ZAGORJE TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430
ODPIRALNI ČAS:
8h - 19h
SOBOTA: 8h -13h
eoro

TRBOVLJE TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432
ODPIRALNI ČAS:
8h - 12h / 15h - 19h SOBOTA: 8h - 12h
www.avtohisamalgaj.si
RENAULT
Kdor čaka, bo zamudil.
Dnevi odprtih vrat med

19. in 24. septembrom.
m
Pet dni izjemnih pogojev nakupa za vse modele RENAULT
na ekskluzivni
a
Vik
predstavitvi vseh
novih modelov!
■"•■■■P
/ £
6	i
\rx.
'9radn
0 žreb
anje.


mramniim malgaj. .,
4	■
Trbovlje, Gabrsko 30b, Prodaja 03/56 33 110, Servis 03/ 56 33 120
knjižnica
CtUfc
KAZALO
UVODNIK
KJE JEKAf
4 Streuanje v središču Zagorja
1 D
1	3
2	9
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
V	današnji številki Zasavca vam med drugim razgrinjamo ozadja streljanja v Zagorju in verjamemo, da drugače kot ostali mediji.
V	Zasavcu smo že v prejšnji številki pričeli s serijo člankov, ki se ukvarjajo z medsebojnimi odnosi, v tej pa to temo nadaljujemo. Radi bi vas opozorili, daje avtor le teh lahko tudi vaš svetovalec, nam le zaupajte vaš naslov, seveda v popolni diskretnosti, lahko elektronski ali navaden, pa vam bo odgovoril osebno ali pod šifro v vašem in našem Zasavcu. Naj še enkrat zagotovim popolno diskretnost.
Med društvenimi dogodki smo se med drugimi pomudili tudi v Litiji na alpinističnem odseku in vam predstavljamo njihovo dejavnost.
Vsekakor smo pri Zasavcu dosti bolj spravljivi, kot pa sta dnevni hrvaška in slovenska politika, ki se mi zdi, obe kujeta popularnost na negativnih vidikih. Vsi, ki se ukvarjajo z medsebojnimi odnosi, trde, da negativna čustva ne rodijo sadov.
Za hrvaško garnituro bi morda še nekako razumel, ker so pred volitvami, čeprav je to na kratke proge, za Rupla pa je vse to porazno, ko že skoraj desetletje vedri in oblači, predvsem megli v zunanji politiki.
Bodo Kranjcem vremena končno se zjasnila?
Moj mir Maček M	llA
Pogovor z Tonetom Cesarjem Ceckom
Predstavljamo AO Litija
Naslovnica: AO Litija Foto:
ARHIV DRUŠTVA
POMEMBNEJŠE TELEFONSKE STE IT/L K E:
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: 7.asavc@eniail.si.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Alojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar. Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-41L Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta ŽO.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi. tel.: 03/56-64-166. 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00SIT, 11.polletje3.420,00SIT, III. tromesečje 1.701,00SIT, naročnina za tujino 77.50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen._________________________________________
'POLICIJSKE POSTAJE
ZAE0BJE:03/56 61-002 TRB0VLJE03/56-2H02 HRASTNIK:03/56 41 602 RADECL03/50 81 002 LITI J A:01/80 83-142
PROMETNE INFORMACIJE
03/66 56 100
TAXE041/6« 343 041/633 «7
ZDRAVSTVENI 00 MO V!
ZD RADECE03/56 88 207 ZD HRASTNIK:03/56 44 006 ZD TRB0VLJE03/56 26 322 ZD ZAG0RJE03/56 55 000 ZDLITIJA:01/88 81 855
7Asto/r

FUNŠTERC
STRELJANJE V SREDIŠČU ZAGORJA
TVogajalo seje v petek, 29.8.2003, v in pred lokalom JL/Saloon Cafe. Na prvi pogled običajni gostilniški pretep ni napovedoval takšnih razsežnosti. Večina navzočih začetka niti ne pozna, saj je, kot pravijo, padalo po vseh, ki so se tisti trenutek znašli pred stopnicami Saloona; zaključek pa je jasen: streljalo se je.
Tu so se pretepali. Pred stopnicami, ki vodijo v Saloon Cafe.
Do pretepanja je prišlo že na terasi lokala Saloon, ko je redar odstranjeval enega od gostov, ki naj bi bil že v notranjosti lokala vpleten v pretep. Gostje na terasi poročajo o izredno nasilnem prizoru, o tem, kako je redar gosta pretepal tudi, ko se ta ni bil več zmožen braniti. Nato gaje odstranil iz lokala, kjer se je razvil vsesplošni pretep.
V parku pred lokalom, kjer se ponavadi zbira zagorska mladina, je bilo tisti večer veliko mladih. Tovrstni pretepi so marsikomu znani že od prej, veliko jih je bilo že kdaj tepenih in tako so »intervenirali«.
S terase lokala seje videla gruča mladih v pretepu, kmalu so za dogajanje zunaj izvedeli tudi ostali gostje v notranjosti. Med njimi je bil tudi I.S., ki je stekel ven. Obiskovalcem Saloona j e I.S. znan kot redar omenjenega lokala, kdo je s kom in kdo
7AS4VC
proti komu, je bilo kmalu jasno. I.S. je stekel do avta in se vrnil s palico, s katero je začel pretepati fante, eden od njih je začel bežati po travniku proti Gaju (znano zbirališče v parku), I.S. pa za njim. Takrat je začelo pokati. Navzoči so videli, kako I.S. ustreli proti fantu, kije bežal pred njim in potem še dvakrat v zrak.
Policija je takrat že prispela na prizorišče, I.S. jim je pištolo izročil, se pogovoril s policistom, potem pa se odpeljal. Množici to seveda ni bilo všeč, nekateri so bili pretepeni, zgroženi nad streljanjem, predvsem pa jezni na zaključek, ko je I.S. zapuščal prizorišče in ob tem potrepljal policista po rami.
»Kako se lahko kar odpelje?! Streljal je!« šobili ogorčeni. »Končano je, pojdite domov, take stvari se dogajajo, nikomur ni bilo nič, pojdite,« je zaključil policist.
Po odhodu policistov se je množica razšla, nekaj se jih je kasneje vrnilo in njim sem se pridružila tudi sama, v Gaju. Policista sta se kasneje vrnila in preiskovala zelenico. Ko sta odšla, smo kmalu odšli tudi mi.
Za komentar dogodka petkovega večera sem povprašala lastnika lokala Saloon Cafe, Karlija Kropivška, ki pravi:«Z,oA:a/ Saloon Cafe z dogajanjem v neosvetljenem parku, ki je last Občine Zagorje in leži
med objektom Kidričeva 4a (Saloon Cafe) in Delavskim Domom Zagorje, nima nič. Vrata lokala so bila ob 23. uri zaprta. Osebe, ki so kršile javni red in mir so polnoletne in bodo za dejanja odgovarjale po zakonu, nihče od njih pa ni zaposlen pri nas, v Saloonu.«
O dogajanju tistega večera sem želela govoriti tudi z I.S., ki je streljal. Za pogovor sva se dogovorila, naslednji dan pa si je, po nasvetu odvetnika, premislil.
Pogled iz Gaja, kamor je izpred stopnišča stekel eden od navzočih, ko je bežal pred I.S., ki je tekel in streljal za njim.
g&IPDSMOCS § IPOILDtSDcDBIKB
Dne 29.8.2003, ob 23.35 uri, je bila patrulja PO Zagorje obveščena o pretepu pred lokalom Saloon in da naj bi se pretepal S.I. Ob prihodu patrulje na kraj, seje na parkirišču pred lokalom nahajalo 30-40 oseb. Takoj nato sta se slišala najmanj dva poka, pri tem pa je bil opažen S.I., kije tekel po travniku, v eni roki je držal pištolo usmerjeno v zrak, v drugi pa teleskopsko palico. Ko je S.I. zagledal policista je pristopil do njiju ter jima izročil pištolo ter teleskopsko palico. Ugotovljeno je bilo, da gre za pištolo znamke Herstal 9 mm ter 11 nabojev. Zoper S.I. bo podan predlog sodniku za prekrške po zakonu o orožju ter po vseh zbranih obvestilih od prič in udeležencev še kazenska ovadba.
Katja S.
FUNŠTERC
---------h
POMEMBEN PODPIS POGODB ZA ZAGORSKE PREBIVALCE
/'""AhčinaZagorje ob Savi
Wje v gostišču Kum 26.avgusta pripravila slovesen podpis dveh pogodb, ki pomenita začetek izvajanja dveh za zagorske prebivalce izredno pomembnih projektov.
“Danes podpisujemo dve pomembni pogodbi, ki pomenita razvoj na področju infrastrukture in šolske ter predšolske vzgoje z uvedbo devetletnega programa. Prva pogodba je za izgradnjo nove kotlovnice na biomasi, za katero je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Rudis, druga pogodba pa je za gradnjo prizidka k Osnovni šoli Ivana Skvarče. Skupna vrednost obeh pogodb znaša okoli 1 milijardo tolarjev, s tem daje kotlovnica “težka” 300 mio SIT, šola z opremo in centralno kuhinjo pa 700 mio SIT,” je na začetku dejal zagorski župan Matjaž Švagan, ki je v nadaljevanju tudi obrazložil, zakaj so se odločili za izgradnjo nove kotlovnice na biomaso in ne, denimo, za prehod na plinsko ogrevanje.
“Občina socialno ravna z občankami ter občani na področju toplotnega ogrevanja. Izračun, ki je bil izdelan, je pokazal, da če bi prešli na ogrevanje s plinom, bi investicija znašala okrog 50 milijonov tolarjev, toda potem bi morali ogrevanje podražiti za 100%. Zahteva ministra Kopača glede razvoja in
strategijo energetike je bila, da ostanemo na biomasi in s tem seveda neposredno pomagamo gospodarstvu oziroma Svei. Pozitivni predznak investicije je tudi to, da smo iz razpisa od Ministrstva za okolje in prostor prejeli okrog 68 mio SIT nepovratnih sredstev za ta projekt,” je odločitev obrazložil župan Švagan, medtem, ko je direktor Javnega komunlanega podjetja KOP Zagorje Milan Fakin dejal, da je to doslej največja investicija omenjenega podjetja, ki pa je bila nujno potrebna. “Sama investicija obsega gradnjo dveh novih kurilnih naprav moči 2x 2,5 megavata, ustrezne transportne naprave in amortizacijo celotnega sistema,” je prisotnim razložil direktor KOP-a Fakin.
Finančno zahtevnejši zalogaj predstavlja gradnja prizidka in adaptacija Osnovne šole Ivana Skvarče.
“Adaptiramo 23 oddelčno šolo. Sama novogradnja pomeni prizidek v površini 1700 m2, adaptirala pa se bo tudi kompletna obstoječa šola, katere površina znaša okrog 1400 m2. Kompletna šola bo dobila novo podobo, novo vsebino za izvajanje devetletke, Intenzivno izdelujemo tudi programe za OŠ Tone Okrogar, kjer se proučuje tudi možnost vključitve pokritega bazena. V
ZADUAKE IN ŠTUDENTE BREZPLAČEN AVTOBUS
Občina Trbovlje se je še pred začetkom šolskega leta odločila, da bo tudi letos omogočila brezplačen avtobusni prevoz za dijake in študente, ki se šolajo oziroma študirajo izven Trbovelj in so navezani na prevoz z vlakom. Gre za lokalni avtobusni prevoz od avtobusnih postaj do železniške postaje Trbovlje in obratno. Interesenti za koriščenje brezplačnega avtobusnega prevoza morajo vložiti vlogo na temelju katere bodo prejeli izkaznico za brezplačen prevoz v času šolanja v šolskem letu. (T.L.)
naslednjih tednih naj bi na površino prišla termalna voda. Ocenili so, da naj bi znašala temperatura med 28 in 30 stopinj. Smo pa tudi v intenzivni fazi reševanja devetletnega programa na OŠ Ivan Kavčič in naš interes je, da v nekaj letih ta devetletni program tudi realiziramo,” je med drugim še dejal zagorski župan, obenem pa izrazil zadovoljstvo, da so se odločili tudi za izgradnjo centralne kuhinje na OŠ Ivana Skvarče, ki bo z malico in kosili oskrbovala vse osnovne šole v zagorski občini. Sicer pa bo projekt stal že omenjenih 700 mio SIT, od tega je Ministrstvo za šolstvo prispevali okrog 160 mio SIT nepovratnih stredstev.
Pred podpisom pogodbe je Matjaž Švagan dejal, “... da sem vesel, da smo se našli trije partnerji, torej Rudis, SGP Zasavje in Občina Zagorje ob Savi. Še posebej zato, ker na razpisih sodelujejo podjetja iz Zasavja, kar pomeni neposredno pomoč gospodarskim družbam, podizvajalcem in s tem posredno tudi ohranjanju delovnih mest ter razvoju zasavskih občin, družb, podjetij in prebivalcev.”
Pred svečanim podpisom sta priložnost za nekaj besed dobila tudi predstavnika obeh
podjetij, ki bosta izvajala te projekte.
“Želim poudariti naše izredno zadovoljstvo nad tem, da smo na razpisu dobilo oba projekta, Mi smo se v oktobru 2001 odločili, da usmerimo bistveno več pozornosti v Zasavje, in z veseljem povem, da nam je v tem času uspelo pridobiti in tudi izvesti preko 2 milijardi SIT poslov. Občina Zagorje je s to milijardo naš največji partner, potem sledi Občina Trbovlje z 800 mio SIT ter Hrastnik s 300 mio SIT. Z optimizmom zremo v prihodnost, zato da bomo vsi več naredili za našo regijo. Kaj več govoriti nima smisla, ker je treba delati, le pošteno delo pa pomeni zmago, ki je dosežena takrat, ko se projekt konča,” je povedal direktor Rudisa Alojz Koncilja, medtem ko je direktor SGP Zasavje bil jedrnat in kratek.
“Obljubim, da bomo ta projekt realizirali kvalitetno in v roku. V imenu SGP Zasavje bi rad učencem ter učiteljskemu zboru podaril računalnik, z namenom, da boste lažje prenašali naše delo med poukom,” se je z lepo gesto izkazal direktor SGP Zasavje Marjan Bohorč.
Peter Motnikar
7AK\\/r
roto: PRAV
el FUNŠTERC
ss—I-------------------
NOV MOST PREKO REKE REKE
T J Šmartnem pri Litiji na mestu, kjer V je most preko reke Reke klonil pod težo tovornjaka naloženega s peskom in o čemer smo v našem štirinajst dnevniku že pisali, se že gradi novi in je bil odprt za promet 01. septembra 2003.
Šmarski župan Milan Izlakar sije na vse načine prizadeval, da bo most preko katerega poteka vama šolska pot, na novo zgrajen do začetka šolskega leta (kljub temu, da je v lokalnem razvojnem programu za ta most zapisano, da bo zgrajen šele konec leta 2008) in uspelo mu je. Ocenjena vrednost za izvedbo del in pridobitev uporabnega dovoljenja znaša
13.880.000	tolarjev. Občinski svet občine Šmartno pri Litiji je na nedavni izredni seji potrdil spremembo letnega načrta razvojnih programov za leto 2003 in izgradnjo omenjenega mostu s sklepom prestavil v letošnje leto kot prednostno ter potrdil, da se v proračunu zagotovi 8 milijonov tolarjev, kolikor je potrebno.
5.880.000	tolarjev pa je dobila občina od zavarovalnice iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
Zapisal: D.L.
VELIKO POMANJKANJE PITNE VODE
T J letošnjem izredno sušnem letu, V ob izrednem pomanjkanju pitne vode v občini Šmartno pri Litiji, saj so se posušili skoraj že vsi vodnjaki, usihajo pa tudi studenci, kamor hodijo po vodo še najbolj vztrajni. Gasilci prostovoljnih gasilskih društev so na to območje s cisternami razvozili že 1.358 m3 pitne vode in koliko bodo še ? Daleč največ vode so pripeljali v naselje Mala Kostrevnica, skoraj 400 m3 kjer za del hiš še ni urejeno vodovodno omrežje in so preko celega leta odvisni samo od kapnice. Enako tudi zaselek Ščit. Sledita Podroje in Jelša s po 100 m3 itd.
Gasilci zaračunavajo stroške prevoza pitne vode po ceniku, kijih krije naročnik 50 %, drugo polovico pa občina iz proračuna, po sklepu, ki ga je sprejel občinski svet občine Litija v lanskem letu. Naročnik pa mora plačati še vodarino, ki jo zaračunava KSP Litija.
7AS4VT
Ker občinski svet občine Šmartno pri Litiji tega sklepa še ni sprejel, so to formalnost, kot podlogo za izplačilo stroškov, ki nastajajo pri refundaciji prevozov pitne vode občanom, opravili na zadnji izredni seji.
Zapisal: D. L.
BONI ZA OZIMNICO TUDI LETOS
/^Vbčina Trbovlje se je tudi letos
V^/odločila, da pomaga pomoči potrebnim občanom in njihovim družinam pri nabavi ozimnice z najosnovnejšimi živili. Gre za pomoč družinam, ki se iz teh ali onih razlogov nahajajo v zelo težkem socialnem položaju in si zavoljo tega ne morejo oskrbeti potrebna živila za bližnje zimsko obdobje. Tako j e Občina Trbovlje letos namenila 2,4 milijona tolarjev (lansko leto 2,3 mio) za te namene. Do 15.septembra bo Občina Trbovlje izbrala najugodnejšega ponudnika za dobavo ozimnice. Upravičenci bodo na temelju podatkov socialne službe prejeli denarne bone za nakup živil do določenega zneska oziroma vrednosti. (T.L.)
OČISTILI BODO TRBOVELJŠČICO
/'"'V srednji trboveljski potok Trboveljščica, ki teče skozi Trbovlje v dolžini okoli 7km, je na posameznih odsekih povsem zaraščen ne le z nizkim pač pa tudi visokim grmičjem ter drevjem, ki poganja iz naplavljenega mulja in raznih odpadkov. Če bi prišlo do večjih padavin obstaja možnost, da bi lahko prišlo znova do večje poplave dobršnega dela trboveljske doline. Zato se je vodo varstvena oblast v Ljubljani, ki gospodari in vzdržuje vodotoke, odločila, da še pred letošnjo jesenjo izpelje najnujnejša dela na čiščenju tega potoka. Dela bo izvajalo podjetje Hidrotehnika iz Ljubljane. Z deli bodo pričeli pri gasilskem domu na Savinjski cesti, postopoma pa bodo z njimi nadaljevali še na ostalih delih, kjer je potok domala neprehodno zaraščen. (T.L.)
VZDRŽEVALNA DELA V ŠOLAH
"X Ta nekaterih trboveljskih osnovnih L N in srednjih šolah so potekala tudi med letošnjimi šolskimi počitnicami razna večja in manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah. Predvsem so ta dela potekala
na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje ter v osnovnih šolah Tončke Čeč in Ivana Cankarja. V OŠ T.Čeč so s temi deli omogočili od novega šolskega leta dalje eno izmenski pouk še za tiste oddelke, ki tega doslej še niso imeli. (T.L.)
OBNOVILI SO DEL MOLLOVE HIŠE
s/
' f upnija sv.Martina na Trgu Franca ^uFakina v Trbovljah, kije zadnja leta lastnica bivše Mollove trgovsko stanovanjske hiše, seje odločila, da obnovi del zgradbe, da bi sčasoma lahko služila svojemu namenu. Dela so izvedli v dobršni meri s prostovoljnim delom in prispevki vernikov.
T.L
VELIKO ŠKODE NAREDILA SUŠA V LITIJSKI OBČINI
Letošnje dolgotrajno sušno obdobje pa poleg občine Šmartno pri Litiji ni prizaneslo tudi litijski občini. Po podatkih Občinske gasilske zveze so gasilci prostovoljnih gasilskih dmštev razvozili po celotni občini, razen tistega dela, ki ga pokriva litijski vodovod in Krajevne skupnosti Dole pri Litiji 1.109 m3 pitne vode.
Dolčani, ki poleti ostanejo brez pitne vode, že od nekdaj vozijo, vsak kmet za svojo kmetijo kakor ve in zna, iz zajetja Bučavnica in Sopota ker denarja za drage prevoze pitne vode, da bi jo vozili gasilci nimajo.
Cene prevozov pitne vode, ki jo prevažajo gasilci, je v litijski občini sprejel občinski svet že leta 2001, v občini Šmartno pri Litiji pa pred nekaj dnevi in sicer: prevoz do razdalje 10 km ali manj je 1.750 SIT/m3, vsak nadaljnji km 175 SIT/m3 in od razdalje 20 in več km 3.500 SIT/m3. Naročnik plača polovico te cene, drugo polovico pa krije občina iz proračuna. Naročnik mora plačati tudi stroške vodarine, ki so danes v Litiji 282 SIT/m3.
Škodo na kmetijskih zemljiščih je po podatkih občinske uprave v Litiji prijavilo v litijski občini 475 kmetov, skupaj za 230 milijonov tolarjev (za primerjavo v šmarski občini samo 208, za 135 milijonov tolarjev).
Poleg suše pa so litijsko občino pestila tudi lokalna neurja s točo, pri čemer je bilo najbolj prizadeto območje Gabrovke. Za državno pomoč je zaprosilo 27 oškodovancev.	Zapisal: D.L.
Tvegano in tveganje!
A li obstaja razlika med tveganim in
/xtveganjem? Kdo se vsaj enkrat v življenju ni vprašal kaj je varno in kaj je tvegano?
Mnogokrat prav ta dva pojma karakterizirata posameznika, tudi če si tega ne zasluži. Šolski in družbeni sistem, domače okolje, starši, sorodniki, prijatelji in ostali “znanci” so in nas še prepričujejo, kaj je varno in kaj je tvegano, kako se izogniti vsem, kar vsaj malo diši po tveganim.
Tudi iz lastnih izkušenj, kijih mimogrede ni malo, vam lahko zagotovim in dokažem, da naslednji stavek še kako drži:
“Iskanje varnosti, da bi se izognili tveganju, je eno najbolj tveganih početij.”
Večina ljudi še vedno misli, da je vlaganje tvegano. Za njih je verjetno res tvegano, in sicer zato, ker jim primanjkuje finančne pismenosti in inteligence.
Vlaganje v formalno ali splošno izobrazbo je odlična naložba, seveda pod pogojem, da znamo to izobrazbo vnovčiti, kar pa večina niti slučajno ne obvlada.
Eno bolj nevarnih početij je vlaganje v igre na srečo. Saj poznate tole: “Igre na srečo so prostovoljni davek za tiste, ki nimajo pojma o matematiki.
Kateri stavek vam je ljubši?
Bodi previden in ne tvegaj - ali - Bodi
previden in se sooči s tveganjem.
Dejstvo je, da se poraženci bojijo tveganja kot hudič križa, zmagovalci pa se z njim pogumno in odločno soočajo vsak dan.
Nadaljujmo s tveganji!
Varnejša je vaša služba, večje je tveganje. Zakaj? Ker varnih služb ni več. Ker je zanašanje na delodajalca zelo tvegano početje, prav tako zanašanje na državo in “bodočo” pokojnino.
Tvegamo, če ne pridobivamo dovolj informacij, s katerega koli področja.
Tvegamo, če delamo za denar, namesto da bi denar delal za nas (o tem podrobno naslednjič).
Denarje najboljši delavec, informacija pa njegovo plačilo.
Kaj vam je lažje, delati za denar, ali na osnovi informacij pridobiti denar?
Z varnostjo je povezano (ne) tveganje, ki mu “predseduje” strah.
Večino prebivalstva je strah več zaslužiti, saj je to povezano s tveganjem. Vprašajte se, kaj je bolj tvegano, ali vaša “vama” služba, ali “tvegano” vlaganje v različne oblike naložb?
Odgovorite si na naslednja (retorična) vprašanja:
-je tvegano, če ste lastnik kredita? -je tvegano imeti avto na lizing s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom?
-je tvegano biti solastnik katerih koli naložb v vrednostne papirje?
-je prejemanje dividend ali donosa tvegano početje?
-je tvegano, če si jemljete čas in berete te vrstice?
-	ali je gledanje nogometne tekme slovenske reprezentance bolj tvegano kot gledanje oddaje “Poslovne zanimivosti”?
-	kaj je bolj tvegano, igranje Monopolija ali Taroka?
-	ali je zanašanje na državo varnejše kot nase?
-	ali je zanašanje na “žarek sreče, ki nas bo nenadoma osvetlil” varno početje?
Najbolj varno je verjeti in se zanašati samo nase, kar ne pomeni, da nikomur ne zaupajte - nasprotno - zaupajte tudi drugim, nikakor ne vsakemu, vendar vedno odločitve sprejmite sami
Pavel Kotar, GSM: 040 851 140
e-naslov:
pavel.kotar@donos.net
http://www.donos.net
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
produkcija lokalnega TV programa,	telVfax: 01/8983-029,8984 209,
dokumentarnih in promocijskih	Z f /~\\\	8980-390
EE2". ««21 T»T
uporabo in javno prikazovanje, z	*	# 1
možnostjo sponzoriranja ^ulfi 1)1(11 trženje in produkcija za gospodarsko	1" 1** w
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	„	.	,
E-mail: atv.signal@siol.net
OB JA M NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEHI

sl FUNŠTERC
-—H--------
OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO PRI LITIJI
V PRIZIDKU ŠE NI POUKA
V jeseni 2000 pa so ročno in začele so pokati stene Šmarčani končno le dočakali na obstoječem objektu, kar je položitev temeljnega kamna za gradnjo krepko podaljšalo in gradnjo težko pričakovanega podražilo. Pregledati je bilo prizidka z bazenom, čeprav jim	potrebno celoten objekt, ki ni
Prepotreben prizidek (5 učilnic) pri Osnovni šoli Šmartno pri Litiji.
O šolskim letom 2003/
O2004, prehajajo vse osnovne šole na obvezen devetletni osnovno-šolski program. V nekdanji litijski občini so že v poskusnem obdobju uvedli devetletke na treh od štirih matičnih šol (Osnovna šola Gradec, Litija in Gabrovka). Na zadnji matični Osnovni šoli Šmartno pri Litiji, pa prehod prej ni bil mogoč zaradi velike prostorske stiske in nedograjenega prizidka.
Gradnja prizidka k Osnovni šoli Šmartno pri Litiji sega tja v leto 1997, ko je šola sama naročila projekt in s tem mislila prisiliti Občino Litija, da bi se prepotrebna gradnja čimprej pričela. A ker na Občini Litija za to ni bilo posluha so učitelji izvedli enodnevno opozorilno stavko. Res je občina v proračunu naslednji dve leti namenila za prizidek okoli 90 milijonov tolarjev in jih z rebalansom prerazporedila v druge namene, ker ni bil izbran izvajalec del in gradila se je litijska gimnazija.
je litijski župan v nagovoru povedal, da bo gradnja končana šele do jeseni 2003. Toda njihovo veselje je bilo zelo kratko. Gradbinci so v dogovoru z nadzornikom gradnje strojno izkopali gradbeno jamo vzdolž temeljev na vzhodni strani, namesto
bil grajen protipotresno leta 1963 in že štirikrat dozidan ter sanirati razpoke. V ta namen so morali zaradi varnosti zapreti dve učilnici in uvesti dvoizmenski pouk.
Danes sta prizidek in bazen zgrajena, zaključujejo se notranja in druga dela. Oprema
za pet novih učilnic v prizidku šmarske osnovne šole pa bo izdelana in montirana z zamudo, predvidoma do konca tega meseca, tako da se je 1. septembra pouk na Osnovni šoli Šmartno, kamor hodijo nabirati svoje znanje učenci iz celotne občine Šmartno pri Litiji, pričel dvoizmensko. (Dvoizmenski pouk imajo učenci 1. in 3. razreda). V nove prostore pa se bodo lahko preselili po prvih počitnicah (po 1. novembru 2003).
Celotna prvotna vrednost investicije je bila zaokrožena na 300 milijonov tolarjev, od tega naj bi ministrstvo za šolstvo prispevalo 30%. Zaradi spremembe projekta in novih del, ki so se pokazala naknadno (po začetku gradnje) se je gradnja občutno podražila. Po dogovoru na ministrstvu za šolstvo pa bo tudi njihov prispevek večji (okoli 45 %).
Zapisal in fotografija: D.L.
KOPALNA SEZONA V RIMSKIH TOPLICAH SE JE KONČALA IN PRIČELA
“Letošnje leto nam je podarilo veliko število sončnih dni, zato ocenjujemo to sezono kot dobro,” je dejal Marjan Bremec, eden izmed upravljalcev termalnega kopališča v Rimskih Toplicah. Obiskovalci prihajajo največ iz okolice, iz Zasavja pa tudi drugih krajev Slovenije. Med temi so bili na primer člani državne kadetske rokometne ekipe, ki so bili na selekciji za evropsko prvenstvo v Celju.
Poletje se izteka, sončnih toplih dni je vse manj, vendar v termalnem kopališču Rimske Toplice vrat ne zapirajo. Zaradi ugodnih temperatur vode je plavanje v
7\N4VC
	
bazenu ugodno skozi vse leto. Nekateri pa si privoščijo le mirovanje v zdravilni vodi, saj je znano, da blaži raznovrstne bolečine in v telesu vzpostavi zdravo ravnovesje. Od septembra do maja deluje tudi finska savna, vstopnica za bazen pa nudi tudi vodno masiranje v bani. Med ugodnimi ponudbami je tudi kopanje od 19. do 20.ure, saj znaša cena le 700 SIT. 15% popusta je tudi pri skupinah nad petnajst oseb.
In če koga zanima, kako je z zdraviliškim kompleksom, ki so ga v preteklosti cenili po celi Evropi, lahko
povemo, daje v žalostnem, propadajočem stanju. Turistično podobo kraja tako rešuje Forum Terma d.0.0., ki vztrajajo z najemom najstarejšega termalnega kopališča v Sloveniji že dvanajsto leto.
Fanči Moljk
FUNŠTERC(9
----------h—
KLJUB SLABEMU VREMENU JE IMELA KUMSKA NEDELJA POSEBEN ČAR
TV' rajevni odbor za turizem Krajevne skupnosti Dobovec se XX^je pod vodilno roko prizadevnega predsednika Marjana Dolinška letos, čisto na novo in odlično pripravilo na veliki dogodek, daleč naokoli znane, privlačne in obiskane Kumske nedelje. Žal jo je zagodlo slabo vreme in tako je precej manjša množica kumskih romarjev lahko občudovala srednjeveško tržnico društva vitezov iz sv. Lovrenca pri Cerknici. Se preizkusilo v metu srednjeveškega kopja, sekire ali zvezde in v streljanju z lokom.
Svibenske Anrike so napekle okusno pecivo
Na Kumu so se ob tem dogodku vrstile različne ogleda vredne predstavitve. Pričelo seje s pogledom v, ob tej priložnosti izdano zloženko o bogastvih Krajinskega parka Kum. S tem j e Posavsko hribovje pridobilo še eno zloženko, v kateri se predstavlja s svojimi, predvsem naravnimi - sodobnemu, narave željnemu, turistu - vse bolj privlačnimi in občudovanja vrednimi zanimivostmi.
Na stojnici se je predstavljalo Turistično društvo Trbovlje. Poskusili in nakupili smo lahko dobrote Društva podeželskih žena Arnika iz Svibna. S svojimi izdelki seje predstavljalo združenje rejcev drobnice Zasavske, Koroške in Celjske regije Društvo Cekin.
Bili smo priča prihoda kumske konjenice, pa spodbudnih.
Predsednik KO za turizem KS Dobovec Marjan Dolinšek ob občudovanju razstave flore in faune v lovski koči na Dobovcu
preprostih besed v viteza preoblečenega trboveljskega župana Bogdana Baroviča.
Mašo je v cerkvi sv. Neže vodil nadškof Perko, kije dal ob tej priložnosti cerkvi tudi blagoslov po neprijetnem minulem dogodku. Svoj čar so z nastopom znova ustvarili tudi člani družinskega tria Novina iz Novega mesta.
Kaj hitro smo se razkropili iz deževnega Kuma. Prvo zavetje nam je nudil planinski dom na Kumu, ali pa smo se odpravili ogledati še številne druge ponudbe, ki jih je narekoval koledar raznolikih dogajanj na letošnjo Kumsko nedeljo. V lovski koči na Dobovcu je bila odprta razstava flore in favne. Za kosilo smo si lahko izbrali nekaj iz bogate ponudbe pristnih domačih jedi v Gostilni Jelen v Škofji Riži.
Tako ali drugače smo si lahko zagotovili še lepa, nepozabna doživetja, čeprav na suhem, pod streho, kjer smo bili žal prikrajšani za čudovite razglede in druge navdihe narave.
Besedilo in sliki: Tatjana Potrpin
PREJELI SMO:
NOVA MAŠA
T eta 1873 so se v župnijski cerkvi
JL/sv.Lovrenca v Kolovratu veselili novomašnika Janeza Vidergarja. Letos, po natanko 130-letih smo se tega veselili vsi, ki smo poznali prijaznega, poštenega in dobrega Zvonka Vozlja.
Zvonko Vozel je sin Antona in Frančiške, rojen 19.2.1967 v Trbovljah, stanujoč na Mlinšah. OŠ je obiskoval na Mlinšah in kasneje na Izlakah. Po končani OŠ sc je vpisal na srednjo trgovsko šolo v Ljubljani. V letih 1986/87 je služil vojaški rok v Ljubljani. Kot prodajalec se je zaposlil v TP Potrošnja Zagorje in kasneje pri podjetju Elektroprom Izlake.
Vedno je bil dober in pošten, zato je čutil.
da ga Bog kliče k sebi na pot duhovništva. Po odločitvi za duhovniški poklic se je leta 1997 vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. V Bogoslovnem semenišču je preživel šest let. V tem času je prejel službo bralca, službo mašnega pomočnika in 12.1.2003 gaje ljubljanski nadškof dr. Franc Rode posvetil v diakona. Diakonsko službo
je v letih 2002/2003 opravljal v župniji Selca nad Škofjo Loko, kjer je pomagal pri pastoralnem delu. Na praznik apostolov Petra in Pavla, v nedeljo, 29 junija, je doživel dan svojega mašniškega posvečenja. Zakrament sv.mašniškega posvečenja mu je med slovesno sv.mašo v ljubljanski stolnici podelil ljubljanski nadškof dr.Franc Rode in ga posvetil v duhovnika ljubljanske nadškofije.
Prečudovito novo mašo nam je daroval v nedeljo, 13.julija v cerkvi imena Marijinega v Brišah. Njegovo geslo se glasi BOŽJO VOLJO SPOLNJEVATI MOJ BOG SRČNO ŽELIM. S temi besedami naj vedno spoznava, kaj je Božja volja in jo zvesto izpolnjuje. Na novi duhovniški poti mu vsi želimo zdravja, Božjega blagoslova in Marijinega varstva.
7ASAvr
Pri štiridesetih se je Tone Cesar - Cecko odločil:
»...IN ZATO Sl KUPIL BOM KOLO...«
Drihajamo v novo dobo, ko je modno ali moderno ali »fensi« ali pa »in« imeti kolo. Koles, takšnih in drugačnih, od najboljših X in s tem najdražjih, preko povprečnih, za navadne zemljane cenovno še dostopnih, do doma narejenih iz »beštanttajlov« z odpada, je toliko, kolikor je njihovih uporabnikov-ta zaresnih in onih ta drugih.
Toliko o poglavju »mi pa imamo«. Resnica je, da v tem krutem tempu, ki ga narekuje obdobje, v katerem živimo, prepogosto pozabljamo na svojo fizično zmogljivost, ki je prvi in glavni pogoj in zagotovilo za zdravje telesa in duše. ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU! To je zelo resnična trditev in ima svojo precejšnjo težo.
Tu pa se začenja zgodba o »večnem mladeniču« Tonetu Cesarju, za prijatelje in dobre znance Cecku iz Trbovelj. Ne morem se odločiti ali naj kar na začetku izdam njegova, po videzu sodeč, popolnoma iskreno rečeno, rosna leta, ki jih v številkah označujeta dve šestici in komaj kakšen ducat srebrnih nitk v laseh, ravno za šarm ali raje ne. Ah, je že, kar je! Ampak njegovo živi j en j e!... To bi pa bil roman! O rekreativcu ( ne reaktivcu, čeprav bi ne bilo kaj dosti napačno) posebne »sorte«.
Ta trenutek ga »lovimo« na »Auf-zicu Podmeja 2003.
V Trbovljah bi težko našli koga, ki vas ne bi pozna! kot vztrajnega športnika.
Pravi športnik pravzaprav nisem bil nikoli, imam se za rekreativca.
Ste začeli že kot kratkohlačnik ali so bile takrat knjige vaš konjiček?
.. .knjige nikoli (prisrčen smeh njegove soproge), ko sem se izučil, je bilo konec s knjigami...
.. .in, ker sva se pogovarjala le nekaj dni pred odhodom na moj krepko zaslužen dopust, mi je sogovornik velikodušno oprostil nesramno prepevanje mobitela v žepu, kije hotel vedeti, kdaj potujem in kam in ker je vsaka stvar za nekaj dobra, je bila tudi ta, saj mi je takoj razložil, da...
...tam sem veliko prevozil s kolesom, vse od Vrsarja, do Rovinja in naprej.
Je kolesarjenje vaša edina športna
ljubezen?
No, v mladih letih sem igral nogomet pri »Dobrni«, tako za hobi, telovadba v šoli pa mi ni bila ravno v veselje. Pravzaprav sem se začel ukvarjati z rekreacijo pri štiridesetih in to s kolesarjenjem. Takrat smo se preselili v stanovanje v bloku v ulici Sallaumines. Do takrat so v mojem življenju, kar zadeva hobije, imeli glavno vlogo ptiči in psi. In moram se pohvaliti, da sem na tem področju dosegal uspehe, o katerih pričajo priznanja, pokali, diplome, medalje...Tem pa so se pridružila potem še priznanja za dosežke v rekreativnem kolesarstvu.
Stanovanje postaja premajhno za vsa zaslužena priznanja
Kaj pa vas je pri štiridesetih napeljalo na »rekreacijo«? Je bila to skrb za zdravje ali »višek« časa, do katerega često prihaja, ko otroci odrastejo in ko v stanovanju v bloku ostaneta rekreativno sredstvo le še fotelj in TV pa, jasno, hladilnik...
Moram priznati, daje bil vzrok za to prav zdravje. Malo preveč sem se zaoblil in sklenil sem, da se bo treba obtesati. Začel sem kolesariti. Ker pa nisem maral biti samotarski biciklist, sem se odločil, da se moramo kolesarji, kolikor nas je takrat bilo, združiti in organizirati v društvo. Bil sem pobudnik za ustanovitev Kolesarskega društva Partizan Trbovlje, ki ima za seboj že vrsto let uspešnega delovanja. Trenutno je njegov predsednik Branko Gačnik, ki mu prizadevnosti in zagnanosti pri tem delu ne manjka.
Da je Cecko že na začetku veliko obetal, dokazujejo medalje okrog vratu
Ta trenutek je najbolj zanimiv vaš projekt, ki ste ga imenovali AUF-ZIC PODMEJA. Odkod ideja?
V okvir Kolesarskega društva Partizan Trbovlje je bil organiziran le vsakoletni kolesarski vzpon na Kum. To je bilo po mojem mnenju premalo. Razmišljati sem pričel, da bi bilo dobro, če bi ljubitelji kolesarstva rekreativno in organizirano pričeli kolesariti na Podmejo. Seveda, to je bilo najprej samo v moji glavi in do uresničitve je bilo potrebno narediti še precej korakov in opraviti nekaj pogovorov in tudi prepričevanj in dokazovanj o upravičenosti in koristnosti takega projekta. Dogovoriti sem se moral z oskrbnico Lovskega doma na Podmeji za sodelovanje. Voditi mora evidenco udeležencev, žigosati kartonček vsakemu posebej, ki prikolesari do ciljne točke in to je delo, ki ga je potrebno vestno in odgovorno opravljati. Z veseljem je bila »za«. No, potem se je začel pravzaprav najtežji del. Priprava pravil za sodelovanje, ki sem si ga zamislil pravzaprav kar kot
7AN4VC
tekmovanje. Deset dni sem razmišljal, pretehtaval vse mogoče variante in prišel do zaključka, da bi bilo najboljše pravilo, da se vsak udeleženec »sme« enkrat na dan povzpeti s kolesom na Podmejo, kar oskrbnica potrdi z žigom na »kartončku«-to šteje. S tem predlogom sem lansko leto seznanil člane društva in z njihovim »žegnom« je stvar stekla in lani tudi zelo lepo uspela. V septembru je bil zaključek s podelitvijo priznanj za različne dosežke in potem družabno srečanje, ki gaje na žalost skazilo vreme.
Lansko leto je bil A UF-ZIC prvič?
Da, letos je ta prireditev ali akcija ali kakorkoli bi jo že imenovali, drugič.
Od spomladi na Ceckotovih garažnih vratih vabi AUF-ZIC PODMEJA 2003
So letos kakšne spremembe?
Da, predvidenih je več nagrad, oziroma priznanj, kot lansko leto. Lani so bile podeljene za prvo mesto, za najstarejšega in najmlajšega sodelujočega.. .pa prehodni pokal. Videč, kako zelo dobro je stvar uspela, smo tokrat število nagrad in priznanj krepko povečali. Podeljeno bo štiriindvajset pokalov. Spremenilo se je tudi zahtevano število vzponov za dosego kolajn. Lani je bilo za bronasto kolajno potrebnih trideset vzponov, za srebrno štirideset in za zlato petdeset vzponov in ko so kolesarji dosegli to zahtevano število, so mnogi potem le še kdaj pa kdaj »poaufzicali«. Letos smo zadevo popestrili. Dodali smo možnost, da lahko vsak po že osvojeni zlati medalji osvoji še Zlato plaketo, na kateri bo pisalo, daje naredil več kot polovico od stopetinpetdesetih vzponov, kolikor jih je v petih mesecih možno narediti. Ko so udeleženci izvedeli za to pravilo, so se precej množično »zagrebli« za to priznanje. Zdaj je bilo potrebno poskrbeti še za nagrado zares najboljšim, najvztrajnejšim in najbolj vzdržljivim in ne nazadnje najbolj srčnim, kajti vreme kolesarjem krepko kroji usodo in
tiste, ki imajo vse te naštete lastnosti, čaka kip Zlatega kolesarčka. In zdaj je neverjeten juriš na tega kolesarčka, ki je visok triindvajset centimetrov in na podstavku nosi napis: za sto vzponov AUF-ZIC PODMEJA. Sto vzponov ni tako enostavno opraviti, saj razmere, takšne in drugačne, pogojujejo kolesarjenje.
Pa vi, kot »oče« tega projekta?
No, jaz imam že preko sto vzponov. Me pa že tudi »konkurenca« dohiteva, ker sem bil na dopustu in sem zaradi tega izpustil deset do dvanajst vzponov.
Potem mi pokaže izkaznico, ki je sicer iz belega kartona, vendar je na njej beline le še za vzorec. Vse je »popackano« z modrimi žigi, drug poleg drugega so, se prerivajo in iščejo vsak svoj kvadratek, da potrdijo Ceckotov kolesarski auf-zic.
Evo, tolikokrat sem bil letos že na Podmeji. Stošestkrat!!!
(Ta trenutek, ko tole berete se je število vzponov zagotovo občutno povečalo.) Torej zlato kolesarsko že imam! Res paje, da je bilo vzponov že več, ker sem začel kolesariti na Podmejo že preje, predenje bil »lov na kolesarčka« (ne na lisico, da ne bo pomote - op.p.) odprt.
Kdo vse pa sodeluje na tem rekreiranju?
Vsi, od mladih, do starih, od visoko izobraženih, do »navadnih zemljanov«, skratka vsakdo, ki ima voljo in hotenje narediti nekaj koristnega zase in s tem tudi za družbo v kateri živi in deluje. In seveda, ima tudi gorsko kolo, kajti največ se jih vozi s takim kolesom.
Letošnja poletna vročina najbrž ni bila
kolesarjem najbolj dobrodošla. V katerem delu dneva ste običajno sedli na kolo?
Nič preje, kot zvečer okrog sedme ure, čeprav meni vročina ne naredi prav velikih problemov. Moje veselje je v tem, ko pridem do vrha in je tam že kakšnih deset, petnajst kolesarjev, da potem kakšno rečemo, se pogovorimo, kje je kdo bil, kam bo šel in podobno, skratka druženje mi veliko pomeni. Verjemite, da sem komaj čakal, da sem se po dopustu odpeljal na Podmejo.
Kaj pa vožnja s Podmeje navzdol. Kaj se v vas in z vami dogaja takrat? Se kdaj
INTERVJU
----------------------y
spustite z vajeti in si privoščite »šus«?
Ja, mladi kolesarji, fantje, tisti si že privoščijo to. Jaz pa sem imel že slabe izkušnje. Dvakrat sem že kar grdo padel. In rad bi prav vsem dopovedal, da je čelada nepogrešljiv del opreme. Posledic padcev sicer ne občutim več, ampak to je zato, ker je moje telo dovolj natrenirano in zato pripravljeno tudi za nepredvidene dogodke. Tako pravi tudi moja zdravnica. Ko ne bi bil športno dobro pripravljen, bi posledice čutil vse življenje, tako pa se je vse dobro končalo.
Saj res, kako pa se »ujamete« z ostalimi uporabniki ceste na Podmejo? Cesta je dovolj prometna, da je lahko nevarna.
Vsak odgovarja sam za svojo varnost. Poudarjam še enkrat, obvezna je čelada in pa previdnost. Kar zadeva hitrost pa priporočam počasnost.
Kaj pa divjad, vam kdaj prekriža pot?
Dosti bolj nevarni so udeleženci v cestnem prometu, predvsem tisti, ki vozijo navzgor - motorji, avtomobili. Divjad je plašna in ne skače po cesti pogosto.
Ja, kaj pa vremenske razmere, vas nič ne ovirajo?
Prav nič važno ni, kakšno je vreme. To ni ovira, da ne bi sedel na kolo in se peljal, pa če »špičaste prekle letijo«, če si seveda »ta zaresen«.
Priznam pa, da sam ne grem na kolo, če lije kot iz škafa, ker toliko pa spet nisem »gaj sten«, saj slej ko prej dež preneha.
Bliža se 27. september in s tem uradni zaključek letošnjega A UF-ZIC PODMEJA 2003. Kakšni so vaši občutki za naprej?
Imam dober občutek, da bo tale auf-zic kar zelo, zelo uspel. Na drugo leto se že zdaj pripravljamo in direktor Zavoda za šport Trbovlje, Roman Vodeb, je našo akcijo označil kot eno najbolj športnih dejavnosti v Zasavju, saj se bo po naši oceni na Podmeji v petih mesecih zvrstilo okrog šest do sedem tisoč kolesarjev in to iz vseh slovenskih krajev. Najštevilčnejši so Trboveljčani, sledijo jim Preboldčani, nato pa Zagorjani, Hrastničani...Trenutno je prijavljenih na evidenčnem mestu na Podmeji okrog stoštirideset oziroma stopeinštirideset
7AsAvr
+
udeležencev. To pa bo najbrž tudi končno število, kajti zdaj se ni več smiselno prijavljati, saj jedo konca tekmovanja le še malo časa.
Je zaključna prireditev še skrivnost, ali lahko kaj poveste o tem?
Letos bo podeljenih kar precej priznanj. Poleg tega bo zanimivo do zadnjega trenutka, saj na najvišje priznanje štartata dva kolesarja in sicer iz Trbovelj in iz Prebolda. »Boj« bo tesen. Kaže, da bo odločal en sam dan...ampak, prepustimo času čas - nekaj zanimivega mora ostati tudi za poročilo o zaključku tekmovanja. Le še to: lanski absolutni zmagovalec je imel stopetintrideset vzponov, letos pa kaže, da bo na Podmeji prav vsak dan. ..in ni edini -dva entuziasta sta, zdaj pa.. .Vsi organizatorji in udeleženci si želimo, da bi bila podelitev čim bolj svečana, zato so povabljeni vsi župani in verjamem, da bodo tudi prišli. Po uradnem delu pa predvidevamo druženje, podkrepljeno s kakšnim muzikantom, ki bo požgečkal kolesarske podplate, da bodo tudi zaplesali. Je pa vreme tisto, ki bo, tokrat za spremembo, krojilo usodo prireditve. Drži pa, da se bo »zgodilo« 27. Septembra 2003 -na soboto popoldne.
Ker je v našem času vse povezano z denarjem, me zanima, kako se vsa prireditev financira.
Startnina. S tem denarjem bomo pokrili stroške za pokale, kolajne, priznanja. Poudariti pa moram, da imamo letos tudi dva sponzorja in sicer Goltes d.o.o. Trbovlje, ki nam je vsem tridesetim članom Kolesarskega društva Partizan Trbovlje, v okviru katerega poteka tudi AUF-ZIC, priskrbel enotne kolesarske drese, skupaj s prispevkom Zavarovalnice Triglav Trbovlje in ob naši lastni udeležbi. Enotni dresi so nam zelo pomembni tudi zato, ker vsako leto učimo po trboveljskih ulicah kolesariti otroke tretjega in četrtega razreda, kar pomeni dvesto ali tristo otrok, ki potem dobijo tudi potrdilo o uspešno opravljenem kolesarskem izpitu. Povedati moram, daje to edino društvo v Sloveniji, ki uči otroke varne vožnje s kolesi po prometnih površinah. Po besedah komandirja policijske postaje bomo menda predlagani, da bi za to svojo dejavnost dobili od Ministrstva za promet in zveze vsaj neko priznanje, saj so z našim delom zadovoljni in starši in šola. Do letos smo to počeli volontersko, letos pa je prvič »šolstvo« nakazalo 50.000,00 sit za inštruktorje, denar pa smo porabili v društvu za drese.
Kljub temu, da sva govorila večino časa o »vašem« AUF-ZICU je pa dejstvo, da ste član Kolesarskega društva Partizan Trbovlje in da se vsa vaša dejavnost odvija pod okriljem tega društva. Kaj sva še pozabila?
Seveda sami ne bi zmogli finančnega bremena in tako smo zaprosili za pomoč občino Trbovlje. Vir dohodka je tudi
Seveda, drugo nedeljo v septembru je tradicionalna gorska dirka na Kum in to že trinajsta po vrsti. Vse je že pripravljeno in organizirano. Računamo na okrog sto udeležencev iz vse Slovenije. Dirka bo v vsakem, še tako nemogočem in nepričakovanem vremenu, zato je letos pravzaprav zadnjič tako »pozno«. Često smo že kolesarili po snegu ali pa nas je babja jeza »napadala«. Vsa leta imamo težave s to dirko zaradi nepredvidljivega vremena, zato jo bomo drugo leto vključili v okvir praznovanj ob občinskem prazniku 1. juniju. S tem pričakujemo, da vsaj vremene ne bo delalo težav. Druga stvar, tudi zelo pomembna pa je, da v spomladanskem času še ni toliko kolesarskih dirk po Sloveniji in se ne bo pokrivala z drugimi, tako kot se zdaj v septembru. Ta dan so namreč še tri dirke v državi in potem je udeležba pač odvisna od odločitve posameznikov in njihovih društev, saj je kumska dirka najtežja v Sloveniji in tu sodelujejo samo tisti dobri kolesarji, ki tak napor zmorejo. Vse dirke
m

mm
Kolesarskega društva Partizan Trbovlje so čisto rekreativne in s tekmovanji »za točke« se ne ukvarjamo.
Ali vožnja s kolesom na Podmejo in nazaj zadovolji vaše potrebe po gibanju, rekreaciji...?
Po pravici povem, da včasih ta vožnja zame pomeni premalo gibanja v enem dnevu. Kadar zjutraj »opravim« s Podmejo, mi popoldan nekaj manjka. Potem grem pa »laufat«. Tečem od bazena do Katarine. V tem poletju smo imeli člani Kolesarskega društva na voljo tudi rekreativno plavanje zvečer na trboveljskem bazenu. Po zaslugi našega novega predsednika je bilo brezplačno.
Ima društvo novega predsednika?
Ja, to je Branko Gačnik. Je zelo »agilen«, je tudi kolesar in ima veselje do tega in takega dela.
Ko sem že mislila, da o Ceckovi rekreaciji veliko vem, sem ugotovila, da še nič ne vem, ko mi je razložil:
Za rekreacijo imam na voljo kolesarjenje, plavanje in tek. Včasih kolesarim za Savo v Hrastnik in čez Boben okrog, grem tudi za Savo v Zagorje in čez Čebine na Prvi junij in preko Medvednice na Lizo in naprej. To vzame malo več časa. Na Podmejo sem gor in dol v eni uri in to je zame malo premalo, čeprav se sliši veliko in niti nisem več tako mlad. Dostikrat grem tudi na trim stezo, tam naredim dva kroga, to j e približno pet ali šest kilometrov, potem pa mimogrede še v vrtu, ki ga imam tam, kaj postorim, populim plevel in uredim. Povedati moram, da imamo »Trim stezo« v Trbovljah idealno in tega ljudje sploh ne vedo, če ne bi jo bolj uporabljali. Steza je v senci, na razpolago so vsi rekviziti in le zakaj je Trboveljčani bolj ne izkoristijo?
Kaj na vse to pravi soproga?
...prisrčen smeh...
Nikoli nisem imela želje »rekreirati« z njim oziroma na njegov način. Imam pa drugačne »hobije«, (posebno mesto pa ima pri obeh gotovo posebne sorte »rekreacija« z naraščajem njune hčere - op.p.)
Jaz pravim, naj to počne, kar pač počne, le skrbi me vedno, kadar gre, da se mu ne bi kaj zgodilo - oj a, kar železne živce moram imeti in rada vidim, da gre s »partijo«, takoj mi je malo lažje pri duši.
INTERVJU fi
Kaj pravite na to kot »zapriseženi rekreativec«?
Imam pač to veliko srečo, da mi še nikoli ni rekla naj preneham, niti kaj takega od mene ne pričakuje.
Malce za hec: vas je kdaj zamikal downhill?
Ne, to pa res ne. To je drzna vožnja, vožnja za mlade in sploh ni po mojem okusu pa tudi kolesa in oprema so popolnoma drugačna. Saj je v Sloveniji dovol j maratonov, vzponov, kolesarjenja. . .tako, daje izbira pestra, le ena nerodnost je, vse j e povezano z denarjem...startnina, hrana, prevoz... No, in kmalu bo tudi konec sezone.
Kaj boste pa počeli pozimi?
Ja, pozimi pa jaz »laufam«, če je možno, vsak dan, povprečno po osem kilometrov. Tudi v hribe hodim pozimi, dvakrat na teden najmanj.
Kaj pa na dopustu - pravkar ste se vrnili?
Letos sem pustil kolo doma, ker sem vedel, kakšna »gužva« bo, zato pa sem od pol sedmih do pol osmih vsako jutro tekel. In s tem presenečal goste v hotelu za upokojence, ki so imeli kup dela o ugibanju moje starosti in glede na mojo fizično pripravljenost in izgled menda nisem spadal mednje. No, plaval sem. Saj to j e normalno, da na morju plavaš, ampak ta pravo plavanje to je nekako od tri do štiri kilometre, manj pa res ni nič.
Skoraj se mi zdi, da ste odkrili izvir mladosti?!
Kaj pa vem? Ko pridemo kolesarji skupaj in se pogovarjamo, mi rečejo mnogokrat: »Mater, dober si, da zdržiš!« In naj se še sam pohvalim, da so le-ti kar deset ali več let mlajši od mene in me komaj dohajajo. Moj organizem je pač vpeljan v to, kar počnem in tako bo, dokler bom vztrajal pri tem. Ko pridem s kolesarjenja, se stuširam in po tem se neverjetno dobro počutim...(išče pravo besedo)... ja, tako nabit. Zares se nikoli ne počutim utrujenega.
In potem mi pove še zgodbico na temo:
ko boš ti enkrat šestdeset, ga tudi ne boš več gonil na Podmejo - naš neumorni rekreativec ne bo nikoli več šestdeset -to je znanec, ki je na ta način hotel opravičiti pred svojo drago malce zalito, nič kaj atletsko postavo, izvedel, ko besed ni bilo več moč potegniti nazaj in ni mu ostalo drugega, kot da se ugrizne v jezik.
Zagotovo pa je res, da pri šestdesetih (ali šestinšestdesetih) letih in še čez, ne rekreira tako intenzivno prav veliko ljudi. Ne mislite pa, da sem edini. Po Sloveniji jih je še dosti in še boljših in starejših.
Ljudi, ki z redno telesno vadbo vzdržujejo fizično in psihično kondicijo in s tem ohranjajo zdravje ter želijo ostati mladostni, je čedalje več. Jih mar Žene v to želja po daljšem in kvalitetnejšem življenju?
Sam se sploh ne obremenjujem s tem, kako dolgo bom živel in tudi na kraj pameti mi ne pride, da bi pa zato zdaj intenzivno rekreiral. Moja mama je stara zdaj oseminosemdeset let, ni sicer najboljšega zdravja, vendar pa zagotovo ni zaradi rekreacije dočakala ta leta. Prav nič me ne skrbi, kakšno starost bom dočakal. Hočem pa, da bom čim dlje elastičen in sposoben samega sebe obvladati in delati. Rekreiram zato, da se danes počutim dobro, ne pa da bi zaradi tega dočakal sto let. In še enkrat bi rad poudaril, da se tako zelo dobro počutim, ko pridem z rekreacije, čisto sem drugačen. Kadar sem doma, me grabi nekakšna zakrknjenost in slaba volja. Ne nazadnje pa se mi pri hrani tudi ni potrebno omejevati in se iti kakšnih shujševalnih kur, saj kar pojem, tudi pokurim in za boljši pretok krvi si privoščim tudi kozarec ali dva kvalitetnega vina. To ni nobena pregreha, če se vse
kalorije potem spremenijo v energijo, ki spravi telo v fizično gibanje. Imam pa še en greh...(ojoj, tole zveni pa kot spoved -op.p.).. .rad imam sladkarije...
Jaz tudi in prepričana sem, da zaradi tega ne bova dobila sladkorne bolezni!
Tudi moj prijatelj zdravnik, sicer je že v pokoju, me je potolažil, da od sladkarij je ne bom dobil. Imam pa malce previsok pritisk, je rekla zdravnica, ampak sem jo s svojim »dnevnikom« takoj potolažil.
Potem mi pokaže svojo »kroniko«
Beležke pišem že dvajset let, vsak dan. In v njih so podatki o vremenu, počutju, pretečenih, prekolesarjenih in preplavanih ali prehojenih kilometrih. Dragocena in uporabna stvar je ta kronika zame. Nikdar pa mi ni šlo, ne prej, ne zdaj, niti v bodoče, za doseganje kakršnih koli ekstremnih rezultatov. Kar in koliko naredim za rekreacijo, naredim zato, ker se mi tako zljubi, ker si tako pač zaželim, ker čutim, da tako hočem. Zdravnik mi je svetoval vsak dan najmanj pet kilometrov hitre hoje, da se človek preznoji in se srčna mišica »razmiga«. To je najmanj, kar naj bi naredil za sebe, poleg zdrave prehrane in prave količine in tudi kozarec vina v tem primeru spada med zdravo prehrano. Ampak jaz naredim tisto, kar čutim, da moram narediti.
Hitro je mineval čas, ko sva brskala po podatkih na njegovih koledarjih. Koliko zim, pomladi, poletij in jeseni se je zvrstilo, njega pa, kot da je čas obšel, odšel dalje in mu ni mar, da Tone Cesar - Cecko ostaja mlad, vitalen in poln življenjske energije, čeprav po mnenju navadnih smrtnikov to nekako ni čisto po pravilih...
Čisto na koncu pa mi je izdal skrivnost, za katero skoraj ne vem, če bi jo zapisala -ampak, naj bo! To je nasvet, od katerega bosta korist in veselje vsekakor obojestranska — užival bo ženski in moški rod. Fantje, Cecko vam na srce polaga, da s potrudite in poskrbite za svojo fizično zmogljivost, kajti zagotovo, čisto zares in brez heca, še manj pa, da bi pretiraval ali - bog ne daj- hvalil, zagotavlja, da bodo posteljne radosti še dolgo v pozno pozna zrela leta tretjega življenjskega obdobja ostala priljubljena dejavnost v užitek in
veselje sodelujočih.	. ,, x
J	J	Marta Hrušo var
7AS4MP
V Trbovljah podelili maturitetna spričevala
Trbovlje, 26. avgusta 2003. V letošnjem letu je maturo opravljalo 98 maturantk in maturantov. Uspešneje prišlo do željenega cilja 92 deklet in fantov ali 93,88%. Šest dijakov ali 6,12% bo moralo še enkrat poskusiti srečo in svoje znanje na popravnih izpitih.
Letošnja slavnostna pode- nekaj zimzelenimi skladbami, litev je, kot vedno, potekala	Poleg podelitev matu-
v gledališki dvorani ritetnih spričeval so predali
Dobitniki priznanj šole: Peter Vrtačnik, Tjaša Majdič in Tina Pirnar
Delavskega doma v Trbovljah. Poleg staršev, učiteljev in dijakov se je slavnosti udeležilo nekaj vidnih oseb iz zasavske politike. Prisotnim sta ob koncu prireditve spregovorila župana občine Trbovlje Bogdan Barovič in občine Zagorje Matjaž Švagan. Oba sta poudarila pomen
priznanje šole, ki sta ga bili deležni dijakinji Tjaša Majdič in Tina Pirnar ter dijak Peter Vrtačnik. Naziv zlatega maturanta sta si za leto 2003 prislužila dijak Peter Vrtačnik za osvojenih 33 točk in dijakinja Alja Oblak za 32 točk. Zlata maturanta sta prejela še posebno priznanje in denarno nagrado iz rok
Učitelj leta: Janez Pajk
trboveljske gimnazije in	predstavnice Lions Club-a
ekonomske šole za celotno	Trbovlje.
Zasavje.	Za učitelja leta so učitelji
Zanimiv kulturni program izbrali Janeza Pajka, ki je zaključil »Big band« z mladini na trboveljski
IB?


gimnaziji in ekonomski šoli že vrsto let dopoveduje pomen zdravega duha v zdravem telesu. Njegove priljubljenosti pa ni zaznati le med učitelji. Sodeč po ploskanju, je njegova priljubljenost med mladimi
litev maturitetnih spričeval bo vsem prisotnim ostala v spominu tudi zaradi napovedi odhoda dosedanje ravnateljice trboveljske gimnazije in ekonomske šole Darke Lipičnik. Obveznosti ravnatelja bo s 1. oktobrom 2003
Zlata maturanta: Peter Vrtačnik in Alja Oblak
Ravnateljica Darka Lipičnik se poslavlja
zasavskimi upi na zavidljivi prevzel Marjan Kozjak, ravni.	profesor računalništva.
Letošnja slavnostna pode-	M. A.Š.
RUMENE STRANI
SLOVENIJA TEL
S
I N T E R MARKETING
www.rumenestrani.com
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Banka Zasavje d.d., skupina NLB Trg revolucije 25 c 1420 Trbovlje
V prizadevanju za razvoj podjetništva v Zasavju oddaja v najem poslovne prostore pod izjemno ugodnimi pogoji
Prostori se nahajajo v 2. in 3. nadstropju objekta Strojne tovarne Trbovlje, Vodenska cesta 49, Trbovlje in so lahko namenjeni opravljanju storitvene ali lažje proizvodne dejavnosti. Prostori so bili prenovljeni v letu 1999. Locirani so na dobro vidni in dostopni lokaciji pred vstopom v mesto.
Cena za kvadratni meter najema znaša v prvem letu mesečno 1 EUR v tolarski protivrednosti.
Cena najema v naslednjih letih bo dogovorjena naknadno.
Najemno pogodbo bo možno skleniti v osmih dneh po prejemu ponudbe.
Za organiziranje ogleda in pridobitev ostalih informacij smo vam na razpolago:
•Banka Zasavje d.d., skupina NLB, telefon 03 56 30 077, kontaktna oseba Joži Rigler
Ponudba velja do 31.12.2003
5 sj FUNŠTREC
I-------
PODELITEV MATURITETNIH SPRIČEVAL NA
STPŠ TRBOVLJE
Na srednji tehniški in poklicni šoli so letos dijaki zaključnih letnikov opravljali poklicno in splošno maturo. Splošno maturo je opravljala prva generacija dijakov Tehniške gimnazije. Z rezultati mature so lahko zadovoljni, saj je maturo opravilo več kot polovica tistih, ki sojo opravljali v junijskem roku. Dijaki, ki so opravljali poklicno maturo so bili še uspešnejši, saj jih je tako šolanje zaključilo kar 77 %.
28. avgusta so pripravili slavnostno podelitev maturitetnih spričeval. Podelitve so se udeležili dijaki, številni profesorji in starši, poseben pomen temu dogodku so s svojo prisotnostjo dali župana Trbovelj, Bogdan Barovič, in Zagorja, Matjaž Švagan, ter trboveljski podžupan Metod Kurent.
Ob tej priložnosti so pripravili program, kjer so dijaki opisali svojo »pot do zrelostnega izpita« in dodali številne pregovore, ki se navezujejo na učenje, maturo, znanje... Howard Hendrricks je o poučevanju rekel naslednje: »Poučevanje, ki zapusti vtis, ni poučevanje iz glave v glavo, ampak iz srca v srce.« Albert Einstein pa je za uspeh povedal: »Če je A uspeh, potem velja formula A=x+y+z. Xje delo,^ je igra in z je držanje jezika za zobmi.« Ciceroje vedel, da »Nič ni pretežko tistemu, ki ljubi.«, Čehov je ljubezen opisal: »Ljubezen nam daje krila, vendar jih tudi spodrezuje.« Za boljše razpoloženje so poskrbeli »domači« glasbeniki.
O letošnjih maturantih je spregovorila direktorica in ravnateljica STPŠ Marjetka Bizjak, ki je med drugim povedala, da se
»zgodba o uspehu« iz leta v leto ponavlja. Profesorji si vedno želijo še boljših rezultatov od tistih, ki so doseženi. Ves čas šolanja si vsi prizadevajo, da bi pomagali dijakom do čim več in čim boljšega znanja. Dijaki dosežejo rezultate, ki so največkrat sorazmerni vloženemu trudu in učenju.
Vesela je, da je prva generacija dijakov Tehniške gimnazije zaorala ledino in da so tako ponesli glas o tovrstnem šolanju naprej, saj do sedaj še niso imeli težav s prenizkim številom vpisanih dijakov. Na njihovih naslednjih poteh jim je zaželela obilo sreče in zadovoljstva in da bi bili vedno uspešni.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja šole. Nina Stritar je uspešno zaključila poklicno šolanje in si izborila svoje mesto v množici fantov, bila je vedno pripravljena sodelovati pri različnih dejavnostih na šoli in izven nje. Franc Prosenc, učitelj praktičnega pouka, je bil mentor številnim uspešnim dijakom, ki so sodelovali na regijskih in državnih tekmovanjih, izdelal je različna učila in tako na razumljiv način posredoval svoje znanje, njegov odnos do dijakov in sodelavcev je bil vedno pošten in ustvarjalen. Irena Vozelj)e kot predstavnica staršev sodelovala pri življenju šole. Z njeno pomočjo je šolski sklad funkcioniral natančno, njegov štipendijski del pa je izjema v slovenskem šolskem prostoru.
Spregovorila sta tudi oba župana. Poudarila sta pomen izobraževanja tehniških kadrov, ki so morda ta trenutek zapostavljeni. Obljubila sta, da bosta občini pomagali šoli kolikor bo v njuni moči in bodo dovoljevala proračunska sredstva, maturantom pa zaželela srečo v prihodnje.
Irena Vozelj
Družabno srečanje na Mlinšah
"X 7 soboto, 23.8.2003, so se v gostilni na Mlinšah zbrali V učitelji in ostali delavci, ki so poučevali in delali na OŠ Mlinše od njene ustanovitve naprej. Tokratno srečanjeje bilo že osmo po vrsti, tako da lahko trdimo, daje že tradicionalno. Ob dobri hrani in pijači so vsi zbrani obujali spomine na čas, ki so ga preživeli oz. ga preživljajo na Mlinšah. Še vedno je čutiti tesno povezanost in prijateljstvo med učitelji, ki so med prvimi poučevali na tukajšnji šoli. Kljub temu, da jim je jesen že rahlo pobarvala lase, se še vedno gibčno in iskrivo zavrtijo ob zvokih harmonike. Z iskricami v očeh pripovedujejo, kaj se jim je vse zgodilo pred leti, mlajši pa jim pri tem pozorno prisluhnejo. Organizatorji srečanja z veseljem ugotavljajo, da se vsako leto
znova, srečanja vsi radi udeležijo. V prijetnem vzdušju je srečanje kar prehitro minilo. Vsi zbrani so se poslovili s pričakovanjem na ponovno snidenje čez leto dni.
Besedilo: IRH, foto: arhiv šole 2001
7AWr
Šuštarjeva 7a_, 1420 Trbovlje SREDNJA TEHNIŠKA IN POKLICNA SOLA TRBOVLJE
Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje v šolskem letu 2003/2004 organizira izobraževanje odraslih za pridobitev izobrazbe za naslednje
programe:
*	OBDELOVALEC KOVIN,
*	STROJNIŠTVO za poklice OBLIKOVALEC KOVIN, AVTOMEHANIK, ORODJAR,
INŠTALATER STROJNIH INSTALACIJ,
*	STROJNI TEHNIK (PTI),
*	ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK (PTI),
*	ELEKTRIKAR ELEKTRONIK.
Izvajali bomo tudi tečaje ANGLEŠČINE ZA ODRASLE za različne stopnje in v različnem obsegu ur (40-90). Za zaključene skupine oblikujemo poseben prilagojen program.
Informativne ure so v stari zgradbi na Novem domu 60 vsako sredo od 13.00-14.00 in od 15.00-16.00 ali po telefonu: 56 33 470. Vpisovali bomo do konca septembra.
Predavatelji v vseh programih so izkušeni učitelji naše šole.
Vabljeni!
SZaACMtt/ca, J^ucL/ca r l/nive/rtca
ZASAVSKA LJUDSKA UNIVERZA v šolskem letu 2003/2004 vpisuje v:
1.	OSNOVNO ŠOLO - za odrasle in mladostnike šolanje je brezplačno
2.	SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
-	TRGOVEC / možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/
-	ELEKTRIKAR - ENERGETIK / možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/
-	KUHAR - NATAKAR /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/
-	VOZNIK MOTORNIH VOZIL /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/
-	BOLNIČAR - NEGOVALEC /NOVO! NOVO!/
3.	POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
-	EKONOMSKI TEHNIK /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/
-	PROMETNI TEHNIK /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/
-	ELEKTROTEHNIK - ENERGETIK /možna dokvalifikacija in prekvalifikacija/
4.	VISOKOŠOLSKA STROKOVNA PROGRAMA
-	VISOKA POSLOVNA ŠOLA - študij na daljavo /EF LJUBLJANA- študijski center Trbovlje/
-	ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT - / Fakulteta za organizacijske vede Kranj študijski center Trbovlje/
5.	PODIPLOMSKI ŠTUDIJ
-	SPECIALISTIČNI PROGRAM:
-	ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT /NOVO!/
Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon št : 03 56 31-190 ali 03 56 55-120.
A.C.V. d.o.o. Podjetje za ogrevalne sisteme
objavlja prosto delovno mesto komercialista-vodja komerciale. Kandidat mora imeti izobrazbo VI. ali VIL stopnje. Podjetje vam nudi stabilno službo, stimulativen zaslužek, prijetno delovno okolje. Ponudbe z dokazili pošljite na naslov podjetja A.C.V. d.o.o. Opekarna 22b, 1420 Trbovlje. Vse ostale informacije na telefon ^03/56 32 830.	___________
INTERVJU
+
OB PRAZNIKU OBČINE RADEČE
POGOVOR Z ŽUPANOM FRANCIJEM LIPOGLAVŠKOM
T etos n j c praznovanje občinskega praznika v Radečah je -I—Vzelo zanimivo in pestro, saj je povezano s kulturnimi in športnimi prireditvami. Začetek praznovanja je bil povezan s projektom domačinke, Julije Beline, ki je 4. septembra pripravila zaključno razstavo izdelkov invalidov, ki delujejo kot samostojna likovna skupina invalidov Julija Beline s prijatelji. Od takrat dalje so bile na sporedu številne prireditve, ki bodo trajale vse do nedelje 21. septembra. Uvoda v občinsko praznovanje seje udeležil tudi župan občine Franc Lipoglavšek.
Po končani prireditvi smo imeli z njim krajši pogovor.
Danes ste na prireditvi povedali, da se zavedate, da je bilo do sedaj premalo narejenega za ljudi s posebnimi potrebami...
Svoboda Radeče. Računam, da se bo kulturno ustvarjanje starejših nadaljevalo tudi v osnovni šoli, da bomo tako naš kulturni utrip peljali v prihodnost.
Še naprej nameravamo nadaljevati in podpirati delovanje gospe Julije Beline in njenih prijateljev v kulturnih ustvarjanjih. Ob enem bi želeli, da bi ta odnos, kot ga imamo sedaj v občini Radeče, nadaljevali in da bi ga prevzeli vsi naši občani. V letošnjem letu smo že gostili državno prvenstvo ribičev paraplegikov na naši tekmovalni stezi ob Savi, naslednje leto pa gostimo svetovno prvenstvo ribičev paraplegikov. Tako bomo morali na nek način slediti tudi s svojimi komunalnimi ureditvami, saj praktično na našem področju nimamo ene rampe za vozičke, za prihod v knjižnico, trgovino... To bo neko novo obdobje.
V vaši občini imate kar velik posluh za kulturo.
Kulturno ustvarjanje poskušamo nadgraditi z likovnim delom. Tudi v preteklosti je že to bilo. Letos pa imamo srečo, da bo po skoraj po 50-ih letih razstavljal svoje izdelke Janez Perenič. Njegovi izdelki so čudoviti in razstavljeni bodo v sejni sobi v Jadranu. V jesensko zimskem obdobju bomo skušali organizirati nekaj glasbenih srečanj in orkestralnih nastopov. Glavno breme teh prireditev, računam, da bosta nosila pihalna orkestra iz Radeč in Zidanega mosta ter moška pevska zbora Papimičar in
Kajbi lahko našim bralcem
povedali o delu občine.
Prav gotovo je praznik prilika za oceno preteklega dela. Našega preteklega delaje le 9 mesecev, zato je bolje, da se ozremo v prihodnost. Občina Radeče je med manjšimi občinami, ki ima dediščino dolgov iz neupravičeno zaračunanega nadomestila za stavbno zemljišče pri Savskih elektrarnah, 178 milijonov tolarjev, kar je skoraj polovico letošnje zagotovljene proračunske porabe. Tako računam, da bomo to leto ta problem rešili, in da bomo v naslednjem letu nadaljevali z našim normalnim razvojem. Letos smo uspeli povezati z asfaltno cesto Radeče s Trbovljami preko Čimemega, to je ena od večjih pridobitev za našo občino. Druga velika pridobitev je vodovod v Dobravi in Brunški gori. V sušnih, poletnih mesecih smo pripeljali prve litre vode in septembra priključili obe naselji, da imajo prebivalci zdravo pitno vodo. Pri tem so sodelovali sami prebivalci, saj je vsaka hiša prispevala po 100.000 tolaijev, tako so zbrali 1,7 milijona, preostanek do skoraj 6 milijonov je zagotovila občina iz proračuna. Politika občine bo v naslednjem obdobju prav gotovo zahtevala na komunalnem področju nekaj razmislekov, predvsem moramo zagotoviti za celotno področje občine Radeče
7ASAvr
zdravo pitno vodo. To bomo zagotovili lahko z racionalnim obnašanjem do obstoječih virov, kjer pa še ni povezave na centralni vodovod, bomo s tehničnimi rešitvami, prečrpavanjem ali z novimi vodnimi zajetji poizkušali. Ta problem imajo v naselju Jelovo, Pmovše, Obrežje in še v nekaterih manjših zaselkih.
Ker sva že pri infrastrukturi, me zanima tudi zakaj ni urejen del
ceste med Hotemežem in Vrhovim. Tistemu odseku ceste bi lahko zaradi številnih lukenj rekli kar »sama jama«, saj se obnovljen asfalt kar na enkrat konča in pred Vrhovim je cesta spet urejena.
Prav gotovo je to eden od velikih problemov. Čim je bil poglobljen podvoz v Zidanem mostu, se je skrajšala pot težkim tovornjakom in postaja stanje na cesti nevzdržno, saj velik del tovornjakov iz srednje Evrope, ki potujejo k nam na Dolensko ali še naprej na Hrvaško in v Bosno, da se izognejo plačilu cestnine, potujejo po magistralnih cestah. Vpliv občine je pri magistralnih cestah manjši, ker so v pristojnosti države. Naša prizadevanja bodo šla v to smer, da bo cesta iz Rimskih toplic do Kompolja in Sevnice ustrezala normativom glavne ceste, saj ima oznako G1. Prav
gotovo bo treba tu še marsikaj postoriti. V proceduri je nacionalni program izgradnje magistralnih in regionalnih cest. Poizkušali bomo v tem dokumentu uveljaviti naše videnje reševanja tega problema, tako da bi se magistralna cesta iz Dravograda do Arje vasi nadaljevala preko Celja, Laškega, Radeč do Dmovega, da bi imeli primerno povezavo od Avstrije do avtoceste Jesenice - Zagreb. Tako bi prispevali k varnejšemu prometu. Moram povedati, da je del pred Vrhovim res najslabši, vendar ocenjujem, da je bolj nevaren odsek med Zidanim mostom in Radečami, kjer lahko zaradi zajezitve Save pride do izhlapevanja vode, ki se kondenzira na cestišču, pozimi zmrzne in postane »drsalnica«. Če se bosta srečala tovornjak s prikolico in avtobus, lahko pride do tega, da bo prikolica potisnila avtobus v Savo. Ne predstavljam si, kako bomo v takem primeru opravičevali zadevo, čeprav smo v občini Radeče z enotami civilne zaščite na take primere pripravljeni kolikor je v danih možnostih mogoče.
Irena Vozelj
OGLASI
KSEFTI
Informacije: 03/56 64 250
Ob


svoje ideje!
m: 041 / 395 301
Anica Zupan s.p. / Izlake 44 /1411 Izlake
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828
'... _________________i
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
mQ\ZVQ&WA m MOHTAŽA
Supcrsrpririt
^ taneeil ' ~

i

MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO
1*1 /*»W m 5725 106. mobi: 04! 508 655
EFC^.",“ssiLS)
NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!!
DIGITALNE FOTOGRAFIJE TUDI PREKO e-maila foto.weiss@siol.net NA ZALOGI: DIGITALCI CANON A60 in A70 + CF 128 MB!!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115
GSM: 041/704-663 AVTOPLAŠČI, ALUPLATIŠČA, AVTOPRALNICA, HITRI SERVIS, TRGOVINA, AVTO KOZMETIKA
IZREDNOUGODNECENEL
RTH. RUDNIK TRBOVLJE-HRASTNIK Trg revolucije 12 1420 TRBOVLJE
OGLAS o javni dražbi
RTH, d.o.o. Trbovlje, oglaša javno dražbo za prodajo osnovnega sredstva:
1.	Osebno vozilo KIA - SPORTAGE
Vozilo je bilo izdelano v letu 1996 in je registrirano do
06.12.2003.	Vozilo je v voznem stanju.
Izklicna cena je 1.100.000,00 SIT.
2.	Osebno vozilo Renault Safrane RXT VGA
Vozilo je bilo izdelano v letu 2000 in je registrirano do
30.05.2004.	Vozilo ni v voznem stanju.
Izklicna cena je 1.350.000,00 SIT.
Pred javno dražbo morajo interesenti položiti kavcijo v višini 10% od izklicne cene v gotovini na blagajni RTH, d.o.o., ali pa jo nakazati na transakcijski račun RTH, d.o.o. št. 26330-0011210706 pri Banki Zasavje, d.d. Trbovlje.
Javna dražba bo 19.09.2003 ob 10. uri na sedežu RTH, d.o.o. v Trbovljah, Trg revolucije 12, v prostorih pravne službe (prvo nadstropje desno).
Interesentom je za dodatne informacije in dogovor za ogled vozil na voljo g. Vnuk Ivo na GSM št. 031/316738.
r-KOC^KvVIVI ETV
Četrtek, 11. 9.:
Spot tedna, 11.00- Skok v šport (p), 20.00- Sedem, informativna oddaja, 20.20- Gost tedna, 21.30- Sedem, informativna oddaja (p).
Petek, 12 9.:
Spot tedna, 11.00-Sedem, informativna oddaja (p), 11.20- Gost tedna
(P)-
Sobota, 13 9.:
11.00- Prvi šolski dan v Zagorju (p), 11.25- Stoletna suša (p), Spot dneva, Skok v šport (p). Spot dneva, Sedem, informativna oddaja (p), Spot dneva, Gost tedna (p).
Ponedeljek, 15. 9.:
Spot dneva, 20.00-Srečanje citrarjev na Kopitniku.
Torek, 16. 9.:
Spot dneva, 11.00-Srečanje na Kopitniku (p).
Sreda, 17. 9.:
pot dneva, 20.00- Skok v šport.
Četrtek, 18. 9.:
Spot dneva, 11.00-Skok v šport (p), Spot dneva, 20.00-Sedem, informativna oddaja, 22.20-Gost tedna, 21.30-Sedem, informativna oddaja (p).
Petek, 19.9.:
Spot dneva, 11.00-Sedem, informativna oddaja (p)
Sobota, 20. 9.:
Spot dneva, 11.00- Srečanje citrarjev na Kopitniku (p), Spot dneva, Skok v šport (p), Spot dneva, Sedem, informativna oddaja (p). J
HEEEiSSEžliE
+
KONEC POLETJA V ZAGORJE
Z^Xb zgornjem naslovu v_Zbodo nekateri dejali: »Saj ni res, ti Zagorjani hočejo biti pa res v vsem prvi. Začetek septembra oni pa se že poslavljajo od poletja...« Pa ni povsem tako.
Pod zgornjim naslovom se skriva sedaj že tradicionalni
drugače le, daje vlogo glasbene skupine letos prevzel, vse bolj viden in slišen, Big Band Zagorje, na pomoč pri ustvarjanju prave atmosfere pa jim je priskočil njihov dober prijatelj, pevec Slavko Ivančič. Vse seje začelo dejansko tako, kot bi se poletje mislilo
žur, ki se vsako leto odvija na zagorskem bazenu, pod okriljem Občine Zagorje in spada v okvir praznovanj okoli občinskega praznika. Kdorkoli seje že kdaj udeležil omenjene zabave ve, da se veliko pleše, poje, igra in je dobro poskrbljeno tako za jedačo kot za pijačo.
No, tudi letos ni bilo nič
Vlado Garantini PIRANSKI PASTEL
Na bleščečo glazuro razliva sonce ognjeno zlato talino. Golobje bele gravure valov
jedkajo obalo. Piran, na visoki pečini, je vgraviran kot tentovijolični obelisk
v razkošni pozlati.
V strmih brežinah drhtijo
piščali poganskih bogov.
posloviti, s padavinami med vikendom in hladnimi nočmi v tednu pred zabavo. No pa je Veliki le pogledal na nas in nam naklonil milejše temperature, tisti, ki vas je pa zeblo, ste pa odločno premalo plesali! Celoten večerje svoj zalet, vsaj kar se tiče glasbenikov in glasbenic, jemal že zgodaj popoldan, ko so se zbrali na vaji v godbenem domu, pa kasneje na tonski vaji tik pred koncertom, za vse ostale, ki pa so le poslušali, pa se je dogajanje začelo nekaj minut pred pol deveto zvečer, v petek petega septembra.
Banda zagorskega Big Banda se je pred domačo publiko predstavila z že znanimi, a zaradi tega nič manj udarnimi, standardi big banda, po slabi uri vnetega in vse bolj zagretega igranja, pa se jim je na odru pridružil Slavko. Skupaj so odigrali eno skladbo, nato pa so si fantje in dekleti vzeli kratko pavzo in oder prepustili temperamentnemu Primorcu. Ta je popolnoma prepričal poslušalce in jih dodobra ogrel
ibs&jr
za naslednji napad bande. Skupaj so odigrali njegovo Črto, nato pa je sledilo še nekaj preverjenih. Od Tequile, do Black Magic Woman in seveda že kar klasične Just a Gigolo&I ain’t got Nobody.
Kljub vsemu pa je Slavko menil, da zagoijanom še dolguje nekaj glasbe in se je spet pridružil Big Bandu. Po končani skladbi je spet poslal bando na počitek, sam pa z njihovim pianistom, basistom, pevko in saksofonistko, ter bobnarjem odigral še nekaj skladb, ki so na plesišče pritegnile še zadnje
glasbe tiče končal, navdušenci in vsi tisti, ki pa še niso hoteli dokončno pomahati poletju v slovo, pa so na bazenu ostali pozno v jutro.
Big Band Zagorje je tako še enkrat dokazal, da zna navdušiti in da njihovi poslušalci še niso pozabili na glasbo iz zgodnjega 20. stoletja. Seveda pa banda ne misli spati na dosedanjih uspehih, saj že pripravljajo program za nastope na novoletnih prireditvah. V poletnem obdobju so, kot sem že napovedal v enem prejšnjih

*
dvomljivce. Za konec pa je Slavko, kot se za gosta spodobi, prepustil odrske deske, ali bolje rečeno, predal razgreto občinstvo svojim prijateljem, ki so za konec dodali še piko na i s prijetnimi venčki.
Večer seje tako, vsaj kar se
prispevkov, registrirali društvo in izvolili potrebne organe. Njihova pot torej še zdaleč ni pri kraju, saj so med ljudmi z ambicijami, željo in voljo tudi cilji postavljeni primerno... visoko.
Besede: am, foto: mm
OTVORITEV RAZSTAVE S.kreArta V LOKI
Orečanja raznolikih ustvarjalcev so v Loki pri Zidanem mostu postala resnično kJstalnica kulturnega ustvarjanja z veliko lokalno podporo. To seveda ni likovna kolonija in jim noče konkurirati, je pa srečanje, ki združuje ustvarjalce s področja likovnih umetnosti, fotografije, poezije in glasbe, včasih skoraj vse tudi v eni osebi, Bori Zupančič, recimo.
Obiskovalci
Institucija kreArtov je drugačna, inovativna, odprta, ne nazadnje kvalitetna, ko jo spremljamo vsa ta leta. Simon Semec, eden od kreatorjev pravi, da je »nepomembno govoriti o tradicionalnosti, altemativnosti, marginalnosti, pomembna je kvaliteta.«, te pa prav gotovo je, v izobilju.
Dušanka Istenič in Dejan Jakšič
Letos so razstavljali v razstavi sobi Trubarjevega doma upokojencev Marija Rus, Bori Zupančič, Alojz F Zorman, Tomaž Lunder, Vesna Stankovič, Jože Ovnik, Zoran
Poznič, Janez Suhadolc, Iva Tratnik, Branko Dobravc, Alenka Kosem, Jasna Veber, Tomo Brejc, Grega Strle, Andrej Perko, Rudi Stopar, Dušan Merklin, Martina Koritnik Fajt in Simon Semec.
V priložnostnem kulturnem programu je nastopila Dušanka Istenič na flavti, ob spremljavi klavirja, ki ga je igral Dejan Jakšič.
Po družabnem srečanju otvoritvenega dne so v dvorani KUD-a Primož Trubar pripravili še glasbeni nastop kantavtorjev Borija Zupančiča, Andreja Trobentarja in Tomaža Pengova.
Na petek in soboto pa smo lahko
Franci Lakovič BLODNJAK
Nad sodnikom ni sodnika, vsak je paragraf zavit in krivine tja premika, kjer namen je pravi skrit.
Kar je skrito, ni očito, za iskanje je blodnjak, še če je lepo zavito, celofan je strgan vsak.
JUTRO
Rokujem z vsako se nočjo, ker delček moje so poti, a komaj čakam, da nebo prežene zvezde, se zdani...
ŽELJA
Željam in sanjam pusti živeti, dan, ki svetal je, še bolj naj se sveti,
mavrica barvna obda naj nebo, misli temačne v nas naj umro.
Andrej Trobentar
poslušali še Projekt Mesto ter trio Igor Bezget.
Besedilo in slike MM
Vlado Garantini MOBILNI ČAS
Počasen si, prepočasen, teka ne zmoreš več, informacijski čas te prehiteva, po levi in desni, frfota z mobilnimi perutmi, v njegovih nišah gnezdijo požrešne potrošniške ptice, vse druge ptice je treba zatreti, pobiti; seje gensko spremenjena semena, rojeva nove izme in spake, z globalnimi kleščami davi arhajična tihožitja, za mlade ustvarja srhljivo moderno romantiko.
Ti pa ostajaš na robu, v glavi ti šklepetajo črepinje nekdanjega časa, vlečejo te navzdol, da si težak, okoren, prepočasen in nesposoben hitrega zasledovalnega teka.
7As4vr
/
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-
MI VAS NAGRADIMO
rT''udi na naše zadnje nagradno JL vprašanje smo prejeli nekaj pravilnih odgovorov. Pravilni odgovor pa je bil Vladimir Kos. Tako je na kuponček zapisala tudi Majda Bizjak, Golovec 40, Trbovlje. Prejela bo knjižno nagrado.
Pa se posvetimo naslednji uganki. Sprašujemo, vas po imenu letošnjega prejemnika Veronikine nagrade, ki jo je
naša uganka prejela za najboljšo pesniško zbirko (v konkurenci so bile vse pesniške zbirke, ki so izšle med lanskim in letošnjim junijem). To je bila njegova 13.pesniška zbirka. Poimenoval jo je V živi zob. Sicer pa ta 56-letni nagrajenec poleg pisanja poezije, ustvarja tudi dramska dela, se ukvarja z novinarstvom in publicistiko.
Igor Gošte
CAS ROMEOV IN JULIJ JE MINIL...
T^rostor čitalnice v knjižnice Toneta iL Seliškarja v Trbovljah je v četrtek,
4.	Septembra 2003, spet doživel »svoj element« - literarni večer. Namenjen je bil predstavitvi pisateljice Andreje Zclinka in njenega prvenca z naslovom ŽABA V LONCU.
Andreja Zelinka je sicer Celjanka, vendar živi že kakšnih petnajst let v Ljubljani in tudi Trbovlje ji niso neznane. Sama pravi, da se ni »poljubljanila« in ostaja takšna, kakršna je v svoji notranjosti in ji ljudje, polni samih sebe, niso prav nič všeč. V Celju je naredila gimnazijo, odšla na študij v Ljubljano, ki ga sicer ni dokončala, je pa v Ljubljani ostala, s tem, daje mož tudi Celjan, dmgače, tako seji zdi, bi bilo težje ostati »daleč« od Celja. Na ljudi, ki jih opisuje v svojem prvem romanu, gleda precej drugače, kot bi verjetno, če bi bila rojena Ljubljančanka. Zdi seji, da jih je v Ljubljani kar veliko, ki so, po njenem mnenju, polni samih sebe.
Nekaj časa je bila zaposlena, potem pa se ji je nenadoma zazdelo, da postaja kot »žaba v loncu«. Prišla je še velika kriza v službi in odločila seje za samozaposlitev in začela v bistvu popolnoma novo življenje. In resnica je ta, da roman ne nastane takoj ali čez noč. Andreja Zelinka je mati dvanajstletnega sina in je poročena in se sicer ukvarja s tkanjem. Na njenih čudovitih izdelkih so si obiskovalci lahko napasli tudi oči, ko so bila ušesa še vedno željna njenega pripovedovanja, ki gaje spretno spodbujala Ivana Laharnar in ga ni mogoče strniti v kratek članek.
Roman Žaba v loncu, je novost v življenju Andreje Zelinka in na vprašanje kdaj, kako, zakaj, na kakšen način...je, za radovedne bralce ZASAVCA, prijazno odgovorila: »To
sem sama sebe velikokrat spraševala. Mogoče je to stvar zaupanja v samega sebe, da to zmoreš. Vsekakor pa ni nikakršen dogodek bil povod za začetek. Mogoče sem morala sama sebi dokazati, da ne bom postala »žaba v loncu«! Nikar ne mislite, da je kar »teklo« - ni teklo in nikoli ne teče! No, v glavi že teče, ampak, ko hoče človek začeti pisati, je pa hudo. Ko hočeš res dobro napisati in nekaj dobrega dati Ij udem od sebe, sc včasih zazdi, daje vse »brezvezno«. Besede ne »pašejo«, stavki

* %
1
Avtor:...............
moje ime:..............
naslov:		
%	
	
KULTURNI KOLEDAR
1.9.1928 je začel poskusno delovati prvi slovenski radio.
4.9.1834 seje v Ljubljani rodil pisatelj Fran Erjavec.
4.9.1892 seje pri Lukovici rodil Janko Kersnik.
Pripravil Igor Gošte
niso v redu,...Nikoli me ni zagrabilo, da bi prenehala ali celo vrgla vse stran. V bistvu sem hotelo ves čas boljše in boljše ...No in ko začneš enkrat pisati, začneš knjige tudi drugače brati. Pisanje samo pa gre navadno tako, da imaš roman v glavi. Tudi že čisto izdelane odlomke - ampak - med temi odlomki v glavi je ogromna praznina, ki jo je treba zelo smiselno zapolniti. To je res, da si zelo vesel, ko delo končaš, a do takrat je to kar mukotrpno delo. Ne morem pa trditi, da mi je bilo pisanje romana v veselje. V veselje mi je na primer kuhanje, pisanje romana mi je bil bolj izziv. Čutila sem se sposobno to storiti in potem je bilo treba sebi tudi dokazati, da zmorem. K temu delu se, odkrito rečeno, nisem spravila brez strahu. Ampak, izziv je bil močnejši!«
V spremni besedi piše, da je zgodba romana trda in nesentimentalna, čeprav naj bi bila ljubezenska. Naslov pa, povzet po zgodbi o žabi, ki ne skoči (noče, ne želi???) iz lonca, če vodo zelo počasi segrevamo in se končno skuha, nas zagotovo mora spraviti v skušnjavo, da izvemo, zakaj žaba raje ostane v loncu...
Mali
ZDRAV DUH
ODNOSI IN STRAH
T\Jaši notranji strahovi nam lahko preprečujejo, da bi imeli poln in zdrav odnos.
1 N Naj bo to s partnerjem, otroci, sodelavci ali drugimi osebami. Ti strahovi nas »prisilijo«, da zbežimo od ljubezni in intime ter od tistega kar si v resnici želimo. Da si ne bi priznali, da so to naši notranji strahovi, pa si znamo ustvariti mnogo opravičil zakaj to počnemo. Pogosto opravičilo je, da smo pripravljeni vložiti v odnos prav vse kar premoremo, zato, da bo odnos dober in kvaliteten. Če vložimo v odnos vse kar premoremo, potem moramo toliko tudi prejemati, da se ne bomo počutili izigrane. Temu pa ni vedno tako. Tudi v odnosu moramo znati obdržati lastno voljo in prostor. Ob popolnem zlitju s partnerjem pa te lastne volje ni več. To pogosto vodi v izgubo lastne identitete. Izgubimo se v odnosu in ne živimo več lastne vloge tega odnosa, temveč vlogo, kakršno mislimo, da si drugi želijo. Če iskreno razmislite o svojem odnosu in vidite, daje vaša vloga le v tem, da hočete parnerju za vsako ceno ustreči, potem razmislite tudi ali ste vi kot oseba del tega odnosa, ali seje vaša identiteta že izgubila.
Razmerje ni nekaj samoumevnega, temveč zahteva aktivnost, “delo”, ljubezen, razvoj...
V primeru, daje naše partnersko razmerje vse kar je v našem življenju, potem se nam ob izgubi takšnega odnosa zdi, da tudi našega življenja ni več. Vsaka izguba odnosa je sicer boleča izkušnja, a včasih je precej bolj boleče vztrajati v odnosu, ki že zdavnaj ni več to. Še posebno, če je naše razmerje napolnjeno s strahom. Živeti iz dneva v dan v prikritem strahu je izjemno naporno in nam vzame večino življenske moči ter nas naredi pasivne.
Ljudje, ki nosijo v sebi veliko strahu porabijo ogromno energije. Dogaja se jim, da znova in znova ponavljajo vedno iste napake in so nagnjeni k temu, da vidijo svet samo črno belo. Takšni ljudje se počasi oddaljijo od sebe in postanejo na nek način »otrpli«. Dopuščajo, da jim drugi narekujejo njihovo življenjsko vlogo. V sebi pa nosijo veliko razočaranje. V njih pa je tudi močno zakoreninjen občutek, da brez odnosa ne bi preživeli. Zato se oklepajo tistega kar imajo (pa naj bo to še tako izčrpljujoče) in se s tem oddaljujejo od tistega kar si v resnici želijo.
ODNOS ZARADI ODNOSA
Pri mladih se pogosto dogaja, da imajo ljubezenski oziroma partnerski odnos samo zato, da ne bi bili »izločeni« iz svoje družbe. Ne zavedajo pa se, da gradijo vzorec po katerem bodo tudi kasneje v življenju stopali v odnos. Odnos vidijo kot orodje za izgradnjo svoje podobe v družbi. S tem pa jim to postane zelo pomembno in pogosto prevlada nad pomembnejšimi stvarmi s katerimi naj bi se v obdobju odraščanja ukvarjali. Tudi od tu izvira toliko »nesrečnih ljubezni« med mladimi, ki lahko človeka napravijo popolnoma otopelega. Prvi koraki v razočaranje v ljubezni. In tudi temelji vzorca partnerstva.
Tudi pri odraslih sc dogaja, da večkrat vztrajajo v razmerju samo zaradi podobe v družbi ali pred bližnjimi. Kadar pasivno vztrajamo v razmerju, to ni poskus reševanja odnosa. Reševanje odnosa, kije zašel s svoje
poti zahteva »delo«, komuniciranje in ne pasivnost.
KAJ STORITI
Seveda razmerja ne prekinemo ob vsakem nezadovoljstvu. Vendar je iskanje izhoda in rešitve lahko zapletena in težavna pot. Pomembno je, da ne iščemo krivca za nastalo stanje. Da ne krivimo ne sebe ne drugih. Obstoječe stanje je potrebno sprejeti in odpreti vrata spremembam. Nato pa moramo biti pripravljeni. Ni pomembno ali poskušamo razmeije rešiti sami v krogu družine ali s pomočjo strokovne pomoči, potrebno bo ogromno vložiti in prehoditi težavno pot. Do sebe bomo morali biti iskreni in pogledati resnici v oči kaj se sploh dogaja. Kaj si želimo od odnosa, kaj pričakujemo. Brez obsojanja kogarkoli, tudi samega sebe, za nastalo stanje. Seveda pa si moramo najprej odgovoriti na vprašanje ali si sploh želimo rešiti nastalo stanje. Zavedati sc moramo, da bo potrebno v vsakem primeru plačati ceno. In, da cene ne plačujemo samo mi, temveč vsa družina. Pogost »razlog« za vztrajanje v partnerstvu so otroci, če jih imamo. Odgovor na vprašanje kaj jeza otroka bolje je težko dati. Tu ni pravil. Ne smemo pa pozabiti, da tudi, če za vsako ceno obdržimo naše razmerje otrok plačuje ceno. Ravno tako plačuje ceno, če se odnos prekine.
PASTI NEZAVEDANJA
Pogosto se nam zdi, da so težave in problemi v naš zakon ali razmaje prišli iznenada. Mnogo parov, ki so pred ločitvijo pove, da so težave nastopile pred dvemi, tremi meseci in še sami ne vedo zakaj. To kaže na nezavedanje, kaj seje sploh dogajalo v razmerju. Še bolj zastrašujoče je, da veliko parov čaka nekaj let, preden se odločijo za ukrepanje. Preden sc zbudijo iz otopelosti paje lahko že prepozno. Tudi, če se odločimo za ločitev oz. prekinitev razmerja bo potrebno ponovno najti stik s seboj, z lastno identiteto. Če se »znebimo« partnerja se s tem še ne »znebimo« problema, kajti polovica je še
©
vedno vaša. Velika verjetnost je, da v takšnem primeru ponovimo vzorec in pristanemo v enakem razmerju, le da z drugo osebo. Osebnostna rastje potrebna v vsakem primeru. Če se odločimo nadaljevati in rešiti razmerje bosta mogla rasti oba partnerja, če se razidemo, bomo to morali početi mi sami. Od razmerja lahko pobegnemo, ne moremo pa pobegniti od sebe.
V primerih, kjer se pari odločijo za reševanje odnosa seje pogosto pokazalo koliko potlačene jeze j e vsebovalo razmaje. In to jezo je potrebno izraziti, se soočiti z njo in jo prečistiti. Brez tega bo staro ali novo razmerje že vnaprej obsojeno na neuspeh.
ISKANJE IZHODA
Dolgotrajno življenje s strahovi in brez stika s seboj nas navadno pahne v krize in depresije. V teh stanjih pa se počutimo zelo nemočne in ranljive. Eden prvih korakov izhoda iz teh temačnih obdobij je, da si priznamo, da smo se znašli v krizi, da smo dosegli dno, da ne gre več. Pot iz tega iščite skozi sebe. Tako se boste približevali vaši notranjosti, vaši identiteti. Takšne krize se ne da nasilno prekiniti. Tudi depresija potrebuje svoj čas. V tem času se bo v naši notranjosti dogajalo marsikaj in spoznavali bomo naše negativne plati.. Globljaje kriza, več časa j e potrebno, da se vse to prečisti v nas. Ko smo v takšnem globokem prepadu je težko načrtovati in usmerjati življenje. Včasih je težko celo razmišljati o življenju. Zato si poskusimo življenje napolniti z malimi dejanji in predvsem s posvečanjem sebi. Počasi, korak za korakom bomo tako stopali na novo pot, kajti stara seje očitno zaključila in potrebno se je ponovno usmeriti. Ravno krize in depresije, pa naj se sliši še tako paradoksalno, so tiste s pomočjo katerih lahko začnemo na novo.
Več o tej zelo obširni temi in tudi zelo pomembni pa prihodnjič.
Adrian
Izpolnite spodnji kupon ter ga pošljite na uredništvo Zasavca. Naslov: Zasavc d. o.o., Cesta 20. julija 2c,
1410 Zagorje ob Savi.
IME IN PRIIMEK
NASLOV:______
POŠTA:_______
V^-MAIL:
VPRAŠANJE:
)
\ Ali želite da odgovor objavimo v Zasavcu J N (obkrožite ustrezno):	DA NE /
7AsAvr

GORJE ŽIVLJENJU BREZ VOLJE, UPANJA IN HOTENJA
T Tvod v praznovanje občinskega praznika Radečanov je bila 4. septembra zaključna razstava izdelkov invalidov, ki so uresničili projekt predstavitve ustvarjanja ljudi, ki jim je bilo v življenju nekaj odvzeto, po drugi strani pa dano, da se posebej izkažejo in pokažejo svetu, da je vedno vredno živeti in ustvarjati.
Volja, volja, gorje življenju brez volje, upanja in hotenja so bile uvodne misli na kulturni prireditvi ob zaključku skupinske razstave samostojne likovne skupine Julija Beline s prijatelji.
Da spoštujejo in cenijo delo ljudi, ki jih je življenje za kaj »prikrajšalo« in jim ni vedno mogoče živeti enako kot tistim, ki jim ni prečkala poti nesreča ali bolezen, so potrdili vsi, številni obiskovalci in nastopajoči. Prešernovo Železno cesto sta predstavili Anja Susič in Maša Cerar, članici gledališkega krožka OŠ Marjana Nemca iz Radeč.
Moški pevski zbor Papirničar je s svojim petjem prijazno spremljal in razveseljeval samostojno likovno skupino Julija Beline s prijatelji tudi tokrat. Učenki Glasbene šole Radeče, Jasna Kapun, na flavti in Andreja Mrežar na violini sta zaigrali ob klavirski spremljavi prof. Dejana Jakšiča.
Tokratni razstavljavci so od marca pa do prvih septembrskih dni imeli več razstav. V radeški knjižnici sta imela samostojni razstavi marca tetraplegik Željko Vertelj iz Kočevja in maja slikar
portretov, paraplegik, Branko Rupnik iz Ljubnega ob Savinji. V sinagogi v Lendavi je poleg že omenjenega Željka Vertelj a razstavljal tudi rezbar, paraplegik, Radovan Gros iz Maribora, ki se je predstavil tudi v galeriji Reimer v Slovenskih Konjicah. Skupaj so se, že omenjeni in Anica Pušnik iz Mežice, Dominik Pesjak iz Lipe pri Frankolovem ter Janez Bevk iz Celja, predstavili na potujoči razstavi v Trubarjevem domu v Loki pri Zidanem mostu, Domu upokojencev v Sevnici, Domu starejših občanov v Krškem, Domu upokojencev v Šmarju pri Jelšah, Domu za varstvo odraslih v Velenju, Domu starejših Zdravilišča Laško in zaključili v Radečah.
Koliko napora je potrebno za takšen projekt, raje ne bi posebej poudarjali. Pri tem so organizatorici Juliji Beline iz Radeč in njenim prijateljem prijateljsko priskočili na pomoč številni znanci, donatorji in ljubitelji likovne umetnosti. Tako so Radečani dali znaten prispevek ob evropskem letu invalidov in 10-letnici od podpisa sporazuma generalne skupščine Organizacije združenih narodov, kjer so bila sprejeta standardna pravila za izenačenje invalidov.
V svojem nagovoru je župan Občine Radeče povedal, da so se morda do sedaj premalo zavedali, da med nami žive ljudje s posebnimi potrebami. Tudi njim bo potrebno omogočiti, da bodo lahko enakovredno živeli in imeli ustrezen dostop do uradov, kulturnih ustanov ....
Županje bil posebej vesel
darila - grba občine, ki ga je izdelal rezbar Radovan Gros iz Maribora. Zahvalo izpisano na lesu je dobil moški pevski zbor Papirničar.
Po končani prireditvi so si obiskovalci ogledali prečudovita likovna dela. Na obrazih avtorjev razstavljenih del je bilo razbrati zadovoljstvo, da so se predstavili širši javnosti, ki je bila navdušena nad njihovim delom.
Naj zapišem misel, ki se mi je porodila :	Ali smo
upravičeno nesrečni, ker mislimo, da nam gre vse napak? Če bi se ustavili in pogledali okrog sebe, bi kmalu lahko ugotovili kako
malo rabi človek, da je srečen. Ko negodujemo, da nam delo ne gre prav od rok, bi se lahko zgledovali po ljudeh, ki z veliko volje, ljubezni in hotenja živijo navaden vsakdan lepše in boljše od tistih, ki se tega še niso naučili.
Irena Vozelj
/AsMr
HHMF £9 iHMJfclUlfMiilfln I
11. KIMOVEC 2003
SAŠU V SPOMIN
Kakor galebi in valovi se srečujemo.
Galebi odlete, valovi odplavajo in mi... ODHAJAMO.
Življenje zasveti, kakor plamen na sveči. Igrivo zatrepeta in razsveti s svojim plamenom temo. Na žalost pa nikdar ne vemo kdaj bo plamen ugasnil in nastala bo tema.
Življenja se vsi veselimo in le največ pričakujemo od njega. Življenja, ki bogati samo sebe in osrečuje daleč naokrog. Prične se z otroštvom in s tem tudi čas, ko smo mi spoznali Saša. Spomnimo se brezskrbnih uric, ki smo jih preživeli na ulici, pred blokom, kjer si prej stanoval. V otroških igrah so nam ure minile kot sekunde in že smo kot prvošolčki vstopali v razred. Polni radosti smo vsak dan hodili v šolo in se tudi skupaj vračali domov. Leto j e hitro minilo in kot bi mignil smo bili v drugem, tretjem,... osmem razredu. Eno leto smo se skupaj odpravili na morje v Fieso, zopet drugo v Kranjsko Goro pa Kozjak, Portorož,... Dogodivščin je bilo vsekakor dovolj in s Tabo smo preživeli tisoč nepozabnih trenutkov, ki so se nam za vedno zapisali v srcu in ne bodo nikdar ugasnili, kot je prezgodaj ugasnil Tvoj plamen. Kar naenkrat je bilo tudi osnovne šole konce in naše poti so se večinoma razšle, občasno smo se še videvali in se s težkim srcem zopet poslovili. Nikoli pa se ni bilo težko posloviti, kot smo se mogli mi sedaj, od Tebe, za vedno. Naenkrat smo se morali zavedati, da mladost ne zmaguje vedno. Težko se naša zavest sprijazni z resnico, da te ni več med nami, daje zamrl nasmeh na tvojih ustnicah in daje za vedno ugasnila luč v tvojih očeh. Radi smo Te imeli, ker si bil vedno z nami, ker si nam znal pomagati, ker si bil prijatelj, ki seje znal z nami smejati in jokati. Ravno zato, pa resnica, daje moralo uveneti cvetje v svojem naj lepšem razcvetu, toliko bolj boli. Potrto se vsi jezimo in sprašujemo, zakaj? Zakaj je usoda tako kruta in ni dopustila, da cvet nekoč rodi sad?
Zdi se še nedavno, ko smo skupaj gulili klopi, se norčevali iz učiteljev in skupaj načrtovali nove dogodivščine. Nikoli nismo razmišljali, da boš tako kmalu prestopil prag, nam neznanega in strahospoštovanega sveta.
Zaradi našega prijateljstva in tvojega nasmeha boš še vedno z nami. Praznina, ki nam jo je zapustil tvoj odhod pa bo boleča in nepozabljena. In navsezadnje, drago Sašo, lučka na Tvojem preranem grobu bo vsem tustim, ki ostajamo govorila, da smo Te imeli radi, da bomo v svojih srcih še vedno prižigali lučke tudi Zate.
Staršem, bratu in vsem njegovim najbližjim pa izrekamo iskreno sožalje.
__________________________________Stari prijatelji y
Tl oletje se poslavlja Jesen je tu. Počitniške dogodivščine so mimo. Spet se začenja šola.
Ko so prvega septembra zaslišali šolski zvonec, so prvošolčki vznemirjeno in ponosno vstopili v svet odraslih. Še včeraj so se igrali na pesku mali kratkohlačniki, danes so že ta zaresni šolarji. Nekateri so še dolgo precej zaigrani. Počasi pa se bodo prilagodili na kombinacijo igre in šolskega dela.
Starši se zavedajo, da seje vse to velika sprememba. Pomembna prelomnica v otrokovem življenju in življenju vse družine. Dobro pripravljenem otroku bo šola v veselje. Ni lepo, niti dobro groziti otroku: - Čakaj boš že videl, ko boš moral v šolo! Če pa obljubljamo, da bo v šoli vse lahko, lepo in čudovito, zopet nismo iskreni.
Šola je stopnička na poti odraščanja in tako jo je tudi treba sprejeti. Učitelji niso sovražniki. Oni pomagajo premostiti težave in pomagajo napredovati na poti navzgor. Predvsem so učencem vzor s svojim zgledom.
Naši najmlajši, najlepši, naj..naj.. so prvič prestopili šolski prag. Z veseljem ali strahom, vendar radovedno so začeli raziskovati novo področje življenja, kije za njih še uganka. Pa ne samo za njih. Spomnimo se naših prvih šolskih dni in ne bodimo strogi. Vzemimo si čas za njih, za drobne pozornosti in razlage, ki se bodo obrestovale. Važno je, da jim dopovemo, da so v šoli zato, da se naučijo nekaj novega. Ni hudega, če nekaj ne vedo ali ne znajo. Tuje šola da jih nauči. V šolo se ne hodi samo zaradi ocen, tudi najboljši ne moreš vedno biti. Vsak nekaj najbolje zna. OD DRUGIH PA SE UČIMO TUDI TISTEGA, KAR NE ZNAMO.
Pred vstopom v šolo naučimo otroka, da izpolnjuje obveznosti, ki jim je dorasel. Pri dogovoru j e potrebno vztrajati. V šoli čakajo malčke obveznosti, ali za vse, brez izjeme.One niso kazen, temveč del življenja, kot j e to umivanje, oblačenje, učenje spretnosti...
Poleg šole naj imajo otroci še nekaj pri čemer so uspešni in jim je lepo. Ne pozabimo tudi na zaupanje. Morajo vedeti, da jim zaupamo in jih imamo radi.
»Ugani, kako se raste. Ugani, kako se pride Do strehe, do šole, do lastovke, Kako med oblake zaide, Med zvezde v daljave In više, še više,
V čudne modre višave...«
7AS4vr
Radunovič
+
O CITRARJIH, RIMLJANKAH IN POJOČI ŽAGI
T jubitelji citer, ki že J—/dvanajst let hodijo zadnjo soboto v avgustu na Kopitnik, niso našli razloga, zakaj ne bi preživeli popoldneva ob citrah tudi prejšnjo soboto, JO.avgusta. Pa čeprav so po dolgem, vročem in suhem poletju za
ta dan napovedovali dež. Večinoma so si ljudje celo želeli, da bi se res ohladilo. Naj kar v uvodu opravimo z dežjem. Ljudje so po nevihti obrnili deske na klopeh in ob glasbi uživali naprej. Po drugem nalivu so si položili na sedeže kakšno vetrovko, na koncu pa so odprli dežnike in zadnje nastopajoče poslušali stoje. “Izvedli smo tri četrtine programa,” ni izgubil živcev Peter Napret, profesor violine, ki je imel pod kontrolo tudi trinajsto srečanje ob kopitniški planinski koči. Ob pomoči marljivih planincev iz Rimskih Toplic, seveda.
Program so izvajali renomirani citrarji kot Katja Anderlič iz Celja, Janja Brleč iz Laškega, Jasmina Levičar iz Senovega in še mnogi drugi. Poslušalci so sprejeli z navdušenjem tudi tiste, ki še nimajo prestižnih priznanj, a igrajo s srcem, zavzeto.
Nekoliko obširneje bomo predstavili nastopajoči par, ki je zbudil vsesplošno zanimanje in navdušenje. To sta bila Jasmina Levičar, citrarka iz Senovega, študentka geodezije in Tomaž Podobnikar, dr.geodezije, ki jo je spremljal s pojočo žago. To
je jeklena, podolgovata “deska”, ki se širi od 4 do 15 cm v dolžini slabega metra. Iz nje je Tomaž Podobnikar izvabljal s palico ali lokom spremljajoče zvoke, ki so se lepo ujemali z zvoki citer.
Peter Napret ni mogel kaj, da ne bi nekajkrat vskočil še z violino. Obiskovalci jim skoraj niso dovolili, da bi svoj nastop zaključili. Tako je vsaj kazalo, ko so jih obstopili z vseh strani... Tomaža smo kasneje vprašali, kako dolgo že igra na pojočo žago. “Trinajst let,” je povedal. “Najprej sem nastopil v Zakopanih na Poljskem, pa tudi potem sem nastopal še tri, štiri leta samo na tujem. Šele potem sem se ojunačil in igral tudi v Sloveniji...” V Velenju je bil letos 22.avgusta 15.festival ljudskih godcev in pevcev, kjer je dobil Tomaž naziv oziroma priznanje kot najboljši parlamentarni ljudski godec. “Priznanja sem sicer vesel,” je pripomnil Tomaž,
čeprav zase menim, da sem bolj poustvarjalec ljudske godbe...” Jasmina pa si je prislužila naziv prešmentana citrarka. Naj še dodamo, da se ukvarja ob študiju še z ljubiteljskim poučevanjem citer.
Predstavili bomo tudi ženski pevski zbor iz Rimskih Toplic. Rimljanke, ki so na Kopitniku pele že drugič in požele vse priznanje. Večkrat niti niso mogle, saj so “mlade” šele dve leti. Ideja o ženskem zboru se je porodila Miri Sluga, ki je gonilna sila dvanajstih pevk. “Menila sem, da bi morali dejavnost invalidskega društva v Rimskih Toplicah nekoliko popestriti,” je dejala.
Že po treh mesecih so nastopile v Novi Gorici na srečanju invalidov Slovenije. Niso mogli verjeti, da so dosegle tako visoko kakovost v tako kratkem času. “Pa še
to so nas spraševali, kje smo se učile slovenskih pesmi, če smo iz Rima...” je dodala smeje. No, glavne zasluge za dobro petje ima vsekakor renomirani pevovodja Julij Gorič, profesor glasbe iz Laškega. Šc zdaj, pri petinosemdesetih letih vodi štiri pevske zbore. Med temi
že štirideset let moški zbor iz Rimskih Toplic, ki bo v jeseni slavil 120-letnico obstoja. “To je drugi najstarejši zbor v Sloveniji,” je pojasnil Julij Gorič, “leto starejša je le še Lira iz Kamnika...” Seveda bodo na jubilejnem koncertu nastopile tudi naše Rimljanke.
Naj zaključimo spet s citrarji oziroma informacijo o citrarskem društvu Slovenije, ki združuje slovenske ljubitelje citer. Obiskovalci na Kopitniku so dobili namreč letak, ki predstavlja delovanje tega društva. V glavnem si prizadevajo za reden pouk citer na vseh stopnjah slovenskih glasbenih šol, pomagajo pri organizaciji citrarskih prireditev, tekmovanj, seminarjev... Izdajajo svoj časopis in podobno. Sicer pa lahko citrarsko dogajanje pri nas in
v svetu spremljamo na njihovi internetni strani www.citre-drustvo.si. V društvo slovenskih citrarjev se lahko tudi vključimo, če plačamo članarino in pošljemo svoje podatke na Citrarsko društvo Slovenije, Titov trg 4, 3320 Velenje.
Fanči Moljk
Jasmina Levičar in Tomaž Podobnikar
Vokalna skupina Rimljanke s profesorjem Julijem Goričem
7AS4vr
DRUŠTVENO
---------h
SMEH IN PRESENEČENJA V SOPOTI
'rXolina Sopote je polna svojega naravnega bogastva in del tega predstavljamo tudi člani Športnega društva (ŠD) Sopota in Študijskega krožka (ŠK) Sopota, ki smo skupno zopet presenetili vsakogar, ki nas je obiskal na naših nepozabnih in odmevnih Igrah smeha in presenečenj Sopota 2003. Zabavni del popoldneva smo pričeli s prijateljskimi, medkrajevnimi oziroma sosedskimi nogometnimi tekmami. V njih so se pomirili člani športnih društev Sopota in Podkum, sosednjih krajevnih skupnosti Dole pri Litiji in Podkum, veterani ŠD Jagnejnica in Podkum ter sosednji gasilski društvi Svibno in Padež. Za vsem tem pa so se pričele tudi Igre smeha in presenečenj 2003 v Sopoti.
IGRE SMEHA IN PRESENEČENJ - SOPOTA 2003
Igre je o tvoril naš prikupni Sopotko, Janez Kmetič ml., ki je ob harmonikašu Boštjanu Kavšku veselo zapel pesem Sedaj pa pojdem po dekle ter že s tem najprej nasmejal in vzbudil pozornost vseh zbranih.
Ker je Sopota že nekaj let ponovno znana po zimskih športih, smo tovrsten pridih podoživeli tudi v prvi igri, kjer so tekmovalci posamezne ekipe skupno z lesenimi smučkmi presmučali slalom mimo poletnih količkov. Sledili sta mokri
Iz njive smo proso pripeljali s konjem in harmoviko
igri in najprej so tekmovalci iz kadi z vodo pobirali jabolka ter jih tako ekipno zbirali. Gotovo največ smeha pa smo vsi gledalci zaužili ob igri, ko so vse ekipe čofotajc po vodi iskale zaklad v potoku. Igre smo zaokrožili z zadnjo, ki smo j o poimenovali Zemlja pleše.
Ves čas je igre pozorno spremljala nevtralna tričlanska ekipa iz treh sosednjih kmetijsko svetovalnih služb. Iz KSS Izlake je bila to Janja Žagar, iz KSS Laško Zoran Kramer in iz KSS Litija Lijana Lovše.
Da pa je bilo vse v duhu presenečenj, smo k sodelovanju spodbudili tudi korajžne predstavnike iz vrst obiskovalcev, ki so pokazali spretnosti v hoji s hoduljami in to kar sredi potoka. Tu si je zmago prislužil Tomaž Lazar, odlično pa seje s svojo spretnostjo izkazal tudi »oldtimcr« Albert Povšar, ki je po
potoku s hoduljami premagal najdaljšo razdaljo.
Zelo težko pa so že pričakovali svoje tekmovanje vsi najmlajši obiskovalci, ki so po travniku poiskali kar največ balončkov. Bili so odlični iskalci, zmagovalca pa sta bila brata Matej in Irena Šušter iz Dol pri Litiji. Nagrado sta si prislužila še Matej Mervič iz
Člani študijskega krožka Sopota so omeli proso
Zbralo se je veliko obiskovalcev in dobro so se lahko nasmejali vsem tekmovalcem
Razborja in Damjan Kovač iz Strmce.
Obiskovalci so se zbrali v velikem številu, napolnili našo dolino ter se želeli nasmejati ob presenečenjih za tekmovalce sedmih prijavljenih in izredno požrtvovalnih ekip, kar so nam dokazali predvsem v mokrem delu iger. Tekmovale so naslednje ekipe: Končni zmagovalci Podeželje! in nato še ŠD Podkum, ŠD Sopota, Pogoreliči, Laško pivo, Veterani in Jatna.
ROČNO MET JE PROSA
Ves program pa smo svojstveno zopet popestrili člani ŠK Sopota. Za ta dogodek
smo se načrtno pripravljali vse od lanskega leta naprej, še zlasti pa od letošnje pomladi, ko smo posejali proso, ga pleli in tudi sicer lepo skrbeli za celo njivo prosa. Tik pred igrami smo ga tudi poželi, ter pripravili vse potrebno za prikaz ročnega načina metja prosa. Ob tem smo prikazali celoten postopek, ki je potreben, da dobimo proseno kašo. Prvi postopek se imenuje metje, nato se snope stresa, sledi ločevanje plev od zrnja, kar so nekdaj opravljali s pajklom. Ko je bilo nekdaj proso dobro posušeno tudi na krušni peči, so ga le še stopali, kjer se oluščijo mekine od prosene kaše. S phlanjem ali kot pravimo, da se proso čni pa se le še ločijo mekine ter tako ostane
Tekmovalci so v kadi vode, z usti lovili jabolka
sama prosena kaša.
»Mlečna kaša, mati naša in otročja sladka paša.« je star pregovor, ki so ga naši dedi in babice pogosto slišali, ko so za večerjo dobili kakšno okusno jed iz prosene kaše. Predvsem naše izkušene članice pa so ob tej priložnosti obiskovalcem priskrbele tudi izredno zanimivo in okusno pokušino teh starih jedi. Tako smo okusili sladkosti mlečne, pečene, zelne, češpljeve, jabolčne in bučne kaše ter kašnega štruklja.
VESELO V NOČ
Vsi obiskovalci pa so se prav prijetno, za simbolično stavo, lahko pozabavali ob ugibanju števila iglic na hrbtu ježka, kije bil oblikovan iz navadne svinjske buče. Zmagovalka, Karolina H umski iz Podkuma si je s tem prislužila, upajmo vsaj, da nepozaben let z letalom po Sloveniji.
7AKAvr
DRUŠTVENO
Za vse tekmovalce smo pripravili bogate nagrade v znak zahvale za sodelovanje in seveda tudi kot nagrade za uspehe. Morda kar naj večja nagrada pa je prav za vse bila še zabava ob ansamblu Toneta Rus, ki so nam čudovito popestrili naše druženje, našo zabavo ter nas družno popeljali proti jutru.
NOV PROSPEKT KUMLJANSKEGA
Z"'Vdbor za turizem pri Krajevni
v_>/ skupnosti Dobovec v občini Trbovlje, je konec avgusta izdal nov prospekt z naslovom Slovenija kot na dlani. Izšel je v nakladi 10.000 izvodov, vsebuje pa najzanimivejše podatke o Kumljanskem z najvišjim vrhom Kumom v Zasavju in na Dolenjskem. V prvem, naslovnem delu prospekta je na kratko opisan krajinski park - Kum na Dobovcu, v osrednjem delu je perorisba Jožeta Ovnika z najzanimivejšimi objekti Kuma, Dobovca, Škofje Riže, Čebulove doline, Lontovža, Ključevice, Lipčevih travnikov, farme Gama ipd. V drugem delu zloženke je na kratko opisano Kumljansko s favno in floro, romanje na Kum še v času Trubarja in Valvasorja, planinske poti ipd. Natisnjenih je tudi več barvnih fotografij Kuma in okolice ter naselij in naravnih in drugih zanimivosti. Prospekt so javnosti predstavili na Kumsko nedeljo 31 .avgusta na stojnici Turističnega društva Trbovlje. Prospekt je zasnoval in realiziral Matjan Dolinšek, izdal pa gaje KO za turizem pri KS Dobovec, risbo pa je prispeval Jože Ovnik. Z izidom tega prospekta so se krajani Dobovca z vsemi zainteresiranimi društvi in organizacijami tega območja lepo in učinkovito predstavili.	T.L.
Ko smo že skoraj pozabili na presenečenja, pa nas je sredi noči obiskala še prikupno, »(pre)oblečena« Helena Blagne. Še sreča, da ji je ravno v našem koncu razneslo gumo in je tako mimogrede - malce neurejena, ampak vendarle nastopila na našem odru. Skupno smo bili prepričani, da v naši sredi ni nastopila »Zamanj«, saj
smo bili nadvse veseli njene prisrčne izvirnosti.
V Sopoti smo se zopet zbrali prijatelji in vsi, željni smeha in sprostitve ter vse to tudi nepozabno doživeli ter se skupaj radostili in veselili. Upam, da sem že ob tej priliki prav vsakogar nagovorila, da se nam v naši sredi pridruži prihodnje leto.
Besedilo in slike: Tatjana Potrpin
40 LET PLANINSKEGA DOMA NA MRZLICI
T etošnjega S.septembra je poteklo 40 JL/let, odkar je bil slavnostno odprt novozgrajenu planinski dom na Mrzlici (1122m). Takratno slabo vreme z dežjem je preprečilo, da bi slavje ob zgraditvi novega doma potekalo na prostem, zato je potekala otvoritev v veliki jedilnici novega doma. Otvoritveni nagovor je imel predsednik PD Trbovlje Alojz Dular. V svojem govoru seje zelo pohvalno spomnil vseh številnih graditeljev novega doma ter številnih sponzorjev, ki so omogočili zgraditev te tako pomembne planinske postojanke v Revirjih. Poseben poudarek in pohvale pa je bil deležen predsednik gradbenega odbora Tone Sterniša. Njegovo delo je bilo vgrajeno
Planinski dom na Mrzlici - 1122m
v sleherni zidak, vsako ploščo, streho in opremo in še v marsičem. Lahko bi rekli, da
je postal nekakšna legenda trboveljskega planinstva, saj je ta nemimi duh znal rešiti tudi najtežje situacije, ki so se pojavljale iz dneva v dan v času gradnje in opremljanja doma. Njemu gre po Dularjevih besedah največja zahvala za novozgrajenu dom na Mrzlici. Načrt za ta dom je izdelal Janez Grošelj, elektroinstalacije je projektiral Darko Škoberne, sicer pa je pri gradnji sodelovalo še več drugih sodelavcev. Z govori so nadaljevali ob otvoritvi še Ado Naglav, takratni predsednik občinske skupščine Trbovlje, Tone Štajdohar Naglav v imenu PZS, Tone Stemiša, Tine Lenarčič in Jože Laznik. Otvoritev je potekal v počastitev 70-letnice organiziranega slovenskega planinstva in 50-letnice organiziranega planinskega delovanja v Trbovljah. Po 40 letih, odkar je bil dom zgrajen in odprt, lahko samo potrdimo, kako pomembna in opravičljiva je bila gradnja tega doma za revirsko in savinjsko, predvsem pa tudi slovensko planinstvo. V vseh teh letih je ta dom obiskalo in v njem našlo zatočišče po grobih ocenah 800.000 planincev in drugih obiskovalcev. Ogromno dela pa niso opravili le graditelji doma, pač pa tudi številni planinski sodelavci pri vzdrževanju in obnavljanju doma.	T.L.
ALPINISTIČNE
NOVICE
V soboto, 23.avguste sta sc lotila plezanja v Kamniško Savinjskih Alpah Sebastijan Jančič, član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje ter njegov prijatelj Edo Rozman, član Akademskega alpinističnega odseka iz Ljubljane. Ob zelo lepem, vendar tudi vročem vremenu, sta vstopila v 150m visoko zahodno grapo v severozahodnem predelu oziroma steni v 2058m visoki Kalški gori. Smer je ocenjena s III.stopnjo težavnosti. Plezalni vzpon je potekal kljub vročini tekoče in smer sta preplezala brez večjih težav, predvsem pa varno. Po veselem stisku rok vrh gore sta sc v popoldanskih urah vrnila v dolino in nato domov.	„ T
74S4Y,f
IJP tl. KIMOVEC 2003
INTERVJU
---------h
Predstavljamo - AO Litija
KAJ PA SPLOH JE GREH!?!
A Ipinistični odsek Litija deluje v okviru Planinskega društva Litija in je eden najbolj dejavnih tovrstnih odsekov v Sloveniji.
^\.Ker pa sam odsek morebiti razen redkim izjemam ni znan, smo se odločili, da ga vam pobliže predstavimo in tako smo zato našli pravega sogovornika. Jože Repina je namreč načelnik Alpinističnega odseka Litija in član upravnega odbora Planinskega društva Litija, v katerem dela ta odsek, drugače pa inštruktor alpinizma ter gorski reševalec. Postregel nam jez zanimivimi podatki glede samega odseka, njihovih članov, govora pa je bilo tudi o grehu...
Jože, kdaj je bil Alpinistični odsek Litija ustanovljen?
Odsek oziroma sekcija seje ustanovila med 20. in 30.oktobrom 1981. Točnega datuma nimamo zabeleženega. Eno leto smo delali v okviru AO Trbovlje, takrat je bil za nas zadolžen Bojan Šprogar, leta 1982 pa smo se osamosvojili. Pobuda za ustanovitev sekcije je prišla s strani vseh alpinistov oziroma pripravnikov, ki smo bili v odsekih na ljubljanskem področju. Ustanovitelji so bili med drugimi Jožko Povše, Andrej Krhlikar, Franci Intihar, Tomaž Groboljšek, Stane Lesjak, Marjan Brodar in seveda člani društva. Jaz in Tomaž Groboljšek sva opravila tudi prvi vzpon za odsek in sicer v Paklenici.
Koliko članov šteje vaš odsek in kakšni so pogoji za včlanitev?
Trenutno nas je preko 60 članov. Imamo 30 aktivnih članov, kar pomeni registriranih alpinistov in pripravnikov, 30 pa je ostalih tečajnikov, pripravnikov, ki letos niso imeli pogoje za registracijo, dosti pa je starejših članov, ki so se spet priključili odseku.Glede na dejavnost odseka sem vesel, da se k nam vračajo starejši člani, ki so že bili med nami in s svojimi izkušnjami pomagajo mlajšim članom. Kot zanimivost lahko omenim, daje med našimi člani kar tretjina pripadnic nežnejšega spola. Kar se pogojev za včlanitev tiče mora biti vsak član Planinskega društva. Za alpiniste oziroma pripravnika ali pripravnico je pogoj starost najmanj 16 let, pisno dovoljenje staršev in da nima kakšne skrite bolezni. Če opravijo alpinistično šolo, imajo dve leti status pripravnika oziroma pripravnice, potem se opravlja izpit na društvu, če je ta opravljen pa te društvo prijavi na republiški izpit, kjer je pogoj starost 18 let in določeno število vzponov.
Katere so dejavnosti odseka?
Vzgoja mladih pripravnikov, plezanje in seveda tudi družabnost. Imamo kar nekaj srečanj na leto. Začenjamo spomladi z regratovim piknikom, potem imamo občni
zbor, čez poletje vseskozi traja šola, jeseni pa imamo kostanjev piknik ter letos bomo tretjič imeli “kura party” oziroma škarpolazenje. Če koga to zanima, mora priti na Polšnik in videti. To je plezanje na čas po škarpah. Vsekakor pa je prva dejavnost vzgoja in priprava pripravnikov na alpiniste. Sicer pa imamo vsak četrtek sestanek društva, ko se zmenimo za plezanje ob vikendih. Teh sestankov se udeležuje od 15 do 30 aktivnih članov.
/
Triglav - julij 2003, družina Repina
Zaupajte nam vašo najbolj odmevno akcijo ali akcijo vašega člana...
dorečenega.
Omenili ste problem financiranja. Kako pa se financira vaše društvo oziroma odsek?
Financiramo se večinoma iz lastnih virov. Na odseku imamo interno članarino, s katero se kupuje predvsem oprema. Iz društva dobimo, kolikor dobimo, drugače pa so tu še sponzorji. Slednji so bili letos kar pridni, seveda pa teh ni nikoli dosti. Po domače povedano, “fehtat” je treba. Konkretnega denarja od recimo Občine Litije pa ni, razen tisto, kar dobi društvo.
Kakšno je sodelovanje s sosednjimi društvi?
Zaenkrat dosti uspešno sodelujemo z AO Trbovlje, čeprav so naši člani iz Trbovelj in nato vse tja do recimo Logatca in Domžal, zaledje pa imamo seveda na Izlakah, tako da bi marsikdo pričakoval, da bi sodelovali z več društvi oziroma odseki. Skratka, sodelujemo tam, kjer je možno.
Čemu pripisujete vse večjo popularnost alpinizma v zadnjem času?
Predvsem zagnanosti starejšim članov ter odpovedovanju drugim stvarem, da imajo mlajši pogoje za to.
Kako se člani pripravljajo na vzpone s telesne in psihične strani?
V letih 1982 do 1986 so kraljevali vsi takratni člani z vzponi, po ponovnem zagonu leta 1996 pa so poleg mene in Francija v pogonu vsi mladi, ki nas kar prekašajo. Je pa teh vzponov kar preveč, da bi jih lahko naštel. Glede na uspehe naših članov bi bil že čas, da se kam odpravimo. Problem pa so seveda finance. Fantje so mladi in perspektivni in so sposobni preplezati marsikaj. Za naslednje leto se sicer nekaj pripravlja za Ande, vendar še ni nič
Vsak ima svoj način priprave, tudi glede telesne in psihične strani, kakor tudi glede prehrane. Iz svojih izkušenj lahko povem, da recimo razne ptičje hrane in galofaksa ne prebavljam. Ne, šalo na stran. Moje mnenje glede prehrane v tem športu je, dajej tisto, kar ti paše, pomembno pa je, da se pred vzponom ne prenaješ. Seveda je pomembno, da uživaš velike količine vode. Pri ekstremnih vzponih pa je seveda drugače in tam športnik sam ve, kako se mora prehranjevati. Kot že rečeno, vsakemu

Kolesarski vzpon na GEOSS 2003
Počitek pri planinski koči Breslauer, Jože Repina in Franc Intihar
prepuščamo, da sam skrbi zase glede prehrane, glede treninga pa priporočamo, kolesarjenje, mogoče tek, hoja. V veliko pomoč nam je tudi umetna stena v OŠ Šmartno in sicer predvsem v zimskem času.
Še eno šaljivo vprašanje... Glede na to, da se z alpinizmom ukvarjate profesionalno, nam zaupajte, nad katero višino ni greha?
Kaj pa sploh je greh!?!
Ob koncu našim bralcem povejte, kje bi lahko dobili še dodatne informacije o vaši dej a vnosti...
Informacije se lahko dobijo na naši spletni strani www.ao.litija.com. Vsak četrtek se lahko udeležijo tudi
sestanka našega odseka. Te sestanke imamo na Ulici Mire Pregljeve 1 (športna dvorana) v Litiji. Informacije pa se lahko dobijo tudi na telefonu 01/899 52 86 in sicer ob četrtkih od 16,-18. ure.
Peter Motnikar ---------slike, arhiv društva
ALPINIZEM MALO DRUGAČE - FOTO UTRINKI AOL LITIJA
V SEPTEMBRU ZELO UGODNE CENE VOZIL MAZDA 6
Ponudba akcijskih modelov Mazda na zalogi:
\yi) s iia^uai
2Z0OAs\-ZX0>
sm

323F 1.6i Evision xAirbag,klima,ALU platišča, beli merilniki,...) cenejša za 516.161 SIT
* Mazda Premacy DiTD Active Btue (ABS,avtomatska klima,4xAlRBAG,temna stekia,
1 nke.audio sistem,...vsa oprema) tom 763.360 SIT - akcijska ia 4.490.000 SIT
MMS		www.avtohisa-krzisnik.si	X	
	rnaLdroa KiMnik Romon sp 1410 Zogoije, Selo 65 AVTOM ISA KRŽIŠNIK	Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359	odprto: od 8. do 18. CjLz sobota: od 9. do 1 3. rnazoa
			
Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://www.tref.si, E-mail: info@tref.si
Računovodsko-finančna programska oprema za podjetja in obrt
- Glavna knjiga s saldakonti. Material no poslovanje. Fakturira nje.
Osebni dohodki,Osnovna sredstva Računovodstvo in finančno svetovanje
Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo, svetovanj e ob nakupu, tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sistem ali pa se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov. Servis računalniške opreme:
-pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor
Cena računalniškega kompleta že od
96.393,00 + DDV
SISTEM PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM
DRUŠTVENO
CAC TRBOVLJE 2003 - DESETIC
T)od okriljem Kinološke IT zveze Slovenije je bilo KINOLOŠKO DRUŠTVO TRBOVLJE zadnjo nedeljo v avgustu gostitelj oziroma prireditelj zdaj že tradicionalne
ovalce pa verjetno manj zanimiva, kot so bili zanimivi kosmati lepotci in lepotice na štirih tačkah, eden lepši od drugega, vendar za sodnike

■	----J®
7' [--	------ J* aSEEI — —J----- "
4,	„ 1
dalmatinec (Halper Željka) in rezerva B.I.S. kitajski goli pes.

•7
LV 'J V X
i	j
i
Bradati škotski ovčar (Crnkovič-Korošec), za petami mu je kavkaški ovčar (Prelesnik Uroš in Darja) in za njim ameriški koker španjel (Mravlje Aleš).
X. Državne razstave psov vseh pasem - specialna razstava pritlikave pasme.
V programu razstave je bil dovod psov, otvoritev razstave, ocenjevanje psov, program in izbor najlepših psov.
O množičnosti udeležbe priča veliko število sodelujočih štirinožcev zelo različnih, tudi manj običajnih pasem, ki je doseglo število 407. To je za devet sodnikov iz petih evropskih držav pomenilo mnogo zelo odgovornega dela. Odločitve o oceni posameznega psa niso lahke iz so zelo pomembne za lastnike in za pse ter za njihovo prihodnost.
Vsi sodelujoči psi/psice so prejeli diplomo. V zaključnem izboru so bili podeljeni pokali prvim trem »najboljši« v posameznih predpisanih kategorijah. Pravila za podelitev nazivov so ljubiteljem in lastnikom psov dobro poznana, za obisk-
pasmah. Vsi, ki so v tem delu tekmovanja dosegli prvo mesto, so tekmovali tudi v starostnih kategorijah kot mladiči (do šest mesecev), najmlajši (od 6 do 9
.	„r,-------------

Posebnost je Specialna razstava pritlikavih pasem: prvak je bil kitajski goli pes, sledi mu maltežan in nato pekinez.
vsak drugačen.
Posebnost Državne razstave psov v Trbovljah je bila ta, da so, kot domačin-prireditelj, izbrali tudi najlepšega psa Zasavja, ki je sicer moral biti v tekmovanju odlično ocenjen, brezpogojno pa je moral biti »Zasavčan«.
V tekmovalnem delu so bili psi razvrščeni in so »tekmovali« v desetih
mesecev), mladi, veterani, nato iz razreda pari, iz razreda vzrej ne skupine.
»Absolutni« zmagovalec FCI skupin in s tem naj lepši pes razstave leta 2003 je bil dalmatinec lastnika Halper Željka.
Prireditev je bila deseta, jubilejna, vendar ni bila tako svečana, kot bi morala biti. Pa ne zaradi vremena, ki jo je tokrat zagodlo razsta-
vljavlcem in obiskovalcem. Tudi finančna sredstva so pri vsakem, tako široko zasnovanem projektu, kot je državna razstava psov, poseben problem. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi in ob pomoči številnih sponzorjev in donatorjev. Organizator se vsem, še posebej pa sodelavcem in članom Kinološkega društva Trbovlje ter ljubiteljem psov in pa tistim, ki se zavedajo, daje kraju potrebna vsakršna promocija, tudi pasja, iskreno zahvaljujejo in obljubljajo, da bodo vztrajali v svojem prizadevanju po najboljših močeh in ob podpori razumevajočega prebivalstva še naprej.
Deseta prireditev potrjuje, da sojo »priznali« in vzeli za svojo tako razstavljale!, kot gledalci, posebno priznanje pa je, da se nanjo vračajo tudi tisti, ki so na njej sodelovali že prejšnja leta. Vsekakor so vsi ljubitelji psov vabljeni na 11. Državno razstavo CAC Trbovlje 2004.
MaH
rz\sAvr
DRUŠTVENO
----------
Valvazorjevi večeri
»Ako je pošten rodoljub dolžan časti svoje domovine v vseh potrebnih primerih kri in življenje, ji je dolžan v prav nič manjši meri služiti s peresom, da v svetu pri vsaki priložnosti zaslovi.«
Vroči poletni dnevi so se s prvimi septembrskimi sapami ohladili. Prijetno hladen šestoseptemberski večer je zaznamoval konec prireditev, ki so v okviru VIII. Mednarodnega festivala komorne glasbe, s skupnim imenom Valvasorjevi večeri 2003, potekale od začetka pomladi in ponujale pestro, malce drugačno kulturno življenje ljudem zagorske doline.
Zadnja predstava na Medijskem gradu j e pomenila tudi zaključek svečanosti v okviru praznovanja občinskega praznika občine Zagorje. To je bil Valvasorjev dan 2003 na Medijskem gradu.
Ideje za take prireditve niso nove, segajo v srednja šestdeseta leta preteklega stoletja, vendar se niso obdržale, ker terjajo ogromno dobre volje in prostega časa vseh sodelujočih, precej je stroškov, zagnanost sodelujočih pa je najpomembnejša. In na koncu je vse odvisno od vremena, saj so predstave na prostem, pod »milim nebom«.
Zanimanje za to vrsto kulturne dejavnosti zadnja leta spet močno narašča in tudi volja ljudi do dela pri teh projektih. Zato so Izlačani za nekaj let spet obudili Valvasorjev dan. Letošnji, trinajsti, je poljubno govoril o baronovem obisku in obisku
njegovih grafičnih sodelavcev na gradu njegove mladosti.
Tekste za vse prireditve je doslej napisal Nande
Razboršek, režija pa je bila v rokah Jožeta Krajnca. Igralci, ki so se zares vživeli v igro, so člani Kulturnega društva
Svoboda Elektroelement Izlake.
Grajska gospoda s služničadjo vred je zapustila
prizorišče, bakle so pogasnile, luna seje skrila za oblake.. .a v spominu vseh obiskovalcev bo ostal prijeten, malce
nostalgično obarvan sobotni septembrski večer in hvaležno čustvo do vseh, ki so ga omogočili ter želja, da se ponovi še mnogo naslednjih let.
Predvsem pa gre zahvala avtorjem in organizatorjem in igralcem. Nemalo delaje bilo potrebno, da je ostanek Medijskega gradu zablestel tako, kot bi se čas zavrtel nazaj v njegovo najuspešnejše obdobje. Na ta način je gotovo mogoče privabiti goste-turiste v te kraje, za kar se pravzaprav trudijo vsa Turistična društva v Zasavju, le dojeti bi še morala, daje v slogi moč...
Mali
RAZSTAVA STARIH IZRAZNIH FOTOGRAFIJ
/^\b 70 - letnici hrast-Wniškega foto kluba poteka vrsta razstav, med katerimi je tudi razstava starih izraznih fotografij v hrastniškem zdravstvenem domu. Avtorji so: Stane Brečko, Srečko Kačič, Jože Kirič, Alojz Kovač, Marjan
Polak, Milan Tanšek, nekaj avtorjev pa je neznanih.
Ob ogledu starih izraznih fotografij se spominjamo časov, ko je bila fotografija še čista, nevsiljiva in ni bila zaznamovana z elektronskimi in račun-alniškimi posegi. Zato
delujejo na obiskovalca mimo in nevsiljivo. Razstava bo na ogled od 1. do 30 septembra 2003.
Fanči Moljk
7AWVI ’
NEOSVINČENO
Vozili smo: Mazda 6 CD 120 TE common rail diesel Piše: Peter Motnikar, Fotografira: PRAV
VSTOPITE PROSIM!
"13iti poet ob takšnem avtu pravzaprav ni težko. Tudi če niste nadarjeni za pisanje -Din poezijo, boste ob tem avtu ustvarjali poezijo. Če ne drugje, na cesti, kjer boste uživali kot da ste v sedmih nebesih. Že sam izgled športne kombilimuzine vam bo to omogočal. In če ga boste vozili vi, potem se boste v to poezijo zlahka vživeli. Mazdo 6 smo v našem časopisu že predstavili. Sedaj je čas za (recimo temu) številko večji avto -Mazda 6 Šport Combi, ki ima poleg zelo velike mere temperamenta več kot 1700 litrov prostora za prtljago. In ne pozabite - tudi ta avto se ponaša z nazivom Slovenski avto leta 2003.
Motor
Naravnost fantastičen. Brez kakršnekoli pripombe! Testna mazda 6 se ponaša z motorjem 2.0 common rail diesel (120 KM). To je motor druge generacije te vrste in najnovejši dosežek tehnologije. Povsem nova MZR CD turbodizelska motorja z vbrizgavanjem goriva prek skupnega voda se odlikujeta s posebno gospodarno rabo goriva pri odličnih voznih zmogljivostih. Ta
vbrizgalni sistem prek skupnega voda druge generacije omogoča tlak vbrizganega goriva, kije 30% višji kot pri običajnih sistemih. V kombinaciji z EVVC (Expansive Vertical Vortex Combustion-System) je tako že pri nizkih vrtljajih na voljo visok navor 310 Nm, kar zagotavlja odločno speljevanje in pospeševanje. Dokazano! Tako se zdi trojanski ali celo kakšen večji klanec za mazdo 6 common rail diesel mačji kašelj. Ko boste enkrat motor pognali od 1800 do 2000 obratov, boste ta neverjetni navor vsekakor občutili, ob tem pa boste morali biti seveda previdni, da vas kaj ne prime. Tudi poraba goriva je zmerna, saj znaša kombinirano 6,5 litra na 100 prevoženih kilometrov. Seveda pa lahko ob ekstremnih hitrostih na avtocesti pozabite na ekonomičnost in varčevanje z dizelskim gorivom, saj poraba hitro poskoči na 8 litrov.
Varnost
Že ničkolikokrat prej smo zapisali, da pri mazdi dajejo ogromen poudarek na varnosti. Saj veste, kakšni smo včasih - nič nam ne
paše. Vzmetenje je pretrdo, premehko, premalo prostora, če iščemo, vedno nekaj najdemo. Pri Mazdi 6 boste dolgo časa iskali, iskali in iskali in dvomimo če boste našli kaj, kar vam ne bo všeč. Da so se Japonci zares potrudili, kaže že podatek, da so podaljšali medosno razdaljo in težišče postavili zelo nizko. Tako načrtovana večja stabilnost karoserije z uporabo zelo čvrstih materialov, posebna zasnova prednje preme z dvojnimi trikotnimi vodili, patentirana zadnja prema v obliki črke E (E-type) z več vodili zagotavljajo odlično vozno dinamiko in natančno vodenje. K dodatni smerni stabilnosti in optimalni stabilnosti v vožnji pripomorejo dinamični nadzor stabilnosti (DSC), elektronski sistem za zaviranje v sili (EBA) in sistem proti spodrsavanju koles (TCS). Da ne govorimo o vseh drugih pripomočkih (osem varnostnih blazin, pri Mazdi razvit sistem za absorbiranje energije pri trku s tremi ojačitvami karoserije v obliki črke H, dodatne bočne ojačitve v vratih za večjo zaščito ob bočnih trkih, tritočkovni varnostni pasovi (spredaj s pirotehničnima zategovalnikoma), aktivni vzglavniki, ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile (EBD)), seveda pa ne moremo mimo podatka, ki smo ga zapisali že pri testu Mazde 6 1.8 TE in naravnost impresionira-15-palčni zavorni diski omogočajo prav senzacionalno kratko zavorno pot - vsega 37 metrov.
Notranjost
Ogromno prostora nudi potniška kabina, tako za voznika ter sovoznika kot za potnike zadaj in seveda za prtljago. Udobna prednja sedeža sta na novo razvita, z brezstopenjsko nastavitvijo sedežev po višini in naklonu naslona, pri voznikovem je možno tudi nastavljanje ledvenega dela. Sicer pa pri mazdi nudijo tri rezlične stopnje opreme in sicer CE, TE ter GT. Naša testna mazda je nosila oznako TE, ki med drugim
7AS4VC
omogoča upravljanje s tempomatom in z delovanjem modularnega audio sistema preko večfunkcijskega volana. Med prednjima sedežema sta dva velika predala za drobnarije, pokrov pa služi kot naslon za roke. Opora za roke je tudi na sredini zadnjih sedežev. Sicer pa je armaturna plošča izredno vzorno izdelana, vse potrebne informacije daje tudi potovalni računalnik, ne smemo pa zanemariti niti avtomatsko klimatsko napravo, kije zelo učinkovita.
Težko je biti pameten ob takšnem avtu, kot je Mazda 6 Šport Combi. Včasih je najbolj enostavno - vsesti se in se peljati. Tudi vi ste vabljeni, da to storite. Če še niste prepričani, se prepričajte na testni vožnji v Avtohiši Kržišnik Zagorje, tel.: 03 56 64 729.
Tehnični podatki testne Mazde 6 TE Šport Combi Common rail diesel:
Motor: Vrstni 4 valjni DOHC/16 ventilov, 1998 ccm, 120 KM, 89 k\V Menjalnik: ročni 5-stopenjski Zavore: spredaj koluti/notranje hlajeni, zadaj koluti Zmogljivost: pospešek 0-100 km/h: 11 sek, največja hitrost 194 km/h Poraba goriva: po mestu/izven mesta/kombinirano/testna poraba: 8,3/5,7/6.6/7,0 Cena: 5.019.248,00 SIT
NK SVOBODA KISOVEC
in veteranska sekcija nogometnega kluba
se zahvaljujeta
vsem sponzorjem za finančno pomoč, s katero ste klubu omogočili organizacijo in izvedbo 2.tradicionalnega tedna nogometa v Kisovcu in 10.memoriala Ladislava Gostiše.
Vsem krajanom oziroma občanom pa hvala za obisk na prireditvah v upanju, da se srečamo tudi naslednje leto.
ŠPORTNI POZDRAV
NK Svoboda Kisovec
bal ŠPORT
—l-----
NOGOMET:
IZ TABORA NK ZAGORJE
Mladinci 2.SML zahod, l.krog;
Ljubljana-Zagoije 5:0,2.krog; Zagoije- Sava
S.	1:2, 3.krog; Šmartno Ljubljana-Zagoije 2:0.
Kadeti 2 SKL zahod, 1 .krog; Ljubljana-Zagorje 0:0, 2.krog; Zagorje- Sava S. 0:0, 3.krog, Šmartno Ljubljana- Zagorje 1:2 (strelca za Zagorje: Šikovec in Relič).
St.dečki 2.MNZ, l.krog; Brinje-Zagorje6:3.
Ml.dečki 2.MNZ, l.krog; Zagorje-Brinje 1:2,3:0,3:0,1:4.
Cicibani MNZ s k..D; Zagoije- Elan 0:11.
IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC
Kadeti,MNZ Ljubljana,2.skupina , l.krog; Svoboda- Enotnost Kamnik 6:2 (Eniz Halilovič je dal kar 4 zadetke, po enega pa Denis Nikolič in Daniel Džombič).
Ml.dečki; MNZ Ljubljana, l.krog; Svoboda-Dob 0:5,0:5,0:3,1:1.
IZ TABORA NK RUDAR TRBOVLJE
Mladinci, Rudar- Tabor 69 2:2 (za domače sta zadela Žibert in Trgalovič).
Kadeti, Rudar- Domžale 4:2 (za domače sta zadela Mrvoljak in Čuro po 2 x).
Starejši dečki, 4.krog; Olimpija- Rudar 3:0.
Na tej tekmi so bili izključeni kar trije nogometaši Rudarja: Čufurovič, Sadiki in Sotenšek, po mneju predstavnikov kluba povsem upravičeno, saj vsem trem manjka prave športne vzgoje. Le talent je za uspešno nogometno pot premalo.
Mlajši dečki, Rudar -Domžale 0:3,1:3, 1:2,2:4.
Cicibani, Rudar-Litija 14:0.
Kadeti, l.krog; Litija- Črnuče 11:1 (strelci za Litijo: Nejc Medved 5 x, Jasmin Kuburič in Boštjan Martinčič po 2 x, Jasmin Seferovič in Gašper Vrhovec po 1 x).
Starejši dečki, l.krog; Kamnik- Litija
2:0.
Mlajši dečki so bili poraženi od Olimpije, cicibani od Rudarja Trbovlje.
Igor Gošte
l.MNZ LJUBLJANA OBČINSKI DERBI
LITIJANOM
Za zasavske ljubitelje nogometa bo letošnje prvenstvo v l.MNZ Ljubljana še kako zanimivo. V tej ligi letos sodelujeta dve ekipi iz občine Litija, torej NK Cockta Kresnice in NK Litija, potem ekipa NK Svoboda Kisovec ter trboveljski Rudar. Že v prvem krogu so bile na sporedu zanimive tekme. Kisovška Svoboda je pod vodstvom novega trenerja Tadeja Grčarja uvodno tekmo na domačem terenu proti Kolpi prepričljivo izgubila. Kisovčani so si sicer ustvarili nekaj priložnosti za zadetek, ki pa jih niso izkoristili, zato pa so bili toliko bolj spretni gostje. Tudi nogometaši trboveljskega Rudarja so pod vodstvom novega trenerja Antonia Buovskija prvenstvo začeli s porazom. “Moja ekipa je igrala pod pričakovanji. Svoje so dodali tudi slabi sodniki, vendar pa smo za poraz krivi predvsem sami. Namesto, da bi se skoncentrirali na igro, smo se vso tekmo prepirali s sodnikom. Potrebno se bo navaditi, da sodniki v tej ligi niso na tako visokem nivoju, kot v višjih ligah,” je povedal Buovski.
Uspešnejše so s prvenstvom začeli litijski nogometaši, ki so se v prestopnem roku okrepili z nekaterimi znanimi nogometaši kot sta Stanislav Komočar in Zoran Ubavič. Njihove vrste sta okrepila tudi Blaž Videmšek in Amel Velič, ki sta se vrnila iz NK Slovan. V občinskem derbiju so Kresničane premagali s 3:2. V polno sta zadela Blaž Videmšek dvakrat in Metod Juvan enkrat.
IZ TABORA NK LITIJA
Mladinci, l.krog; Črnuče- Litija 2:3 (strelca za Litijo: Petar Durič 2 x, Sašo Pantič).
Rezultati 1.kroga:
Svoboda- Kolpa 0:3 Litija-Cockta Kresnice 3:2 Rudar Trbovlje- Ame Tabor 0:1
Igor Gošte
UsMMiiiiM
ZASAVSKE LIGE MALEGA NOGOMETA
V	ponedeljek (1.9.) se je začela 28.tekmovalna sezona v štirih ligah malega nogometa. Štartalo je 52 ekip. Glede na prejšnjo sezono ni več ekipe Bartec Varnost, kije v ligi igrala vse od začetka in pa ekipe Montezuma bar, medtem, ko sta se ekipi Šentlambert in Gamsi združili. V četrti ligi sta novi dve ekipi: Torpedo iz Hrastnika in Knapi iz Toplic.
1.	LIGA, l.krog; Škoti Tingl tangl-Pekarna Leniči II. 9:2, AM-KO Izolacije-Supermont 1:0, Juventus- Bar Slavi 3:2, ETI EE- Trgotrans P.Kukuca 3:1, ŠD Mlinše-ŠDČolnišče 1:1.
V	derbiju kroga so se pomerili dve litijski ekipi. Uspešnejša je bila ekipa AM-KO Izolacije. V 1.krogu so bili uspešni tudi aktualni prvaki Škoti, ki so drugi ekipi Leniči zabili kar devet zadetkov. Blizu prve točke proti prekaljenim nogometašem iz Hrastnika, pa so bili tudi novinci v ligi Bar Slavi, ki bodo za marsikatero ekipo trd oreh.
2.	LIGA, l.krog; TET- ES Potočnik Piz.Ašič 3:1, ŠD Prapreče- Mili bar, Taxi Antonio- Trgovina Čop 0:5, Antimon- Malo po malo 2:0, Sepro-Buldožer 0:2, Top sport-NLP0:4.
Še enkrat več se je pokazalo, daje na malonogometnem igrišču v Zagorju ob deževnem vremenu zaradi slabe asfaltne površine nemogoče igrati nogomet, predvsem pa je zelo nevarno. Povsem drugače kot na primer na Mlinšah ali v Šentlambertu, kjer je kvaliteta asfaltne površine mnogo boljša. V izogib poškodb je skrajni čas, da se igrišče v Zagorju “preobleče" v novo in kakovostnejše asfaltno prevleko.
VETERANSKA TRIM LIGA,10.krog;
Čolnišče- Rigl 8:1, Šentlambert-lzlake 2:0, Zlatarna Lea- Mizarstvo Zupanc 7:2, Udarnik-Mlinše 4:3, Sepro- Edups Štulm 1:0.
Lestvica: 1.Edups Štulm 27,2.Sepro 25, Šentlambert 19, Zlatarna Lea 18,...
V	derbiju jesenskega dela prvenstva je drugouvrščena ekipa Sepro premagala doslej še neporaženo ekipo Edups Štulm. Edini zadetek na tekmi je dal Željko Relič.
Igor Gošte
ODPISANI ODPISALI TEKMECE
'XTa prazniku malega nogometa v -LN Šentlambertu nad Zagorjem sta bila od petka 29. do nedelje 31. avgusta odigrana dva turnirja. Na 12. članskem turnirju so v kakovostni konkurenci 22 ekip slavili Odpisani pred Škoti, tretje so bile Čolnišče in četrti domačini, ki so tako v polfinalu kot v tekmi za tretje mesto izgubili po streljanju kazenskih strelov. Naslov najboljšega strelca je pripadel Bobanu Simiču (Odpisani), najboljši vratar pa je bil Mitja Režun (Šentlambert).
Med 10 moštvi na 1. veteranskem turnirju je zmagal Edupps pred Čolniščami, tretje mesto pa je po zmagi nad domačini zasedel Sepro. Najboljši igralec turnirja je bil Dušan Smrkolj (Edupps), najboljši vratar pa Franc Baruč (Edupps).
Svoje minute so dočakale tudi ekipe treh
zasavskih občinskih uprav. Tako Občina Zagorje kot Občina Hrastnik sta premagali Občino Trbovlje (prva s 4:1, druga s 3:0), medtem ko sta se v medsebojnem dvoboju razšli brez zadetkov.
REZULTATI - Člani - Polfinale; Odpisani : ŠD Čolnišče 3:1, Škoti : Šentlambert 6:5 (4:4). Finale za 3. mesto; ŠD Čolnišče : Šentlambert 4:3 (1:1). Finale za J. mesto; Odpisani: Škoti 6:3. VRSTNI RED-Člani- 1. Odpisani, 2. Škoti, 3. ŠD Čolnišče, 4. Šentlambert.
REZULTATI - Veterani - Polfinale; Edupps : Sepro 1:0, ŠD Čolnišče : Šentlambert 4:1. Finale za 3. mesto; Sepro : Šentlambert 2:1. Finale za 1. mesto; Edupps : ŠD Čolnišče 4:0. VRSTNI RED - Veterani - 1. Edupps, 2. ŠD Čolnišče, 3. Sepro, 4. Šentlambert.
Boštjan Grošelj
ROKOMET___________________
IZ TABORA RD ŠMARTNO 99
Kot so nam sporočili iz Rokometnega društva Šmartno 99, so se v avgustu začeli treningi za vse njihove selkcije, ki bodo nastopale v ligaških tekmovanjih. Torej mlajše dečke A in B, starejše dečke B, kadete in člane, ki jih bo tudi v tej sezoni treniral Matjaž Šikovec iz Zagorja in bodo tekmovali v 2.državni rokometni ligi. Njegov pomočnik bo Dare Šuštar. V klubu pa še vedno vabijo nove člane, da se jim pridružijo na treningih vsak dan od 17.30 do 18.30 ure v OŠ Šmartno. V pripravljalnem obdobju so člani odigrali že tudi nekaj tekem. Na prijateljski tekmi na domačem igrišču so z rezultatom 24:26 izgubili proti l.Bligašu RKSVIŠ.
Za domače sta največ zadetkov dala Dobravec in Simončič po 5. Člani so sodelovali tudi na turnirju v Radovljici ob občinskem prazniku. Nekoliko oslabljeni so premagali RK Duplje Tržič z 19:18 ter RK NVellnes center Bled s 25:23. Izgubili pa so proti ekipi RK Cerklje z 21:20. Največ zadetkov na treh tekmah za Šmartno sta dala Jernej Peterlin (18) in Gregorič (15). Na turnirju so Šmarčani osvojili drugo mesto.
Igor Gošte
SMUČARSKI SKOKI_________
PRIMOŽU ROGLIČU TOČKE
Ob koncu avgusta sta bili v Velenju na skakalnici K-85 dve tekmi za Alpski pokal, mladincev do 18 let. V kategoriji 63 skakalcev iz 6.držav je nastopil tudi mladinski reprezentant Primož Roglič, sicer član SK Zagorje-Ytong. Na prvi tekmi je bil 17. skočil je 82 in 83,5 m. Zmagal je Avstrijec Tumbichler s skokoma 89,5 in 88 m. Na drugi tekmi je bil Primož s skokoma79 in 81 m 26. Zmagal je Slovenec Zvonko Kordež s skokoma 87 in 88 m. Na obeh tekmah si je Primož priskakal nekaj “alpskih” točk. (I.G.)
ŠAH__________________________
V ZAGORJI ŠAHOVSKA ELITA
Šahovski klub Zagorje je v stekleni dvorani Delavskega doma organiziral državno prvenstvo za posameznike in ekipe v hitropoteznem šahu. Prijavilo seje doslej največ šahistov, kar 174 ter 28 ekip.
Med posamezniki je prvo mesto osvojil Adrian Mikhalchishin, kije osvojil le pol točk manj od vseh možnih, torej 12 in pol. Drugi je bil njegov klubski kolega Gerg Mohr, ki prav tako brani barve mariborskega kluba Piramida. Osvojil je 10 točk, toliko kot na tretjem in
četrtem mestu Domen Krumpačnik in Leon Mazi. Najboljši Zasavčan je bil na 14.mestu Trboveljčan Uroš Zalokar, kije osvojil 9 točk, kolikor jih je tudi nekdanji Kisovčan in član domačega kluba Oskar Orel na 16.mestu. Oskar že nekaj let šahira za klub iz Kranja. Med domačimi šahisti sta bila najboljša Martin Ocepek in Albina Bajda, ki sta osvojila 87. in 95. mesto. Oba sta si prišahirala 6 in pol točk.
V ekipnem tekmovanju so zmagali Mariborčani (Piramida) v sestavi: Mikhalchishin, Mohr, Barle in Sakelšek. Drugi so bili člani kluba Triglav Krško in tretji Branik Maribor. Prva ekipa ŠK Zagorje v sestavi: Kranjc, Cesar, Sivec, Tomažič in Regancin.
Igor Gošte
SANJKANJE
TRENING V UKRAJINI
V sklopu poletnih priprav so člani sankaškega društva Kum-Trbovlje, ki tekmujejo za slovensko reprezentanco, konec avgusta preživeli v Ukrajini. V tem času so s sanmi na koleščkih opravljali treninge na tamkajšnji umetni progi. Ob koncu bivanja v Ukrajini pa je bila na sporedu še mednarodna tekma za poletni pokal s sanmi na koleščkih. Naši predstavniki so za ta čas prikazali dobro pripravljenost, torej se ni bati za prihajajočo zimsko sezono. V članski konkurenci je Tomaž Kovačič zasedel osmo mesto, Domen Pociecha je bil med starejšimi mladinci četrti, v skupini mlajših mladincev je Grega Hacin zasedel 29.mesto, v isti kategoriji pa Žan Kovačič sedmo mesto. Odličen rezultat pa je, kot nam je sporočil Bernard Kovačič, dosegla Maša Topole, ki je bila med mlajšimi mladinkami druga. Naslednji dan je potekala še ekipna tekma, na kateri so naši predstavniki med dvanajstimi ekipami osvojili peto mesto. Jani Kovačič in Roman Topole, ki sta vodila slovensko reprezentanco v Ukrajini, sta bila z opravljenimi treningi in doseženimi rezultati na tekmovanju zelo zadovoljna. (I.G.)
TENIŠKI TURNIR 2003
Zdravilišče Laško organizira skupaj z Zvezo paraplegikov Slovenije tradicionalni teniški turnir dvojic, v katerem nastopajo teniški igralci -rekreativci skupaj z igralci - člani Zveze paraplegikov Slovenije. Prvi del turnirja, VI. V.I.P. turnirje bil v četrtek, 28. avgusta 2003 na teniškem igrišču v MARIJA GRADCU PRI LAŠKEM, kjer so nastopili znani rekreativci skupaj s člani Zveze papaplegikov Slovenije.
Tekmovanje je potekalo v mešanih dvojicah, med njimi pa so bili najboljši: 1.mesto: Zdravko Eržen - Peter VILFAN, športnik in komentator, 2.mesto: Marjan TRDINA Roman MATEK, direktor Zdravilišča Laško, 3.mesto: Slavko BRAČIČ Radko KOMADINA, Mojca LESKOVAR
7AS4vr
ŠPORT
NOGOMET__________________
ZAGORJANI S POLNO PARO NAPREJ!
Zagorje - Nogometaši Zagorja nadaljujejo s sijajnimi rezultati v drugi slovenski nogometni ligi. Najprej so v petem krogu po sicer slabši predstavi premagali zadnje uvrščeno Svobodo iz Ljubljane s 3:2. Zadeli so Hrvat, Maleševič in Oplotnik. “Tekmaje bila zelo težka, kajti nasprotnik je bil izredno motiviran. Upam, da me je ta doseženi zadetek vrnil med žive oziroma da je kriza mimo,” je po tekmi dejal Hrvat, domači trener Vladan Mladenovič pa j e dejal, daje razumljivo, da bo ekipa po nekaj dobro odigranih tekmah padla in to seje zgodilo ravno proti Svobodi.
V šestem krogu pa so Zagorjani gostovali pri Aluminiju in spet slavili z 2:0. Tokrat je kar oba zadetka dosegel Maleševič, prvega v 52.minuti, drugega pa v SO.minuti.
Ta zadetek je bil nasploh prava “paša za oči”, saj je Maleševič domačega vratarja premagal s strelom z več kot polovice igrišča. Tako se nadaljuje neporaženost “rdečih”, ki traja že pet krogov. Zagorjani so tako na lestvici na drugem mestu s 13 točkami, vodi pa velenjski Rudar, ki jih je zbral 16. Naslednjo domačo tekmo bodo Zagorjani odigrali v nedeljo, 14.septembra ob 16.uri, ko bodo gostili kranjski Triglav.
Peter Motnikar
| MALI NOGOMET
IZLAČANI SO PADLI!
Rezultati 1 .kola 4.lige MN L Zasavje: Udamik-TSG - MNK Terezija 0:4, Luka bar-ŠD Čemšenik 2:3, ŠD Polšnik II - Torpedo 0:1, ŠD Kotredež - Turisti 4:1, Trgovina Čop Konjšica - Knapi 3:1, ŠD Prapreče II - Amater 1:2, Zasavc - ŠD Izlake 3:2, Medija - ŠD Podkum 0:0. (pm)
NOVIČKE IZ MALONOGOMETNEGA KLUBA SVEA LESNA LITIJA
TEK _________________________
ZASAVČANI BLESTIJO V TEKU
V prejšnji številki smo objavili reportažo z gorskega teka na Kozje, pri čemer smo nenamenoma izpustili uvrstitve nekaterih zasavskih predstavnikov in zato jih objavljamo v tokratni številki.
Rezultati po kategorijah - moški nad 65 let: 6.Gusti Laznik (Dobovec), moški od 45 do 50 let: 3.Milan Kirn (Hrastnik), ženske nad 50 let: 3.Hedvika Kotar (Trbovlje).
Obenem je bil tek zaključek Štajerskega pokala v gorskem teku, kjer so štele tri tekme (Lisca, Šmohor in Veliko Kozje). Rezultati - moški nad 65 let: 6.Gusti Laznik (Dobovec), moški od 45 do 50 let: 1.Milan Kirn (Hrastnik), ženske od 50 do 55 let: 3.Hedvika Kotar (Trbovlje).	P.M.
EVROPA V LITIJI
Malonogometna sezona je vse bliže. Tako tudi za aktualne državne prvake iz ekipe Svea Lesna Litija, ki so svojimi treningi pričeli 4 avgusta. Ta ekipa brani tudi naslov pokalnega prvaka iz pretekle sezone. Ob domači sezoni jih letos čaka tudi evropsko klubsko tekmovanje. V sedmi predtekmovlni skupini se bodo namreč v začetku meseca oktobra v litijski športni dvorani pomerili s prvaki Rusije Dinamom iz Moskve, prvakom Kazakstana, ekipo Zigitter iz Astane in prvakom Nizozemske West Starsom iz Rotterdama.
Po besedah predstavnika kluba Staneta Kokalja je igralski kader, ki ga bo tudi v tej sezoni vodil trenerski dvojec Fele - Majcen, v večini ostal enak. Z aktivnim igranjem sta prenehala dolgoletni reprezentant in kapetan litijske ekipe Vojko Majcen in Aleš Širca. Zaradi študijskih obveznosti in obveznosti na delu pa je v klub iz nižjega ranga prestopil Dragan Pemendija. Tudi zaradi tega so se v klubu odločili najti zamenjave za omenjene igralce. Tako sta v klub prišla Lilijana, povratnik v stari klub, Boban Simič, ki je preteklo sezono igral v Zagorju in Slaviša Goranovič ter vratar Urban Bajc, ki sta preteklo sezono igrala v
ŠPORTNA OBVESTILA ŠPORTNA OBVESTILA
BLIŽA SE KLUBSKA NOGOMETNA TEKMA LETA!
Za Bežigradom bo v sredo 24. septembra predprodaja začela tudi v ostalih slovenskih ob 20. 15 gostovala cenjena angleška mestih. Vstopnice se bodo prodajale v nogometna ekipa Liverpool FC.	trgovinah Big Bang Murska Sobota, Big
Za vstopnice že vlada izjemno zanima- Bang Maribor, Big Bang Celje, Big Bang nje. Gledalcem svetujemo, da si jih Novo Mesto, Big Bang Koper, Big Bang zagotovijo v predprodaji.	Kranj, Big Bang Škofja Loka in Big Bang
Ta se v Ljubljani začne 10. septembra Idrija.
2003. Enotna cena vstopnic je 3500 sit.
Popusti za dijake, študente in upokojence ter brezplačen vstop za otroke tokrat ne bodo veljali. Prodajna mesta so Big Bang	Nogomet seje vrnil v mesto!!!
na Čopovi, v BTC-ju in na Rudniku ter v	Žiga Gombač-odnosi zjamostmiBEBE
BOF-u in športnem centru Triglav.	4o.o.Smartinska 152Ljubljuna,Shnenijal: +386 1 587
V četrtek 11. septembra 2003 se bo	4855g: +38640885285f.: +386 1 58748 70
drugoligaški konkurenci. V pripravljalnem času so Lilijani odigrali tudi mednarodni srečanji proti prvaku Slovaške ekipi Program Dubnici, kije bila na petdnevnih pripravah v okolici Litije. Ekipi sta odigrali dve srečanji, obakrat so zmagali Lilijani. Prvič z 6 : 2 in drugič 3 : 2. V drugem srečanju so domači igralci igrali oslabljeni, saj je bilo sedem igralcev na reprezentančnih pripravah: Simič Dejan, Ibrišimovič, Kurtič, Zorč, Pavšek, Horvat in Džafič. Ob vseh že zgoraj omenjenih igralcih bodo v dresu Svee Lesna igrali še: Tokič, Macanovič, Kos in novi kapetan Borut Kristan.
"Prvi pravi test bo evropski pokal na katerega ste že sedaj vabljeni, kajti prihajajo resnično kvalitetne ekipe, pravi profesionalci v malem nogometu z visokimi klubskimi proračun," pravi Stane. In kakšno je mnenje športnega direktorja kluba Toneta Vrhovca: "V novi sezoni pričakujemo rezultate, ki smo jih navajeni iz preteklih let tako v pokalu kot tudi v prvenstvu, saj znova merimo na vrh. V evropskem pokalu želimo čim boljšo uvrstitev, zadovoljni bi bili tudi z drugim mestom v skupini. Menim namreč, da je 1 mesto v skupini z ruskim prvakom Dinamom trenutno nedosegljivo, tako za nas kot vse druge slovenske malonogometne ekipe. S tem pa ne mislim, da se bomo predali že v naprej."
Povzel IG
z
Karate klub TIKA Trbovlje Vabi k vpisu dekleta in fante vseh starosti.
Vpisujemo v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje na Mestnem trgu 6, vsako sredo in petek v septembru med 17.00 in 19.00 uro.

KLUB BORILNIH VEŠČIN PON DO KWAN ZAGORJE
VPISUJE NO VE ČLANE V SEPTEMBRU (vsak ponedeljek in četrtek ob 18.00 uri v dvorani na RUDNIKU ZAGORJE »VAŠHAVA«.
K VPISU VABIMO VSE, KI IMATE RADI BORILNE VEŠČINE, NE GLEDE NA STAROST. URNIK VADBE: ^ PONEDELJEK - ČETRTEK od 18.00 do 19.00 ure. VABLJENI!!!
http://WWW.PONDOKWAN-KLUB.SI
SK ZAGORJE-VTONG, Sekcija za skoke Kisovec prireja v soboto 13.9.2003 ob 10.00 uri tekmovanje v smučarskih skokih za POKAL COCKTA v kategoriji dečki do 15 let in ženske absolutno (nad 14 let). Tekmovanje se bo odvijalo naskakalnici K = 50m v skakalnem centru v Kisovcu.
V nedeljo 21.9.2003 prav tako ob 10.00 uri pa bo v skakalnem centru v Kisovcu potekalo tekmovanje za DRŽAVNO PRVENSTVO dečkov do 11 let in sicer na skakalnici K = 25m.
Vabljeni vsi ljubitelji smučarskih skokov.
Klub jadralnih padalcev KAVKA Kisovec
organizira v okviru prireditev ob prazniku občine Zagorje ob Savi 3. odprto prvenstvo jadralnih padalcev V TOČNOSTI PRISTAJANJA “ZAGORJE 2003”
V soboto, 13.09.2003 (rezervni tennin 14.09.2003), začetek ob 8 uri z vzletišča Marela (rezerva Vrh) na pristajališče Štirc v Kisovcu. Izvedli se bosta dve seriji tekmovanja v točnosti pristajanja za pilotez A ali L izpiti.
Vabljeni!
Lovska družina Trbovlje
ODDA
V najem gostišče v Lovskem domu na Podmejskem sedlu nad Trbovljami. Gostišče ima tujske sobe in je opremljeno s telefonom in centralnim ogrevanjem. Vsi zainteresirani kandidati lahko dobijo Javno ponudbo za oddajo poslovnega prostora za opravljanje gostinske dejavnosti in dodatne infonnacije na naslovu: Lovska družina Trbovlje, 1420 Trbovlje, telefon 03/56-34-890 do 20.09.2003.
---------------------------------------------------------------------V
sJ o 5. v_v v  /T Č/U #
NAROČILNICA za časopis ZASAVC
Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 14l0Zagoijeo/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250 Faf: 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC naročnimo bom plačeval/a (obkrožite ustrezno):
3 mesečno, polletno, letno
IO % CENE/
Ime in priimek:
Naslov:.......
Podpis:.......
Telefon:
Davčna številka:
Ki • • Mf
/
Ob pomoči zvestih frkerjev, aufbiksarjev, ravbarjev ter “taplavih” pišeta Peter Motnikar in MAS
Zasavski frker
V BETONSKO OGRAJO
Trbovlje, 31.08. Ob 04.35 uri. V Bevškem je prišlo do prometne nesreče. Neznani voznik je s terenskim vozilom zadel v betonsko ograjo, jo razbil in s kraja nesreče odpeljal. Z ogledom kraja dogodka in poizvedovanjem so policisti ugotovili, da je voznik terenca V.D., s koprskimi registrskimi tablicami, trčil v ograjo in jo zrušil ter odpeljal s kraja. Policisti so ugotovili, da je V.D. vozil pod vplivom alkohola.
NEPRAVILNO
VKLJUČEVANJE
Hrastnik, 26.8. ob 2.30 so bili policisti obveščeni o prometni nesreči pri Steklarni, kjer je P.S. zaradi nepravilnega vključevanja z avtobusne postaje na regionalno cesto trčil v pravilno vozečega K.I., kateri je peljal v smeri savskega mosta.
PADEL PO VOZIŠČU
Zagorje,28.8. ob 21.33 uri seje na Cesti 9.avgusta zgodila prometna nesreča. Voznik kolesa z motorjem O.M. je vozil v smeri Zagorja ter zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčil v pločnik ter padel po vozišču. Bilje odpeljan v Bolnico Trbovlje, kjer je bilo ugotovljeno, daje dobil lahke telesne poškodbe.
TRČIL V PLOČNIK
Zagorje, 31.8. ob 22.20 uri je na Cesti zmage voznik R.T. zaradi neprilagojene hitrosti trčil v pločnik. Zoper njega sledi predlog SP-ju, prav tako tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola (1,83 g/kg alkohola).
NAŠLI SO GA
Litija, 22.8.2003 ob 21.35 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči do katere j e prišlo na lokalni cesti med Čatežem in Gabrovko. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do nesreče zaradi vožnje po levi voznika osebnega avtomobila. Povzročitelj nesreče je po trčenju sicer ustavil in dejal udeležencu, da gre poklicat policijo in se odpeljal naprej, brez da bi udeležencu nudil svoje podatke. Udeleženec si je zapisal
7A‘\4VC
registrsko številko, preko katere je bil ugotovljen lastnik vozila. Z povzročiteljem nesreče bodo policisti opravili razgovor in zoper njega podali predlog SP.
BREZ VELJAVNEGA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
Litija, 27.8.2003 ob 18.54 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči do katere j e prišlo na Brodarski ulici. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do nesreče zaradi neupoštevanja prometne signalizacije. V prometni nesreči sta bili dve osebi lažje telesno poškodovani. Na vozilih pa je nastala manjša materialna škoda. Povzročitelju nesreče je bil izdan plačilni nalog, zoper njega pa sledi tudi predlog SP, saj je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
ENA OSEBA POŠKODOVANA
Litija, 31.08.2003 ob 09.55 uri so bili
policisti obveščeni o prometni nesreči, katera seje pripetila na regionalni cesti Čmi potok - Bogenšperk. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je prišlo do prometne nesreče zaradi vožnje po levi voznika osebnega avtomobila, kateri j e trčil v osebni avtomobil, kateri je pravilno pripeljal iz nasprotne smeri. Pri tem je bila ena oseba lažje telesno poškodovana, na vozilih pa je nastala manjša materialna škoda. Povzročitelju nesreče je bil izdan plačilni nalog.
NAPIHAL JE!
Policisti PP Litija so v dneh od 22. do
24.8.	pri kontroli prometa posebej poostreno nadzirali vožnjo pod vplivom alkohola. Pri tem j e bilo ugotovljenih 11 voznikov, kateri so vozili pod vplivom alkohola, 2 voznika sta preizkus alkoholiziranosti odklonila. Neslavni rekorder pa je bil voznik, kateremu je alkotest pokazal kar 3,60 g/kg alkohola v organizmu.
Vsi kršitelji se bodo srečali s sodnikom za prekrške.
/r

Aufbiks
•	21.08.2003 ob 13.40 uri so bili policisti obveščeni, daje na Cesti komandanta Staneta na cesti obležal moški. Policisti so na kraju ugotovili, da je moški zaradi pijanosti omagal in obležal za cesto. Odpeljan je bil vZD Litija, kjer mu je bila nudena zdravniška pomoč. Zoper kršitelja sledi predlog SP.
•	23.08.2003 ob 18.15 uri so bili policisti obveščeni o pretepu v okolici Litije. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do spora in nato pretepa med šestimi osebami. Pri pretepu sta bili dve osebi tudi telesno poškodovani in sta iskali zdravniško pomoč v ZD Litija. Po prvih ugotovitvah sta bili obe osebi lažje telesno poškodovani. Zoper vse kršitelje bo napisan predlog sodniku za prekrške.
•	26.8. ob 0.10 uri sta policista intervenirala pred lokalom Čebelica bar, kjer je M.C. grozil svoji ženi M.N. ter R.A. Ob prihodu policistov se M.C. še vedno ni pomiril, zato je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve na PP Trbovlje. Zoper njega so policisti podali predlog SP-ju.
•	26.08.2003 ob 21.24 uri so bili policisti obveščeni o družinskem prepiru v Konjšici. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do spora med bratom in sestro pri tem pa je brat sestro tudi udaril. V prepir seje vmešala še druga sestra, katero je prav tako udaril. V prepir je posegel oče, kateri j e sina pomiril že pred prihodom policistov. Policisti bodo zoper kršitelja napisali predlog SP.
•	26.08.2003 ob 23.20 uri so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda na Trgu na Stavbah v Litiji. Policisti so na kraju ugotovili, daje devet oseb kršilo javni red in mir, tako da so se kljub pozni uri glasno pogovarjali, smejali, loputali z vrati avtomobilov in prižigali kolesa z motoijem ter navijali plin. Policisti sojih opozorili, da s kršitvijo prenehajo, kar so upoštevali. Zoper vseh devet kršiteljev pa bo podan predlog SP.
•	27.08.2003 ob 13.50 uri so bili policisti obveščeni, da je v ZD Litija iskal pravniško pomoč občan, kateregajepredpribližno tednom dni pretepel sin. Policistj^
^
so opravili razgovor z občanom in ugotovili, da gaje pred tednom dni udaril sin in mu poškodoval nos. Policisti bodo opravili razgovor tudi s sinom in zoper njega izvedli ustrezen ukrep.
•	29.8. ob 19.50 uri so policisti intervenirali v gostinskem lokalu v Zagorju, kjer je M.L. začel razbijati in razgrajati po lokalu, ker ni dobil alkoholne pijače. Zoper njega sledi predlog SP-ju.
•	Trbovlje, 29.08. ob 21.50 uri. Policisti so v svojih prostorih gostili Š.A.-ja. Med kontrolo prometa so ga policisti zaustavili vendar je odklonil preizkus alkoholiziranosti in kljub prepovedi nadaljeval z vožnjo. Policisti so mu omogočili varno treznenje.
•	29.8. ob 23.25 so policisti intervenirali v lokalu Point 21, kjer so J.D., B.E., Z.T., A.Z. in B.M. razgrajali in razbijali steklovino. Z njimi je bil opravljen razgovor, prav tako pa bodo predlagani SP-ju.
•	29.08.2003 ob 20.15 uri so bili policisti obveščeni o pretepu na Zavrhu. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do spora med očetom in sinom, pri tem pa je sin pretepel očeta. Oče ni bil huje poškodovan in j e zdravniško pomoč odklonil. Kršitelj seje po prihodu policistov pomiril. Zoper kršitelja sledi predlog SP.
•	30.08.2003 ob 02.07 uri so bili policisti obveščeni o pretepu pred barom v Šmartnem. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje neznanec pretepel občana pred gostinskim lokalom. Pri pretepu oškodovanec ni dobil telesnih poškodb. Policisti bodo poskušali izslediti pretepača in zoper njega podali predlog SP.
•	30.08.2003 ob 22.04 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v gostinskem lokalu v Litiji. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje bil v lokalu pijan gost, kateri seje ustrašil drugih gostov in je zato poklical policijo. Pri razgovoru pa je bilo ugotovljeno, daje občan močno pijan, kljub temu pa je bil postrežen z alkoholno pijačo. Zoper natakarico sledi predlog SP zaradi točenja alkohola pijani osebi.
•	30.08.2003 ob 22.40 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v gostinskem lokalu v Litiji v katerem naj bi se pretepalo več ljudi. Na krajuje bil dobljen pijan kršitelj, kateri je razbijal inventar in grozil ostalim gostom s pretepom. Po prihodu policistov se kljub ukazom ni hotel pomiriti, zato je bil s strani policistov obvladan in odpeljan v prostore za pridržanje. Zoper njega sledi predlog SP.
•	30.08. ob 02.27 uri. V Mesečini je prišlo do skupinskega pretepa. Po prihodu policistov tri osebe niso upoštevale zakonitega ukaza policistov in so s pretepom nadaljevale. Vsi trije vročekrvneži so počivali v policijskih prostorih (K.N., S.M. in B.D.). Zoper osem oseb so policisti podali predlog SP zaradi sodelovanja v pretepu.
•	31.08.2003 ob 03.55 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanju na Trgu na stavbah, kjer je prišlo do
družinskega spora. Na krajuje bilo ugotovljeno, daje občan razbijal inventar in razgrajal po stanovanju. Pred prihodom policistov je kraj zapustil. Ob 04.25 uri pa so bili policisti ponovno obveščeni o kršitvi na istem naslovu. Na krajuje bil tokrat kršitelj dobljen. Zaradi utemeljenega suma, da bo kršitelj s kršitvijo nadaljeval je bilo zoper njega odrejeno pridržanje. Zoper kršitelja sledi predlog SP.
•	31.08. ob 18.30 uri. l.V. je kršil javni red in mir v zasebnem prostoru in ogrožal osebo. Policisti so I.V.-ja pridržali, kije bil pod vplivom alkohola.
•	30.8. ob 23.40 so bili policisti obveščeni, da na Logu v Hrastniku v svojem stanovanju razgraja G.Z. Na krajuje bilo ugotovljeno, daje v stanovanju navedeni poslušal glasbo, prav tako pa vpil in tolkel po inventarju. Pri postopku seje proti policistom nedostgjnovedekZoperpjegabopodanpredlogSP^u^^^^^^^^/^
Kradejo kot srake
Dne 23.8.2003 ob 09.40 uri so bili policisti PP Litija obveščeni o tatvini denarja iz stanovanjske hiše v okolici Jevnice. Policisti so na kraju ugotovili, daje neznani storilec izkoristil nepazljivost oškodovanca in pred vhodom v stanovanjsko hišo našel ključ od vhodnih vrat. S ključem je odklenil vrata, vstopil v hišo in iz denarnice, izvršil tatvino 95.000 SIT. Po dejanju je vrata zaklenil, ključ pa vrnil na mesto, kjer gaje našel. Policisti za storilcem tega dejanja še poizvedujejo.
Dne 24.8. ob 19.40 uri je B.V. policiste obvestil, daje neznani storilec v času med
22.8.	in 24.8. iz nezaklenjenega vozila, kije bilo parkirano pri IGM-u Zagorje, ukradel CB postajo in ga s tem oškodoval za okoli 40.000 SIT.
Trbovlje, 24.08. ob 05.25 uri. Varnostnik Fortune je policiste obvestil, da se je v trgovini Hardy sprožil alann. Policisti so po prihodu ugotovili, daje nekdo vlomil skozi vhodna vrata Trgovskega centra Mikolič. Neznani vlomilec je vlomil dvokrilna vrata in tako prišel v prostore trgovine Hardy ter iz blagajne odtujil 300 tisoč sit in nekaj menjalnega denarja. Storilca še iščejo.
Trbovlje, 25.08. ob 21.00 uri. Policiste je N.R. obvestil, da mu je neznani storilec med 22.08. in 24.08.2003 odtujil osebni avto znamke Golf, serije III, vinsko rdeče barve, reg. št. LJ P 7 508. Storilca še niso odkrili.
Dne 27.08.2003 ob 09.55 uri so bili policisti obveščeni o tatvini iz stanovanjske hiše v okolici Polšnika. Na krajuje bilo z zbiranjem obvestil ugotovljeno, da je neznani storilec izkoristil nepazljivost
oškodovancev in našel ključ, kateri je bil pod predpražnikom in vstopil v hišo iz katere je ukradel večjo vsoto denarja. Po dejanju je vrata zaklenil in ključ vrnil na kraj, kjer ga je našel. Policisti za storilcem tega dejanja še poizvedujejo, hkrati pa opozarjajo občane, da naj ključe ne hranijo pod predpražniki ali okenskih policah.
Trbovlje. 01.09. ob 09.15 uri. V.M. je policiste obvestil, da je bilo vlomljeno v poslovne prostore podjetja M&P. Neznani storilec je iz kovinske blagajne v pisarni odnesel 103 tisočake. Storilca še iščejo.
Dne 1.9. ob 14.20 uri so bili zagorski policisti obveščeni, daje neznanec preko vikenda vlomil v pisarniški kontejner, last SGP Zasavje, in iz njega odtujil prenosni računalnik znamke toshiba. S tem dejanjem je SGP Zasavje oškodoval za okoli 300.000 SIT.

■SiSSe
OBVESTILO IN POZIV
Dne 30.8. okoli 19.ure so policisti v križišču lokalne ceste, ki pripelje iz Čolnišč ter regionalne ceste (izgradnja nove obvoznice) obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta bila udeležen otrok, ki je vozil kolo in neznani voznik osebnega avtomobila znamke škoda favorit bele barve. Za razjasnitev okoliščin prometne nesreče naprošamo morebitne očividce in voznika osebnega avtomobila, da pokličejo na PO Zagorje (56 61 002) ali na številko 113.
X________________________/
NAŠLI DEKLE
Dne 21.08.2003 ob 23.30 uri so bili policisti obveščeni o mlajšem dekletu, katero prenočuje v kleti stanovanjskega bloka v Litiji. Na kraju je bilo ugotovljeno, da gre za mladoletnico za katero je bilo razpisano iskanje, ker je odšla od doma. Za mladoletnico je poskrbela delavka kriznega centra iz Ljubljane.
SAMOMOR Z OBEŠANJEM
22.08.2003 ob 08.15 uri so bili policisti obveščeni o pogrešanju mlajšega moškega, za katerega so starši že ob prijavi pogrešanja izrazili bojazen, da obstaja možnost, da bo naredil samomor. Ob 19.10 uri pa so bili policisti obveščeni, daje oče našel sina, ki je dejansko naredil samomor z obešanjem. Opravljen je bil ogled kraja samomora. Odrejena je bila obdukcija. O zadevi sledi
poročilo naODT.
DELOVNA NEZGODA
23.08.2003 ob 12.15 uri šobili policisti obveščeni o delovni nezgodi do katere je prišlo v Moravčah pri Gabrovki. Policisti so na kraju pri zbiranju obvestil in opravljenih razgovorih ugotovili, da seje občan v gozdu pri žaganju drevja telesno poškodoval. Odpeljan je bil v UB KC Ljubljana, kjer je ostal na zdravljenju. Po prvih ugotovitvah je dobil hude telesne poškodbe. O zadevi sledi poročilo na ODT.
7/\X4vr

RDEČI PETELIN
Dne 22.8. ob 17.10 so bili policisti obveščeni o manjšem požaru v Prapretnem. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do vžiga gozdne podrasti nad naseljem Prapretno, pri čemer je pogorelo približno 30 m2 podrastja. Požarje pogasilo 16 gasilcev PGD Prapretno, Hrastnik in Dol pri Hrastniku. Vzrok naj bi bilo nezavarovano gorišče, kjer naj bi neznanci pekli koruzo. Policisti storilca še iščejo.
OPOZORILO OB ZA ČETKUŠOLE
Vse voznike opoza-rjamo, da seje pričelo novo šolsko leto in s tem na povečano previdnost, saj se bo veliko število otrok prvič sami ali v spremstvu staršev napotilo v šolo.
Posebna previdnost velja v okolici šol, vrtcev in otroških igrišč.
Vozniki naj hitrost prilagodijo prometni
signalizaciji in drugim omejitvam in naj otrokom odstopijo prednost na prehodih za pešce. Posebno naj bodo pozorni na večje skupine otrok, kajti otroci so zelo nepredvidljivi in kaj hitro se kdo znajde tudi na cesti.
Policisti bodo v prvih dneh posebej poostreno, in nato tudi preko celega šolskega leta nadzirali promet v okolici šol. Zoper kršitelje bodo dosledno represivno ukrepali.
Vsem učencem želimo prijetno in novega znanja polno novo šolsko leto.
mali oglasi
r	Oglase za Zasavca, ki izide 25. septembra, sprejemamo do petka, 19. septembra^
2003. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava k oglasov do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. A
flCPRUIUČfUJlE
Ulica 1 junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03/56 26 242,
Fax: 03/ 56 32 242 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel.
HIŠE-PARCELE
KUPIM novejšo enodružinsko hišo, lokacija Izlake ali bližnja okolica, GSM: 031-83-63-78, tel.: 57-26-319
RAZNO
KUPIM diskete za nintendo 64 in super nintendo, nujno, tel.: 051/ 231437
PRODAM računalnik windows 98, tipkovnica, monitor, miška+printer, tel.: 031/465999
PRODAM toplejše temno modre nosečniške hlače na naramnice št.40 (kepica)-5.000 SIT, kenguru za nošenje dojenčka za 3.000 SIT in grelec za stekleničke (avent)-5.000
SIT, vse je malo rabljeno, tel.: 56 65 186 ali 040 243 301
PRODAM rolete, poceni, tel.: 031/626-772
V MORAVSKIH TOPLICAH, 300 metrov od bazenov damo v najem minihotel (10 sob s kopalnico, 25 ležišč), z vso opremo za dalj časa, primemo za turizem, dom ostarelih, razna društva ali firme, tel.: 041/404-648 ali 02/ 5261434

STORITVE
MALI OGLASI - OBVESTILA
-----------------------h
DRUŠTVO Ozara Slovenija - nudimo pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Informacijska pisarna, Krekov trg 3,3000 Celje, tel.: 492-57-50, e-mail: ce@ozara.org
V VARSTVO vzamem otroka, tel.: 040/639-924
OSEBNI STIKI
33 letni očka, zelo razočaran, želi spoznati resno, iskreno samsko dekle, brez obveznosti, za skupno življenje, GSM: 031/50-54-95
38 letni Zasavčan, pravkar ločen, išče žensko brez stanovanja iz Hrastnika, staro do 37 let, za resno zvezo, tel.: 040-540-756
57 letni Zasavčan išče žensko za resno zvezo, do 50 let starost, s svojo hišo, tel.: 040/ 584-652
Želim spoznati resno, iskreno in pošteno žensko do 25 let, tel.: 031/228-873
Iščemo žensko, pošteno, iskreno, ki bi nam prala, likala, kuhala in skrbela za nas. Bivanje in hrana brezplačna, žepnina, tel.: 56 69 882 ali 040/665-553
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže. Tel.: 03/ 57-15-735
RAZPIS
za oskrbnika (oskrbnico)-najemnika Planinskega doma v Gorah
Planinsko društvo Dol pri Hrastniku razpisuje prosto mesto oskrbnika-najemnika v planinskem domu v Gorah. Dom je odprt celo leto, vse dni, razen ob ponedeljskih. V domu je zagotovljeno stanovanje za najemnika. Zaželjeno je, da oskrbništvo prevzame zakonski par z izkušnjami pri oskrbi planinskih domov ali gostinskih objektov, nosilec mora biti samostojni podjetnik gostinske stroke. Dom bomo oddali v popolni najem, najemnina bo določena v dogovoru z najemnikom. Kandidati naj prijave vložijo na naslov: Planinsko društvo Dol pri Hrastniku, Cesta VDV brigade 2, 1431 Dol pri Hrastniku do vključno 25.09.2003. Prijavijo potrebno priložiti:
1 .Rojstne podatke in podatke o prebivališču s potrebnimi dokazili 2.Dokazilo o izpolnjevanju pogojev za samostojnega podjetnika gostinske stroke
3.Opis dosedanjega dela v gostinstvu z dokazili oziroma priporočili prejšnjih delodajalcev
Prijavljene kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje razpisa, bomo povabili na razgovor v 15-ih dneh po preteku razpisnega roka. Za dodatne informacije pokličite 051/303-463 (Toni Paulič)
A.C.V. d.o.o. Podjetje za ogrevalne sisteme objavlja prosto delovno mesto komercialista-vodja comerciale. kandidat mora imeti izobrazbo VI. ali VII. stopnje. Podjetje vam nudi stabilno službo, stimulativen zaslužek, prijetno delovno okolje. Ponudbe z dokazili pošljite na naslov podjetja A.C.V. d.o.o. Opekama 22b, 1420 Trbovlje. Vse ostale informacije na telefon 03/56 32 830.
OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA
Turistično društvo Hrastnik prireja izobraževalni izlet v Slovenske Konjice. Izlet bo zelo pester in bo organiziran 20.septembra z odhodom ob 8.00 uri izpred blagovnice na Rudniku (s postankom na Dolu pri Hrastniku) ne glede na število prijav. Za člane TD Hrastnik je cena aranžmaja 2300 SIT, za nečlane pa 3300 SIT. Za izlet se lahko prijavite do 15.septembra na telefone 031/355 288 (Mojca greben), 040 747 582 (Bclinda Ladiha). Pridružite se nam in preživite v naši družbi nepozaben
dan.
Z
l
I
NAROČILNICA za brezplačni mali oglas
Tpkgt-
\
Al
l (Moj naslov (ni za objavo):
A
Krajevna skupnost Podkum vabi na prireditve v počastitev krajevnega praznika: 13.septembra ob 15.uri otvoritev naravoslovne poti “Čopova hosta” z družabnimi igrami,
14.septembra ob 1 l.uri proslava pred spomenikom izgnancev, tradicionalna nogometna tekma (poročeni-neporočeni) ter družabno srečanje krajanov pred gasilskim domom, 20. in 21.septembra na športnem igrišču Podkum 8.tradicionalni turnir v malem nogometu “Podkum 2003’’. Vabljeni!
PD Trbovlje vabi na tradicionalno srečanje Zasavčanov in Savinjčanov, ki bo v nedeljo, 14.septembra na Mrzlici. Za okrepčilo in dobro počutje bo poskrbelo domače društvo.
Karate klub Trbovlje vabi k vpisu dekleta in fante vseh starosti. Vpisujemo v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje na Mestnem trgu 6, vsako sredo in petek v septembru med 17. in 19.uro.
NK Svoboda Kisovec vabi vse mlade na treninge nogometa, ki potekajo od ponedeljka do četrtka od 17. do 18.ure. Informacije
lahko dobite pri trenerju Marjanu Ocepku na treningu samem ali po telefonu 041/641-688 (Hari Sevšek).
ŠD Izlake vabi na teniški turnir Masters 2003, ki bo potekal 20.septembra od 9.ure dalje na teniških igriščih na Izlakah.
Občina Redeče in Janez Perenič, kipar samouk, vabita na razstavo, ki bo na ogled do 5.oktobra v razstavišču Jadran v Radečah.
Združenje materialnih oškodovancev okupatorjev Il.svetovne vojne, Štefana Kuzmiča 9, 9000 Murska Sobota obvešča, daje bilo v letu 2001 ustanovljeno omenjeno združenje, ki se zavzema za poplačilo materialne vojne škode, povzročene s strani okupatorja v letih 1941-1945. Vsi tisti, ki so imeli materialno škodo, se lahko včlanijo v navedeno združenje. Letna članarina znaša 4.000,00 SIT. V kolikor je kdo od oškodovancev oziroma njihovih dedičev, otrok ali vnukov zainteresiran za povrnitev škode, dobi informacije ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12.ure na telefonu 02 522
1884.
TOmji
eTO: j*.Hk
NAŠA BODOČNOST
HUMOR JE REŠILNI PAS ZA PLAVANJE PO REKI ŽIVLJENJA

5

(Wilhelm RAABE)
Naravno obdarjeno s to lastnostjo je v času od 24. avgusta do 7. septembra 2003 navihano pogledalo v svet šestnajst malčkov, pet humoristov in kar enajst (hm) humoristk.
24.	08. 2003
Velida Glamočič, Kol. 1. maja 30, Trbovlje - sin Emir Smajlovič Olga Kavs, Jagnjenica 1 a, Radeče - hči Ula
25.	08. 2003
Majda Dečman, Partizanska 7, Hrastnik - sin Sebastjan Mojca Lazar, Jagnjenica 35a, Radeče - sin Dušan Lazar
27.	08. 2003
Tatjana Tomašič, Nas. A. Kaple 6b, Hrastnik - hči Neja
28.	08. 2003
Slavka Kincel, Grobelno 21, Grobelno - hči Maša Štrempfel Nataša Žagar, Barletova 7, Medvode - hči Neža Martina Grobin, Rudarska 2, Kisovec, Zagorje - hči Jasmina Marija Merslavič, Primož pri Šentjurju 2, Šentjur - sin Domen Kristina Sokač, C. komandanta Staneta 10, Litija - hči Nika Alja Šardi, Brdce 58, Dol pri Hrastniku - hči Nina Mojca Jaklič, Petelinkarjeva 5, Kisovec - hči Lara Mars 30. 08. 2003
Jadranka Drnovšek, Loke 17, Izlake - hči Alja
02.	09. 2003
Janja Sluga, Mestni trg 7, Trbovlje - sin Matevž
03.	09. 2003
Sanela Razdevšek, Ulica talcev 30, Zagorje - hči Lana 07. 09. 2003
Hata Babič, Opekama 27, Trbovlje - hči Aida Fatimič
Iskreno čestitamo vsem!
...in še opravičilo:
Z ali brez vzroka- vsak izgovor je dober, pravijo, sojo prvomajski prazniki zagodli tako, da bo :
03. 05. 2003 mamici ZVONKI PAVLIČ iz Ul. Sallaumines 9, Trbovlje rojen sin z imenom JAKA SCHMIT, zaradi »takratnega izpada«, lahko kar sam prebral radostno vest o svojem prihodu na ta svet.
Za dmgo napako pa mimo lahko obdolžimo grozno avgustovsko vročino, zaradi katere je 20. 8. 2003 mamici PETRI PLANINC, Praprečc 15, Trbovlje rojena hči Kaja, čisto majčkeno, samo za eno črko, v Zasavcu dobila drugačno ime.
Obema se zahvaljujemo za razumevanje in se iskreno opravičujemo ter obljubljamo, da se njima (upam) to ne bo več zgodilo!
MaH
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Te!.: 03/56-71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota	9 -12
nedelja 10-12

KINO PROGRAM
ZAGORJE
11.9.	-14.9. ob 19.00 in 20.15: LIZZV BO POPSTAR
(komedija)
13.9.-16.9. ob 18.00 in 19.00: HULK(ZF akcija)
17.9.	-19.9. ob 18.00: JANKO IN METKA (pravljica)
17.9.-21.9. ob 20.00: BUTEC IN BUTEC 2.DEL (komedija)
20.9.-23.9. obl 8.00 in 19.00: PODRI JO, MRHO FRANCOSKO (komedija)
24.9.	- 28.9. ob 19.00 in 20.00: ENA NA ENA (drama)
25.9.	- 30.9. ob 18.00 in 19.00: TOMB RAIDER 2.DEL
ZIBELKA ŽIVLJENJA (akcija)
TRBOVLJE
11.9.	-17.9. ob 18.00,19.00 in 20.15: PIRATI S KARIBOV: PREKLETSTVO ČRNEGA BISERA (pustolovski)
11.9,	-14.9. ob 18.00 in 22.00: TOMB RAIDER 2: ZIBELKA
ŽIVLJENJA (akcija)
16.9.	-21.9. ob 17.00 in 18.00: BLONDINKA S HARVARDA 2
(komedija)
18.9.	-22.9. ob ob 18.00,19.00 in 20.00: PRAVILA SLAČENJA
(erotična komedija)
18.9.	- 24.9. ob 20.00 in 21.00: HOLLYWOODSKI KIFELJCI (komedija)
25.9.	- 28.9. ob 20.00: AGENT CODV BANKS (akcija)
26.9.	- 30.9. MEDVEDEK PU IN PUJSKOVA VELIKA
PUSTOLOVŠČINA (animirani družinski)
HRASTNIK
11.9,	-14.9. ob 18.00 in 20.00 uri: TERMIN ATOR 3: VSTAJA
STROJEV (ZF akcija)
12.9.	-14.9. ob 18.00,20.00 in 20.15 uri: PODRI JO, MRHO
FRANCOSKO (komedija)
17.9.	-21.9. ob 18.00 in 20.00 uri: NOČ NA LETALIŠČU
(romantična komedija)
19.9.	-21.9. ob 20.00 in 20.15 uri: IDENTITETA (psiho triler) 24.9.-28.9. ob 20.00 uri: DO GROBA (akcijski triler)
26.9.	-28.9. ob 18.00 in 20.15 uri: LIZZV BO POPSTAR
(komedija)
DOL
12.9.	ob IS.uri: TERMIN ATOR 3 (ZF akcija)
19.9.	ob 1 S.uri: NOČ NA LETALIŠČU (romantična komedija)
25.9.	ob IS.uri: DO GROBA (akcijski triler)
IZLAKE
14.9. ob 20.15 uri: HULK (ZF akcija)
21.9.	ob 20.15 uri: PODRI JO, MRHO FRANCOSKO
(komedija)
28.9.	ob 20.15 uri: TOMB RAIDER 2.DEL: ZIBELKA
ŽIVLJENJA (akcija)
ALPINISTIČNE NOVICE
DOLOMITI(TRI CINE)-PAKLENICA
O slabim občutkom smo pričakovali zadnje vremenske O napovedi in resje bila napoved za dolomite katastrofalna. Ostala nam je samo ena rešitev, dobra stara Pakla. Tanja je odpovedala, tako da smo mrzlično iskali še enega član. Na naše veselje se nam je brez prigovarjanja pridružil Miha Golob-MIKE AO-Trbovlje, kije poskrbel za odlično vzdušje male ekipe. Soboto smo izkoristili za ogrevanje in plezali v Stupu: Karmen-Štunf: PERO(VI+, 120m),DOMŽALSKA(VI+, 120m), KARABORE(VI-, 120m),
Mike-Goran: DOMŽALSKA(VI+, 120m),PERO(VI+, 120m). V nedeljo, ko smo stali pod veliko stena Aniča kuka smo imeli vsi nekakšen cmok v grlu, še posebej jaz in Goran, saj sva vstopila v lepo vendar zelo naporno smer EL CONDOR PASA z oceno VIII, dolžine 350m. Mike je bil kot vedno dobre volje in najuje potolažil, da so v smeri dobra mesta za bivak.
Karmen je govorila, daje njen nivo plezanja V1-, vendar je Mike ocenil, da je sposobna splezati tudi NOSTALGIJO, ki je ocenjena z VII, dolžine 350m. Po 5-6 urah smo se srečali pod steno in čas je bil za Babiča.... V ponedeljek sta Karmen in Mike preplezala še JUHO(VII-, 250m), z Goranom pa sva poležavala na plaži in razmišljala o novi smeri, ki sva jo opazovala med plezanjem.
PA KAJ NAM JE TREBA TEGA???
Karmen Verhovec AO-Litija, Miha Golob AO-T>bovlje, Goran Turudič AO-Litija, Janez Razpotnik-Štunf AO-Litija
Triglavska stena, nedelja 24.08.03
/^Nmenjena nedelja je bila idealna za aktivnosti v naših v_z stenah. Medtem, ko sta Štunf in Goran plezala v Špiku, so Nina, Urban, Sašo in Janez plezali Novo centralno v Veliki Babi nad Jezerskim. To isto smer smer sta v soboto preplezala Marko in David. Precejšen del našega ferajnapaje zopet užival v Triglavski Steni. Frenk, Tomo, Jero, Mateja, Damjana, Karmen, Franci in Matjaž so preplezali Bavarsko ter sestopili po Slovenski. Frenk, kot velik poznavalec Stene trdi, da smer takega kova z lahkoto prenese pet navez, a sva se s Tanjo vseeno odločila za smer Sandija Wisiaka. Pravzaprav sem pa imel v tej smeri še neporavnane dolgove. Prejšnjič sva z Goranom po pomoti obšla spodnji del, za katerega pravijo, daje najlepši. In lahko potrdim, daje prvih nekaj raztežajev plezanje res lepo in vseskozi napeto in je res škoda, da ga ne preplezaš. Še enkrat sem se prepričal, daje ta smer res prava lepotica in verjetno se tudi Tanja strinja s tem.
Peter Zupančič
ŠPIK DIREKTNA 2472m (V+,900m,6h)
"K Tad Martuljkom se dviga proti nebu 247Im visoki Špik.
IN Njegova severna stena ima obliko ostrorobe piramide in neprekosljivo obvladuje panoramo Martuljka. Sama stena je sestavljena iz dveh delov, ki ju ločuje Dibonova polica, spodnjega krušljivega in zgornjega izredno navpičnega s kvalitetno skalo. Slavna Direktna je eden izmed mejnikov Slovenskega alpinizma,saj je rešila problem severne stene,naj še omenim da je vodilna v navezi plezala Mira Marko Debelakova. Njena direktna linija jo uvršča med slavne Alpske lepotice.
Smer sva preplezala 24.08.2003, v šestih urah z vrha Špika pa sva sestopila skozi Kačji graben v dolino Pišnice in dalje v Kranjsko Goro.
Janez Razpotnik Goran Ttirudič
“NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV
Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov!
TRENUTNI VRSTNI RED:
1.	Mateja Borišek, Frizerski salon Narof Izlake	1059
2.	Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik	529
3.	Simona Flere, Salon Cveta Zagoije	405
4.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje	260
5.	Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Ttbovlje	255
6.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake	247
7.	Mojca Kline, Frizerski salon Cveta Zagorje	208
8.	Daija Knez, Frizerski salon Darja	185
9.	Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagoije 179
10.	Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik	173
11.	Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje	132
12.	Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje	101
13.	Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje	82
14.	Luka Holešck, Salon ML Trbovlje	76
15.	Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagoije	59
16.	Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagoije	58
17.	Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje	54
18.	Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje	49
18. Fani Pohar, Frizerski salon Paž	49
20.	Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje	48
21.	Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagoije	46
22.	Alis Pufler, Salon Metka Hrastoik	43
23.	Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 41
24.	Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik	40
25.	Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik	39
26.	Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrasmik	30
27.	Marjana Majhenič	27
28.	Brigita Klarič, Studio Las Zagorje	26
29.	Matjaž Krauskopf, Zagorje	24
30.	Irena Jere, Studio Las, Zagoije	21
31.	Saša Kem	15
Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizeije oziroma frizerke: Marta Bartol, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lepoldina Lindič.
r	S
Kupon - Naj frizer Zasavja
Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona
Ime in priimek glasovalca/ke
VV-- ^
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA

SLADKOVODNA ŠKOUKA Z MOČNO LUPINO. ZNOTRAJ POKRITA Z BISERNO
VALKA
KRKAVČ
KOPRSKEM
OTOČJE V ALEUTIH
PUBLICIST \B________
RAZPOKA V USTNEM KOTU
LEGEN-
DARNI
DANSKI
PRINC.
NASLOVNI
JUNAK
SHAKES-
PEAROVE
TRAGEDIJE
LETALSKA BAZA NATA V SEVERNI ITALIJI
NEPRI-
JAZNEŽ.
ZADIRČ-
NEŽ
NOTRANJI
DALMACIJI
OLEG
NTONOV
DE PRITOK VOLGE
REDKA <OVINA (Re
INDUSTRIJSKO MESTO V UKRAJINI
JEZERO V EVROPSKI
NEMŠKI FILOZOF IZ 19. STOLETJA (RICHARD)
GREBEN V VZHODNIH KARAVANKAH
MODA
KRATKIH
KRIL

LAKOT-
NICE
ERVIN
OGNER
IEDENA
ROSA
GLAVNI
ŠTEVNIK
AMERIŠKI
IGRALEC
MARVIN
MET.
LUČAJ,
VRŽAJ
MERSKA ENOTA ZA GLASNOST
PREPROGI
PODOBNA
POVRŠINA
TRAVIŠČA
MODEL
HONDINEGA
AVTO-
MOBILA
AGAVI
PODOBNA
TROPSKA
RASTLINA
SESTAVINA BENCINA. KI ZMANJŠUJE KLEN-KANJE
BISTVO.
JEDRO
OSEBNI
ZAIMEK
ROBERT
ALTMAN
tfESTO V RANCIJI
PRENOS-NIK TV SIGNALOV
SMUČIŠČE v Kg ORjOJ
TOMUNŠi
TELOVADKA
COMANECI
PRIPRAVIL:
RAZVED-
RILO
VLAKNAT)
SNOV
ORGANSKA
SESTAVINA
KOSTNINE
VATROSLAV OBLAK TESTENA JED Z NADEVOM
ČUTILO ZA VID
BREZPRAVNO LJUDSTVO SPEl
BAT,
TOLKAČ
LEO-
LOG
SL.SKLA-
DATEU
(VILKO)
HRVAŠKA
PEVKA
DOLEŽAL
NAJVEČJA
KOPENSKA
ŽIVAL
AJHNE
DURI
RIMSKI
STENO-
GRAF
SLIKANJE Z BARVAMI. RAZTALJE-NIMI V VOSKU
BISTVO. BIT V
FILOZOFIJI
MATI
OLIMPSKIH BOGOV V GRŠKI MITOLOGIJI
IVAN
KRILOV
TISOČINA
AMPERA
RDEČI
KRIŽ
PRIPOVE-
DOVALEC
MOZOLJA-
VOST
>
SAMICA
RISA
AVENARIUS: nemški filozof ENKAVSTIKA: način slikanja
LYON: mesto v Franciji ILMEN: jezero v Rusiji
Vicoteka
Debelost
"Kako veš, kdaj si resnično predebel?"
"Ko ležiš na plaži in pridejo aktivisti Greenpeacea in te začnejo riniti v vodo!"
Dober seks
"Zakaj grde ženske boljše seksajo od lepih?"
“Ker vsakič mislijo, da je zadnjič, in dajo vse od sebe!"
Dobra prehrana
Bogataš je beraču poklonil kar dvajset tisočakov. Pol ure zatem je bogataš srečal berača v najdražji restavraciji v mestu. Berač je imel na mizi sama izbrana jedila.
"Kaj?" se je razburil bogataš. “To je pa višek! Pred pol ure ste beračili, sedaj pa takole!"
"Kaj vam pa ni prav? Če nimam denarja, ne morem dobro jesti, ko imam denar, pa tudi ne bi smel?”
Cigan
Ljudožerci so ujeli cigana in ga vrgli v kotel, da ga skuhajo. Poleg kotla je poglavar plemena postavil vojaka, da bo varoval kosilo. Ko je šel čez nekaj časa poglavar mimo, je videl stražarja, kako tolče s kuhalnico po kotlu.
“Kaj pa delaš?" ga je vprašal. “Sploh ne vem več, kaj naj storim! Cigan nam bo pojedel vso zelenjavo in makarone!"
PIBEIKOIIIIIJE
Poleti 1996 je v Londonu doživela velik uspeh posebna "dišeča" reklamna kampanja. Za tržno predstavitev nove brezalkoholne pijače na osnovi sadja je znani proizvajalec strehe vseh postajališč mestnega prometa “prepojil" z močnim vonjem po limonah.
Stene antične trdnjave Sacsahu-amar v bližini perujskega Cuzca so zgrajene iz do šest metrov visokih kamnitih blokov. Postavljeni so drug
na drugega in brez cementa že stoletja kljubujejo času.
Francesco Lentini, ki je umrl leta 1966, je dolga leta nastopal kot ena največjih zanimivosti v najbolj znanih svetovnih cirkusih. Izvajal je osupljive akrobacije na ledu: imel je namreč tri noge!
Pred leti so v angleškem Birminghamu organizirali svojevrsten koncert. Na njem je sodelovalo 2845 mladih glasbenikov iz vseh koncev države, ki so izvajali pesem Let mušic //ve Howarda Blaka.
Nagradna križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 25.septembra 2003 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 18/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko.
Praktične nagrade, ki vas čakajo, podarja Zasavc d. o. o.
Izžrebanci nagradne križanke 16/2003:
1.	Maja Horvat, Zg.Prekar 17, 1281 Kresnice
2.	Fani Seničar, Podkraj 75,1430 Hrastnik
3.	Justina Milar, Trg revolucije 4, 1420 Trbovlje
Integralov kotiček
fmt&SfFSl
T)očitniški dnevi so dokončno v pozabi, nanje spominjajo
IT še zadnja povabila na zaključke poletja širom po Jadranski obali, tja do Grčije, kamor vas vabijo programi v Integralovih poslovalnicah v Zagorju nad avtobusno postajo in v Trbovljah na Trgu revolucije.
Tokrat bomo le omenili zaključke na Korčuli, Dubrovniku, Poreču,...podrobneje pa vam bomo zaupali, kaj se skriva med povabili v Grčijo, na Krf. Na tem otoku, kjer je drevni Odisej na svojem vračanju domov preživel nemalo lepih trenutkov, so gostoljubni domačini v povezavi s slovenskimi agencijami pripravili za vas nepozabne pozno-poletne trenutke.
Intergalovci so nam zaupali, daje eden najbolj privlačnih in cenovno zanimivih izletov, tisti, ki gre na pot proti koncu oktobra - za točne datume pa se pozanimajte pri njih.
Nam so povedali, da vse skupaj s prevozom in polpenzionom stane le slabih trideset tisočakov in to za celih deset dni! Poleg tega se bodo tisti najhitrejši lahko za 11.111 SIT peljali do Trsta, imeli vso prtljago na avtobusu, potem pa še delali vse izlete na Krfu, za podrobnosti pa se le oglasiti v eni od obeh Integralovih poslovalnic.
Pripravljenih imajo tudi kar nekaj jesenskih izletov za skupine, recimo vikend v Amsterdamu, Šibenik in slapove Krke, Split in Brač, Pariz z avtobusom, splavarjenje po Dravi, raft na Krki, ali kateri drugi reki v povezavi z obiskom vinske kleti, skok na morje ali Kras z obiskom osmice, Bela krajina s svojimi znamenitostmi in metliško kletjo...
V povezavi z znanimi slovenskimi agencijami čakajo tudi posamezne goste, da jih popeljejo širom po Evropi in svetu.
Cenovno zanimivi so obiski Amerike, Avstralije, pa križarjenja po evropskem in karibskem Sredozemlju, posebno za novo leto in božič.
Skratka programov za vsak okus in vsak žep.
Obiščite Integralovi poslovalnici, kjer vam bodo svetovali in skupaj z vami našli ustrezno potovanje ali izlet.
KRIŽ KRAŽ
-----------1
fntčgrat^
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagoije Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104
E-mail: iiRcgral.zagorjctUisiol.net
ZDAJ JE PRAVI CAS REZERVACIJ ZA ZAKLJUČENE SKUPINE NIKJER TAKO UGODNO !
NOVOLETNA KRIŽARJENJA Z RAZKOŠNIMI LADJAMI PO KARIBU! IN SREDOZEMLJU ŽE NA VOLJO!
! Super ugodno!
PRI NAS VAM PRESKRBIMO DESTINAC1JE TUDI V ZADNJEM HIPU
MORAVSKE TOPLICE POLP.7 dni+KOLO 27.500 SIT KRF: ZAKLJUČEK POLETJA: 29.900 SIT s prevozom vred! VABLJIVE PONUDBE NA ZAKLJUČKE POLETJA VZDOLŽ JADRANSKE OBALE: OD ISTRE DO DUBROVNIKA!
KATALOGI POLETJE 2003 VSEH RENOMIRANIH AGENCIJ V SLOVENIJI POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MAURICTUS, KUBA, PERU, BOLIVIJA, SLAPOVI IGUACU... LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU!
PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO:
Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov!
TAXI NON STOP
ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, Ml ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO!
POTOVALNI BON
INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH!
ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK PETEK 06:00 16:00
SOBOTA 09:00 12:00
Agencija Trbovlje: PONEDELJEK PETEK 07:30 12:30 in 16.00 18:00 SOBOTA 08:00 12:00 So potovanja in.........so potovanja z Integralom.
Mali oglasi
PRODAM UČBENIKE in vaje za srednje šole:
Zgodovina 1, Zgodovina 3, Geografija Evrope, Slovenski jezik in sporočanje 1, Berilo 2, 3, 4, New Headway, Biologija 4 in 5 - Raznolikost živih bitij 1 in 2, Kemijsko računanje (naloge in učbenik), Splošna anorganska kemija za gimnazijo in strokovne tehnične šole, Matematika -geometrija v ravnini, Matematika - Zbirka nalog za SŠ -geometrija v ravnini, Matematika 1 .letnik, Fizika za SŠ 1, 2, 3, Skozi fiziko z rešenimi nalogami (dinamika in energija, kinematika, statika), Fizika-mehanika in toplota, Fizika za 3. in 4. letnik SŠ: elektrika, svetloba, snov. Informacije: 041 318 624
PRODAM UČBENIKE za osnovno šolo: Zgodovina za 6. r.: Stari in srednji vek, Zgodovina za 8.r.: 20 stoletje, Geografske značilnosti Slovenije za 8.r. Pokličite: 041 318 624

Nova akcija Zasavca: ZBIRAMO NAJ FOTRO!
FJridno nam pošiljajte fotografije za našo akcijo. Tokrat X objavljamo naslednjih pet:
Še vedno pa do konca septembra sprejemamo fotografije s počitniškimi motivi na naš naslov. Poleg fotografije morate priložiti kupon, ker v nasprotnem primeru fotografije ne bomo mogli upoštevati. 1.nagrada: fotoaparat Konica Z Up 60 e, 2.nagrada: 10 filmov Konica 36/200 centuria, 3.nagrada: Izlet v Gardaland za eno osebo. Vsak udeleženec prejme majico Zasavca.
' L’
BUT-r*.	--.ttr-lTr, v/;■> r -, •  »
Primož Pečar: Morska deklica
Renata Lakner: Takole je najbolj udobno
.Jkz.--
KUPON
NAJ
POTKA
(Jme:
	
2 I	v
Naslov:
Davčna številka:
Podnapis za sliko:
svr

SEPTEMBRSKI
SKRITI ZASAVC - I.del
T)reden predstavimo našega novega -L (ne)znanega skritega Zasavca, smo seveda dolžni obelodaniti, kdo je bil naš avgustovski skriti Zasavc. To je bil seveda zagorski župan in poslanec Matjaž Švagan. Očitno naloga ni bila preveč težka, saj smo na uredništvo dobili precej odgovorov in niti eden ni bil napačen. Žreb je srečo naklonil Nataliji Obreza, Loke 23,1411 Izlake, ki bo skupaj z nami in Matjažem Švaganom odšla na kosilo ali večerjo v Hotel Trojane, Restavracijo Diana. O tem kako in kaj jo bomo obvestili po pošti ali po telefonu, (pm)
Pred nami pa je že naloga predstavitve septembrskega skritega Zasavca. Lepo oblikovane potičke pred vami so delo našega skritega Zasavca na levi strani fotke. Na desnije njegova sestra. Pa ni pek. Tudi v gradbeniške vode ni zašel, če hi ga kdo ocenjeval po natančnem izdelku objekta. Je pa povezan z vodo oziroma vodnimi športi. In to zelo uspešno. Tako da ga niso poznali samo v Zasavju, ampak po celi državi. Vendar o rezultatih v naslednji številki. Zdaj povejmo le še to, da ga že vrsto let krasijo šarmantno sivi lasje, čeprav še ni srečal Abrahama. Da je doma v zasavskem kraju, kjer vodne športe uspešno združuje brodarsko društvo pa menda ni treba posebej poudarjati, (fm)
Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mal: integalzagaje@siol.net Internet htipVAAWw.htegatzagoijes
“TAXI SLUŽBA NON-STOP”
TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 ____________GSM: 041/616 348, 041/633 107_____________
HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA "
Ste lačni? Bi uživali?
Bi radi zaplesali?
OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO!
NEDELJSKA KOSILA - 1.600,00 SIT! DNEVNA KOSILA -1.500,00SIT!
VEČERJE -1.300,00 SIT!
DNEVNI KROŽNIK-1.200,00 SIT! MALICE - 800,00 SIT!
Z veseljem vam bomo postregli tudi na prijetni hotelski terasi s čudovitim razgledom! Vabljeni ob petkih in svetkih od jutra do večera!
R€ST<WIWSI|A
****$%{#£
TELEFON- RECEPCIJA:	01-7233-610!
»KUPON
, Ož>e\?a na sliki je; ..
I	Moji podatki;
Ime in priimek;...........
.	Naslov;................
|	Telefon;...........
v.________________________________


ni« i n n
v
NAGRADA!
Hladna predjed:
-	HOBOTNICA V SOLATI
Glavna jed:
-	MEŠANO NA ŽARU
HOTR
TROJANE
Priloga:
-	KROMPIR PO KMEČKO, ZELENJAVNA PRILOGA
Solata:
-	MEŠANA SOLATA
Sladica:
-	PALAČINKE Z MARMELADO IN OREHI
Pijača pri topli predjedi in glavni jedi:
-	CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, 1. 2000, suho
Pijača pri Sladici:
-	CHARDONAV, Hlebec, Kog, 1. 2000, polsladko
7ASAvr
METISTOVJL
(RAZMIŠLJANJA
Nategovanja
'J a današnja raz-/ j mišljanja sem si izbral zelo elastičen pojem, nategovanje. Saj veste, nategujemo lahko skoraj vse izdelke, ki imajo v svoji sestavi kavčuk. Pomembno pri teh izdelkih ni le nategovanje, tudi širjenje, napihovanje, raztegljivost v vse možne dimenzije in temu podobne vrline in značilnosti odlikujejo predmete, kijih imam v mislih. Konfekcija, obutev, igrače in drugi praktični ali manj praktični izdelki nam služijo v vsakdanjem življenju. Tudi v postelji ne gre brez pripomočka, ki pomeni zaščito pred neželjenim človeškim prirastkom ali spolno boleznijo. Vsestranski so tile raztegljivi predmeti in nujno potrebni za eksistiranje človeške rase.
Pa smo tam, pri človeku. Noben izdelek iz gume ni tako raztegljiv in nategljiv, kot homo sapiens. V fazi ustvarjanja mu je stvarnik, poleg elastičnega tkiva vgradil še raztegljivo razmišljanje, pamet. Um je nadgradnja elastičnosti in vseh vrst možnega nategovanja. Pa se nategujemo. Že nešteto let. Iz stoletja v stoletje bolj premeteno. Razvoj človeka je pravzaprav
razvoj raztegljivosti uma, bi lahko rekli.
Ljudje smo podzavestno podvrženi nategovanju in raztegovanju. Od tod verjetno tudi žargonski izraz za spolni odnos, nategovanje. Nategovanje med partnerjema različnega spola je torej predpogoj za razplojevanje človeške rase. In tako stvar poteka od kar svet obstaja.
»Povuci, potegni«, pravijo naši sosedje Hrvati. In vlečejo. V upanju, da jim bo na koncu debelejši kos elastike v rokah ostal. Naša stroka in vrla diplomacija pa brskata po mednarodnih paragrafih ter bivše brate prepričujeta, da nimajo prav. Naši novi, evropski partnerji previdno manipulirajo z izjavami in čakajo na razvoj dogodkov. Pa so nam, z vstopom v EU in NATO, slovenski politični vrhovi večjo varnost obljubljali. Edina možnost, da se vsiljivcev obranimo, je združevanje z Evropo in vojaško zvezo NATO, so takrat, ko so zagovarjali svoja stališča o mednarodnih integracijah, trdili. Nič ne kaže, da bi se katera od novih evropskih prijateljic pretirano za naše interese zavzemala in nič ni evidentno, da bi se zaradi moči, naših novih, ekonomsko političnih in

TRBOVC
eMiSSEmNl '• j ™' 111 1 1 Mer
vojaških zaveznic Hrvatom kaj hlače, bolj kot nekdaj, tresle. Samozavestno nadaljujejo svojo utečeno igro nategovanja.
Če bo šlo tako naprej, se zlahka zgodi, da Slovenija ne bo več pomorska država, saj bo naš del Jadrana tako z mejami omejen, da bo dobil karakteristike jezera. Malo bolj praktično naše morje od jezera vendarle bo, veliko pa ne.
Me pa resnično čudi, da slovenska politika pri nategovanju s hrvaško diplomacijo nima večjih uspehov. Na domačem prizorišču, so se naši vrli politiki izkazali kot izredno sposobni in usposobljeni nategovale!. Že kar lep čas nas nategujejo z zgodbo o uspehu. Pa s falkonom. Da o raztegovanju državnega proračuna niti ne govorimo. Statistične podatke o slovenskem standardu so tako lepo raztegnili, daje povpreček celo z Evropo zavidljivo primerljiv, le v tem je problem, daje na tisti strani, kjer je elastika vse bolj tanka, vse večje število slovenskega prebivalstva.
Elastičnost je nujna in nategovanje prijetno, dokler se material ne izčrpa in oslabi. Neskončnost je relativna pri nategovanju pa zagotovo omejena. Zato previdno, z nadaljnjim nategovanjem, gospe in gospodje. Vsaka stvar ima svojo kritično točko. Ko vi nategujete,
mora vse več vaših podanikov zategovati - pasove.
MAŠ.
x "i1'111 l)'1 ^<l*l*x,> /(hu/uj(‘t<‘ laku no\a kol ludi ž(‘ sklvnjcna zavarovanja.
Odlocilcv za skl(inil(‘\ prtMiiožnijskih za\am\anj \ pakvln jv razumna predvsem iz Ireli razlogov:
•	s paktdom pridobile paketni popusl.
•	vsa zavarovanja skUnude likrali.
•	izkoristite zelo ugodne plaeilne po^ojt'
tako boste prihranili denar, vas in odveene skrbi. Vijbolj dra^nam pa je retrti
r.izlo^. S imkelom premoženjskih zavarovanj /avarovalniee tri^lav boste pripr.ivljtmi na vse.
Pripravljeni na vse.
triglav premoženje
zavarovalnica triglav.d.d.
NOVO
UGODNO
D-Per	i
6/2003	1
iiiiiiniiiii	IH	E
5000012855,18	COBISS o
Skupaj z družbo
UGODEN
(brez obresti, do 12 mesecev, trajni nalog)
nakup računalniške opreme in programov

■■
/o
banka zasavje
Banka Zasavje d. d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje