko naseljeni kot v odnosu do naših ljudi v Furlaniji in po svetu ter do naših sosedov Furlanov in Italijanov. Prioriteta celotne manjšine na Videmskem, kot je bilo že večkrat poudarjeno, pa je večnamensko središče v Spetru oz. Nadiških dolinah, ki ga skupnost potrebuje zato, da bo lahko razvijala svoje kulturne, športne in druge agregacijske dejavnosti in ki naj obenem služi kot promocija manjšine in celotnega teritorija. V razpravi, ki je sledila in jo je vodil Davide Clodig, je prišla do izraza razčlenjenost teritorija in specifičnost slovenske problematike kot recimo problem slovenskega šolstva v Kanalski dolini, kjer razmišljajo o izvirnem modelu večjezične Sole, kjer naj bi ob italijanščini in slovenščini imela svoje mesto tudi nemščina oz. furlanšči-na. Govor je bil o vlogi izseljencev za rast manjšine na Videmskem a tudi o prispevku, ki so ga dali na zadnjih političnih volitvah ter o evropskih projektih, o obnašanju volilcev v Benečiji in o sodelovanju s krajevnimi upravitelji, ki so pred kratkim sodelovali na skupnem razmišljanju o bolj ustrezni in učinkoviti namembnosti sredstev iz zaščitnega zakona za ekonomski razvoj Benečije. Bogato razpravo je zaključil deželni predsednik zveze Rudi PavšiC, ki je podprl zahteve Slovencev na Videmskem, od večnamenskega središča do vidljivosti slovenskih Tv programov v videmski pokrajini. Za ta cilj se mora celotna manjšina zavzeti, je dejal, in zahtevati od nove vlade rešitev vprašanja, ki se že predolgo zavlačuje. Sledile so volitve organov zveze na pokrajinski ravni in kandidatov za deželni svet. Na mesto predsednice je bila potrjena Jole Namor, ki je že napovedala, da je njen zadnji mandat, saj so potrebne in že zorijo tudi generacijske spremembe, ki bodo dali SKGZ in vsej manjšini na Videm-seknt nov elan in novo dinamičnost. (nm) Deželni kongres Skgz bo v Čedadu s prve strani Levosredinska vlada je leta 1999 sprejela zaščitni zakon za jezikovne skupnosti v Italiji št. 482, leta 2001 pa zaščitni zakon za Slovence Italiji št. 38. Ko je prišla na vlado Berlusconijeva desna sredina, se je uveljavljanje obeh zakonov, predvsem pa zakona št. 38, zaustavilo. Prišlo je k sreCi do podržavljenja slovenske šole v Benečiji in do ohranjanja podpore za kulturne dejavnosti, ki jo je predvideval zakon za obmejna območja. Veliko več nismo dobili. Paritetni odbor je desnica v bistvu paralizirala ali pa preprečila njegove sklepe. Pričakujemo si, da bo nova vlada pospešila uresničevanje zašCite. Skratka, juridicna vprašanja, ki pospešujejo ali ovirajo pravice, so pomembna za jezikovni in kulturni razvoj ali pa za zaostanek. Obstaja še tretje vprašanje, ki ga je nakazal že Trinko. Pravice manjšinskih jezikov v deželi Furlaniji Julijski Krajini niso nekaj naravnega in priznanega tako od desnice kot levice. Obstajajo še jasne di-skriminante, ko desne sile odrekajo slovenščini pravico do domovinskosti. Očitno nismo še izbrisali zgodovinskih hipotek. Za razvoj manjšinskega jezika pa je, ob skrbi Članov skupine in zakonske osnove, pomembno mimo in sožitveno ozračje, ki je danes toliko bolj racionalno in perspektivno, saj je Slovenija članica EU, prihodnje leto ne bo veC mej in ustvarjajo se pogoji za resnično skupno življenje. Je lahko življenje v dvoje sreCno, Ce eden mrzi drugega? Ogovor je na dlani, posledice tudi. Zato je nujno, da se trudimo za prijaznejši jutri, ki ne bo poznal razlik ali nasprotij, ki se pojavljajo še danes. Ti so v bistvu problemi, na katere namerava dati SKGZ svoje odgovore na obenem zboru in nakazati predloge za njihovo reševanje, (ant) H battesimo della piccola Alice Vogrig Ciervkcica svetega Sin-toniha v Klenji je med narlieušimi tle v naših dolinah, je minena, ima zlati utar, je na sred vasi. V telo cierkvico je par-šla v saboto 25. marca mlada družina za. karst adne CiCice. Alice, takuo se kliče, se je rodila 31. otuberja lan- skega lieta. Nje tata je Giorgio Vogrig iz Klenja, mama je pa Anna Osgnach iz Spietra. 2ive v Ošnijem. Giorgio Vogrig di Clenia e Anna Osgnach di San Pietro hanno scelto la caratteristica chiesetta di Sant'Antonio a Clenia per battezzare la loro piccola Alice. Una chiesa che è fra le più belle delle nostre Valli, piccola e molto intima, che ti accoglie come un caldo abbraccio. E anche la cerimonia era molto intima, Alice aveva accanto a sè le persone più care, quelle che le vorranno bene per sempre, il papà e la mamma, la nonna Concita di Clenia, i nonni Irene e Renato di San Pietro, le zie Luisa, Dolores con Paolo ed il piccolo cugi-netto Simone, e poi Massimo e Monica, che le hanno fatto da padrino e da madrina. Alla piccola Alice gli auguri di una vita serena da tutti quelli che l'hanno attesa con gioia e le vogliono bene. Nella suggestiva cornice barocca della chiesa parrocchiale di KonCanica, non lontano da Daruvar (Croazia), sabato 15 aprile e' stata battezzata la nostra paesana Daniela MijatoviC, figlia di Bernard e Ivanka, venuti ad abitare da noi da pochi mesi. La gioia di papà e mamma è stata anche condivisa con i nonni Mijo, Janja e Mara, con gli zii e zie Matteo, Katarina, Radovan (Rašo), Anda, Juro, Dragica, Franjo, Vesna, Marinko, Daliborka, Anto e con i cugini Mičo, Dana, Sara, Stjepan, Matteo, Josip, Monica, Cristina e Kristofer. Alla piccola Danci l'affetto di tutti i ponteacchesi. U sugestivni barokni okvir župne crkve Končani-ce, nedaleko Daruvara, u su-botu 15. travnja, krštena je naša sumještanka Daniela Mijatovič, kčer Bernarda i Ivanke, koji su došli živijeti kod nas prije nekoliko mjese-ci. Veselje oca i majke bilo je podjeljeno sa djedom Mijom, s bakama Janjom i Marom, L’affetto di Ponteacco alla piccola Daniela sa stričevima i tetkama Mat- Andom, Marinkom, Dalibor- Monicom, Cristinom i Kri-teom, Katarinom, Jurom, kom, Antom i sa rodacima stoferom. Dragicom, Franjom, Ve- Mičom, Danom, Sarom, Stje- Maloj Danči s ljubavlju od snom, Radovanom (Rašom), panom, Matteom, Josipom, cijelog sela. Il fuoco benedetto in tutte le case di Sorzento Mario uči naše te mlade daržat žive naše navade ma veliko sarce, de je par-pravjen dat vsiem 'no roko, de skarbi za njega družino, za vas an za parjatelje. Skarbi tudi, de kar so nam zapustil naši te stari, se na zgubi. Takuo, kar za Veliko nuoč gaspuod nunac požegna oginj, Mario uči otroke an te mlade iz vasi, kakuo se ga nosi po hišah z gobo. Vidrugi al se zmisleta šele, kuo se diela? ... se muore iti po gobe, utaknit tu nje čukežin, jih poluožt v oginj požegnan an de se na ugasne dokjer se ga na dene v šporget v hišo se ga muore stuort barliet... Niesta lepuo zastopil? Biešta gor h Mariu, on vas tuole navade an še puno drugih liepih reči. Za Veliko nuoč tudi tle v Benečiji i-mamo puno navad. Ceglih je nimar manj judi an naši te stari, ki so do seda ohranil telo našo kulturno bogatijo, zapuščajo tel sviet, čeglih življenje se je spremenilo tudi tle par nas an niema-mo cajta za malomanj nič vič, velikonočne navade so še nimar žive. Tudi v Sarženti so požegnal oginj, kruh an uodo. Zbral so se malomanj vsi va-snjani. Na koncu gaspuod nunac Mario Qualizza je uošču veselo Veliko nuoč vsiem tistim, ki so paršli na že- gan, te mladi iz vasi so pa nesli po hišah te žegan oginj an uoščil vsiem družinam vesele velikonočne praznike. Tra le diverse manifestazioni pasquali della Benecia, anche a Sorzento si è rinnovata la tradizionale benedizione del fuoco, del pane e dell'acqua di fronte a quasi tutto il paese. Al termine gli auguri di Don Mario ai paesani e la distribuzione del fuoco benedetto e gli auguri in tutte le case da parte dei numerosi giovani di Sorzento. Mario lussa, Pask za parja- tisti, ki ga poznajo, so veseli bit telje, iz Lipe je pru pridan. Vsi njega parjatelji. Vsi pravejo, de i- četrtek, 27. aprila 2006 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Comunale Faedis 3. Categoria Audace - Cormons JUNIORES Riviera - Gaglianese Esordienti Bujese - Valnatisone Amatori Filpa - Bagnarla Arsa 3-0 3-2 2-0 Carr. Tarando - Vaili del Natisone n.p. Calcetto (play-off) Arci N. Ruda - Paradiso dei golosi 3-3 Prossimo turno 1. Categoria Tarcentina - Valnatisone Allievi 0-3 Valnatisone - Savorgnanese Esordienti 4-1 Valnatisone - Nuova Sandanielese Amatori Valli del Natisone - Birr. da Marco (29/4) Ba.Col. - Filpa (29/4) Classifiche 1. Categoria Gemonese 62; Lumignacco 57; Tarcentina 51; Valnatisone, Castionese 50; Riviera, Flumignano 45; Ancona 44; Lava-rian/Mortean 43; Chiavris 37; Venzone 34; Tagliamento 30; Comunale Faedis 27; Bujese 25; Cividalese 17; Bearzi 10. 3. Categoria Azzurra Gorizia 60; Moimacco 59; Pavie-se 57; Serenissima 53; Cormons 47; Au-dax Sanrocchese 42; Aiello 39; Cussi-gnacco, Villanova 28; Audace 23; San Gottardo 21 ; Pro Fiumicello 20; Strassol-do 16; Donatello 6. JUNIORES Reanese 65; Bearzi 55; Gemonese 54; Gaglianese, Riviera 52; Torreanese* 44; Lib. Atl. Rizzi 42; Nuova Sandanielese* 35; Arteniese 29; Chiavris 28; S. Gottardo* 27; Ragogna*, Majanese 12; Fortissimi 9. Allievi Manzanese 57; Moimacco 53; Serenissima 52; Azzurra 42; Gaglianese 35; Valnatisone, Pasian di Prato/A 31 ; Fortissimi 20; Savorgnanese 16; Union ’91 13; Chiavris 10; San Gottardo 2. Amatori (Eccellenza) Filpa 39; Ziracco, Mereto di Capitolo 30; Warriors 29; Ba.Col. 27; Valli del Natisone*, Turkey pub 26; P.G. Codroipo 25; Bar San Giacomo 22; Carrozzeria Tarando* 20; R.D. Group 19; Bagnaria Arsa 17; Birreria da Marco 11 ; Romans 10. * Una partita in meno Nell'ultima di campionato la formazione di S. Leonardo rimonta due volte e batte il forte Cormons L’Audace chiude in bellezza La Valnatisone vince contro la Comunale Faedis e spera nei play-off - Gli Esordienti proseguono il cammino positivo nel campionato Primavera - La Filpa regola il Bagnaria Arsa - Prosegue /’ avventura del Paradiso dei golosi m wmm ■ La Valnatisone è tornata al successo ospitando la squadra della Comunale Faedis. A firmare la vittoria sono state due reti di Gazzino ed una di Suber. Dopo la promozione anticipata della Gemonese ed il secondo posto del Lumignacco, nonostante i tre punti conquistati domenica la squadra del presidente Daniele Specogna non è ancora sicura di partecipare ai play-off per la promozione. Saranno infatti tre le formazioni che si contenderanno i due posti ancora disponibili: Tarcentina, Castionese e la stessa Valnatisone. Per poter accedere ai play-off la formazione san-pietrina è obbligata a vincere l’ultima gara a Tarcento. In caso di pareggio i valligiani dovranno sperare che la Comunale Faedis riesca nell'impresa di bloccare la lanciatis-sima Castionese. Conclude alla grande il suo campionato l’Audace di San Leonardo che, nonostante abbia giocato per gran parte della gara in dieci a causa dell’espulsione di Marcuzzi, per due volte con Michele Predan e Coppetti è riuscita a riequilibrare le sorti contro la formazione di Cormons. A siglare la rete vincente è stato Marco Domeniš. In questo raggruppamento ad ottenere la promozione in Seconda categoria è stata l’Azzurra di Gorizia. Ai play-off si sono qualificate invece Moimacco, Paviese e Serenissima di Pradam ano. Si è concluso con una sconfitta il campionato degli Juniores della Gaglianese, tornati a mani vuote dalla trasferta con il Riviera di Magnano. Nella classifica finale gli amaranto si sono classificati al quarto posto. Anche quest’anno la finale del trofeo “Angelo Mocari-ni”, organizzata dalla Under 16, La formazione maschile della Polisportiva San Leonardo ha ripreso il suo cammino vincente nel campionato di Prima divisione superando la M.E.G.I.C. Volley di Aquileia 3-2 (20-25; 25-21; 25-18; 18-25; 15-13). Per i ragazzi di Ettore Crudi venerdì 28 aprile a Codroipo andrà in scena l'ultimo atto del campionato. F.I.G.C. di Trieste per ricordare la figura del compianto ex arbitro triestino, tra le società Juniores vincitrici dei gironi provinciali, sarà giocata al Polisportivo "Angelo Specogna” di S. Pietro al Natisone. L’appuntamento è per sabato 13 maggio alle ore 17. Termineranno le loro “fatiche” domenica alle 10.30 a S. Pietro al Natisone gli Allievi della Valnatisone che ospite- Le ragazze dell’Under 16 hanno ospitato sabato la capolista Deco Art Teor superandola con il risultato di 3-2 (19-25; 25-20; 17-25; 25-19; 15-8). La formazione di S. Leonardo è attesa ora dal previsto turno di riposo. Le ragazzine della Under 14 della Polisportiva hanno ospitato la C.S.I. Tarcento ranno la Savorgnanese, cercando un successo per migliorare ulteriormente la loro classifica. I ragazzi allenati da Giancarlo Armellini esordiranno mercoledì 3 maggio alle 19 nel Tomeo Lorenzutti organizzato dai Fortissimi ad Udine, affrontando i padroni di casa. Venerdì 5 maggio la seconda uscita, sempre alle 19 contro il Nimis, mentre lunedì 9 maggio è in program- sconfiggendola per 3-0 (25-21; 25-23; 25-22). Il prossimo appuntamento sarà a Villa Vicentina sabato 29 aprile alle ore 16. LE CLASSIFICHE Prima Divisione maschile: L.G. Computers 44; Caffè Sport 43; M.E.G.I.C. Volley 40; Polisportiva San Leonardo 37; Bluenergy Codroipo 26; Il Pozzo Pradamano ma la sfida con il San Gottardo. La Valnatisone affronterà giovedì 11 maggio alle 20 la Bujese, chiudendo il girone eliminatorio lunedì 15 maggio alle 19 con l’Azzurra di Premariacco. E’ finalmente stato definito dalla F.I.G.C. di Udine il programma delle finali provinciali dei Giovanissimi. La Valnatisone nella prima giornata prevista per domenica 7 Gli Esordienti della Valnatisone al gran completo maggio osserverà un turno di riposo, assistendo alla prima sfida prevista alle 10.30 a Tolmezzo tra la formazione locale la Prix e quella del Biauzzo. L’esordio dei ragazzi guidati da Renzo Chiarandini avverrà nella seconda giornata, domenica 14 maggio, alle 10.30 sul campo di Camino di Codroipo. Chiuderà la serie delle sfide domenica 21 maggio, alle ore 10.30, al polisportivo “Angelo Specogna” di S. Pietro al Natisone la gara tra i locali e la Prix Tolmezzo. Gli Esordienti della Valnatisone hanno proseguito il loro cammino positivo nel campionato di Primavera a Buia. I ragazzini guidati da Gianni Drecogna con una rete per tempo hanno regolato i padroni di casa andando a segno con Riccardo Miano, Federico Cedarmas e Michele Sibau. Ottima prestazione dei Pulcini dell’Audace che sono andati a segno quattro volte contro la Comunale Faedis con Vittorio Costaperaria, autore di una doppietta. Bacchetti e Marseu. I ragazzini di Antonio Pri-mosig nell’ambito della Festa dello sport di S. Leonardo giocheranno domenica pomeriggio, alle 14.30, contro l’Udinese. La squadra parteciperà i-noltre ai Tornei organizzati dalla Serenissima di Pradamano e Comunale Faedis. Nel campionato amatoriale del Friuli collinare la Filpa di Pulfero ha regolato il Bagnaria Arsa grazie alla tripletta di Thomas Petrizzo e alla rete di Patrick Chiuch. Rinviata la gara di Branco tra la Carrozzeria Tarando e la Valli del Natisone. Nella gara di ritorno dei sedicesimi dei play-off di calcio a cinque il Paradiso dei golosi di San Pietro al Natisone ha pareggiato con la Arci Nova Ruda. A determinare il pari dei sanpietrini sono state due reti di Emanuele Berto-lutti ed un autogol dei padroni di casa. La squadra del presidente Daniele Marseu martedì 2 maggio affronterà a S. Leonardo l’ottava classificata del campionato di Eccellenza. 25; Coop. Mestieri & Mestieri Mortegliano 18; Vb Udine 14; Vodafone Gemona 8; Stella Volley 0. Under 16 femminile: Deco Art Teor 23; Polisportiva San Leonardo* 17; C.S.I. Tarcento* 14; Kennedy* 11; Bcc Basiliano Low West volley* 5; Polisportiva Zuglia-no* 2. Under 14 femminile: Futura Palmanova* 8; CSI Tarcento 7; Polisportiva San Leonardo 6; So.Im.Ex. Vi-vil* 0. Marco Domeniš, Marco Olivo e Michele Bergnach dell'Audace di S. Leonardo G.S l AUOACt l>ANI A MANZÀNO un freno alla capolista Esordienti, a S Valnatisone con Nell’ambito della Festa dello sport, organizzata per domenica 30 aprile dalla ASD Audace di San Leonardo, il programma del torneo per gli Esordienti prevede alle 10 l’incontro tra la formazione della Valnatisone e la compagine slovena di Kobarid. Seguirà, alle 11, la partita tra l’Udinese calcio e la squadra slovena di Tolmin. Il programma proseguirà alle ore 12 con la sfida tra la Gaglianese ed una formazione da definire. Dalle ore 16 riprenderà il programma del torneo con la disputa delle partite di finale. Kronaka novi matajur četrtek, 27. aprila 2006 11 Maria Kristusova dopune 100 liet! Rodila se je na Lažeh v Dreki na 29. obrila lieta 1906 PoStiejta, od lieta 1906 do lieta 2006, dost jih je? Stuo. An stuo liet dopune v saboto 29. obrila Maria Cicigoi. Maria se je rodila v Kristusovi družini v Lažeh. Kar Luigi Cicigoi - Sonk po domače se je vamu taz Amerike, kamar je biu šu dielat, sta se oženila. Sla sta živet v Čedad. Imi-ela sta adno čičico, ki na žalost jim je umarla, kar je imi-ela malo liet. Potlè so paršle na sviet Gina (Ginetta) an Maria Gabriella. Tata an mama sta skarbiela za nje, dielu je on, dielala je tudi Maria. Se donašnji dan Marijo jo lepuo poznajo v "borgo San Pietro", kjer je do malo cajta od tegà živiela. V telim kraju Čedada, kjer še donas živi vič ku kajšna naša družina, je Marija hodila dielat punture po hišah. Ankrat je bluo takuo. Lieta so šle napri. Čeče so zrasle an se oženile, mož je umaru. Da ne bo sama, Maria je šla živet h hčeri Marii Gabri-elb an h zetu Linu, ki pru lepuo skarbe za njo. V teli družini ima Maria tudi adno navuodo, ki je par-šla taz Južne Amerike, an ki se kliče Maria Gabriela (z adno "1"), ku tista mama, ki jo je tarkaj Zeliela. Maria se pru dobro darži, je kuražna an ima še puno za podučit vse tiste, ki žive blizu nje al pa jo hodejo gledat. V saboto 29. bo lepuo praznovala nje rojstni dan. Puo-de h maš za zahvalit Boga, de ji je dau zdravje, lepo družino an srečo dočakat stuo liet, potlè se bo pa veselila z vsi-em tistim, ki jo imajo radi. Veseu rojstni dan, draga Maria, tudi iz naše strani, an bodite nimar takuo kuražna. Maria Cicigoi è nata nel lontano 1906, il 29 aprile, a Lase di Drenchia, presso la famiglia Kristusova. Sabato compirà dunque la bellezza di cento anni! Sempre di Lase e-ra anche suo marito, Luigi Cicigoi - Sonk. Quando lui tornò dall'America dov'era andato in cerca di fortuna, si sposarono ed andarono a vivere a Cividale. Nacque una bimba che pur- troppo morì ancora piccina. Poi vennero Gina (Ginetta) e Maria Gabriella. Gli anni passarono, il marito morì, le figlie si sposarono, Ginetta con Giuliano, Maria Gabriella con Lino. Quando a Maria cominciarono a mancare le forze, andò a vivere con Maria Gabriella e Lino. Qui c'è anche una nipote venuta dal Sud America, che si chiama Maria Gabriela (con una "elle") proprio come la mamma che tanto l'ha desiderata. Maria ha ancora numerosi amici in Borgo San Pietro, dove ha vissuto quasi tutta la sua vita e dove è molto cono- sciuta come la signora Maria che fa le punture. Infatti, nei tempi andati andava nelle case dove c'era bisogno di fare le iniezioni agli ammalati. Sabato, per festeggiare i suoi cento anni, Maria andrà prima ad una santa messa e poi ad una festa organizzata in suo onore. Tanti auguri, Maria, da tutta la sua famiglia, da parenti ed amici, ed anche da tutti noi. Ad una sorella che non c’è più Carissima Savina, scrivo a te questa lettera sapendo che non potrai mai leggerla. Un anno fa, il 5 aprile, sei andata via per sempre lasciandoci in una grande tristezza. I giorni passano, ma i ricordi rimangono... Eravamo una grande famiglia di Vernassino, la Jurcova družina, eravamo molto uniti. I più grandi aiutavano i più piccoli, io avevo 10 anni quando sei nata. Io ero la tua bambinaia, zio Sandro ti aiutò a fare i primi passi... Quanti bei ricordi! Proprio a Vernassino che tu tanto amavi, ed anche la gente che ci abita, speravi di venire a vivere il resto della tua vita, ma Dio ha voluto diversa-mente. A Vernassino si, ci sei tornata, ma per riposare l'eterno riposo vicino alla tua cara mamma, al papà, ai tuoi fratelli Renzo e Marco che tanto amavi. E’ una storia molto amara, siamo partite in migliaia come dikle in cerca di lavoro in un’Italia più ricca, perché da noi c'era l'Italia dei poveri. Anche tu Savina sei partita poco più che bambina, avevi 17 anni, eri gentile, educata, socievole, ma anche fragile e indifesa. Il tuo destino è stato molto amaro. Sarai sempre nei nostri cuori, non ti dimenticheremo mai. Zbuogam Savina! Maria Blasutig - Jurcova e sorelle Rosina, Giovanna, Franca, Giulia e Giorgia GRMEK Liesa / Mondovì Žalostna novica Iz kraja Mondovì, kjer je preživiela nje zadnje lieta, je paršla žalostna novica, de je za venčno zaspala Amalia Gus. Buog ji je dau učakat vesoko starost, 95 liet. Žalostno novico so sporočil hčere Lea, Marcella an Lidia, zeti Franco, Giuseppe an Maso, navuodi, pranavuodi an vsa žlahta. Zadnji pozdrav so ji ga da- li v Mondovi, kjer je biu nje pogreb v pandiejak 17. obrila. II 15 aprile ci ha lasciati Amalia Gus, aveva 95 anni. Planinska družina Benečije 1. maja 2006 Km (2.244 m.) srednje zahteven ob 6.00 odhod iz Špetra - ob 7.30 iz Planine Kuhinja - 4 ure hoje - za kosilo vsak naj poskarbi za se - popoldan povratek v dolino Inf o: Giampoalo / Carmen 0432.1845211 CAI Sottosezione Val Natisone 30 aprile 2006 Porezen (i630m.) Prealpi slovene Dislivello 1100 m circa; ore 3.00 - 3.30 in salita Equipaggiamento: da escursione in ambiente innevato Ore 7.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Capofila: Massimiliano Miarù Viveva a Liessa, ma da parecchi anni stava con le figlie a Mondovì. Con immenso dolore la ricordano le figlie Lea, Marcella e Lidia, i generi Franco, Giuseppe e Maso, i nipoti Luca, Alessandra, Barbara, Mauro, Marco, Katia, Daniela e Giuseppe, i pronipoti Giorgia, Martina e Mi-chela e i parenti tutti. I funerali si sono svolti il 17 aprile a Mondovì. Rukin Zapustila nas je Angela Rucchin Za venčno nas je zapustila Angela Rucchin. Rodila se je v Tratarjovi družini v Rukinu 88 liet od tegà. V družini je bluo osam otruok. Seda je ostala samuo še adna sestra, Vigja. Angela nie bla dobrega zdravja, takuo je že lieta an lieta živiela v čedajskem ri-koverje. Na telim svietu je zapustila sestro, navuode an drugo Zlahto. Venčni mier bo počivala go par svetim Stuoblanke, kjer je biu nje pogreb v saboto 22. obrila popudan. SREDNJE Gorenj Tarbi/Corno Umaru je Giuseppe Chiabai V čedajskem Spitale je umaru Giuseppe Chiabai, Gor na varie tih iz Gorenjega Tarbjà. Imeu je 74 liet. Bepo je živeu an dielu v Belgiji, kar se je var-nu damu je šu živet v Laške, pogostu pa se je vraču v rojstno vas, odkod je doma tudi njega žena, ki je Elda Francul-nova. Za njim jočejo ona, hči Aline an sin Philippe, sestre, brat, tašča, kunjadi an kunjade, navuodi an vsa druga žlahta. Bepo bo venčni mier poči-vu v Gorenjim Tarbju, kjer je biu njega pogreb v četartak 20. obrila popudan. II 18 aprile ci ha lasciati Giuseppe Chiabai - Na varie IMMOBILCASA S.r.1. Dal costruttore ali'acquirente IN SAN PIETRO AL NATISONE Appartamenti in via Narauni di nuova realizzazione Vende direttamente ultime unità immobiliari bi-tricamere Condominio Alpe Adria in prestigiosa ristrutturazione Vende direttamente mono-bicamere ed ufficio Per informazioni: lei. 0432 727101 tih di Tribil superiore. Aveva 74 anni. Giuseppe, all’età di 19 anni, nel 1951, emigrò in Belgio per lavorare nelle miniere di Montegnèè - Liegi. Nel 1955 lo raggiunse il fratello Giovanni. Lavorarono negli stessi pozzi estraendo carbone fino al 1962, anno in cui, grazie alla riqualificazione professionale, diventarono carpentieri. Dopo 27 anni trascorsi in Belgio si trasferì con la moglie Elda ed i figli Aline e Philippe a Como di Rosazzo. Con non pochi sacrifici ha dato l’opportunità ai figli di laurearsi, Aline nel ’96 in Economia e commercio, Philippe nel 2002 in Giurisprudenza. E’ stata una grande soddisfazione per lui e per la moglie. Purtroppo però anche Aline e Philippe, come il loro papà, il lavoro hanno dovuto cercarselo via da casa. Di Giuseppe ora rimane un bel ricordo di un marito e papà che ha dedicato la sua vita alla famiglia e che ha saputo sopportare gli anni della malattia con coraggio e dignità. An mišjonar du A-frik je pridgu, de an kristjan na more imiet vič ku adne žene. Kajšan cajt potlè mu se j’ parkazu an kanibal, ki mu je jau: - Sem zastopu go-spuod misjonar, de se na more imiet vič ku adne žene, zatuo te druge štier sem jih sniedu! - Al vesta, kuo se k-liče tist mož, ki na vierje na kontrol rojstva (controllo delle nascite)? - ??? - Tata! - Kuo j’ tiste, de si luožu tarkaj cajta za napisat otroško pie-sam “ninna-nanna”? - Zatuo, ki sem za- spivu vsaki moment! *** Pred volitvam kandidat za šindaka je pridgu: - Vašnjani, a četa i-miet vodo tu hiš? -Ja! Potle ki je ratu šin-dak je nazaj pridgu: - Vašnjani, a četa i-miet vodo tu hiš? -Ja! - Dobro, arzskrita korca! - Halo, pronto? A guori par telefone Giovanini zjuhac? -Kdo? *** Je biu takuo lju-beznjiv (gentil), de je ustaju opunoči za dat dobro jutro, novemu dnevu! ,*** - Halo, pronto? - Na zamierte doh-tor, sem tista gospa, ki sem bila par vas kajš-no uro od tega za no vizito. A sem pozabila atu par vas moje mutandine? - Počakite malo da pregledam. Za nomalo cajta potle miedih je uzeu gor korneto od telefona: - Mi se huduo zdi gospa, tle jih na uša-fam par obednim k-raju! - Hvala liepa use-glih dohtor, na zamierte za dišturbih, more bit de sem jih pozabila tam par mojim zobarju (dal dentista!) Nediža an Erbeč sta se poguarjala. - Kajšno čudno življenje imamo ist an ti: na moremo nikdar počivat četudi srna z-mieram v našim ležišču! (nel nostro letto). «pr«m«nl VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel, 0432934111 - www.meteo.fvg.itstovensko@osmer.fv0.tt Guardia medica Nujne telefonske številke SPLOSNA SLIKA Poliambulatorio Kada vozi litorlna Občine OBETI Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 28. APRILA DO 4. MAJA Cedad (Fontana) tel. 731163 - Premaijag 729012 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 30. APRILA Ažla (kjer so fabrike) - Q8 Cedad (na poti proti Sencjurju) - Agip Cedad PANDIEJAK 1. MAJ Klenje - Api Cedad (na poti prnod Manzanu) olo Znidarjova, an strie Patrik. Zaries, nie lieušega Senka v adni družini, ku an otrocic! Bi-žnona Romilda pa nam prave, de Ilenia je narlieuSi biser, gioiello, za nje tata Ivana. Ivano ustvarja, dieia gioiele, ma smo Sigumi, de obedan na vaja, kar vaja njega ta mala. CiCici žel-mo sreCno Življenje. Informacije za vse Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto deu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. S. Pietro al Nat via Klandc 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio inferniier. domic. 0432.727084 Železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 OD 11.12.2005 D010.06.2006 12 Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.36*, 6.50*, 7.11, 7.32*, 8.10,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*, 15.06,15.50,17.15,18.15, 19.20, 20.15 Iz Vidma v Čedad: Ob 6.20*, 6.53*,7.14*, 7.35, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*,13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40,17.40,18.45,19.55 , 22.15*, 22.40** * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki I Bolnica Cedad.............7081 Bolnica Videm.............5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Cedad 703046 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro......731451 INPS Cedad............705611 URES-INAC...............730153 ENEL................167-845097 Kmečka zveza Cedad.... 703119 Ronke Letališče 0481-773224 Muzej Cedad.............700700 Cedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola 717208 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 I Dreka.................721021 Grmek...................725006 Srednje.................724094 Sv. Lenart .............723028 Speter..................727272 Sovodnje................714007 Podbonesec 726017 Tavorjana...............712028 Prapotno................713003 Tipana..................788020 Bardo...................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727325 1? četrtek, 27. aprila 2006 V Znidarjovi družini v Topoluovem četarta generacjon “Kuojeliepa naša ta mala!” Romilda TamaZova an Miljo Žnidarju iz Topoluovega sta do seda povarval puno otruok. Parvo njih otroke, potlè njih navuode an seda še telo lepo bambolco, ki je njih pranavuo-da. Pru takuo, Romilda an Miljo sta na 14. novemberja lieta 2005 ratala bižnona, saj se je rodila Denia. Nje mama je njih navuoda Liviana, tata je pa Ivano Iod. DruZina živi v Ce- dade, pa vemo, de Ilenia bo po-gostu v Topoluovem, kjer bo mogla letat fraj an vesela po klancih an senožetih, kjer so z-rasli tudi nje noni an nje mama. Na adni fotografiji videmo vso družino. S čepame so nona Gianna Qualizza - Minčnih iz Sriednjega, mama Liviana, bi-Znona Romilda, ki varje Ile-nio, bižnono Miljo an nono Pa- SVETA MASA PO SLOVIENSKO v nediejo 30. aprila ob 9.00 uri v cierkvi v Matajure Mašavu bo gaspuod Zuanella Nad Italijo se poglablja ciklonsko območje, ki bo proti nam preusmerjalo od vzhoda bolj vlažen zrak. ČETRTEK, 27. APRILA PETEK, 28. APRILA Prevladovalo bo pretežno oblačno vreme z večinoma zmernimi padavinami. Vmes bodo lahko nastale posamezne nevihte. Prevladovalo bo oblačno vreme z večinoma zmernimi padavinami. Vmes bodo lahko nastale posamezne nevihte. V soboto bo pretežno oblačno z močnimi padavinami. i& 9 9 Najnl2)a temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina Obala 11/14 11/14 17/20 17/20 10°C 5°C Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 11/14 11/14 Najvišja temperatura (°C) 17/20 17/20 Srednja temperatura na 1000 m: 10°C Srednja temperatura na 2000 m: 4°C Miriam je ostala brez besiede, kar je zagledala torto, ki je bla ne samuo velika an dobra, pa tudi zlo liepa. Smejale so se ji še oči! Na koncu pa ji je paršla spet sapa za ugasnit kan-delco. Vsi so ji zapiel "tanti auguri a te", ona pa je bla zlo vesela posebno, kar je odpeljala šenke! Miriam se je rodila 3. marca 2003 takuo, de je dopunla tri lieta. Živi v Mojmage, kjer tata Antonino Iuretig -Stefenadu iz Marsina an mama Angela Sicura iz Ziracco so napravli lepo hišo. Mali čičici željo še ankrat vse dobre mama an tata, nona Alma an nono Celio iz Marsina, nona Bianca an nono Marco iz Ziracca, strici, tetè, kuži-ni, tisti tle doma an tisti po sviete. A vedere una torta così grande e bella, oltre che buonissima, anche la piccola Miriam è rimasta senza parole. E quella torta era tutta per lei, per festeggiare i suoi tre anni. La bimba è nata il 3 marzo di tre anni fa, vive a Moimacco con il papà Antonino Iuretig - Stefenadu di Mer-sino e la mamma Angela Sicura di Ziracco. Era proprio emozionata la piccola Miriam anche quando era da soffiare la candelina, e forse ancora di più quando è arrivato il momento di aprire i doni! A lei gli auguri più belli da mamma, papà, nonni Alma e Celio di Mersino, Bianca e Marco di Ziracco, zii, zie e cugini, parenti ed amici. Nevihta 7 Ure sonca Sonc* mogla oblačno (/«ICnoot. nizka obl Zmanjiana vidfvott Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) lokalni T~^— 12 all vai 3-8 3 ai manj zm«r«n mo Jan rahk z m »m* 1 ‘TT r močn« obiln« 3-6 m/i / >6 m/s 4 0-5 nmi 4 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 44 4 4 4 4 >30 mm