LETO V.	ČETRTEK, 15. MAJA 1975	St. 5
Zamenjali smo direkloija
»»GLASILO«, četrtek 14. 9. 1972 — »Izvolili smo novega direktorja«, to je bil naslov članka, s katerim je bil seznanjen kolektiv, da je mesto direktorja naše DO zasedel tov. ing. Jurij Hočevar.
Zadovoljni smo bili s to odločitvijo.
Njegovo več kot dve in polletno delo v delovni organizaciji ni bilo lahko. Delovno organizacijo je prevzel v času velikega investicijskega razvoja, modernizacije proizvodnje in velikih finančnih vlaganj.
Vedno je sodeloval pri preobrazbi in dopolnjevanju samoupravljanja ter bil aktiven v vseh organizacijah v DO. S časom za druge in z delom za druge ni varčeval. Seznanjal se je z vso problematiko, objavljeno v časopisih in nas obveščal o vsem,
tov. ing. Franc Bajt
Hvala ing. Juriju Hočevarju za ves vloženi trud v naši delovni organizaciji, še posebno pa za prizadevanje pri ustvarjanju dobrih delovnih odnosov.
Na novem delovnem mestu v Sestavljeni organizaciji združenega dela lesne industrije in gozdarstva Gorenjske, katerega je prevzel na predlog družbeno političnih organizacij, mu kot direktorju razvojno programskega sektorja želimo čimveč uspeha.
SDS je na svoji seji 28. 4. 1975 je tov. ing. Hočevarja razrešil dolžnosti direktorja DO, na njegovo mesto pa imenoval tov. ing. Bajt Franca.
Tov. ing. Bajt Franc je prišel pred mnogimi leti na obrat »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici. To je bilo njegovo prvo delovno mesto po dokončani srednji tehnični šoli lesne stroke.
Vedno je stremel za napredek delovne organizacije. Njegovo prizadevanje in vključevanje v gibanje gospodarjenja in politike mu je večkrat omogočilo prevzeti odgovorna delovna mesta. Vedno je sledil razvoju delovne organizacije in družbe in ugotovili, da razvoju dogajanj lahko sledi le z dopolnejvanjem svojega znanja. Poleg rednega dela je
Po sklepih izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS in na pobudo družbenopolitičnih organizacij občine Radovljica smo v delovni organizaciji LIP Bled imenovali posebne komisije za izdelavo akcijskega programa za stabilizacijo gospodarstva, in sicer:
v petih temeljnih organizacijah in pa skupno komisijo za delovno organizacijo, ki vključuje tudi akcije DSSS.
obiskoval in zaključil še višjo šolo lesne stroke.
Odgovorno delo prevzema v dokaj težkem položaju. Še ne zaključene, vendar že usposobljene investicije in kolektiv so pripravljeni veliko proizvajati, tržna situacija pa je prav za te proizvode zelo kritična.
Od novega direktorja pričakujemo veliko zavzetosti za nadaljevanje dobrega gospodarjenja. Naj lepša dobrodošlica pa naj mu bo naša obljuba, da mu bomo vsi, prav vsi v pomoč.
Predsednik SDS
Poleg komisij so pritegnjeni v sodelovanje še delavci posamezne TOZD, in sicer:
TOZD »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica — 29 sodelavcev, TOZD Bled, Bled — 33 sodelavcev.
O akciji je razpravljal skupni delavski svet, ki je s posebnimi sklepi naročil komisijam odgovorno opravljanje dela. V Glasilu izhaja v vseh dosedanjih številkah po začetku akcije široko nakazana problematika s poudar-
Akcijski program za stabilizacijo gospodarstva
Danes obajvljamo akcijski program za stabilizacijo v naši DO, v katerem so zapopadena načela za uresničevanje akcij za stabilizacijo in naloge DSSS. Vse TOZD pa so izdelale in sprejele svoje akcijske programe s konkretnimi nalogami in zadolžitvami, ki so bile za TOZD »Tomaž Godec«, TOZD Rečica ter TOZD Mojstrana že objavljene v Glasilu. Akcijski program za stabilizacijo TOZD Podnart pa objavljamo v današnji številki in na ta način z vsemi nalogami v zvezi s stabilizacijo seznanjamo člane naše DO.
kom na nujnost pristopanja k skupni akciji za stabilizacijo gospodarstva kot prioritetne naloge organizacij združenega dela v letu 1975.
Po nakazanih smernicah za izdelavo akcijskega programa za stabilizacijo gospodarstva so komisije pristopile k izdelavi osnutka stabilizacijskega programa, ki izhaja iz odkrivanja slabosti dosedanjega poslovanja ter iz programiranja boljšega poslovanja v prihodnje z odkrivanjem neizkoriščenih rezerv.
Odpravljanje napak
v proizvodnji
V	samoupravnem sporazumu o delitvi OD čl. 21 je sprejeto načelo, da se obračuna OD samo za delo, ki ustreza delovnim standardom.
Za delo, opravljeno na izdelku, ki ni sposoben za tržišče, ni mogoče priznati osebnega dohodka v nobeni obliki.
Enako velja za delo v medfazni proizvodnji, če ni opravljeno kvalitetno, posebej pa se poveča odgovornost delavca; če slabo izdela ali obdela obdelovanec ali polizdelek, naj se le-ta izloči iz nadaljnjega procesa. Primeri, ko slabo obdelan obdelovanec ali polizdelek nadaljuje pot v proizvodnji, nanj naj dodajajo delo in materiale, končno pa je izdelek neuporaben.
Odgovorni v TOZD morajo take pojave preprečiti s posebnimi ukrepi, ki jih doslej sploh niso ali pa neučinkovito uporabljali.
Kvaliteto proizvodov zagotoviti na ravni tržnih zahtev in konkurenčnosti.
Tehnologija
V	stabilizacijski program vključujemo študij dela in časa, da bi s tem dosegli največje proizvodne učinke in izkoristili rezer-
Akcijski program za
(Nadaljevanje s 1. strani)
ve delovnega časa, izkoriščanje strojne opreme in optimalnih kapacitet.
Splošni stroški
Nenehni porast splošnih stroškov zahteva od nas,, komisije, da prav sem usmerimo akcijo posebno intenzivno:
—	zahtevamo racionalno in premišljeno trošenje splošnih stro-škov,
—	ta zadolžitev velja predvsem vsem tistim kadrom, ki na delovnem mestu vplivajo na obseg splošnih stroškov,
—	mesečne analize o uporabi sredstev za splošne stroške morajo obravnavati v TOZD in DO in primerjati gibanja v trošenju,
—	povečati je kontrolo nad naročanjem materialov in potrjevanjem računov,
—	bolje je specificirati in dokumentirati stroške reprezentance.
Varstvo pri delu
Službe so dolžne povečati aktivnost za urejanje delovnih mest in delovnih pogojev s ciljem, da zagotove varnost dela in zdravje delavca in da zmanjšajo pogostost in stopnjo težavnosti nezgod in bolovanj.
Pospešiti je treba delovanje lastne zdravstvene službe, ki je dogovorjena za področje Bled z GG Bled in Vezeninami Bled.
Investicije
Investicijska dejavnost je v širjenju reprodukcije za preteklo leto zaključena in razen v razširitev lastne trgovske mreže ni predvidenih tovrstnih investicij. Le v primeru nujnih potreb v zvezi s prilagajanjem tržnim odnosom in za povečanje prodajne zmogljivosti bodo TOZD posebej razpravljale.
V teku so infrastrukturne investicije in pa gradnja pomožnih obratov, ki so doslej zaostajale.
—	Investicijska vlaganja morajo biti skrbno pripravljena in utemeljena s kompletnimi investicijskimi programi in projekti.
—	Razvojna služba mora nenehno nadaljevati študij in analize za razvoj novih proizvodov za dopolnitev ali nadomestilo obstoječih.
Informacije
Pravočasne in dobre informacije so pogoj za uspešen razvoj samoupravljanja in za usklajevanje enotnih stališč in izvajanja skupnih akcij, v tem primeru akcije za uresničitev stabilizacijskega programa:
—	informacije bodo pogostejše, jasne in popolne,
—	sprejete zadolžitve bodo odgovorni pravočasno in kvalitetno opravili, če pa to ne bi bilo mogoče, bodo pravočasno z navedbo novega roka o tem samoiniciativno obvestili organ ali delavca, ki je posredoval zadolžitev.
Obračun osebnega dohodka mora biti jasen in popoln, da vsak delavec pridobi vpogled v razdelitev sredstev za osebne, splošne in skupne namene.
Analiza gibanj poslovanja
Ugotavljamo, da analizo poslovanja spremljajo organi v TOZD in kolegij mesečno na podlagi obračuna proizvodnje in spremljanja planskih izhodišč.
V okviru stabilizacijske akcije pa bomo določene kazalce o uspešnosti poslovanja objavljali tudi v Glasilu.
Prodaja
Tržna situacija je zelo kritična, ker se neprodane zaloge glavnih proizvodov še večajo. Iz te ugotovitve izhaja komisija z naslednjimi izhodišči:
—	prodajne zmoglijvosti na domačem tržišču in v izvozu moramo povečati za prodajo obstoječih zalog in tekoče — sprotne proizvodnje,
—	pospeševanje izvoza moramo uskladiti z resolucijo družbe-
• • •
noekonomskega razvoja Slovenije za 1975 za povečanje izvoza,
—	povečanje prodajne zmogljivosti usmeriti tudi na obstoječo prodajalno na Rečici, s tem, da se izboljša organizacija poslovanja, preuredi prostore in vpelje delovni čas, ki bo sprejemljivejši za naše kupce,
—	povečati in prilagoditi asortiment, predvsem kril za vrata, tržnim pogojem — reklamno in propagandno dejavnost je treba pojačati, da predstavimo LIP Bled za vodilnega proizvajalca vrat,
—	več je treba vložiti skrbi za sredstva za kvalitetnejši propa-gandno-reklamni material,
—	kupcem zagotoviti dobavo v dogovorjenih rokih,
—	ukrepati za ohranitev likvidnosti,
—	usklajevanje saldov pri kompenzacijskih poslih je opravljati sproti mesečno — zadolžen finančni sektor,
—	v Jugobanki moramo četrtletno ugotavljati priliv in vnovče-nje deviz iz izvoza, če je to vedno skladno z možnostmi, ki zagotavljajo naše interese — zadolžen finančni sektor,
—	čimbolj moramo pospeševati kompenzacijske posle — zadolženi finančna, nabavna in prodajna Služba,
—	za uvajanje artiklov moramo pospešeno seznanjati tržišče vseh nivojev z demonstracijami, prikazi izdelkov,
—	prodaja in razvoj sta dolžna do 31.3. pripraviti program prikazovanja in uresničiti že del programa v marcu,
—	s propagando in reklamo je zajeti neposredno tudi zasebne
, graditelje,
—	razširiti in poglobiti je zveze z investitorji in izvajalci družbene gradnje in pospeševati prodajo tudi s ponudbo montažnih uslug.
Nabava
—	zagotoviti je nabavo kvalitetnih materialov in poiskati veze z najugodnejšimi nabavnimi pogoji,
—	utrditi je vhodno kontrolo za repromateriale,
—	prednost ima domača ponudba pred uvozom,
—	proizvodnjo je potrebno usmerjati k uporabi domačih materialov,
—	pri nabavi materiala je iskati z združevanjem čimboljše nabavne pogoje,
—	znova moramo opozoriti odgovorne delavce, ki so v okviru dolžnosti na delovnem mestu odgovorni tudi za vhodno kontrolo,
Komisija za izdelavo akcijskega programa za stabilizacijo gospodarstva je v TOZD Podnart povabila k sodelovanju še 7 delavcev iz neposredne proizvodnje z namenom, da se proučijo možnosti za boljše gospodarjenje. Pred pripravo konkretnih akcij smo analizirali pomanjkljivosti gospodarjenja v preteklih letih in na tej osnovi pristopili h konkretnim akcijam za boljše gospodarjenje.
Cilji za dosego boljšega gospodarjenja so:
1.	Poostriti je kontrolo pri prevzemu osnovne surovine — ža-govcev, ki predstavljajo njavečji strošek in zato tudi v na j večji meri vplivajo na rezultate poslovanja. Nedopustno je, da je pri posamezni dobavi zavedena tudi do 10 % večja količina, kot je dejansko dobavljeno. Med dobavljenimi žagovci pa je tudi celulozni les. Tudi v kvalitetnem pogledu ni enotnih kriterijev, temveč se kvaliteta prilagaja poprečni ceni hlodovine. Vsa dosedanja opozorila niso dosegla svojega namena, zato naj se to vprašanje reši enotno za celo DO.
da to opravljajo vestno in s polno odgovornostjo. Po redni poti skrbe za to vodje TOZD, posebej pa naloge tolmači še tov. Sedlar.
Delovna disciplina
Komisija je na posebno pobudo in sklepe SDS podrobno obravnavala vprašanja delovne discipline in ugotovila, da je vsak delavec dolžan na ravni svojega delovnega mesta upoštevati določila samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki so posebej našteta v čl. 115 in 116 kot splošne obveznosti: da med delom vestno opravlja naloge svojega delovnega mesta in pri tem uporablja vse svoje znanje in sposobnosti, kakor to zahteva narava dela.
Posebej pa moramo vsi delavci upoštevati čl. 150 samoupravnega sporazuma, ki določa, da je vsakdo dolžan opozarjati na napake in pomanjkljivosti na svojem ali drugem delovnem mestu.
Opuščanje dolžnosti iz spredaj navedenih sporazumov je ocenjeno kot težja kršitev delovnih dolžnosti. Organi in komisije, ki so dolžne uravnavati disciplinske odnose, morajo skrajšati roke za uveljavitev postopka. Dosedanja praksa iz dela teh komisij jasno kaže, da merila za ocenjevanje prekrškov niso enotna med TOZD in niti ne v proizvodnih oddelkih.
Vodstveni kadri so dolžni zagotoviti objektivno in enovito uporabo zadevnih določil samoupravnega sporazuma in s tem enotne kriterije za ocenjevanje težavnosti prekrškov.
Z zgledi in pojasnjevanjem naj si delavci medsebojno pomagajo pri odpravljanju slabosti in napak, ker gre večina teh v škodo skupnosti in posamezniku.
Medsebojne odnose je treba na vseh ravneh uskladiti tako, da bodo v ospredju interesi skupnega dela in cilji delovne organizacije. V službenih odnosih je treba izločki osebna — subjektivna nerazpoloženja, ki zmanjšujejo uspeh skupnega dela. Raven odnosov naj bo dostojna, objektivno kritična z namenom, da se vsi delavci medsebojno dopolnjujemo v celoti in enoten delovni kolektiv. Nesebični tovariški odnosi so pogoj uspešnega dela za razvoj delovne organizacije.
Številni strokovni sestanki komisij, teamov, skupin in kolegijev morajo biti dobro pripravljeni, z vnaprej dogovorjenim dnevnim redom, z jasno in kratko razpravo, z jasnimi sklepi, z določenim rokom in odgovornimi delavci ter kontrolo izvajanja nalog. Odgovoren vsakokratni sklicatelj.
2.	Povečati je kapacitete v ža-galnici, da bo primarna proizvodnja po planski zadolžitvi zaključena najkasneje v 10. mesecih. Prav v tej fazi dela so se v preteklih letih pokazale največje slabosti, ko se je dragocena lesna surovina zaradi predolgega skladiščenja kvarila in zgubljala na vrednosti. Za dosego tega cilja je uskladiti dovoz žagovcev enakomerno skozi vse leto. Spremeniti je dosedanji način dela v žagalnici in posvetiti večjo pozornost kvaliteti dela. V tehnologijo dela v žagalnici je vključiti poleg tračne žage hlodarke še cepilko, da bi s tem povečali proizvodne kapacitete, povečali procent izkoriščanja in bolj smotrno izkoristiti delovni čas in strojno opremo. Tudi dosedanji način dela v žagalnici ni bil najbolj učinkovit.
3.	Tudi trošenju vseh ostalih vrst materiala je posvetiti večjo pozornost. Cene materialom stalno naraščajo, zato smo napotili to opozorilo vsem, ki z racionalno porabo materialov lahko mnogo prispevajo k boljšemu gospodarjenju.
4.	Izboljšati delovne pogoje. Delovni pogoji so v okviru cele DO prav v TOZD Podnart najslabši. V tako neurejenih delovnih pogojih tudi ni mogoče dosegati enakih delovnih uspehov. V zvezi s tem je proučiti tudi vzroke najbolj pogostih obolenj in delovnih nezgod. Za odpravo teh pomanjkljivosti je v letošnjem letu zgraditi ustrezne prostore v Podnartu in ukiniti — prenesti proizvodnjo iz oddelka Lancovo v Podnart in nuditi ljudem dostojne delovne pogoje.
5.	V dosedanji asortiman izdelkov v oddelku Podnart je vklju-
Pri izvajanju stabilizacijskega programa so nosilci posameznih nalog dobili podporo celotnega kolektiva in zaradi tega so bili že doseženi ohrabrujoči rezultati, ki pa se finančno še ne odražajo v končnem obračunu, ker so trenutno več ali manj sistemski, oziroma še niso zajeti v končnem obračunu.
Pri zmanjševanju porabljenega časa so številčno rezultati še skromni, saj nam je uspelo zmanjšati skupni čas za enoto izdelka le za cca 2 %. So pa pripravljene š irše spremembe za mesec maj, kjer naj bi se skupni čas zmanjšal za cca 10 %. Poleg tega so, razen treh delovnih mest v neposredni proizvodnji, vsa ostala delovna mesta že normirana.
Delovan disciplina se je delno popravila, predvsem prihodi in odhodi. Manj uspešni pa smo bili pri reguliranju pripravljalno zaključnega časa na normativni čas.
V 3. številki Glasila je bil objavljen akcijski program za stabilizacijo, ki je bil sprejet na zboru vseh zaposlenih v naši TO konec meseca januarja. Program je precej obsežen in zajema posamezne ukrepe za izboljšanje stanja v naši TO. Nekateri teh ukrepov so vezani na časovne roke, drugi pa so stalna naloga.
Vodstvo in strokovne službe TO so redno analizirale program in konkretno določile posamezne službe, skupine in posameznike za izvedbo določenih nalog. O poteku izvajanja programa je v začetku aprila razpravljal tudi DS TO in sprejel nekaj dodatnih ukrepov, zlasti s področja delovne discipline.
Kako daleč smo v izvajanju zastavljenih nalog po posameznih področjih?
1.	Priprava organizacijske sheme TO in uskladitev le-te s SS o združevanju v DO LIP Bled teče po predvidenem terminskem koledarju ter bo sprejeta v predvidenem roku, saj jo bo skupno s statutom TO, ki je že pripravljen, obravnaval DS sredi maja.
2.	Ukrepi v smislu štednje surovin in materialov so večinoma stalnega značaja. Zaostrili smo vhodno kontrolo pri dovozu hlodovine ter ugotovili znatna občasna odstopanja v izmeri, o čemer smo parkrat pismeno opozorili Gozdno gospodarstvo, poostrili sortacijo hlodovine po debelinskih razredih ter dah večji pudarek izločanju debelejšega žamanja. V proizvodnji vrat smo glavno pozornost namenili povečanemu izkoristku v porabi ek-sot, furnirjev, vezane plošče, lesonita in iverke. Večje količine izločenih polizdelkov — nastali so zaradi neodgovarjajočih dimenzij — smo predelali, oziroma dolžinsko spojili, masivne obloge pri SM-3 podboju pa nodomestili v proizvodnji s furniranimi ive-ricami (SM-5). Vpliv naštetih ukrepov se odraža v prihranku DIS v prvem kvartalu letošnjega leta.
čiti tudi stavbni les in v bodoče stremeti, da se preide v prvi fazi na klasično izdelavo strešnih konstrukcij. Dosedanja situacija na tržišču je dovolj zgovoren dokaz, da se prepočasi prilagajamo potrebam tržišča.
6.	Za dosego teh ciljev pa je nujno povečati tudi delovno disciplino in vzpostaviti take delovne odnose, da delo ne bo zgolj formalnost, temveč mora vsak čutiti pripadnost delovni organizaciji.
Franc Globočnik Jože Mulej Franc Sitar
Kvaliteta trenutno ni v porastu, temveč stagnira, vendar smo se lotili sistematičnega pristopa raziskovanja in odpravljanja napak.
Na področju zmanjševanja DIS stroškov, kjer je bila naloga zastavljena zelo ostro, smo že dosegli vidne rezultate. Predvsem se je zmanjšala poraba lesa pri podbojih. Že sam podatek, da smo s prefumiranjem usposobili cca 30 % podbojev oziroma cca 300 komadov, nekaj pomeni.
Pri upoštevanju dodatnih stroškov s furniranjem smo prihranili 20.000.— din. V pripravi pa so še nadaljnji prihranki pri podbojih in z novimi izdelki tudi pri letvicah, lepilu in brusnem papirju.
Žal pa nam neugodna cenovna in tržna gibanja sproti razvrednotijo še tako ugodne rezultate.
ing. Miro Kelbl
TOZD Bled
3.	V odpravljanju napak v proizvodnji smo uspeli le delno, je pa to stalna naloga in uspešnost le-te zavisi od zavzetosti in čuta odgovornosti za kvalitetno opravljeno delo vseh zaposlenih v svojem delovnem področju.
4.	Za izboljšanje delovnih pogojev, t. j. zmanjšanje ropota v proizvodnji, je naročen nov ventilator, povečana je pozornost preventivnemu vzdrževanju strojev in naprav, varstvenik redno kontrolira uporabo osebnih zaščitnih sredstev ter opozarja na potrebne ukrepe za varno delo, izvaja kontrolo na domu v sumljivih primerih bolovanja, ni pa še organizirana lastna ambulanta ter je procent bolovanja še vedno sorazmerno visok.
5.	Delovna disciplina še vedno ni na potrebni ravni, vendar se je stanje, po razpravi na DS v začetku aprila, delno izboljšalo, ko je SD predpisal začetek obratovanja ter čase ustavljanja stroje ob začetku in koncu delavne izmene ter v času polurnega odmora.
6.	Organizacija vratarske službe in izgradnja ograje sta rokovno v zaostanku. Vzrok: manjka zapornica ob vhodu, od strani Skupščine občine Radovljica in sosedov mejnikov nimamo še soglasja.
V izvajanje teh in ostalih ukrepov akcijskega programa bo potrebno v bodoče vložiti več zavzetosti jn dobre volje nas vseh, zaposlenih v TO Bled če bomo hotelj uspeti, pri tem pa nas ne sme demoralizirati težka tržna situacija, ki ovira normalen potek proizvodnje zlasti v oddelku vrat, kajti ravno aktiviranje naših notranjih rezerv je najboljši ukrep, da se bomo v tem času z našimi izdelki obdržali na tržišču. V ta namen organiziramo tudi montažno grupo, ki bo naše izdelke, predvsem vrata, vgrajevala na stavbe, za kar imamo z gradbenimi podjetji že sklenjenih nekaj pogodb.
Ing. Jože Kastelic
Akcijski program TOZD Podnart
Izvrševanje stabilizacijskega programa v TOZD Mojstrana
Kako izvajamo akcijski program v
Prvomajsko delavsko slavje
Eden najlepših kampov v naši domovini — Šobec je bil tudi letos prizorišče tradicionalnega prvomajskega delavskega slavja. Prijetno vreme je letos prekinilo tradicijo deževnih prvih majev, kakor da bi hotelo poudariti letošnje jubilejno praznovanje. Množica ljudi se je oddolžila tradiciji in se spomnila razrednega značaja prvega maja in 30. obletnice zmage nad najbolj mračnim obdobjem naše zgodovine.
Program praznovanja sta pričela godba na pihala Lesce in pevski zbor Tovarne verig Lesce, ki sta skupaj intonirala proletarsko himno — Internacionalo. Spoznanje, da je delavski razred Jugoslavije del borbene fronte proletariata vsega sveta in da je dvignil in zmagovito dokončal poleg nacionalne tudi socialno revolucijo, je bilo moto govora ki ga je imel predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica, tovariš Vrabec.
V razgibanem kulturnem programu so še sodelovali: komorni zbor KUD Stane Žagar Kropa, folklorna skupina KUD Triglav iz Srednje vasi in recitatorji.
Poleg ostalih jubilejev smo se zbrani zavedali tudi 30 let ustanovitve Enotnih sindikatov Jugoslavije — organizirane razredne sile delavcev. Spomnili smo se na vestne, prizadevne in dolgoletne sindikalne delavce in kolektive, ki so s svojim požrtvovalnim delom dali pomemben delež pri uveljavljanju, razvoju in delovanju sindikalne organizacije. Šestindvajset delavcev in štiri osnovne organizacije so prejele za svoje delo srebrni znak sindikatov Slovenije, kot javno priznanje in tudi kot spodbuda za druge.
Prijetno je ugotoviti, da je bilo med temi tudi pet delavcev OZD LIP Bled, in sicer: Colja Prane in Jan Jurij — TOZD Lesna predelava Rečica ter Bučar Prane, Hodnik Stanko in Medja Anton TOZD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica. Vsem slavljencem še enkrat naše iskrene čestitke.
V popoldanskem času je vse prisotne razveseljeval ansambel Murka Lesce, ko je z domačimi vižami spodbujal k plesu in dobremu razpoloženju.
Marjan Vrabec
Ogrevanje stanovanjskih prostorov s talno ali sludenčno vodo
že v članku o obisku internacionalnega sejma ogrevalne, klimatske in prezračevalne tehnike sem omenil, da je firma Junkers pokazala takoimenovano toplotno črpalko, ki pridobiva toploto iz talne ali studenčne vode temperature + 10° C ali pa iz zraka enake temperature.
Poglejmo kako v principu deluje takšna črpalka.
Na sliki 1 imamo shematsko prikazano črpalko.
1.	Talno vodo ali studenčnico s temperaturo 10° C črpamo v izmenjevalec toplote »1«. Pri pre-
10.000	kcal/h, ki jih je vzelo v izmenjevalcu toplote.
4.	Kompresor »3« sedaj stisne sredstva na 14,5 atm, s tem pa se poveča temperatura na 60° C in zaradi ogretja se poveča toplota še za 400 kcal/h.
5.	V cevovodu »4« imamo sedaj stisnjeno uparjeno hladilno sredstvo 60° C.
6.	Pri vtekočinjenju hladilnega sredstva v drugem izmenjevalcu toplote »5« dobimo pri nespremenjenem tlaku 14000 kcal/h.
7.	V cevovodu »6« vtekočinjeno hladilno sredstvo 60° C.
Slika { : princip toplovodne črpalke
toku 1 m2 3/h vode dobimo pri ohladitvi na -h 5° C okoli 5000 kcal/h. Če želimo imeti 10.000 kcal/h moramo skozi izmenjevalec toplote prečrpati 2 m3/h vode.
2.	V izmenjevalcu toplote skozi sekundarni sistem vodimo hladilno sredstvo, ki ima lastnost, da se uparja pri + 2° C in tlaku 2,3 atm. Zaradi toplote, ki jo talna voda odda v izmenjevalcu se hladilno sredstvo upari pri + 2° C.
3.	Hladilno sredstvo ima sedaj v cevovodu »2« + 2° C in
8.	Pri prehodu hladilnega sredstva skozi ekspanzijski ventil »7« pade tlak na 2,3 atn pri tem pa se zniža temperatura na + 2° C.
9.	V cevovodu »8« imamo ponovno pripravljeno vtekočinjeno hladilno sredstvo s temperaturo + 2° C.
Tako shematsko prikazano toplotno črpalko raziskuje firma Junkers iz Zap. Nemčije šest let in je razvoj prišel do takšne faze, da je danes izdelana v obliki klasičnega kotla za centralne-,
Razvoj pohištva
kurjave z osnovnimi merami: višina 175 cm, širina 135 in globina 70 cm. Nekaj hiš v Zap. Nemčiji že ogrevajo na ta način in sicer v bližini reke Necker, kjer ogrevalno vodo črpajo iz reke in ohlajeno zopet spuščajo v reko.
V reklamnih prospektih firme Junker piše, da razvojni program ogrevalne črpalke podpira celo nemška vlada, saj je prihranek na konvencionalni energiji celo 70 %, pogonski stroški pa so za 30 °.o nižji, kar v današnji energetski krizi res ni mala stvar.
Franci Lap
Oddelek pohištva v Bohinju bo v drugi polovici maja doživel prvo obletnico svojega dela. Organiziran je bil predvsem za proizvodnjo miznih podnožij iz masivnega lesa smreke jelke. Prodaja tega izdelka je bila namenjena preko Slovenijalesa na evropsko in zahodno tržišče. Kmalu po tem, ko je stekla proizvodnja, se je pokazalo, da je bil program za ta oddelek preozko zamišljen. Med tem časom, ko so pri nas potekale priprave, se je
na tržišču situacija bistveno spremenila. Za prodajo samih podnožij v večjih količinah ni bilo veliko upanja. Nastalo je vprašanje, kaj začeti, da bi obstala pri življenju ta mlada, novorojena enota.
Na pobudo vodstva tovarne je direktor postavil team za nadrlj-nji razvoj pohištva. Po nekajkratni proučitvi mnenj članov teama in po izdelavi prototipov smo razvili sedežno garnituro STUDOR, v istem stilu kot prvot. no podnožje, s tem, da je ta garnitura namenjena za domače tržišče. Ko bodo dokončno urejeni prospekti, bo ta garnitura na trgu dobila svoje mesto; vsaj tako menijo delavci v naši prodajni službi. Kdor tega izdelka še ni videl, si ga lahko ogleda v naši trgovini na Rečici ali v sejni dvorani LIP Bled.
V začetku decembra 1974 so nam predstavniki Slovenijalesa ponudili izdelavo postelj za nizozemsko tržišče in nam posredovali tudi vzorce. Postelje so dveh tipov: Anton in Robusta. Izdelava le-teh je izgledala dokaj enostavna, posebno še zato, ker smo ugotovili, da je to možno proizvajati nà našem skromnem postrojenju. Manjkalo nam je le nekaj strojnega orodja. Ker je bil obstoj oddelka v »škripcih«, ni bilo treba veliko ugibanj, treba je bilo le hitro prijeti za ponudbo.
Študij dela je pripravil pred-kalkulacijo in začela so se pogajanja za podpis pogodbe. Izdelali smo vzorce kupcu, ki jih je pohvalno potrdil. Na podlagi teh se je vsa zadeva začela hitreje vrteti. V začetku februarja je bila pogodba podpisana, istočasno pa tudi kupcu obljubljeno, da bo prva pošiljka (1 kamion) postelj Anton prejel okrog 15. marca 1975. Vse je bilo lepo dogovorjeno. Nastal pa je problem okovja. Pri nas takega, ki bi bil primeren za ta izdelek, nihče ne proizvaja. Kupec je že prej obljubil, da bo okovje sam nabavil in poslal. Zaradi naše komplicirane carinske službe pa smo tega dobili šele okrog 20. marca 1975. Zato je tudi prva obljuba dobave šla po vodi.
Prvi kamion ležalnikov smo naložili na kupčev kamion 3. aprila na Boh. Beli. Od takrat naprej smo mu poslali še dva kamiona. Vsega skupaj bo dobil 10.000 ležalnikov obeh tipov.
Te vrste postelj so primerne tudi za domače tržišče, to je za opremljanje podstrešnih, tujskih sob in še kje drugje; vse pa bomo oddali le, če bo prodajna služba dovolj elastična.
Poleg navedenih, že izoblikovanih izdelkov, imamo v programu še izdelavo kavčev, pogradov, omaric za kopalnice in mizne vezi. Vendar to še ni dokončno rešeno.
Posebna novost v naši tovarni je v tem oddelku, kateri se je začel ubadati z raznimi artikli, da ne more biti drugače kot uvesti serijsko proizvodnjo s kompletno dokumentacijo. Zato smo tudi v tem pogledu že prestopili prve korake.
Anton Starec
Pogreša kdo del svoje garderobe ?
Inventuro v garderobi naj naredijo izključno možje. Kaj naj iščejo? Kaj drugega kot klobuk, katerega običajno odlagajo na vseh mogočih mestih. Kdaj, kako in zakaj je eno teh pokrival žalostno občepelo na polici stenskega obešalnika pred vhodom v sejno dvorano sedeža delovne organizacije?
Žalostno čaka na svojega lastnika, čeprav je v bistvu vesele narave, rjave barve iz modernega progastega žameta. Po velikosti sodeč, pripada srednje veliki glavi.
Lastnik lahko dobi svoje pokrivalo vsak dan v splošnem oddelku, od 6.30 do 14.30; izvzete so proste sobote.
Pismo
sodelavcem
Ni mogoče, da bi se zahvalil posameznemu sodelavcu, ki mi je pomagal, bodisi z opravljanjem delovne dolžnosti, bodisi kot član strokovnih delovnih skupin, ali v kolegiju, ali kot delegat samoupravnih organov in aktivist v družbenopolitičnih organizacijah, opravljati naloge direktorja prav v najbolj zahtevnem obdobju.
V	tem obdobju smo imeli pred seboj uresničevanje ustavnih amandmajev z uveljavljanjem združenega dela in ustanavljanjem temeljnih organizacij, obdobje najmočnejšega razmaha delavske samouprave. Vse je zahtevalo največjih skupnih naporov.
Za nadaljevanje rekonstrukcije ali novih investicijskih vlaganj, ki so bila začeta hkrati na preširoki fronti, smo morali zagotoviti nabavo uvožene strojne opreme s komercialnimi krediti.
Prav v tem obdobju je udaril ob nas val svetovne gospodarske recesije, ki nam je žal povzročila tudi nekatera notranja nesoglasja, ki pa smo jih s polno mero medsebojnega razumevanja znali s pomočjo družbenopolitičnih organizacij izravnavati. Gospodarska kriza se nadaljuje in smo jo v vsem času občutili Z zaostritvijo, ki nam jo narekuje stabilizacijski program v borbi proti inflaciji in nelikvidnosti.
Zavedali smo se dejstva, da kupna moč pada, da se konkurenca razrašča in da prodaja postaja v sp bolj problematična in naloge prodajne službe vse večje in odgovornejše.	^
S porastom cen hlodovine, naše masovne surovine, so naše komparativne prednosti postale prek noči labilne in nezanesljive. Odnosi med predelavo in surovinsko sfero so se spremenili in zrahljali naše razvojne smeri, da bomo predelali doma vso količino — lastne surovinske baze.
V	tem obdobju je padla odločitev, da bosta ostala bohinjski in blejski žagarski bazen ločena in da koncentracija ni mogoča in da sta zaradi tega potrebni tudi dva mehanizirana skladišča. Utrdili pa smo prepričanje, da je treba posodobiti žagarsko proizvodnjo.
Velike naloge pri zaostrenih ekonomskih pogojih so velevale hitre izboljšave v notranji organiziranosti in pa intenzivno delo v smeri združitve z Gozdnim gospodarstvom Bled in Slovenijalesom.
V	isto obdobje pa sovpada uresničevanje ustave o združenem delu in povezovanju organizacij združenega dela v razvojno in solidarnostno močne samoupravne organizacije.
Ekonomsko in politično utemeljeni razlogi so privedli kolektive vse gorenjske lesne predelave in gozdarstva do skupne sestavljene organizacije združenega dela. Vse priprave so zahtevale od kolektivov množično akcijo, ki je pokazala politično zrelost in solidarnost v samoupravni moči. Ni pa objektivnih razlogov, da ne bi nadaljevali s povezovanjem z GG Bled in Slovenijalesom.
Svoje delo, ki sem ga zastavil med vami in z vami, bom nadaljeval prav na tem področju združene gorenjske lesne industrije in gozdarstva, s ciljem, da s sodelavci uresničujemo pričakovanja vseh, ki hočejo, da skupaj dosežemo več uspehov in boljše življenje.
Vsem hvala in mnogo tovariških pozdravov.
Jurij Hočevar, dipl. ing.
Sklepi
samoupravnih
organov
SDS (28. 4. 1975)
1.	Razrešil je Jurija Hočevarja, dipl. ing. delovnih dolžnosti direktorja DO LIP Bled — s 1. 5. 1975, ker je bil sprejet na delovno mesto direktorja programsko razvojnega sektorja SOZD.
Imenoval je 3-člansko komisijo v sestavi:
—	Jože Toman, predsednik
—	Edo Krapež
—	Jurij Jan,
ki bo v mesecu maju 1975 opravila primopredajo poslov direktorja.
2.	Na delovno mesto direktorja DO LIP je sprejel Franca Bajta (s L 5. 1975), vprašanje prevoza pa naj reši splošni sektor in direktor v skladu s predpisi in samoupravnim sporazumom.
3.	Sprejel je sistemizacijo delavnega mesta samostojnega sodelavca primarne proizvodnje s tem, da se zaporednost točk opisa delavnega mesta spremeni po predlogu Jaka Repeta.
4.	Sprejel je sklep o preselitvi del skupnih služb (PAO, gospodarsko računski sektor) v maju 1975.
Splošni sektor je zadolžen, da pripravi in opremi prostore v aneksu TOZD Bled.
Skupne službe na Rečici naj se prilagodijo delovnemu času TOZD-a Bled.
5.	Potrdil je stroške službenih potovanj v inozemstvo od
1.	1. — 30. 3. 1975. Priporoča OSDK, da pregleda večje zneske ostalih stroškov potovanj v inozemstvo.
6.	V javno obravnavo daje spremembo 146. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
7.	S pripombami in predlogi je potrdil predlog o prodaji izdelkov II. vrste, ki velja od 1. 5. 1975.
8.	Predlagal je DS TOZD, da za delegata vseh TOZD za Gospodarsko zbornico imenujejo novosprejetega direktorja.
9.	Potrdil je predlog PAO o načinu obveščanja delavcev o obračunanih in plačanih prispevkih iz OD.
10.	Sprejel je sklep o odpisu vrednosti brezplačne uvožene pošiljke od firme Danckaert ter o posrednem uvozu od firme Kirsch.
Svet za gospodarjenje (2. 4. 1975)
Obravnaval je pripombe TOZD in DSSS na samoupravni sporazum o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za OD v lesni industriji in jih predlagal komisiji za izvajanje samoupravnega sporazuma pri Poslovnem združenju LES Ljubljana.
Svet za norme (4. 4. 1975)
1.	Potrdil in podaljšal je začasne normative v TOZD Bohinj, Bled, Podnart in Mojstrana.
2.	Obravnaval je pritožbo Marije Poklukar ml. in Marije Poklukar st. na normo delavnega mesta »rajman« in sprejel sklep, naj SD Bled ponovno preveri odnosno pregleda podatke ža izračun omenjenega normativa.
3.	Sprejel je sklep, na ŠD TOZD posreduje svetu za norme pregled doseganja norm (dejanske ure + % doseganja) od
1.	7. 1974 do 31. 12. 1974 skupaj, za mesec januar, februar in marec 1975 pa posamezno.
4.	ŠD Bled je zadolžil, da opravi kompletno analizo TOZD Podnart s področja normiranja.
Svet za splošne zadeve (10. 4. 1975)
1.	Obravnaval je predlog o spremembi politike prodaje za stavbno pohištvo, v katerem predlagajo odobritev do 10 % izrednega popusta na naše artikle, ki jih bomo nudili kupcem za časa sejmov na področju Gorenjske, o podaljšanju roka za plačevanje do 60 dni, o uvedbi rabatov — super rabatov stavbnemu pohištvu in ga akceptiral.
2.	Obravnaval je predlog za znižanje cen za storitveno žaganje in ga potrdil s pripombo, da odgovorne službe vplivjo na skupino za razrez, da tudi le-ta uredi poslovanje.
Cenik velja od 1. 5. 1975 dalje.
Direktor, Kelbl in Robič so zadolženi, da z delovno skupino za storitveno žaganje uredijo vprašanje priključitve k TOZD Mojstrana.
Svet za Izobraževanje (10. 4. 1975)
1.	Potrdil je izpite za polkvalifikacijo in tečaj iz varstva pri delu za voznike viličarjev.
2.	Sprejel je sklep o povišanju nagrad za vajence za 50,— din od 1. 5. 1975.
3.	Sprejel je sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o sanaciji Doma tehniških šol v Ljubljani.
4.	Milanu Sorču je podaljšal štipendijsko pogodbo do konca oktobra 1975, Jožetu Maroltu in Mirku Arhu pa do konca decembra 1975.
5.	Frančiški Smuk je podaljšal pogodbo o plačilu stroškov šolanja za eno leto.
6.	Zvonku Paplerju je odobril povrnitev stroškov tečaja v znesku 800.— din za nadaljevalni tečaj nemškega jezika.
Problem plasmarla žaganega lesa vezan na surovino
tržišču, pri sedanjih cenah surovine ne moremo več poslovati rentabilno. Izhod v povečanju plošč ali drugi predelavi tudi ni, ker je podobna situacija. Druge dežele, kot _npr.: Avstrija, Vhod-
ne dežele so našle rešitev na ta način, da so zniževale vzporedno s cenami žaganega lesa tudi cene hlodovine.
Za ilustracijo navajam nekaj podatkov:
AVSTRIJA	1975.leto	1974.leto	% znižano
Prodajna cena žaganega lesa	2.550 AŠ/m3	1.450 AŠ/m3	43
hlodovina	1.300 AŠ/m3	750 AŠ/m3	43
ITALIJA			
Prodajna cena žaganega lesa	80.000 Lit/m3 58.500 Lit/m3		27
SEVERNA AFRIKA Prodaj, cena žaganega lesa FOB	140 $/m3	100 $/m3	29
DEŽELE PERZIJSKEGA ZALIVA Prodaj, cena žaganega lesa FOB	135 $/m3	95 $/m3	30
GRČIJA Prodaj, cena žag. lesa fco meja	135 $/m3	100 $/m3	26
Od GG med drugimi dobivamo tudi take hlode pod oznako L (lu-ščenec). Ta oznaka pomeni, da je še boljše kvalitete kot prva. Najbrž pa bi moral takle hlod biti označen z G (grčavec) in klasificiran v najslabši razred?
Po standardu je reprezentiv-na cena III. 24 mm in 48 mm. Zato je povprečje po tem ceniku
1.345.00	din/m3.
Na ta sporazum je bil navezan tudi sporazum med gozdarstvom in lesno surovino, ki je bil podpisan 23. V. 1974 in izšel v UL SRS z veljavnostjo od 31. 7. 1974 dalje.
Ta sporazum navaja naslednje cene gozdnih sortimentov:
R — 2.000.00 din/m3 F — 1.300.00 din/m3 L — 1.000.00 din/m3
I.	—	750.00	din/m3
li.	—	650.00	din/m3
III.	—	50.00	din/m3
Ta sporazum navaja kot osnovo za klasiranje JUS — 1967. Ravno tako navaja odnos med povprečno prodajno ceno žaganega lesa in povprečno prodajno ceno hlodovine 2,15.
Ce upoštevamo klasiranje po JUS-u 67, je bila 1967 narejena primerjava Masiranja, ki daje za Trig, gozdno gospodarstvo naslednji napad:
F + L do 5 %
I.	20 %
II.	50 %
III.	25%
kar znese po gornjem ceniku povprečna cena 650.00—660.00 dinarjev na kubični meter.
V kolikor je gozdarstvo doseglo višjo ceno, je dokaz, da se ni držalo sporazuma, kateri je bil skupno podpisan.
Sporazum navaja, v kolikor se cene na trgu menjajo za več kot ± 10 %, se morata obe strani nosilcev sporazumno ponovno dogovoriti oziroma določiti nove cene.
V letu 1974 so se pokazali prvi znaki zastoja plasmana žaganega lesa v izvozu. V prvi polovici leta je odprema še normalno tekla, medtem ko so se v drugi polovici leta posamezna tržišča (npr.: Italija, Grčija) že močno zaprla. Posledica tega je bila, premik cen žaganega lesa navzdol. Dežele, ki so močno vezane na pla-sman blaga na ta tržišča kot Avstrija, Jugoslavija, so to prva zaznala. Gledano s stališča večkratnih manjših kriznih nihanj smo vsi upali, da je to le trenutnega značaja. Situacija je v tem času dobila še širši obseg in vse večje znake krize.
Velike ponudbe žaganega lesa iz Avstrije, kjer je glavni vir izvozne bilance v gospodarstvu žagani les, so na tržišču tako znižale cene, ne samo v Italiji in Grčiji, ampak v vsej Sev. Afriki in Srednjem Vzhodu. Tako so cene žaganega lesa bile močno v padu na zunanjih tržiščih, medtem ko notranje tržišče v 1974. letu še ni tega tako zaznalo. Zato se je veliko proizvajalcev preusmerilo na plasman na domačem trgu in na skoblanje lesa. Jasno je bilo, da tudi domače tržišče vsega tega ne more absorbirati, da bo enaka situacija kot je zunaj, samo z zakasnitvijo. To se je pokazalo že koncem leta 1974 in v začetku leta 1975.
Ker je bila odprema lesa v prvi polovici leta zelo spešena, smo dosegli letno no količino 16.749 m3. Ta stavlja 70 % planirane kar predstavlja 41 % od ga izvoza 82.888.620 N din.
Te številke nam govorijo, izvoz žaganega lesa v okviru za podjetja predstavlja njo težo. Zato nas bodo ta nja na zunanjem trgu in močno prizadela.
Kje iskati izhod iz tega? V likor bomo držali stare cene izvozu, ki so danes previsoke, bomo poleg drugih nič prodali. V kolikor se znižajo na cene, kakršne so
»Luščenec« slikan iz druge perspektive, kar samo dokazuje da ni fotogeničen.
	24 mm	48 mm
CPC	1.884.00	2.112.00
I.	1.658.00	1.797.00
II.	1.614.00	1.597.00
III.	1.318.00	1.370.00
III.	1.318.00	1.370.00
IV.	1.213.00	1.134.00
V.	1.108.00	1.004.00
JUGOSLAVIJA
V Jugoslaviji je bil sprejet cenik žaganega lesa 25. 2. 1974 kot sestavni del sporazuma o cenah z naslednjimi cenami za žagan les s/j:
Ustanovili smo osnovno organizacijo invalidov
Že dalj časa je vela misel med člani kolektiva — invalidi OZD LIP lesna industrija Bled, da bi ustanovili sekcijo invalidov.
Končno je sindikalna konferenca pri OZD sprožila akcijo in se povezala z občinskim odborom invalidov v Radovljici. Ta dva foruma sta pripravila potrebno gradivo in vse kar je potrebno za ustanovitev sekcije.
Dne 18. 4. 1975 se nas je zbralo okoli 50 do 60 invalidov na ustanovnem občnem zboru v prostorih TOZD Bled. Predsednik Sindikalne konference tov. Čufar je pozdravil vse navzoče ter v kratkih besedah povedal smisel ustanovitve sekcije ter potrebe, ki iz dneva v dan naraščajo. Kot drugi je invalide pozdravil direktor UZD tov. Jurij Hočevar dipl. ing. in poudaril, da naj bi bili prav invalidi tisti, ki bi skrbeli, da se ne bi stanje večalo, marveč zmanjševalo, skrbeli naj bi za rekreacijo in rena-bilitacijo, za moralen vzpon itd.
Sprejeli smo dnevni red, izvolili potrebne forume, tako da je zbor potekal, kot bi se že stalno srečevali. Nagovoril in pozdravil nas je predsednik občinskega odbora invalidov in tajnica. V svojih izvajanjih sta poudarila nujnost ustanovitve tovrstnega aktiva, kjer se združujejo ne samo delovni invalidi, pač pa tudi vsi ostali, ki so po kakršnemkoli naključju postali invalidi. V kratkih besedah sta navedla pravice in dolžnosti članov. Največji poudarek je bil, naj bi bil invalid tisti član ko-
lektiva, ki bo po svojih zmožnostih dokazal, da je družbi potreben in kot tak služil zdravim za vzgled. Ne se zaradi hibe čutiti manj vrednega ampak nasprotno delovati v samoupravnih organih ter na vseh toriščih družbenopolitičnega dela v DO in na vasi.
Po tem so prisotni v krajši razpravi obravnavali smernice in jih odobravali. Mnenja pa smo bili enotnega, da naj bo invalid v OZD bolj spoštovan in naj se mu daje tako delo, ki ga bo zmogel in si kot enakopraven član socialistične družbe sam, brez pomoči socialnega varstva služil vsakdanji kruh.
Po sprejetem dnevnem redu smo prešli na volitve Izvršnega in nadzornega odbora ter dali pravno ime organizaciji. Ta se glasi: Aktiv invalidov pri stalni konferenci sindikata OZD LIP, lesna industrija Bled. Predsednik osnovne organizacije invalidov pa bo istočasno tudi stalen član Konference sindikata.
Delo občnega zbora je bilo plodno in vsem v zadovoljstvo.
Zvedeli smo veliko zanimivega in dobili dosti gradiva za nadaljnje delo. Kot po navadi smo tudi tokrat že izven uradnega dela pokramljali med seboj, si izmenjavali mnenja in dosedanje izkušnje. Po dobri zakuski v okrepčevalnici TOZD Bled, smo se zadovoljni in polni optimizma razšli v upanju, da se bomo v kratkem srečali na kakšnem prijetnem kraju.
JAKA
0 šolanju za vojaške poklice
Vojaški poklici so med delovnimi ljudmi več ali manj nepoznani. Večina meni, da mednji sodijo oficirji in mlajši oficirj, ki jih srečujemo. V resnici pa obstoja preko sedemdeset različnih vojaških poklicev, katerih posbenost je ta, da morajo poleg svojih strokovnih obveznosti opravljati najosnovnejšo nalogo: braniti pridobitve naše ljudske revolucije. Ko govorimo o vojaških poklicih imamo v mislih častnike, inženirje, tehnike, zdravnike, pilote, mornarje, ekonomiste, pravnike itd. Ker so oborožene sile SFRJ naša skupna jugoslovanska organizacija, je tudi njihov kadrovski sestav pogojen z narodnostnim sestavom naše skupnosti. Kolikšen odstotek je v tej skupnosti naprimer Slovencev, tolikšen odstotek mora biti v oboroženih silah prav tako Slovencev.
Kakšne so možnosti pridobiti si vojaški poklic?
Vojaški poklic se v glavnem pridobi lahko le v vojaških šolah. Te so glede na stopnje, šolsko in strokovno izobrazbo in osnovna učno pedagoška merila v bistvu enake ali podobne šolskemu sistemu v naši družbi.
Imamo naslednje vojaške šole: srednje, gimnazije, višje in visoke, ki jih nazivamo tudi z akademijami.
Srednje vojaške šole razporejamo v skupino srednjih strokovnih šol, v katerih si učenci pridobivajo srednjo strokovno izobrazbo in postanejo mlajši oficirji, lahko pa nadaljujejo šolanje na visokih šolah. Take srednje šole so za posamezne stroke v Sarajevu, Zagrebu, Splitu, Rajlovcu in Zemunu. V te šole so sprejeti tisti kandidati, ki so končali osemletko z najmanj dobrim uspehom, iz predmetov matematika, kemija in fizika pa morajo biti ocenjeni vsaj z dobro oceno v sedmem razredu. Kandidat mora biti seveda tudi popolnoma zdrav.
Vojaške gimnazije so izobraževalno vzgojne ustanove prirodno matematične smeri, ki pripravljajo kandidate za šolanje na vojaških akademijah. Imamo štiri take gimnazije:	»Bratstvo in
edinstvo« v Beogradu, »Ivo Lola-Ribar« v Zagrebu, »Franc Rozman- Stane« v Ljubljani in letal-
sko vojaško gimnazijo Maršal 'lito v Mostarju. V vojaško gimnazijo so sprejeti kandidati pod istimi pogoji kot za srednje šole.
Višje vojaške šole so vzgojno izobraževalne ustanove JLA, v katerih se starešinski kader JLA ob delu izobražuje. Šolanje traja dve leti, s temi šolami si gojenci pridobijo višjo šolsko izobrazbo.
Visoke vojaške šole ali akademije so visokošolske ustanove JLA, podobne našim fakultetam. V njih se usposabljajo kadri z visokošolsko izobrazbo, tukaj lahko nadaljujejo šolanje in si lahko pridobijo tudi naziv doktor. Med te šole sodijo Poveljniško štabna akademija, visoka vojaška politična šola JLA, šola narodne obrambe in vojaška medicinska akademija JLA. V vojaške akademije so sprejeti kandidati, ki so končali eno od srednjih šol (lahko tudi civilnih) in če izpolnjujejo tudi nekatere druge splošne pogoje. Posebno pomembno je, da se v vojaške akademije vpišejo tudi kandidati, ki so končali poklicno šolo, če so pred tem položili ustrezni sprejemni izpit. Vsi ti lahko izbirajo med šestimi različnimi akademijami: vojaško akademijo kopenske vojske, tehniško, letalsko, v kateri se usposabljajo piloti in v katero pridejo lahko le absolventi gimnazije Maršal Tito v Mostarju, letalsko tehniško, mornariško in ekonomsko.
Se nekaj besed o vojaškem internatu Franc Rozman-Stane v Ljubljani.
Ustanovljen je bil leta 1971. Takrat je prvič sprejel mladince iz Slovenije, ki bodo nadaljevali šolanje na vojaških akademijah. Posebnost tega internata je, da sprejema gojence izključno le iz področja Slovenije, pa tudi iz drugih republik, če so slovenske narodnosti. V internat so sprejeti gojenci, ki so končali osemletko z istim uspehom kot zahteva vpis v vojaške srednje šole ali gimnazije.
Učenci so v vojaškem internatu vsestransko preskrbljeni. Stanujejo v novem domu, ki je zelo lepo urejen in ga štejejo med najlepšo in najbolj funkcionalno izobraževalno ustanovo v Slove-
Tekmovanje
pionirjev:
Ka| veso prometu ?
Naše reklamne kapice so prav gotovo pripomogle k boljši koncentraciji v mladih glavicah
Problem plasmano žaganega lesa
niji. Učenci imajo številne ugodnosti: ob vstopu v dom dobijo brezplačno delovno in praznično obleko ter obutev in vse ostale življenjske potrebščine. Stanujejo v opremljenih sobah, kjer imajo idealne možnosti bivanja in za nemoteno učenje. Dom ima zelo lepo telovadnico, knjižnico, prostore za razne vrste razvedrila, samopostrežno restavracijo itd. Poleg ostalega je za učence preskrbljeno tudi za razvedrilo in razne aktivnosti. Imajo svoje športno društvo, lahko sodelujejo v ustreznih krožkih, imajo svoj pevski zbor, fotografsko sekcijo in drugo.
Za učence, ki jim učenje dela težave je v internatu organiziran tudi dopolnilni pouk z inštruktorji za posamezne predmete; zlasti za matematiko, fiziko, kemijo in druge.
Učenci v internatu so popolnoma preskrbljeni, od njih se le zahteva, da so dobri in disciplinirani dijaki. Razpis za sprejem v vojaški internat v Ljubljani še ni potekel zato imajo kandidati, ki jih veseli vojaški poklic še vedno možnost za prijavo. Prijave sprejemajo oddelki za ljudsko obrambo v vseh občinah do vključno 31/5-1975.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Sporazum navaja dalje, da je na domačem trgu na račun kvalitete možno doseči ceno žaganega lesa 1.500.00 din/mJ.
To je bilo mišljeno, da se žagan les preklasira za eno kvaliteto. To je bilo možno še v letu 1974, medtem ko je v 1975. letu to nemogoče, kar lahko dokažemo z dopisi trgovskih organizacij, ker je žaganega lesa dovolj na vseh tržiščih. Zato je na domačem trgu danes realno dosegljiva cena 1.345.— din/m3 in v izvoznem 58.500 Lit/m3, kar je 1.500 din/m3.
Če torej upoštevamo obe ti dve ceni na trgu, bi bila skupno dosegljiva cena žag. lesa danes 1.400 din/m3 in če upoštevamo še faktor 2.15, katerega imamo zapisanega že v večih sporazumih med hlodovino in žag. lesom, sme biti maksimalna cena hlodov 650.00—660.00 din/m3.
Vse kar je nad to ceno pri današnji tržni situaciji ni opravičljivo in krši dosedanji sporazum
med gozdarstvom in lesno industrijo.
Iz zgornjih podaktov je razvidno, da pri tej tržni situaciji, mimo katere ne bomo mogli, zadenemo vse sile, da se del te situacije prenese dalje na surovino, kot so to naredili v drugih deželah. Zato apelira prodaja na direktorja, direktorje TOZD in organe upravljanja, da se zadajo vse sile pri naših partnerjih gozdarjih, da se doseže tudi znižanje surovine, če vse cene lesa padajo. Ta akcija se mora začeti takoj in naj gre tudi v javnost, sicer se bo LIP, kakor tudi vsa lesna industrija znašla v kratkem v velikih težavah.
V nasprotem primeru bomo lahko zelo hitro izgubili vsa zunanja tržišča ali pa se našli v velikih izgubah, ko bo prepozno. Nikakor ne smemo pričakovati, da bo za nas veljalo nekaj izjemnega, tržne zakonitosti veljajo za vse enako in tudi mi ne bomo mogli mimo njih.
dipl. ing. Karel Maselj
... iz SOZD
Program delo SOZD gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske
in
I.	SKUPNA PROGRAMSKA
ZASNOVA
1.	Naša nova ustavna preobrazba in z njo utrjen samoupravni sistem sta ustvarila skoraj neizmerljive možnosti za uveljavitev vloge in položaja združenega dela.
Odločujoča vloga združenega dela se bo zlasti še odražala v novem sistemu družbenega planiranja in nosilstvu sistema razširjene reprodukcije, kjer mora prevladati odločilen vpliv združenega dela. Zato je potrebno, da prioritetno mesto v programski zasnovi dela SOZD prisodimo sestavi srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1976—1980. Ni naključje, da ustanovitev našega SOZD in začetek njegovega dela sovpada prav v obdobje te velike družbene akcije, usklajene z osnovnimi težnjami nove ustave.
SOZD naj bi ob temeljnih nosilcih planiranja v TOZD prevzel vlogo usklajevalca planov s posebnim poudarkom na sintezi planov s težnjo, da zagotovi uresničitev razvoja po skupnih postavljenih ciljih, ki predvsem terjajo usklajen razvoj zaradi zagotovitve hitrejše rasti družbenega proizvoda in produktivnosti dela, kar je tudi podlaga za povečanje materialne osnove združenega dela in večje socialne varnosti delavcev v združenem delu.
V	to delo bo treba vložiti vse napore. Zato bo treba temu podrediti tudi organiziranost organov SOZD in njegovih skupnih služb ter omogočiti maksimalno angažiranje strokovnih kadrov tudi iz vrst združenih organizacij.
Le tako usmerjeno delo bo omogočilo učinkovitost strokovnih obdelav pri amalizi sedanjega stanja in za ugotavljanje razvojnih možnosti v predstoječem srednjeročnem obdobju. Osnovna izhodišča nastajajočega razvojnega programa pa bodo morala odgovarjati zahtevi po intenzivnem razvoju v vseh smereh, za kar so podani izjemno ugodni pogoji v surovinski osnovi, v razpoložljivih tehničnih sredstvih, v delovni in strokovni tradiciji zaposlenih delavcev.
2.	V planu razvoja bo treba zlasti rešiti negativne učinke dosedanje razdrobljenosti proizvodnih zmogljivosti in neusklajenosti razvojnih konceptov dosedaj ločenih organizacij združenega dela.
V	konkretnem programu dela bo treba rešiti težka vprašanja prehodnega obdobja. Treba jih bo v interesu usklajenega razvoja rešiti po terminskem planu m v smislu načel samoupravnega sporazuma o delitvi in specializaciji obstoječega proizvodnega programa, ki so ga podprle in podpisale vse v SOZD združene organizacije združenega dela.
Še posebno bo treba upoštevati sedanji položaj zaostrenih pogojev tržne situacije doma in v svetu. Vse akcije s tem v zvezi je treba usmerjati pod predpostavko, da konujkturna gibanja verjetno v daljšem obdobju ne bodo prinesla bistvenega izboljšanja.
3.	Smo v situaciji, da recesijo občutijo vse delovne organizacije tudi na območju Gorenjske regije. To se kaže v pomanjkanju naročil za domače in zlasti še za inozemsko tržišče. Imamo že pojave zmanjšanega izkoriščanja proizvodnih kapacitet. V zvezi s tem se pojavlja dosti zahtevna problematika, ki jo moramo reševati skupno v SOZD. Pojavlja se tudi nelikvidnost zaradi nazadovanja prodaje, posebno še izvoza. V porastu pa so zaloge izdelkov in zaloge reprodukcijskih materialov. Ker vsi ti pojavi kažejo na to, da rezultati poslovanja naših organizacij zdru-
ženega dela že v začetku letoš-njeag leta bistveno odstopajo od izhodišč letošnje ekonomske politike, je tembolj nujno, da program dela in akcij v SOZD-u podredimo skupnim ciljem, ki postavljajo pred nas nujne rešitve za danes in kaj šele za prihodnost.
Že vse dosedanje analize o prednosti združitve nakazujejo možnosti usklajenega nastopa na tržišču zlasti v dogovarjanju z drugimi asocijacijami združenega dela v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Kaže pa se potreba, da zasnujemo in organiziramo čimprej tudi lastne možnosti nastopa z organiziranjem samostojne trgovske mreže in usklajenega nastopa tudi na tujih tržiščih.
4.	Razširjena reprodukcija mora biti usmerjena v najracionalnejša vlaganja v najsodobnejšo tehnologijo in s tem v zvezi zmanjšanje odvisnosti od uvoza.
Prav tako je potrebno zagotoviti z večjimi vlaganji v gozdove družbenega in zasebnega sektorja večjo količino osnovne surovine. Z razširjeno reprodukcijo v zasebnem sektorju pa bo s skupnimi prizadevanji možno vplivati tudi na preusmeritev kmetijske proizvodnje in kmečkega turizma tam, kjer za to obstajajo pogoji.
5.	Zaradi uresničevanja skupnih interesov v SOZD je potrebno zagotoviti večji finačno-gospo-darski potencial, ki bo zagotovil izvajanje skupne investicijske politike.
Nova vloga združenega dela se mora odražati v združenih potencialih finančnih sredstev. Ta potencial bo treba izkoristiti tudi za večji in neposreden vpliv združenega dela na poslovanje in odločitve poslovnih bank, ki morajo prerasti v banke združenega dela.
Združena finančna sredstva organizacij v okviru SOZD-a bo treba učinkovito uporabljati v organizirani interni banki, za kar so v pripravi potrebni zakonski in drugi predpisi.
6.	Končno posebej poudarjam potrebno po načrtnem in vsebinskem razreševanju vprašanj iz področja ureditve samoupravnih odnosov v združenem delu na vseh nivojih od TOZD do SOZD.
V nekaterih organizacijah so pri tem urejanju šele v začetni fazi spreminjanja odnosov v skladu z ustavo. Cimprej je treba to fazo zaključiti in preiti na poglobljeno delo, ki terja vsebinske razrešitve v pogledu polne možnosti samoupravnega odločanja vsakega delavca v združenem delu.
7.	V organiziranosti SOZD moramo zagotoviti nenehno reševanje organizacijskih vprašanj v smeri racionalizacije in večje učinkovitosti dela in poslovanja. V okviru teh nalog je treba zastaviti poti smotrnega združevanja in intenziviranja dela določenih ločenih strokovnih služb tako, da bi združene dosegle boljše delovne uspehe in več neposrednih koristi za vse TOZD.
II.	PROGRAM DELA
SEKTORJEV
a) razvojno-programski
1.	koordinira srednjeročno in dolgoročno razvojno politiko in programe ter jih usmerja k ciljem samoupravnega sporazuma o združevanju
obrazložitev:
Usklajevanje razvoja s srednje in dolgoročnimi plani je pomembna naloga pri zasledovanju uspešnosti in ciljev vertikalnih in horizontalnih integracij. Posebno je usklajevanje razvoja pomembno za gozdarstvo in lesno predelavo, pri usklajevanju surovinske bilance ter pri usmerjanju in zagotavljanju
sredstev po objektivnih merilih za razširjeno reprodukcijo.
2.	usklajevanje območnih gozdnogospodarskih načrtov obeh območij,
3.	izdeluje enotne osnovne podatke o oiološki in tehnični zmogljivosti, o razvojnih trendih in o vlaganjih v biološke in tehnične naložbe in drugih elementih,
4.	izdeluje skupne surovinske bilance in analizira surovinsko bazo za nove skupne in posamezne proizvodnje, ki bi uporabljale autoktono gozdno surovino,
5.	usklajuje odnose obeh gozdnogospodarskih organizacij do pospeševalne službe v kmetijstvu, ki jih usmerja v formiranje skupne pospeševalne službe za dopolnilne dejavnosti — predvsem gorskih kmetij (turizem),
6.	analizira in usklajuje vlogo nosilca v smislu samoupravnega sporazuma o delitvi proizvodnega programa in specializaciji dela
obrazložitev:
S sporazumom smo z okvirnimi merili opredelili proivzodne programe in vlogo nosilcev. Za uresničevanje tega samoupravnega sklepa pa moramo za posamezna nosilca in proizvajalca in za vsak posamezen primer postaviti pogoje in zagotoviti, da bo nosilec izpolnjeval vlogo, ki mu gre po sporazumu.
7.	predlaga metodologijo za planiranje prehodnega obdobja m prehoda na dokončno delitev
obrazložitev:
Za smotrno in pravično delitev programa moramo po enotni metodologiji zajeti stanje in pogoje za uresničevanje delitve, ker bi nepreštudirani in nepripravljeni ukrepi zanesljivo izzvali neugodne posledice, čeprav bi se trdno držali sporazuma. Predvsem moramo vedeti, da nobena proizvodnja, niti gospodarstvo, ne prenese nenadnih sprememb ali če rečemo, sprememb preko noči. Danes je proizvodni program še zelo divergenten in neskladen z zamislijo skupnega programa, po katerem naj bi se proizvodni programi dopolnjevali.
Prehodno obdobje moramo programsko uskladiti v srednjeročnih programih TOZD in zagotoviti, da bo dokončna delitev uresničenja v najkrajšme možnem roku.
8.	pojasnjuje in pomaga pri planiranju prehodnega obdobja in prehoda na dokončno delitev in spremlja uresničevanje delitve programa in ugotavlja stopnjo uresničevanja
obrazložitev:
Programski sektor mora s celotnim pregledom stanja in perspektive sodelovati in pomagati pri spredaj omenjenih zahtevnih nalogah in usmerjati težnje v integrirano celoto brez notranjih izgub, ki bi utegnile nastati zaradi trenj ali enostranskih reševanj.
Z evidentiranjem dogajanj mora sestavljati informacije o uresničevanju delitve programa in specializacije dela.
9.	analizira letne programe, če so usmerjeni k skupnim srednjeročnim in dolgoročnim planom
obrazložitev:
V sestavljeni organizaciji združenega dela, kjer deluje in posluje večje število TOZD, je potrebno zaradi zagotovitve skupnih ciljev in samoupravnih dogovorov, analizirati tudi letne programe kot izhodišča za letne gospodarske plane. Samoupravni organi TOZD morajo dobiti zagotovila, da so plani usklajeni in da ne bo treba naknadno izravnavati morebitnih neskladij ali celo nesporazumov.
10.	analizira stopnjo finalizaci-je in vrednotenja avtoktone lesne surovine zaradi zasledovanja ciljev najboljšega vrednotenja surovine in njsmotrnejše izrabe
obrazložitev:
Optimalna izraba surovine —• v našem primeru vseh proizvodov združene gozdne proizvodnje — je primarna naloga združene lesne predelave. Uresničitev najboljšega vrednotenja lesne surovine je obveza iz samoupravnega sporazuma, ki jo je mogoče upravičiti s pravilnim usmerjanjem v najbolj perspektivne iz-
delke združenih proizvodenj. Odločanja bodo morala biti utemeljena z izčrpnimi analizami stanja in sedanjega vrednotenja surovin.
11.	spremlja razvoj in objavlja izsledke o posodabljanju tehnologije in proizvodnje obstoječih in novih izdelkov
obrazložitev:
Napredek in razvoj tehnologije je tako silovit in razvoj proizvodnje tako dinamičen, da mora v SOZD biti organizirana služba z zadolžitvijo, da spremlja posodabljanje in da s tem seznanja TOZD, ki so nosilke investicijskih programov ter tehnološkega in proizvodnega procesa. Sem spada služba INDOK — industrijska dokumentacija — o tehničnem in tehnološkem razvoju v svetu.
12.	sodeluje pri pripravah dokumentacije za investicijske programe in organiziranju programsko razvojnih služb
obrazložitev:
Za investicijske programe bo potrebno izdelovati izhodiščno-idejno-ekonomsko-tehnično dokumentacijo. Programsko razvojni sektor bo pri tem delu sodeloval in usklajeval delo nosilcev programa ali kasneje s TOZD za izgradnjo novih investicijskih objektov in naprav ali s tovarno v izgradnji. Pri organiziranju razvojnih služb v delovnih organizacijah in TOZD bo usklajal potrebe in možnosti z drugimi enakimi službami v SOZD.
13.	usklajuje delo branžnih tea-mov
—	gozdarstvo
—• primarna predelava
—	pohištvo
—	celulozna proizvodnja
—	stavbno pohištvo in montažni objekti
obrazložitev:
V okviru dela in programa sektorja delujejo nosilci s strokovnimi skupinami in branžni
Poročilo
o razpravi in sklepih 2. redne seje delavskega sveta SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske na Bledu z dne 24. aprila t.l.
Delavski svet je vršil obravnavo po naslednjem dnevnem redu:
1.	Potrditev zapisnikov prve redne seje in zadnje izredne seje delavskega sveta, 2. obravnavanje in sprejem Programa dela SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske, 3. obravnavanje in sprejem predloga letnega predračuna SOZD za leto 1975, 4. delegatska vprašanja.
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa tov. Tolar Pavle jc v svojem poročilu o izvršenih sklepih k 1. točki dnevnega reda poudaril zlasti ugotovitve iz izdelane analize o finančnem položaju delovnih organizacij lesne industrije in gozdarstva ob koncu letošnjega prvega tromesečja in opozoril pri tem na to, da se položaj v lesni industriji še naprej poslabšuje, ker že rastejo zaloge, s tem pa se povečuje tudi nelikvidnost. Omenil je, da je bil 15. aprila 1.1. sklican poseben posvet članov kolegijskega poslovodnega organa, na katerem so bila obrazložena prizadevanja za pridobitev bančnih kreditov, hkrati pa je opozoril vse člane, da ne moremo računati le na bančne kredite, temveč je treba ukrepati znotraj delovnih organizacij in iskati primerne lastne in nujne rešitve za odpravo težkega položaja.
Pri 2. točki dnevnega reda se je pri obravnavi programa dela SOZD razvila vsestranska razprava, v kateri so podale svoja stališča vse delegacije iz delovnih organizacij, zlasti še na predlog programa razvojno-programske-ga in komercialnega sektorja. Sprejti so bili naslednji sklepi:
1.	Program dela SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske se sprejme z naslednjimi dopolnitvami:
1.	V program komercialnega sektorja se vnese naslednje določilo »sestavi najuspešnejšo orga-
teami s posebnimi nalogami za usklajevanje najbolj karakterističnih proizvodnih vej v SOZD. Odnos sektorja bo treba do nosilcev in branžnih skupin opredeliti in določiti zavisno od aktivnosti in učinkovitosti dela posamezne veje. Zelo pomembno je poudariti, da sta za gozdarstvo dva nosilca in sicer GG Bled in GG Kranj, ker je bilo v razpravah potrjeno, da je to tako potrebno. Za primarno predelavo pa ni nosilca med delovnimi organizacijami oz. TOZD, ker je bilo tudi v razpravah sprejeto stališče, ki smo ga utrdili s samoupravnim sporazumom, da nosilec primarne mora biti na ravni SOZD, glede na pomen panoge in različnost stališč v proizvodnji.
14.	sodeluje s programsko razvojnimi službami delovnih organizacij zaradi sestavljanja smernic, zaključkov in sklepov za nadaljnje delo in sodelovanje TOZD
obrazložitev: posebej ni potrebna.
15.	spremlja in preverja, kako usklajujejo srednje in dolgoročne plane gozdarstva in lesne predelave v republiškem in zveznem merilu in sodeluje s službami planiranja pri občinah in zbornici
obrazložitev:
Regijska integracija je izhodišče za nadaljnje širše povezovanje in v zvezi s tem tudi usklajevanje s širšimi družbenimi razvojnimi programi. Le v primeru, če bo regijski plan usklajen kot sestavni del republiškega in če bo republiški plan vključeval regijskega, moremo pričakovati rezultate združenega dela.
Sektor bo zadolžen spremljati dogajanja pri uresničevanju planov in opozarjati na morebitne odklone.
(Nadalj. v prihodnji številki)
nizacijsko obliko komercialnega delovanja in povezovanja med članicami SOZD, kakor tudi njihovih TOZD«.
2.	Organizacijsko kadrovski in splošni sektor naj skrbi za zakonitost sklepov samoupravnih organov in za zakonitost poslovanja organov SOZD.
3.	Kolegijski poslovodni organ se zadolži, da ugotovi in poskrbi za to, da se investicije v letu 1975 izvajajo v skladu s samoupravnim sporazumom in upošteva ostale sugestije, ki so bile iznešene v današnji razpravi.
Tudi pri 3. točki dnvenega reda se je vršila razgibana razprava, ki je dosegla svoj vrh pri vprašanju kriterija za način določanja prispevkov delovnih organizacij za pokritje izdatkov predlaganega predračuna SOZD za leto 1975. Delegacija iz »Alple-sa« se namreč ni strinjala z razdelitvijo prispevkov, ki jo je predlagal kolegijski poslovodni organ in ki vključuje plačilo prispevka samo za TOZD Gradis Škofja Loka in Aero — Celuloza Medvode, ne pa v celoti za obe delovni organizaciji Gradis in Aero, ki sta tudi podpisnici samoupravnega sporazuma. Večina ostalih delegacij se je opredelila za stališče po predlogu kolegijskega poslovodnega organa in je bila mnenja, da bi vsak drugačen predlog nasprotoval določilom samoupravnega sporazuma. Ker je delegacija iz »Alplesa« po ločenem posvetu odstopila od svojega stališča, so bili pri tej točki sprejeti soglasno naslednji sklepi:
1.	Organizacijsko-kadrovski in splošni sektor se zadolži, da pripravi nujne spremembe samoupravnega sporazuma.
2.	Predlog predračuna za leto 1975 se sprejme v celoti, ob upoštevanju popravka glede višine dodatka za ločeno življenje v višini 1.200.— din mesečno in s sklepom, da se vsi dodatki po sindikalni listi izračunajo iz ponderiranega povprečja teh dodatkov v vseh delovnih organizacijah, združenih v SOZD.
Fofokronika iz našega paviljona na Zagrebškem velesejmu
Mi z napakami v Dubrovniku
Bil je seminar »Izgradnja turističnih objektov v Jugoslaviji«. Priredili so tudi razstavo opreme in stavbnega pohištva, kjer so razstavljali mnogi proizvajalci in tudi mi, LIP Bled.
Za naše proizvode — vrata SM 5 in garnituro »Studor« — so se udeleženci zelo zanimali.
Obenem s to razstavo smo organizirali po več krajih tudi prikazovanje našega SM5 sistema, kako se sestavlja in vgrajuje v zidno odprtino.
Naši prizadevni sodelavci so skrbno vse pripravili, da bi bilo prikazovanje čimbolj razumljivo in zanimivo. Skrbno so odprli embalažo, vse lepo pripravili, toda glej, sklop je bil napačno sestavljen — namesto ene desne in ene leve okrasne letve, sta bili priloženi le kar dve levi okrasni letvi. Tam daleč, brez delavnice, so se znašli v zadregi, tako nekako, kakor bi kupili dva leva čevlja, ker v trgovini niso pogledali, da jim je prodajalka po službeni dolžnosti preoblikovala noge.
Pa ne o reklamacijah — le o pohvali.
Dobro je poznano, da je za dobavitelja, odnosno za tistega, ki rešuje reklamacije pri kupcih, tako opravilo sila nehvaležno. Neštetokrat slišiš vse mogoče kritike na račun proizvodnje, utemeljene in neutemeljene.
Ta štorija se je ponovila celo dvakrat, za spremembo poleg Zadra še Šibenik. Naši vrli demonstratorji so predelali eno levo letev v desno in vljudno, gotovo ne brez zadrege in opravičili napako v tovarni.
Zamislimo si, kako se bomo opravičevali in na koga bomo valili krivdo, če bo vsak tretji zavoj imel dve levi letvi, ali če bi delali čevlje, vsaka tretja škatla dva leva čevlja. Ne vem, če lahko čevljar kar na roko predela ievi čevelj v desnega.
Pa še to: Na razstavo smo poslali ali se je poslalo celo eno krilo, ki zaradi madeža na furnirju sploh ni spadalo v normalno, kaj šele razstavno kvaliteto.
Učimo se na teh primerih, ko se znova spogledamo z napakami in drago šolo, ki bo še dražja, če ne bomo vestnejši pri delu. Kako se bomo utrdili na trgu s takimi napakami, pa če so demonstracije še tako privlačne in bi bile lahko učinkovite!
J. H.
siali potrebne letvice. Z načinom rešitve je bil kupec zadovoljen in mi z navdušenjem opisal pot, kako je prišel do naših vrat: »Kolega, ki gradi hišo, mi je svetoval, naj nabavim vrata pri vaši konkurenci, okna pa v Na-zarjih. Odpeljal sem se z načrti
v tisto trgovino in pričel z navajanjem svojih potreb. Bil sem zelo nevljudno sprejet, obrnil sem se in odšel z izjavo, da me nikoli več ne bodo videli. Odpeljal sem se v Nazarje po okna; sprejeli so me vljudno in svetovali, naj se za nabavo vrat obrnem na trgovino LIP Bled.
Ko sem se pojavil v vaši trgovini na Rečici, sem bil nemalo presenečen, kako so dekleta pristopila k poslu. Zelo vljuden
sprejem, strokovna razlaga in solidna postrežba. Vrata so mi lepo naložili in zadovoljen sem odšel. Pozdravite V mojem imenu Tončko, Marico in Metko. Moji kolegi, ki gradijo hiše, bodo tudi prišli k vam po vrata, tako so mi rekli, ko sem jim pripovedoval o vašem solidnem poslovanju.«
Pa ne recite, da ni prijetno slišati takih pohval. Računal sem, da bom zopet deležen kake pikre pripombe na račun kvalitete, nasprotno glavo sem dvignil pokonci, kot da mi bodo zmerili višino. Da bi le dostikrat doživel tako prijetnost, da mi ne bi bilo treba »potegniti glavo med ramena«.
Tone Sedlar
Prijetno je slišati...
Preverjanje in ugotavljanje vzrokov in izvora reklamacije je dostikrat težko opravilo; kadar pa je vzrok in izvor reklamacije možno neizpodbitno dokazati in krivdo prenesti na kupca, je ponavadi rešitev hitra. Nastanejo tudi komplikacije, če se kot posrednik vmeša reklamantov sosed, ki »vse zna in ve« ali pa kak »1'ušar«, ki hoče svoje napake naprtiti nam.
tako npr. dobim nujni telefonski poziv naj se takoj javim v novi niši, še orez števuKe, v večjem naselju Gorenjske. Reioa-mant me je pričakal kakor kaKŠ-nega zločinca in že kazal s prstom na furnirana hrastova vratna krila, zbrana v enem prostoru in prislonjena na zid. Krila mu je dan preje lakiral »rušar«, zato so tudi postala črno progasta in zato je tudi sledil telefonski poziv. »Sramota, taka kvaliteta, furnir je prebrušen, da se vidi skozenj lesonit!« Tak vzrok reklamacije je sprožil oni, ki je krila lakiral. Napravil sem zapisnik, za vzrok pa navedel, da so bila krila lakirana s čopičem, ki po lakiranju s črnim lakom ni bil zadosti očiščen. Dokaz je bil očiten, ker so bile tudi masivne robne letve črno progaste.
O nadaljnjem zapletu ne nameravam pisati, na kratko bom opisal še drugi značilni primer.
Telefonski poziv »vsa krila v hiši so zvežena, razen v shrambi«. In res, dragocena vrsta kril je pri vseh podbojih kazala odprtine — špranje do 2 cm. Kontrola vzidave podbojev je hitro pokazala, da so podboji vzidani nepravilno, vegasto izven navpične ravnine.
Nedavni primer reklamacije garažnih vrat v Ljubljani pa je prinesel to, kar je prijetno slišati.
V naši trgovini na Rečici je stranka kupila vsa notranja, vhodna in garažna vrata. Steklar, ki je zasteklil odprtine garažnih vrat je lastnika hiše opozoril, da je krilo nad odprtino poškodovano. Pri pregledu sem ugotovil zlom zgornjega prečnika, notranje obloge z vezano ploščo, vložene letvice odprtine in več zlomov zunanjih obložnih letvic. Na zunanji strani je bila sled močnega udarca, ki je povzročil zlom.
Po kratkem razgovoru s stranko se je izkazalo, da nismo bili krivci mi in da bo stranka za popravilo poskrbela sama, mi pa mu bomo ob prvi priložnosti po-
Poročilo...
(Nadaljevanje s 6. strani)
3.	DS zaenkrat potrdi predvideno povišanje startnih osnov za osebne dohodke v višini 10 %, vendar bo sprejel . dokončen sklep o izplačilu v tej višini za leto 1975 pri obravnavi izvršitve poletnega obračuna, ko bodo znani tudi rezultati gibanja OD v delovnih organizacijah, združenih v SOZD in bo takrat sprejel po potrebi tudi rebalans predračuna.
4.	V kolikor delavcem, ki bodo 1. 5. t. 1. zasedli delovna mesta v skupnih službah SOZD, v delovnih organizacijah, kjer so sedaj zaposleni, ne bodo odobreni regresi za letni oddih, se za te zneske povišajo izdatki pod točko I. d) in se za toliko povečajo zneski pokritja.
5.	Gibanje izdatkov pod točko
IV.	— materialni in režijski izdatki se bodo obravnavali ob polletnem obračunu in se bo takrat izvršil ustrezni rebalans predračuna, če nasotpijo pri realizaciji bistvene razlike.
6.	Da delovne organizacije ne bi bile finančno preveč obremenjene z enkratnim nakazilom prispevkov za pokritje celoletnih izdatkov vnaprej, sprejme delavski svet sklep, da vsaka DO svojo letno obveznost izvršuje v me-
sečnih osminah najkasneje do vsakega 5. v mesecu s tem, da plačilo prve osmine zapade 5. maja t. 1.
7.	Ker v letošnjem predračunu niso zajeta sredstva, ki delavcem v združenem delu, torej tudi v skupnih službah SOZD, pripadajo v skladu s potrjeno sindikalno listo iz naslova pravic za minulo delo in slično, bo delavski svet to vprašanje posebej obravnaval, ko bodo urejeni in sprejeti samoupravni akti delovne skupnosti skupnih služb pri SOZD.
8.	Sprejme se tudi predlagana razdelitev stroškov na strani 5, ki velja do sprejetja utreznih popravkov samoupravnega sporazuma.
9.	Kolegijski poslovodni organ se zadolži, da mesečno spremlja izvrševanje predračuna SOZD za leto 1975.
Na koncu seje so bili sprejeti še naslednji sklepi:
1.	Navzoči so bili soglasni, naj organizacij sko-kadrovski in splošni sektor poskrbi, da sé konstituira delavska kontrola v SOZD.
2.	Interno naj se v glasilih delovnih organizacij objavi razpis za zaščitni znak SOZD in za skrajšani naziv firme SOZD.
Kolegijski poslovodni organ je zadolžen, da sprovede ves postopek.
Računalništvo v Sloveniji In vloga republiškega računskega centra
Po statističnih podatkih iz leta 1972 je v Jugoslaviji instaliranih približno 300 računalnikov (pri tem seveda niso šteti razni me-hanograiski stroji in namizni kalkulatorji). Okoli 30 % računalnikov je v republiki Sloveniji, kar kaže, da »gostota« računalnikov pri nas ne zaostaja za zahodnoevropsko ravnijo.
Razvoj uporabe računalnikov je šel pri nas isto pot kot v ostalih srednje razvitih državah. Zanj je značilna nabava računalnikov srednje velikosti pri večjem številu različnih tvrdk. Zaostajala pa je vzgoja kadrov tako, da že nekaj let ugotavljamo akutno pomanjkanje izšolanih delavcev na področju računalništva. Po različnih ocenah danes v Sloveniji primanjkuje okrog 1500 do 2000 izšolanih organizatorjev in programerjev. Tako pomanjkanje dovolj kvalitetnih kadrov se odraža v relativno nizkem izkoristku velikega števila računalniških instalacij.
Zaradi splošnega nepoznavanja problematike avtomatske obdelave podatkov so v mnogih organizacijah mislili, da je problem posodobljanja poslovanja v pretežni mèri rešen že z nabavo same opreme, zanemarili pa so organizacij sko-kadrovska vprašanja kot predpogoj za uspešno uveljavljanje nove tehnologije upravljanja.
Ce poskusimo klasificirati aplikacije računalnika, lahko ugotovimo tri tipe:
1.	Uporaba računalnika kot sredstva za masovno obdelavo podatkov na komercialno-admini-strativnem področju. Tu računalnik predvsem razbremenjuje administracijo rutinskih obdelav velikih količin podatkov (npr. saldakontiranje, fakturiranje, bilance itd.).
2.	Uporaba računalnika kot orodja za pretehtane poslovne odločitve organov upravljanja. V to grupo obdelav sodijo npr. operacijske raziskave, linearno programiranje, simulacija, kot tudi razvoj kompleksnih integriranih sistemov vodenja. Na tem nivoju počasi izginja razlika med t. im. »poslovnimi« in »znanstvenimi« obdelavami.
3.	Uporaba računalnika kot pripomočka za tehnične in znanstvene preračune kot so npr. statistični preračuni, preračune električnih omrežij in podobno. (Tu ne obravnavamo procesnih računalnikov, ki tvorijo tudi po opremi posebno grupo, namenjeno za vodenje tehničnih in tehnoloških procesov, ter jih štejemo za del tehnične opreme proizvodnje same.)
Obdelave druge in tretje kategorije zahtevajo visokokvalificirane strokovnjake in istočasno sposobno opremo, obojega pa žal v večini računskih centrov ni na razpolago.
Na podlagi navedenih ugotovitev o stanju na področju računalništva pri nas, se je že pred leti rodila ideja o ustanovitvi večjega računskega centra, ki naj združuje sposobno opremo in ustrezno število visokokvalificiranih ljudi in pokrije očitno pomanjkanje velikega računalnika v Sloveniji. Po drugi strani naj bi tudi majhnim uporabnikom, za katere nikakor ni ekonomsko upravičena nabava lastnega računalnika, nudil dovolj sposoben sistem. Ta ideja, ki jo je bilo moč realizirati le z obsežnim združenjem sredstev, je bila realizirana v Republiškem računskem centru maja 1972, ko je bil instaliran velik računalnik CYBER 70.
Po nepolnih treh letih delovanja, ko uporablja računalnik v Republiškem računskem centru že 12 partnerjev, obratuje danes računalnik že dalj časa v treh izmenah, po 1.5.1975 pa je predvideno neprekinjeno delo tudi ob sobotah in nedeljah. Izkoriščenost računalnika je dosegla visoko stopnjo in sta bili potrebni že dve večji dopolnitvi sistema, da smo lahko zagotovili uporabnikom še sprejemljive obračalne čase. Obe dopolnitvi sta povečali
zmogljivosti začetne konfiguracije za približno 50 %.
Pri tem se je ponovno pokazala ekonomska upravičenost velikega stroja in združenje sredstev, saj so se pri 35 % večjih kapacitetah na delež v 1.1975 uporabnikovi stroški povečali le za 19,6 %. V letu 1976 planiramo z drugim računalnikom nadaljnje znatno povečanje kapacitet za približno 160 % pri samo 60.% večjih stroških.
Perspektiva razvoja v naslednjih letih kaže — po izkušnjah v svetu — na postopno uvajanje računalniških mrež v smislu povezovanja posameznih večjih in manjših računalnikov. Prve zametke v to smer predstavlja 25 terminalov, priključenih na sedanji računalnik v Republiškem računskem centru, pri čemer se kot terminali že pojavljajo tudi manjši do srednji računalniki (PDP11, HP 2000, IBM 1130). Naslednji korak na tej poti pa bo pomenila instalacija drugega večjega sistema, ki je predvidena v letu 1976.
Tako analize kot dosedanje izkušnje dokazujejo potrebo in smotrnost koncentracije in, koordinacije nabavljanja ter izkoriščanja tako strojnih kot tudi človeških zmogljivosti. Čutimo potrebo po usmerjenem in koordiniranem razvoju v okviru republike in mislimo, da bi bilo treba skleniti ustrezne sporazume med Izvršnim svetom, Gospodarsko zbornico, Univerzo in drugimi interesenti, ter se povezati v interesne skupnosti za računalništvo in informatiko. Le na taki podlagi bomo lahko uspešno uresničevali projekte dolgoročnega razvoja računalništva pri nas, v katere bi zajeli med drugim tomatske obdelave podatkov, standardizacijo, izmenjavo programov, usklajeno zajemanje podatkov, skupna vlaganja in — kar je najvažnejše — skupno .reševanje kadrovskih problemov.
REPUBLIŠKI RAČUNSKI CENTER
Na podlagi spremljanja razvoja avtomatske obdelave podatkov v svetu smo prišli že leta 1968 do prepričanja, da v Sloveniji potrebujemo zmogljivejši, večji računalnik. K takemu razmišljanju nas je motiviralo dejstvo, da postaja računalnik vse bolj »orodje odločanja« in ne samo stroj za rutinske obdelave večje količine podatkov. Po drugi strani smo tudi spoznali, da sama strojna oprema, pa naj bo še tako sposobna, ostane le delno izkoriščena, če nimamo na razpolago tudi dovolj sposobnih in visokokvalificiranih organizatorjev in programerjev. Racionalnost izkoriščanja omejenih finančnih sredstev kot tudi kadrov je zahtevala združitev naših sil.
Vse to je pripeljalo do ideje Republiškega računskega centra, ki so ga leta 1968 ustanovili Socialistična republika Slovenije, ki jo zastopa Izvršni svet Skupščine SRS, Združeno podjetje Iskra, Kranj in Univerza v Ljubljani z instituti. Dne 25.12.1970 je bil Republiški računski center razširjen s tremi partnerji (Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, Gradbeno podjetje Obnova, Ljubljana in Poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij), kasneje pa so pristopili še Izobraževalna skupnost SR Slovenije, Sklad Bonska Kidriča pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, Klinični center v Ljubljani, Republiška skupnost za ceste. Narodna banka Slovenije in Državna založba Slovenije.
Republiški računski center je samostojna enota pri Institutu »Jožef Štefan«. Vodi ga poslovni odbor partnerjev, ki določa in usmerja njegovo delovanje ter sprejema finančni načrt. V okviru sprejetega finančnega načrta plačujejo partnerji obratovalne stroške centra v sorazmerju z višino vloženih investicijskih sredstev.
Osnovna dejavnost centra je predvsem nudenje strojnih kapacitet, t. j. računalniškega časa, medtem ko so partnerji v skla-
du s konceptom centra sami ustanovili svoje programerske in organizatorske skupine. Vendar bi ostala vloga centra okrnjena, če ne bi prevzel tudi pretežno skrb za šolanje teh skupin in za izmenjavo izkušenj. Ljudje v centru spremljajo razvoj avtomatske obdelave podatkov v svetu in skušajo, prenašati izkušnje iz razvitejših dežel k nam. Raven uporabe računalnika se dviguje s seznanjanjem širokega kroga uporabnikov z novimi programskimi tehnikami, uvajanjem uporabe gotovih programskih paketov na področju statistike, linearnega programiranja, simulacije itd., kar vse pospešuje razvoj avtomatske obdelave podatkov pri partnerjih, računalnik pa postaja kar najbolj racionalno izkoriščen. Tako se počasi približujemo zastavljenemu cilju, da uporabljamo računalnik kot instrument odločanja, ki temelji na znanstvenih analizah velikih količin podatkov.
Za pomoč posameznim partnerjem deluje v centru tudi manjša konzultantska skupina. Glede na velikost in pomembnost delovanja centra je bilo potrebno, da smo se tudi pri vzdrževanju opreme oprli na lastne sile.
čeprav je vsa dejavnost orientirana za potrebe partnerjev, pa center ni ostal zaprt, pač pa po eni strani lahko po dogovoru s partnerji uporabljajo računalniške usluge tudi drugi interesenti, po dragi strani pa je Republiški računski center eden od pobudnikov integracije in dogovarjanja v republiki.
Dosedanje delo centra je potrdilo upravičenost njegove ustanovitve, kar najlepše dokazuje njegova rast. Leta 1968 je bil nabavljen prvi računalnik CDC 3300. Že po dveh letih delovanja je bilo treba zaradi prezasedenosti razmišljati ö znatnem povečanju kapacitet. V letu 1972 je bil instaliran sedanji sistem CYBER 70, aprila 1974 smo že morali uvesti obratovanje v 3 izmenah, v kratkem pa bomo prešli na neprekinjeno delo tudi ob sobotah in nedeljah. Prvotno konfiguracijo CYBER-ja smo dopolnili z dodatnimi nabavami opreme do ekonomsko upravičene meje, istočasno pa smo pred nabavo naslednjega računalnika z dvakrat večjimi kapacitetami, ki bo povezan s sedanjim sistemom, kar predstavlja kvaliteten korak naprej v smeri združevanja računalnikov v enotno računalniško mrežo. Pri tem pa niti ni nujno, da sta oba računalnika istega tipa, niti ne istega proizvajalca.
Pri združevanju sil in sredstev smo se zavedali pomembnosti premagovanja prostorske oddaljenosti uporabnikov od centra. Tako smo že pri snovanju konfiguracije računalnika leta 1971 posegli po takrat najsodobnejšem konceptu terminskega omrežja, ki omogoča posredovanje podatkov v center in izpis rezultatov preko terminalov, instaliranih v uporabnikovih prostorih in povezanih na računalnik z obstoječim telefonskim omrežjem. Tako imamo danes 25 terminalov v raznih krajih Slovenije ter celo v drugih republikah (Zagreb, Sarajevo, Skopje).
Tudi ekonomski pokazatelji pričajo o racionalnosti združevanja sredstev in investiranja v večjo in sposobno opremo. Po ocenah tujih konzultantskih tvrdk smo samo pri investiciji za sedanji računalnik v primerjavi z ločenimi investicijami 12 partnerjev v lastne stroje privarčevali 2,2 milijona dolarjev. Če upoštevamo še obratovalne stroške v 5 letih, pa znese prihranek kar 5 milijonov dolarjev. Zgovoren je tudi podatek o 'uporabnikovih stroških, ki so se v 1.1975 pri 35 % večjih zmogljivostih računalnika dvignili le za 19,6 %.
Opremo, ki je sedaj instalirana v Republiškem računskem centru, smo pričeli izbirati v letu 1971, ko je bilo opravljenih več analiz naših potreb. Pri tem smo zaprosili za pomoč tudi specializirane tuje konzultantske organi-
zacije. Izhajali smo iz treh poglavitnih zahtev:
1.	Računalnik bo služil tako komercialnim kot tudi znanstvenim obdelavam, čeprav z razvojem uporabe računalnika ta meja izginja (danes teče na računalniku 70 % »komercialnih« in 30 % »znanstvenih« obdelav).
2.	Računalnik naj bo dovolj velik in tako koncipiran, da ga je moč modularno širiti in kasneje z nabavo novih strojev povezati v omrežje. V letih obratovanja smo tako modularno širitev tudi izvedli tako, da so prvotne kapacitete narasle za 50 odstotkov.
3.	Omogoča naj priključitev večjega števila terminalov.
Pri končni odločitvi o tehnično in ekonomsko najugodnejši varianti smo se oprli na rezultate ustreznih računalniških programov.
Sedanji računalniški sistem bi bilo možno še nadalje razvijati, vendar smo se po temeljitih tehničnih in ekonomskih analizah odločili za nabavo dodatnega sistema in medsebojno povezavo obeh sistemov. Pri tem smo upoštevali poleg potrebnega povečanja sedanjih kapacitet tudi v svetli vse bolj uveljavljajoči se način dela — interaktivno delo, ter nadaljnje povečanje terminalskega omrežja z do 70 interaktivnimi terminali.
Drugi računalnik bo potreben v Republiškem računskem centru že v letu 1976, saj uporaba sedanjega sistema neprestano narašča in obratuje računalnik že sedaj 77 % možnega časa (t. j. 130 ur v tednu), poleg tega je še 6 % časa namenjenega vzdrževanju in sistemskemu delu. Danes obdelamo na mesec povprečno
16.000	poslov, 67 % od tega preko terminalov.
HARDWARE
(STROJNA OPREMA)
V Republiškem računskem centru imamo danes računalnik CYBER v naslednji konfiguraciji:
Centralna enota vsebuje spomin s kapaciteto 98 K 60-bitnih besed oziroma 980.000 znakov, dva centralna procesorja in deset perifernih procesorjev. Dva centralna procesorja, ki lahko istočasno obdelujeta vsak po en program s hitrostjo 1,5 milijona in-strukcij na sekundo, povečujeta tudi zanesljivost, saj je skoraj nemogoče, da bi oba hkrati izpadla. Periferni procesorji so v bistvu majhni preprosti računalniki in imajo lasten spomin (vsak po 4096 12-bitnih besed). Njihova naloga je razbremenitev centralnih procesorjev zamudnih operacij kot so pretvarjanje kod, vhodno-izhodne operacije itd. Tudi večji ded operacijskega sistema (program, ki nadzoruje delovanje računalnika) teče v enem od perifernih procesorjev.
Taka konfiguracija omogoča multiprogramiranje (do 15 programov istočasno v centralnem spominu) in multiprocesiranje (dva programa dejansko tečeta istočasno v dveh centralnih procesorjih).
Centralna enota je povezana s perifernimi enotami preko 12 kanalov, po katerih gre prenos s hitrostjo 12 milijonov bitov na sekundo (2 milijona znakov/sek).
Periferne enote so:
—	konzola (komandna enota) z dvojnim displayem (ekranom) in tastaturo, ki omogoča operaterjem nadzor nad sistemom,
—	dva vrstična tiskalnika s hitrostjo tiskanja 1000 vrst/min in eden s hitrostjo 1200 vrst/min,
—	dva čitalnika kartic (hitrost čitanja 1200 kartic/min.),
—	luknjalnik kartic (hitrost luknjanja 250 kartic/min),
—	10 sedemkanalnih in 2 de-vetkanalni magnetnotračni enoti s hitrostjo 60.000 oz 120.000 znakov na sekundo,
—	dvakrat po 7 diskovnih enot za diske s po 36 milijoni znakov, hitrost prenosa je 420.000 znakov na sekundo,
—	4 diskovne enote za diske s kapaciteto po 100 milijonov znakov, hitrost prenosa je 840.000 znakov na sekundo,
—	čitalnik in luknjalnik papirnega traku (hitrost čitanja je 1000 znakov/sek, hitrost luknjanja pa 150 znakov/sek),
—	risalnik,
—	2 komunikacijska kontrolorja za priključitev terminalov.
SOFTWARE
(PROGRAMSKA OPREMA)
Pri vsakem računalniškem sistemu je zelo pomemben software, ki je na razpolago. Software sestavljajo: operacijski sistem, prevajalniki, aplikativni programski paketi, utility programi in še nekateri drugi produkti. Na računalniku CYBER 70 dela zelo širok krog uporabnikov iz veliko različnih področij, zato so na razpolago poleg operacijskega sistema raznovrstni software-ski produkti. Naj naštejemo najpomembnejše:
INTERCOM omogoča med drugim tudi interaktivno delo uporabnikov preko terminalov. Interaktivno delo je neposredni »dialog« med programerjem in računalnikom.
Prevajalniki za programski jezik so: FORTRAN, COBOL, BASIC, ALGOL, SIMULA in še drugi, ki pa so namenjeni za specifične probleme. Uporabniki na našem sistemu uporabljajo FORTRAN za programiranje bolj tehničnih problemov in COBOL za programiranje obdelav poslovnih podatkov. FORTRAN in COBOL sta tudi v svetu najbolj razširjena programska jezika.
DDL, QUERY UPDATE, MARS VI so namenjeni za delo z bazami podatkov. Zlasti DDL skupaj s programskim jezikom COBOL bo v kratkem postal osnovni software za programiranje integriranih informacijskih sistemov.
Med utility programi omenimo SORT in FORM. SORT služi za sortiranje podatkov po enem ali več ključih. Pri poslovnih obdelavah je sortiranje podatkov zelo pogost pojav in učinkovitost programa za sortiranje veliko pripomore k večji propustnosti sistema. Za FORM pa omenimo le, da je z njim možno na sistemu CYBER 70 čitati ali pisati na magnetne trakove, ki so kompatibilni z drugimi računalniškimi sistemi (npr. IBM).
Poleg standardnega software ima Republiški računski center še aplikativne programske pakete, ki so prirejeni za posebne namene. Omenimo naj le tiste, ki jih uporablja širši krog uporabnikov.
Na računalnikih CYBER 70 so na razpolago trije statistični jeziki: STATJOB, SPSS in P-STAT. Gre za dokaj enostavne jezike, ki ne zahtevajo posebnega znanja v zvezi z računalnikom. Uporabniki pa morajo seveda poznati statistiko in se morajo naučiti interpretirati dobljene podatke. Ti jeziki so še bolj zanimivi povsod tam, kjer žele dobiti uporabniki iz množice podatkov, ki jih je nemogoče delati »peš« (ročno), neko informacijo. Tako pridejo v poštev pri obdelavi različnih anket, popisov, v kmetijstvu, v gozdarstvu in drugje.
Zelo uporabni so tudi paketi za linearno programiranje. Na voljo sta programa APEX I in APEX II ter NETFLOW za transportne probleme. Vrednost teh programov se kaže zlasti pri vseh tistih nalogah, kjer gre za optimizacije. Za primer vzemimo mešanje krme. S tem računalniškim programom so npr. ugotovili, iz kakšnih krmil naj bo sestavljena krma, da bodo proizvodni stroški na enoto proizvoda najmanjši, optimalni izbor investicijskih projektov, proizvodnih programov itd. Pri NETFLOW-u pa naj povemo za primer kako organizirati najoptimalnejši razvoj materiala iz skladišč do uporabnikov.
(Nadalj. v prihodnji številki)
OGNJENI	I
Poplava na Rečici
Začela se je nedelja 6. 4. 1975, ura je bila komaj 20 minut čez 2 ponoči, ko me je iz rahlega spanca poklical dežurni gasilec in me zaprosil za pomoč pred hitro naraščajačo vodo, katera je iz vseh krajev in odprtin vdirala in zalijala žagarski obrat na Rečici.
Noč navedenega datuma je bila strašna, saj so naravne sile krepko tekmovale med seboj.
Okrog šeste ure zjutraj smo dali v pomoč prvi še drugo Ma-girusovo motorno brizgalno. Oba stroja sta s polno kapaciteto in na štiri B izlive prečrpavala vodo iz kritičnega mesta. Na pomoč smo morali poklicati nekaj naših, v bližini stanujočih delavcev, kateri so se vabilu takoj odzvali.
Začasno je prenehalo deževati. Hitri padec je bilo opaziti po-
Kolikor hitro se je dalo sem bil na zbornem mestu. Prvi pogled na prizorišče je bil zaskrbljujoč. Voda je naraščala z bliskovito naglico, v parih minutah je narasla čez koleni.
Najprej smo spravili v pogon motorno brizgalno, ki je svoj prvi vodni krst dobro prestala in delala dan in noč z zelo kratkimi presledki. Toda vedimo to, da 1200 litrov odvzete vode na minuto pri sto ali večkratnem pritoku ne pomeni nič, še manj pa pri povodnji s snegom, kot je bilo v nedeljo.
Okolica vasi Rečica je nudila veliko več vode kot so lahko požirale odtočne cevi, speljane od železniške proge do žage, od tam
vsod tako, da smo opoldne situacijo ublažili, vodo iz notranjih prostorov žagalnice izčrpali do minimuma, ustavili stroje in pričeli s čiščenjem notranjih prostorov žage, kar nam je tudi uspelo.
žal je bilo naše veselje kratkotrajno, saj je začelo znova deževati. Okrog 17. ure se je v hribih slišalo močno bučanje vode, ki je naznanjala svoj strahoviti pohod v dolino. Motorji so zabrneli in črpalke so neutrudljivo prečrpavale vodo. Tokrat je pretila nevarnost, da bo hitro naraščajoča voda prestopila industrijsko cesto vzdolž aneksa in začela poplavljati tovarno vrat. Kakšna bi
pa v velikem loku okrog bazena za hlodovino, do silosa za žagovi-no in šele od tam pod tovarno vrat do izteka pri trgovini LIP Bled. Zato je voda s svojim močnim pritiskom sama in iz vseh jaškov ter možnih odprtin vdirala na prosto.
bila škoda, si ne upam niti pomisliti. Do tega ni prišlo, ker je odvečna voda začela odtekati pri straneh železniškega tira vse do stanovanjskega bloka pri skladišču KZ Bled na Rečici, ki stoji v jami in za zbiranje vode na najbolj prikladni točki. Kletni
prostori stanovanjskega bloka so bili dobesedno v vodi.
Oba potoka, ki vodita, prvi skozi Rečico proti Bledu in drugi, ki je speljan mimo Savice, mlina in privatne žage pri Pangercu naravnost v jezero, kljub
svoji velikosti nista bila v stanju sprejeti toliko vode. Zaradi različnih mnenj in lastnih želja je prišlo med vaščani do slabe volje in nazadnje še celo do zbijanja in rušenja ljudske imovi-ne.
V strahu pred stalnim naraščanjem vode v obeh potokih, smo gasilci v tovarni vrat, na prošnjo vaščanov, dobili ukaz za zaporo vode pri skladišču vrat zraven železniške proge, kar nam pa zaradi preveč narasle vode ni več uspelo. Ce bi nam uspelo zapreti zapornico, bi bil že omenjeni stanovanjski blok močno ogrožen, ker bi se vsa voda odtekala k njemu.
Navzlic temu, da prošnji vaščanov nismo mogli ugoditi iz upravičenih razlogov, so nekateri malovedneži še vedno mnenja, da je LIP zaprl vodo zaradi lastnih interesov in s tem povzročil poplavo kletnih prostorov omenjenega bloka.
Mi smo reševali ljudsko imo-vino in ne le lastne interese, kot se je to dogajalo v vasi. To lahko potrdijo tudi naši vodilni, kateri so nam gasilcem in ostalim delavcem nudili veliko pomoč pri delu in strokovnih nasvetih.
Bodi tako ali drugače, narava je tokrat znova pokazala, da ji človek z najmodernejšo tehniko ni kos. Zato je že prej treba marsikaj urediti: čiščenje vodnih
pritokov, odtokov, zbiralnikov vode, vseh obstoječih jaškov in oskrbovanje potokov, ki so v lasti vodne skupnosti in ki Oi u-nje morala bolj skrbeti kot sicer. Razkrinkati in kaznovati bi morali vse tiste, ki z odmetava-
njem raznih odpadkov ob vodi in v vodo ustvarjajo smetišča in s tem zapirajo vodi pot.
Ne smemo misliti, da je to skrb in dolžnost samo vodne in krajevne skupnosti. Z enakimi problemi smo se srečavali in se srečujemo mi v tovarni in se bomo še naprej, če ne bomo sproti reševali malih problemov. Skrajni čas je, da se do kraja reši problem pritoka vode za železniško progo, katera dan in noč iz bližnjega smetišča naplavlja vse mogoče odpadke in jih nosi preko varovalne mreže naravnost v otočne cevi, ustavijo se po jaških, ki jih je pri nas zelo veliko. Posledica je seveda zamašitev.
Res je, da imamo v načrtu vse ' vodne poti, jaške, zbiralnike in še marsikaj, toda za moje pojme in še za marsikatere bi tak načrt moral biti bolj enostaven. Vsaka točka, zelo ali manj važna, naj bi bila poudarjena na drug način z drugo barvo tako, da je načrt o vodi razumljiv najbolj preprostemu delavcu.
Kolikšna je povzročena škoda zaradi poplave ne vem in ne morem napisati. Povem lahko le to, da smo v ponedeljek 7. 4. imeli kolektivni dopust, naslednji dan, v torek 8. 4. pa smo že obratovali in to normalno na vseh deloviščih in tudi v žagi.
Prosič Janez
Kadrovske štipendije veljajo tudi za vajence v času teoretičnega pouka v šoli.
Štipendisti dobijo poleg kadrovskih štipendij tudi štipendije iz solidarnostnega sklada, katerim kadrovske štipendije ne pokrivajo osnovnega življenjskega minimuma, določenega na osnovi samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Ta del štipendij uveljavljajo štipendisti sami pri solidarnostnem skladu občinske skupščine.
Jordan Blaževič
Posledice so očitne
Polna skladišča določenih izdelkov ne ovirajo samo proizvodnje in ne povečujejo porabe časa v proizvodnij pač pa povzročajo pojav nezainteresiranosti zaposlenih za delo, veča procent bolovanja, povzroča nered in nedisciplino.
Za preprečevanje takega stanja so tako, kot pri vzdrževanju v proizvodnji, tudi v prodaji potrebni preventivni ukrepi. V času, ko je proizvodnja in prodaja najlepše in z najmanj napora tekla, smo imeli dovolj časa misliti na možnost proizvodnje in plasmana novega artikla za čas Ko bo konjuktura ustaljenega programa prenehala.
Nedolgo tega smo samozavestno sklepali in tudi sklenili, da ne bomo prodajali žaganega lesa stalnim, še manj pa občasnim kupcem. Posledica tega ukrepa je izguba rednih odjemalcev žaganega lesa, predvsem žaganega lesa slabše kvalitete. Res da je bila posredi nizka cena žaganega lesa, ki je prej predstavljala izgubo kakor dobiček. S pravilnim vrednotenjem žaganega lesa po posameznih odpoklicih in takojšnjo odpremo pa stanje ne bi bilo tako kritično. Končne rezultate bi lahko oplemenitili s pospešenim in vrednostno ugodnejšo prodajo v izvoz.
Domači potrošniki žaganega lesa so si pomagali iz zagate tako, da so, ali sami postavili krožne in tračne žage, ali pa koristili tovrstne usluge pri raznih privatnih mizarjih in tesarjih. Na teh strojih se razžaguje več ali manj strokovno le boljša hlodovina, katere nabavo si zagotovijo s preplačevanjem, da o zakonitem ali nezakonitem delu niti ne govorim.
Najbrž bomo morali v bodoče proizvajati in prodajati take izdelke, ki bodo po najkrajši poti in zakonito dajali pozitivne rezultate delovni oragnizaciji v zadovoljstvo kupcev. Poživiti bo razvojno, prodajno dejavnost, da bodo izdelki dostopni po najkrajši poti potrošniku v zadovoljivih oblikah, merah in kvalitetah. Pri teh prizadevanjih bo potrebno več kontrolirane osebne odgovornosti.
TAND
POPRAVEK NAGRADNE KRIŽANKE
Kadrovske štipendije
Preteklo leto je bil podpisan samoupravni sporazum o štipendiranju v SR Sloveniji. Po tem sporazumu organizacije združenega dela del sredstev za izobraževanje odvajajo v skupni sklad za solidarnostno štipendiranje. Iz tega sklada pri občinskih skupščinah lahko dobijo solidarnostne štipendije vsi študenti in učenci, ki so z ozirom na gmotni položaj le-teh potrebni.
Kadrovske štipendije pa podeljujejo organizacije združenega dela v skladu s svojimi potrebami. Namen kadrovskih štipendij je, da si štipenditorji zagotove take kadre, ki jih za svoje potrebe nujno potrebujejo.
Višina kadrovskih štipendij je odvisna od stopnje šole in učnega uspeha. Za učence srednjih šol:
—	z zadostnim uspehom 350 točk: 440 din
—	z dobrim uspehom 400 točk: 500 din
—	s prav dobrim uspehom 450 točk: 560 din
—	z odličnim uspehom 500 točk: 620 din
Za študente višjih in visokih šol s poprečno oceno:
6.0—	6,5 oz. 2,0—2,4 450 točk 560 dinarjev
6.6—	7,2 oz. 2,5—2,9 500 točk 620 dinarjev
7.3—	7,9 oz. 3,0-3,4 570 točk 710 dinarjev
8.0-	8,6 oz. 3,5—3,9 650 točk 810 dinarjev
8.7—	9,3 oz. 4,0—4,4 750 točk 940 dinarjev
9.4—	10 oz. 4,5—5,0 850 točk 1060 dinarjev
Za leto 1975 je določena vrednost točke 1,25 din.
Vsem vnetim reševalcem se opravičujemo za napako v križanki, objavljeni v 4. številki Glasila. Objavljamo popravek in pričakujemo vaše razumevanje. Pri žrebanju za nagrade bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bo uredniški odbor prejel do vključno 25. maja 1975.
			09C6NI ZRIHEU.		
			HlilHfi Ob		
			0.EUI		
„?l£H					
It CUCR					
		OSLO		UTEH	
		NRŠR		5KRT 89EZ S	
■ 6U}Y£C imnqijna)					
TELEVIZIJ}					
					
	sm				c
	5PRN/JR				
1				Ho na 1	
elitaxi ktitičfrks
Moj kraj pojutrišnjem
Kakšen bo moj kraj pojutrišnjem, ne vem. Lahko si ga predstavljam. Od mesta bodo ostale le razvaline, razvaline zaradi atomske bombe.
Lahko pa, da bodo v našem mestu zrasli visoki nebotičniki in naše mesto bo štelo milijone prebivalcev. Ceste bodo polne avtomobilov, iz tovarniških dimnikov se bo kadil umazan dim.
Milijoni ljudi bodo potrebovali vodo, te pa le sedaj primanjkuje. Kaj bo šele potem ko bo vsa onesnažena, ko se bodo potoki posušili. Vode ne bo ne za rastline, ne za živali, tudi ljudje ne bodo mogli živeti brez hrane in vode in svet bo popolnoma prazen.
Ne, tega si ne želim za poju-trišnji dan. Želim si, da bi svet ostal tak kakršen je, ves v zelenju in čistem zraku.
Tea Jeglič
Gozdovi
Naši gozdovi so širni, skoraj jim ni kraja. Lepi so, spomladi zeleni, v jeseni v prelivajočih se barvah. V gozdu je mnogo živali, velikih in majhnih, šibkih in močnih. Gozdovi niso nudili vedno dom samo živalim. V njih so našli zavetje partizani. Sovražnik si tja ni upal, kjer se je bal tišine, samote v njih, partizanov in njihove pesmi svobode. Zdaj sovražnika ni več, parti-.
Tekmovanje
Na pobudo ALPETOUR hotelov v Bohinju je tamkajšnja osnovna organizacija sindikata dala razpis na vse delovne organizacije na območju Bohinja za tekmovanje v kegljanju. Delovni kolektivi so pozdravili to akcijo in se pričeli pripravljati. Nekaj ur za treninge so plačale osnovne organizacije same, ALPETOUR pa je dal na razpolago en dan brezplačno v uporabo za treninge dvostezno kegljišče v hotelu »Jezero«.
Odziv na razpis je bil presenetljiv. Prijavilo se je 42 ekip, med temi tri ženske. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz treh tekmovalcev.
TOZD »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica je prijavil in nastopil s petimi moškimi in eno žensko ekipo.
Tekmovanje je bilo v hotelu »Jezero« in sicer 26. in 27. aprila.
Dosegli smo sledeče rezultate: Moški:
1. TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica — I. ekipa
2. TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica — II. ekipa
3.	»ALPETOUR« hoteli — I. ekipa
zani so se vrnili na svoje domove k materam, ženam, morda k sinu. V gozdovih so ostali spomini na te čase, čeprav je poti prekrilo listje in grobove prerasla trava.
Premnogi se spominjajo vojnih dni, kako so se bojevali s puško v roki, kako so jim ubijali sinove, hčere, matere, žene, može. Toda gozdovi molčijo, le šelestenje krošenj prepreva pesem junakom.
Taki so naši gozdovi v katere hodimo na izlet in vzbujamo spomine.
Metka Banko
Srce hrepeni
Ta vojna, ki nenasittio nas požira med zameti
ta vojna, ki vedno in povsod
v nas ogenj neti ta vojna, ki vse kar je lepo nam pokvari
zopet v Vietnamu je a čeprav je v vojni, Vietnam
ne umre.
V tej daljni deželi riža, otroci trpe, hrepene, hrepene po svobodi, hrepene po pomladi, pa so vojaki prišli in jih zasuli z bombami, da otroci so vsi, pod njimi
umirali.
Mučili in pretepali, so otroke nedolžne, a srce jim še zdaj hrepeni, kliče svobodne in srečne dni.
LLK
v kegljanju
4.	TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica — III. ekipa Ženske*
1.	»ALPETOUR« hoteli
2.	»TIP — TOP« Bohinjska Bistrica
3.	TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica
Pri posameznikih so bili najboljši:
1.	Štros Janez — TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica
2.	Medvešček Karel — »ALPETOUR«
2.	Stare Mirko — GKZ Srednja vas
3.	Kitič Zdravko — TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica
Zmagovalni ekipi sta prejeli lepa prehodna pokala kar pomeni, da bo tovrstno tekmovanje postalo tradicionalno v čast praznika OF. Najboljši posamezniki pa so dobili praktična darila.
Organizacija treningov in tekmovanja je bila v redu, ter je potekala po predvidenem redu. Organizatorjem se zahvaljujemo za iniciativo in izvedbo z željo, da se bomo drugo leto zopet srečali.
JAKA
ZAHVALA
Ob smrti najinega očeta se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so darovali za cvetje, za izrečeno sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Ciril Petkovšek Lojzka Bratuša
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame ANE GRLJ
se lepo zahvaljujem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno pa se zahvaljujem tov. Jelki Kunej in Tončku Kristanu.
Žalujoča hči Danica Palhartinger
Občinsko prvenstvo v
Po nekajkratni preložitvi zaradi slabega vremena smo se letos 18. aprila ob 15. uri zbrali na Za-tmiku na občinskem sindikalnem prvenstvu v veleslalomu, katergea se je udeležilo 139 tekmovalcev iz 35 sindikalnih organizacij. Razdeljeni smo bili v starostne skupine.
Rezultati: ženske nad 35 let:
1.	Čeme Marija OŠ Gorje, 2. Legat Francka SDK Radovljica,
3.	Rožič Marija OŠ Bled. (Uvrščene 4 tekmovalke.)
Ženske od 25 — 35 let:
1.	Lakota Roma na Zdr. dom Bled, 2. Praprotnik Marija Almira Radovljica, 3. Sodja Marija Vzg. zavod Kamna gorcia... 7. Veber Anica LIP Bled (Bohinj). (Uvrščeno 15 tekmovalk.)
Zenske do 25 let:
1.	Bajželj Alenka Vezenine Bled, 2. Kavčič Marija Sukno Za-puže, 3. Oražem Ljudmila Elan Begunje. (Uvrščeno 15 tekmovalk.)
Moški nad 45 let:
1.	Ogris Kristl GG Bled, 2. Mencinger Oto Elan Begunje, 3. Bešter Jože Alpetour Bohinj. (Uvrščeno 7 tekmovalcev.)
Moški od 35 — 45 let:
1. Bohinc Janez Elan Begunje,
2.	Vodnov Slavko Zavod za turizem Bled, 3. Košir Anton Veriga Lesce. (19 tekmovlacev.)
Kam na
sindikalno
veleslalomu
Moški od 25 — 35 let:
1. Zupan Miha Sukno Zapuže,
2.	Šolar Janez ZTKO Radovljica,
3.	—4. Lazar Slavko UKO Kropa in Klinar Andrej GG Bled, 13. Trojar Feliks LIP Bled (Bohinj), 14. Pikon_ Janez LIP Bled (Bohinj). (Uvrščenih 35 tekmovalcev.)
Moški do 25 let:
1. Šmid Aleš Sukno Zapuže, 2. Pretnar Franci Iskra Lesce, 3. Krivic Janez Elan Begunje. (37 tekmovalcev.)
Ekipno ženske:
1. Vezenine Bled, 2.—3. Osnovna šola Bled in Almira Radovljica
Ekipno moški:
1. Elan Begunje, 2. Sukno Zapuže, 3. Gozdno gospodarstvo Bled
Ekpno skupaj:
1. Elan Begunje, 2. Sukno Zapuže, 3. Vezenine Bled, 25. — 28. LIP Bled.
Zastopstvo našega podjetja na letošnjem občinskem sindikalnem tekmovanju v veleslalomu je bilo skromno. Verjetno je temu kriva večkratna preložitev tekmovanja in premajhna aktivnost odbora za šport in rekreacijo. Upajmo, da bo odbor aktivnejši pri pripravah za letno Le-sariado.
Anica Veber
morje?
SEPTEMBER
9.	september
KOMEMORACIJA OB SMRTI JOŽETA GREGORČIČA v Radovljici in na Vodiški planini
NOVEMBER
1.	november
KOMEMORACIJA OB SPOMENIKIH PADLIH
Program pripravi obč. odbor ZZB NOV in OK ZSMS
29.	november
OSREDNJA PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE
DECEMBER
22.	december
AKADEMIJA V POČASTITEV DNEVA JLA
Program pripravi OK ZSMS s pred stavniki JLA iz Boh. Bele
Kronika
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC APRIL 1975
TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica 384 in8 vajencev;
TOZD Bled 279 in 13 vajencev;
TOZD Mojstrana 47 in 1 vajenec;
TOZD Podnart 53;
TOZD Trgovina 5;
DSSS 76;
Skupaj 844 in 22 vajencev. Rodila se je:
Smukavec Janezu — hčerka
Zopet smo v času, ko že začnemo razmišljati kam in kdaj bomo šli na morje. Pri odločitvi bo seveda botrovala finančna zmogljivost posameznikov. V našem počitniškem domu je sicer res iz leta v leto kaj novega, kaj boljšega, vendar še premalo, da bi se človek brez pomislekov lahko odločil za letovanje v Seči.
Čeprav so počitnice v našem domu cenovno ugodne, je ta ugodnost le bolj navidezna. Za ostale člane družine dosti drago, še dražje pa je, če se voziš na kopanje v kamnolom s svojim avtomobilom. Ce stešejemo stroške skupaj ugotovimo, da si za ta denar lahko privoščimo letovanje v ugodnejših razmerah drugje. Strinjam se z mnenjem tistih, ki trdijo, da tudi do kopališča ali do »Ribiča« peš ni prehudo daleč. V kopališču pa menda ni primerno za otroke, govorijo o neki vstopnini, o prenatrpanosti in podobnih neugodnostih. Namesto besede neureje-
nost pa bi lahko uporabili stavek »Plaža pri Ribiču«.
Nekoč smo razmišljali o ureditvi kopališča s skupno močjo več okoliških domov pri gostilni Ribič. Res da bi bilo to drago, vendar ugodna lega, slanost morja, primerno kopališče za otroke tudi nekaj pomenijo.
Tu in tam se slišijo odmevi o lastnem čolnu, s katerim bi se vozili na kopanje v kamnolom in obenem organizirali izlete v bližnje obmorske kraje. Ideje o zgraditvi bazena ob počitniškem domu tudi ni vreči v koš, niti tiste s sladko, niti drugo s slano vodo. Mnogi ne bi imeli nič proti, če bi lahko koristili usluge drugih počitniških domov, mi pa bi v našem domu gostoljubno sprejeli člane drugih delovnih organizacij.
Možnosti in idej je kar polno mero, vse pa vodijo k edinemu cilju: delavec naj bo z letovanjem zadovoljen in se prijetno odpočije.
TAND
Seznam prireditev in proslav ob 30. obletnici osvoboditve občine Radovljica za leto 1975
Občinska konferenca SZDL Radovljica nam je poslala seznam prireditev z majhno zamudo, tako, da objavljamo le prireditve, od meseca junija dalje:
JUNIJ
15 — 25. junij
SREČANJE PEVSKIH ZBOROV v Zasipu v okviru praznovanja 50. letnice KPD Zasip SREČANJE GODB NA PIHALA na Šobcu v okviru praznovanja 20. letnice godbe na pihala Lesce
Organizator ZKPO 22. junij
ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV v Domžalah
JULIJ
4.	julij
OSREDNJA GORENJSKA PROSLAVA V OKVIRU PRAZNOVANJA 30. LETNICE OSVOBODITVE V BEGUNJAH Imenovan je organizacijski odbor iz predstavnikov DPO občine in predstavnikov Begunj
20. julij
PARADA OB PRAZNOVANJU 90. LETNICE GASILSKEGA DRUŠTVA BLED 22. julij
PROSLAVA V DRAŽGOŠAH in polaganje temeljnega kamna za spomenik v Dražgošah
AVGUST
5.	avgust
SLOVENSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU NA KREDARICI
Organizator SK Radovljica
30.	LETNICA POŽIGA RA-
DOVNE
Program pripravijo DPO iz Gori j.
80. LETNICA PLANINSKEGA DRUŠTVA RADOVLJICE in otvoritev prenovljenega Roblekovega doma na Begunj ščici 20. avgust
OBČINSKA DELOVNA BRIGADA
izgradnja ceste na Podjelje — organizator OK ZSMS Radovljica in KS Srednja vas
V spomin loncovškim talcem
V naši dolini stoji spomenik
preveč je preprost,
eia osvetlil bi lik,
lik talcev, mučencev,
ki dali so kri,
zato, da naš narod
svobodno živi.
Med njimi je tudi junakinja bila, oči zavezati si ni dovolila.
»Streljajte zverine,« tako jim je rekla in kaplja krvi je iz rane pritekla.
Tiho so smreke vrhove sklonile, v znak spoštovanja so ptičke utihnile, nebo se je v temno kopreno odelo, nas pa je močno srce zabolelo.
Popotnik ozri se,
obudi spomin,
kako je umiral Slovenije
sin.
An» Pintar, upokojenka
Člani uredniškega odbora:
Robič Ivan, glavni urednik;
Jeglič Silva, tehn. urednik;
Žitnik Janez, Pretnar Jasna, Trojar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril.