Danes ob 20. uri vsi na zborovanje Slov.-itai. ljudske fronte na Trgu Garibaldi! ______•- * ... ■ —----——————i——i———i—————1mm—— Govorita kandidata: Dr. lože Dekleva in Dortolo Petronio DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE -Štev. 112 (2108) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. sr. TRST. petek 9. maja 1952 Cena 20 lir lov. JULIJ BELTRAM kamoanii in n vlogi škola samina Pnrt gZg°dovina se ski jutrišnji ;!anei- ? Jadran# uvodni *•*£<■ °®i Beltrama, se-SP J . Groznega komiteja *'k 2Jttr-,ko okrožje. Uvod-da pomeni vsaka Poro fo«, ?* v Trstu pod-no*t i_ T^u 1,1 veliko nevar-itične nJnir.' Ba so bile faši-kod i™a™festacije v Trstu >m da '■ ftot iredentistov, tii c--. r fc* to akcijo z vse- srerf.,,'-’ 'v' akcijo z vse-tozarilri Podpira, pomenijo ksti j~a vse zaslepljene, ‘nhovn kominformisti, da .q Vnnstv>*+ .----_______ le vodstvo podpira no- Jd&lstično ni h n on on L-n o* •e j. v,_Jcno gibanje, kar 'e komi^f tno Pokazalo, ko toziur^ formistično vodstvo s Peljat, . stavko hotelo za-«o I tržaški proletariat ^cijo, Sibanje, kar ieoi°na,Aaže.v da nekateri tej obra2 V-ooejo pogledati v Zzr.nri,, da skušajo najti na Itajjji opravičilo za to. da se Po rrs?nemogoči ponovno seči ffnsfcen, * Ieži ,la jugoslo-<;« j„ j narodnostnem ozem-•t« nod° katerega Italija ni- fooi e pravice. Vsi gla- ^njeren* vesti z londonske tik — poudarja uvod- tovorSn insfce0“ Jadrana» — lik ar; 'da razpravljajo o več-■-1 »ed«aniših koncesijah, to-jik hn,P. o koncesijah, ki naj .kja dobi '“tcesj aotn v Trstu. Te vf. Pomenijo nagrado za Jlukjj ** Je napadel, začel in krjo°3no’ obenem pa veli-!» trtaifcC° ,fa Jugoslavijo in Mi " ^ arrtejo prauice in Jcon- % ndl1 zahtevamo da se Ita- “4 .. V«nL Jih že ima. L l(tfc * i!e«o« koncesija Italiji, vsa-'?tja iTansko reševanje vpra-, rita Stua. Na vprašanje, kaj misli o vesteh. da je škof Santin izvajal pritisk tudi na zastopnike slovenske krščanske zveze, da bi se odrekli enotnemu nastopu z ostalimi slovenskimi političnimi skupinami, je Julij Beltram odgovoril: Popolnoma naravno je, da Santina kot vse iredentiste vznemirja enotnost slovenskega življa v Trstu. Zato lahko 'pričakujemo, da bo tudi v Trstu poskusil vse, da bi razbil enotnost, ki je življenjsko važna za tržaške Slovence. Obstajajo Že primeri zlorabljanja škofovske palice in cerkve za izvajanje pritiska nad delom Slovence v Trstu s ciljem, da jih vpreže v svoj iredentistični voz v podporo osvojalne politike Italije. Mislim pa, da je zavest o nujnosti borbene enotnosti vseh Slovencev v Trstu v borbi za uspešno obrambo njihovih pravic tako globoka in tako občutena, da bodo znali odbiti vsak manever Santina in vsak njegov pri- Italifanska volilna kampanla se spreminja v aon|o proti FLBJ Italijanski novinar izzval na Dunaju s provokatorakimi žalitvami incident Laže poškodovan tudi tajnik jugoslovanskega poslaništva, ki je italijanskemu novinarju priskočil na IVa Dunaju poudarjajo, da so za incident krivi izključno italijanski novinarji pomoč (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Jugoslovanski narodi so s svojim zadržanjem; im potrpežljivostjo, ki je šla do krajnih meja, pokazali. da želijo dobre sosedne odnose z vsemi r.arodi in med njimi tudi z Italijo. Jugoslovanska javnost je pričakovala, da bodo italijanski uradni krogi vendarle spregledali, da je tudi v interesu italijanskega naroda. da se tržaško vprašanje reši sporazumno z Jugoslavija Zato dolgo niso odgovorili na vee izpade italijanskih fašistov, temveč so samo opozarjali na posledice te gonje. Jugoslovanski uradni krogi in javnost so odgovorili odločno šelP tedaj, ko je šovinistična fašistična gonja dobila podporo uradnih krogov, ko se is predvolilna kampanja v Italiji in v Trstu tisk in pritisk kogar koli ter | spremenila v protijugoslavanse tesneje strniti vrste Sloven- sko gonjo. cev v enotno borbeno skupino. 1 Od začetka predvolilne kam- panje v Italiji in v Trstu, poudarjajo politični krogi v Beogradu, niso italijanski vladr.i organi storili ničesar, da se prepreči ta gonja. Nasprotno: storili so vse. da se še bolj poostrijo medsabedni odnosi in skrbeli za ta da se najdejo vedno novi razlogi, da bi dokazali opravičenost te protijugoslovanske gonie. Ta nov razlog bo verjetno tuidii incident, ki so ga italijanski novinarji izzvali 7. t. m. na predavanju jugoslovanskega poslanika Viktorja Repiča na Dunaju v prostorih «Musikvereina», Na tem predavanju, ki se je vršilo na povabilo avstrijskega društva za mir in kateremu .te prisostvovalo okrog 400 oseb dunajskega javnega, predvsem gospodarskega življenja, in večje število novinarjev, je dopisnik italijanske novinarske agencije ANSA Giordano D’AIo s svojimi provokatorskimi žali- tvami izzvati incident, v katerem sta laže poškodovana dopisnik lista «Giornafe dTtaliau in tajnik jugoslovanskega poslaništva na Dunaju, ki je italijanskemu novinarju priskočil na pomoč. Dunajsko kominlormovsko časopisje na čelu z listom »Der Abendff je Izkoristilo ta incident za nove napade na Jugoslavijo, čeprav so vsi objektivni krogi ugotovili, da so za ta incident krivi izključno italijanski novinarji. Popolnoma je razumljivo, da bo italijanska propaganda od radia do tiska vseh barv izkoristila incident za svojo protijugoslovansko gonjo. Na poziv jugoslovanskih sin. dikaibov bosta letos obiskali Jugoslavijo dvg indijski delegacija indijske socialistične sinr dikalne orgai izacije Mind Ma-zdur Saba in delegacija vsein-dijskega Trade Uniona. Bo poročilih iz New Yorka 5* On.l '1ta lma Vidice, lahko samo In dokazi so tu. 1920, tako je tudi da- ■ i!**« . center, zbirališče fa- \hu tako prej kot zdaj se ■yvj-JV°rnim krogom v Ita-WežUo na umetno ustvar-5 /vprašanju Trsta» ožu>-t; Jorinistične in iredenti-strasti; te so že enkrat .‘Att.^ttalijansko ljudstvo v J ovit; 5e i* zani končala s Porajiora. Narodi Ao ,,Je,Se italijanskih far if.Va £°#°- toda bati se .tor), italijansko ljudstvo, Nilo ?80 Plačalo, če bo do-t Uttral a-n!^u zuvladajo. /'Bačani so stari so-š,1 Obeležje fa- j, tajCj I?antfestacijam daje-u1 ie in so se pritepli iz 5Pio Il;aseltlt v Trstu. Za-ačanj ,, t^pnčani, da bodo Po tisto antifaši- •tič _ V fPta^O)?5^0 jfonto, v kate-(ikerSee. Slavno besedo, za-,uPrlu fašističnemu ? »lani ie bil na višku tn zmage, ga po- t”* ,?e bo lz9nala iz Trsta. In !f>. bo ??•« - • — ti.r,‘ bo Y-'"l na tujih bajo->»en' ki bo^dska fronta spet turi,- tujcem vred po-in >n»JLou? tn stare ja- ■ ^0,'isp;re(lenttste». Cnsnra'ni1 t." cono , Radia jugoslovan-)e obrnil na pred- Žetega 'grškega i.n—cEa okrožnega Ziv T.snia ter tov" Julija - skof, ter ‘ c»! San?U glede na P°’ ' - uhovnitp Tn?' ^ ie pokli‘ na °dgovo brskega okroz-dnh^r .zara(li izjav in ‘ a i*. ki ‘“Vnik°v Istrskega So rr-a —1 :i: »reš Ia' ki istrskega sit! SednHt, Ba naslovili ns »• h °4b«a °kložr^ Jiud' ft, šVilj na i p s katerim sc tUrl^Pdih3 Santina >taLakcMo?egovo : ’ ' m našega Truman pravi, da ne bo vojne če bo gospodarstvo ZDA trdno Poudaril je nujnost popolne izvedbe programa o vzajemni varnosti in omenil resnost položaja zaradi stavk v jeklarski in petrolejski industriji. Tudi Eisenhower proti znižanju pomoči evropskim državam. Lovettove izjave pred odborom za oborožene sile iredenti-„ zastavil nekaj ort« tere ie dobil es je °Sgov°r: It.)®,0! sfciir.* ^e ^kof Santin «cr^kih'pJn? ^venskih na iuh°vnikov naše .^,ler?nc°' bTe bi Mi tn Otn>; Santin na' »a ,i,o ocrkveni- kt froduhovnikom naše-htf \n resoluriZ Poslanih iz-ta ^e0a okrnl^ 'predsedništvu iTditve ^i- 5* postavlja ,!«ti?as in s tem “ ° stanju dein n° in n?!H--ovlra treden- ®aPje škntn tllnPoslovansko hfr esniCa J Razumljivo je, ■' i,\krožju o 0Zaiu v na-‘')tl 0vniki ? ^afrrern so tu-%iah' ni v sklad011 V SV0]ih it0 PPorabUni°Tab ^ je ^al »litra ? Skofovsko pa-l- ralrl*dsivo®"0 in cerkev, hlinil Uria na* ptrotestna in -jetta; 3. še vedno niso objavili in kljub pozivom nočejo objaviti Pisanja kominformovskega senatorja in člana centralnega komiteja kominformovske par. tije Italije Ottavia Pastoreja V zadnji številki «VIe Nuove«, V katerem Svečano zatrjuje, da če se danes tržaški delavci borijo za italijanstvo Trsta, da je to zasluga italijanskih komunistov. Kljub temu, da «Dc!o» noče in tudi ne more ter ne sme objaviti omenjenih izjav odgovornih voditeljev njihove lastne kominformovske partije, ki še bolj kot fašisti zahtevajo ponovno zasužnjenje Trsta Italiji, mi dane s kljub temu Odgovar- jamo <(Oelv:>. Predvsem je Se iz njihove fotografije razvidno, da maršal Tito poudarja v prvi vrsti mirovno pogodbo, proti kateri «se ne more storiti ničesar« in pravi dalje, da pri vseh pogajanjih za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja Jugoslavija stori največ lahko to, da od statusa quo, ki je ustvarjen na podlagi mirovne pogodbe, ne more odstopita. Sicer pa je sam maršal Tito, za katerega uredniki «Pela» trdijo, da. prodaja Trst Italiji o tem vprašanju na svojem zadnjem govoru takole govoril: «Kcla.i je bil Trst italijanski?# je vprašal maršal Tito v svojem zadnjem govoru pred Zvezno ljudsko skupščino v Beogradu. »Kdaj je Trst pred prvo svetovno vojno pripadail italijanski državi — je nadaljeval maršal Tito — ne glede na to, da je bilo v mestu več Italijanov — da bi Italija sedaj imela pravico vnovič zahteva#, da se Trst vrne k svoji mnatični deželi?« Vprašamo urednika«DeIa» ali pomenijo te Titove besede, da prepušča Trst Italiji? Da prodaja Trst Italiji? Na to vprašanje naj odgovorijo predvsem čitatelji «Dela» sami! Maršal Tito je v svojem govoru takole nadaljeval: »Trst Je pripadal Italiji kot posledica imperialistične gostije, kot posledica dogovarjanja Imperialistov v prvi svetovni vojni, ko Je vojna še traiala. Pa ne samo Trst — je poudaril maršal Tito — ampak tudi mnogi drugi kraji naše redne grude so bili drobiž za podkup-ljanje, oziroma cena In Pjaca za udeležbo Italije v vojni na strani Antante. Krivica, ki Je nastala po prvi svetovni vojni kot posledica nepravičnosti do naše države, plačevanja z našimi ozemlji in našimi ljudmi, ta krivica se je ponovila tudi po drugi svetovni vojni«. Ali morda te besede maršala Tita pomenijo, da Jugoslavija prodaja Trst Italiji? Tudi to tla j presodijo čitateljj sam i! «S skrbijo nas navdaja, da gredo zavezniki na Zahodu na limanice italijanskim hotenjem, izsiljevanjem italijanskih vodilnih krogov. Zavezniki popuščajo pod pritiskom fašističnih eiementov, ki so bili vzrok svetovne katastrofe. To nas vznemirja«. Ponovno vprašamo urednike «Dela» in čitatelje tega lista: Ali morda te besede pomenijo, da maršal Tito prodaja Trst Italiji kot oni trdijo? Ne! Trst Italiji prodaja Vi-dali, ki je izjavil v Bariju znane besede, zaradi katerih je opsoval partizanskega borca Pečarja in ga udaril v obraz in slovensko partizansko mater nazval — vlačugo. Vi dali je takrat izjavil tako kot vidite na gornji fotografiji zapisano na izrezku iz kominformistič-nega lista v Rimu vil Paese del Lunedi«, ki ga urejuje KOMIN-FORMISTICNI socialist TOM-MASO SMITH, ki je tudi kandidat na rimski kominformi-stiini listi na občinskih volitvah 25. maja t. I. Pa povrnimo se k izjavam tovariša Tita, ki je takole nadaljeval obračajoč ze na Angleže in Američane, ki so podali znamenito^tristransko izjavo in ki jo je Eden ponovil: »Toda zakaj zahtevate rešitev tega položaja v našo škodo, zakaj hočete, da moramo biti prav mi vedno tisti, ki plačamo ali s krvjo ali z materialnimi sredstvi ali z našimi ljudmi, našim ozemljem! Mislim, da je že čas, da se s tem konča«. In dalje: »Zaman nam oni groze z italijanskimi komintormovci: kaj bo, če De Gasperi zgubi Ničesar ne bo! Italijanski kominformisti nimajo drugačne politike kakor italijanski fašisti. Njihova politika je skupna, ekspanzionistična, imperialistična: osvajati, kjer je kaj možno«. Ali morda to pomeni, da Tito prodaja Trst Italiji? Ali morda pomenijo to sledeče Titove besede: «NOBENE REŠITVE OKROG TRSTA BREZ NASE UDELEŽBE NE MORE BITI! CE BI KAJ TAKEGA STORILI BI STORILI VELIKANSKO NAPAKO! POVEM VAM PRED OBLIČJEM TEGA VISOKEGA DOMA _ JE SVEČANO POUDARIL MARŠAL TITO V PARLAMENTU — STORILI BI SE TEŽJE IN NEPOPRAVLJIVO NAPAKO KOT JE BILA NESREČNA TRISTRANSKA DEKLARACIJA. MORALI BI SPOZNATI KAJ BI SE POZNEJE IZ TEGA LAHKO IZLEGLO IN ZAVEDATI BI SE MORALI TEGA«. Ali je to Prodajanje Trsta Italiji? In dalje, poslušajte sledeče Titove besede: »LAHKO PRIPELJEJO S SILO ITALIJANSKO VOJSKO. TODA, KAJ PA BO JUTRI, KO BOMO OSTALI SAMI IZ OCI V OCI S TO ITALIJANSKO VOJSKO, Z NJIHOVIMI PRENAPETIMI IM PERIALISTICNIMI APETITI? MAR TO NE BO NAJVECJE ŽARIŠČE NEVARNOSTI? NAJ MISLIJO MALO NA TO, NAJ PAZIJO, KAJ USTVARJAJO, ALI HOČEJO UTRDITI MIR, HOČEJO, DA BOMO PRIJATELJI ALI NE » Mnenja smo, da je vsako- mur, še prav posebej pa kom-informističnim slovenskim podrepnikom v uredništvu «De!a» popolnoma jasno, kaj pomenijo te Titove besede in kako lta lija ((lahko dobi Trst«. eltalija elahko dobi Trst» tako. kakor je dobila pol Slo venije, kakor je dobila del Hrvatske, Dalmacijo, del Bo sne in Hercegovine in del Makedonije Italija 'lahko okupira Trst pod zaščito angleških in a me riških bajonetov kakor je oku pirala omenjene jugoslovanske kraje pod zaščito nemških bajonetov. Italija lahko dobi Trst s silo. z nasilno okupacijo, ki bo trajala tako dolgo dokler njena vojska ne bo s prav tako silo vržena nazaj kakor je bila vržena iz vseh jugoslovanskih krajev, ki jih je s silo okupirala! Tako Italija (dahko dobi Trst«. Maršal Tito je torej o tem dovoli jasno govoril. In v u-redništvu «Dela» naj ponatisnejo in fotografirajo te Titov besede, ki smo jih v našem dnevniku sedaj že tretjič ob javili in jih bomo objavili vsakokrat ko bodo ponovno zatrobili ti svoj kominformovski ogabno lažnivi rog, da maršal Tito prodaja Trst Italiji, da bi s tem prikrili, da Trst prodaja Italiji Vidali in njegovi komandanti v Rimu in v Moskvi. «Delon pa še enkrat poziva mo, naj objavi izjave Pajette Togliattija in Pastoral In objavi naj tudi tisto psovko, ki jo je izrekel Vidali | v Lonjerju ta mater našega partizana tov. L.eona PečarjaI Objavi naj tudi vse tiste psou-ke, s katerimi je Vidaft v nedeljo, zmerjal Lonjerce na ,jem zborovanju| svo- V našem uredništvu se je zglasil tov. Leon Pečar v zvezi z Vidalijevo izjavo o poteku dogodkov v Lonjerju u nedeljo 4. t. m. na tržaški strani milanske «l‘Unita». Tov. Pečar nas je zaprosil naj objavimo naslednji odgovor na Vidalijevo izjavo: «Ni res, kar pravi Vidali, da so atitovci« v Lonjerju pred tremi leti organizirali provokacijo proti Vidalijevemu zborovanju. Jaz sem Lonjerc in tudi vsi Lonjerci lahko pričajo, da je res ravno narobe. Vidali je pred tremi leti na dan 29. novembra, t. j. na dan obletnice drugega zasedanja Antifašističnega narodnoosvobodilnega sveta Jugoslavije (AVNOJ) pripeljal v Lonjer svoje škvadriste z Nellom Gri-sonijem na čelu. ki so Organizirali in izvršili pravi napad zborovanje Lonjercev za proslavo omenjene obletnice. Tega napada se bodo Lonjerci vedno spominjali, ker je bil popolnoma enak napadom fašističnih razbojnikov. Dogodek v nedeljo 4. t. m. pa ni odigral tako. kot pravi Vidali v «l’Unita» od 6. t. m. Vidali zavestno laže tudi glede tega dogodka, kot laže v vsej svoji politiki. Dogodek se je odigral takole; Ko je Vidzli v nedeljo prišel Lcnjer nss je bilo c krog 30 do 40 Lonjercev zbranih pred gostilno «Pri županu«, ki je o-krog 200 metrov oddaljen« od prostora, kjer je Vidali napovedal svoj «comizic». Ž njim je prišlo okrog 150 aktivistov, ki so mu služili za ponovitev podobne provokacije kot pred tremi leti. Vidali se je spreha jat pred začetkom zborovanja po Lonjerju in prišel tudi mimo naše skupine pred gostilno. Nekdo od naše skupine je tedaj dejal: »Naj gcvori kot je govoril v Bariju: bisogna far presto...« Vidali je verjetno to slišal in se približal skupini. Jaz sem sedel na zidu pred vhodom v gostilno. Tedaj je Vidali rekel obrnjen proti n rdi skupini: «Ga dito qualchedun qual cossa?« Jaz sem — sedeč na zidu — »Jaz bi hotel imeti pojasni- NMo mi je Vidali rekel: uVien zo!» Skočil sem z zida in obstai stoječ pri zidu. Vidg.li se mi Je približal na razdalje okrog enega metra in me vprašal: (iCos'te vol?« Nato sem ga vprašal: »Obrazložite mi, kaj pomeni tisto, kar ste izjavili v Bariju, t. j.: Bisogna far presto, altri-menti Trieste italianissima di-verra un cimitero di itsi!i»ni». Vidali je tedaj ves razburjen začel mahati z roko in kričati: »No xe vero, che go dito questo!» »Oprostite, jaz sem to čital v časopisih in če ni res, kot vi trdite, imate pravico časopise tožiti«. Vidaiii: «Io ho gib fatto la querela». Nato sem mu odgovoril: «Toda jaz sem črtal to tudi v časopisu «l! Paese« iz Rima, ki pripada vašemu gibanju«. Nat- se je Vidali še bolj razburil in z nečloveškim glasom še bolj zakričal: «No xe vero! Quel giornal legi solo i fascisti!« «Toda če je časopis o tem pisal, potem to pomeni, da je res, da ste v Bariju tako govorili«. Na te besede mi Je Vidali pomolil desno pest pred nos m zavpil: «Figiio di puttana! Se te ri peti, te rompo el muso!« Nato sem ponovil, da Je res da je govoril v Bariju tako, kot je pisalo v časopisih. Tedaj me je Vidali s pestjo udaril po ustih, da me je oblila kri. Takoj nato sem se odstranil za nekaj korakov, da bi si zaustavil krvavitev. Kam je šel nato Vidali s svojim nelonjerskim spremstvom, ne vem, verjetno je šel držat svoj »comizio«. Glede Vidalijevih trditev, da »se mu je zdelo«, da je »slišal klic »porco de talian«, pa najodločneje zanikam, da bi kdor koti to zakričal. Tudi o tem lahko pričajo navzoči Lonjerci Viatija y Lonjerju y nedeljo ni nihče niti z eno samo besedo žalil. Vidalija je bodla v obraz le resnica, in ga bode še vedno. Nadalje je laž tudi tisto, kar pravi Vidah v «L’Unita», da je dejal: »Ce bo šlo tako naprej, da bo Trst postal pokopališče vseh Tržačanov«. Po mojem mnenju si je Vidali to izmislil zato, da bi prikril pred vso tržaško javnostjo, predvsem pa pred svojimi zapeljanimi pristaši, grobo psovanje in žalitev slovenske partizanske matere, matere dveh partizanov, kar se je dogajalo samo s strani fašističnih rabljev in lcar obsoja ves Trst in tudi Vidalljevi pristaši sami. Navadna laž je nadalje tudi Vidalijeva trditev, da sem skočil z zida zato, da bi ga napadel. Jez sem skočil z zida, ker me je on pozval z besedami: »Vien 26!» ds bi mu na njegovo zahtevo postavil že omenjeno vprašanje glede njegovih izjav v Bariju. Iz vsega, kar sem povedal o nedeljskem dogodku v Lonjeir-ju, sledi, da je tudi Vidalijeva trditev, da sem se sam »zaletel z gobcem v iztegnjeno pest nekega tovariša«, žaljiva in prostaška laž, ki je hkrati tudi neizmerno bedna in smešna. Moj nos in moja usta niso »gobec« ali «muso», kot je trdil Vidali v nedeljo v Lonjerju in kar ponavlja v milanski «L’Unita». Take izraze so za. Slovence rabili samo fašistični krvoleki, hkrati pa so dokaiz, kakšnih metod se poslužuje v svoji politiki Vidali ter dokaz njegove osebne vzgoje. Kar pa se tiče Vidalijevega zmerjanja v «L’Unita», da sem jaz »cEjpobanda« in »provocato-re», kot me naziva Vidali, izjavljam, da sem pošten tržaški slovenski delavec, ki sem zaposlen v lonjerskem kamnolomu, kler za svoje delo pošteno služim svoj kruh zase in za svojo družino z dvema otrokoma. To Je resnični potek dogodka v Lonjerju v nedeljo 4. t. m. O njegovi resničnosti lahko pričajo vsi tisti Lonjerci, ki so bili prisotni pri dohodku«. Kot je znano, je n lonjerskem dogodku in Vidalijevem obnašanju pisal ves tržaški tisk, ki se včeraj norčuje tudi iz Vidalijeve verzije dogodka, ki je v resnici otročja, ki pa dokazuje vso revščino njegovega politikantstva. Vsi Tržačani pa obsojajo Vidalijevo fašistično divjaško psovanje in ga primerjajo z njegovim govoričenjem in pisarjenjem o bratstvu ne samo narodov, ki živijo v Trstu, temveč vseh narodov na svetu. Vidali je torej v Lonjerju na izredno jasen način povedal, kakšen je njegov internacionalizem. Danes SLOV.ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA: v TRSTU, TRG GARIBALDI ob 20. uri, govorita dr. Jože Dekleva in Bortolo Petronio na OPČINAH ob 20. uri, govorita Dušan Hreščak in Giordano Luxa LISTA SLOVBNSKH SKUPNOSTI: v DRAG! ob 20. url, govorita Miro Prest in dr. Rudolf Marc v SAMOTORCI ob 20. uri, govorita Drago Pahor in dr. Oton Berce Jutri SLOV. ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA: v I RS IU 1NA I RGU PRI SV. JAKOBU ob 20. uri govorita franc Štoka in Eugenio Laurenti v TREBČAH ob 20. uri. govorita Stanislav Bole in Edvard Boltari LISTA SLOI/ENSKE SKUPNOSTI: v MAI EM REPMU ob 20. uri, govorita Miro Presl in dr. Branko Agnelelto v SALEŽU ob 20. uri, govorita Anton Lkmar in dr. brane Tončič LJUDSKA ZVEZA ZA NEODVISNOST: pri SV. BARBARI ob 19. uri, govorita Mirko Kosmina in Giordano Luxa v ŠKOFIJAH ob 19. uri V nedeljo: SLOVANSKO • ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA : V LONJERJU ob 18.30. — Govori Branko Babič. Pri SV. MARIJI MAGDALENI ZGORNJI (pri Gregorju) ob II. uri. Pri BANIH ob II. uri. V PADRICAH ob tl. uri. LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI; V BRISCKIH ob 11. uri. V MAVHINJAH ob 11. uri. V VIZOVLJAH (pri postaji) ob 19.30. DHEVHBE SLOOEHCHI V ITAL SKLEPI POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA OBČINSKIM NAMEŠČENCEM prednjem na bodoče poviške Prejeli ga bodo občinski nameščenci doberdobske in še nekaterih drugih občin - Določili so tudi pristojbino za postajanje živine v občinski klavnici Dnaes, petek 9. Dredor, Prvinica Sonce vzide ob 4.41, jat°ne 19.22. Dolžina dneva 14.41. W vzide ob 19.31. zatone ob Jutri, sobota H. ®*i* Izidor. Dvorna GORICA, 8. — Na seji z dne 7. t. m. je pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom prefekta dr. Gianimicheleja odobril sledeče sklepe: Občira Gonice: nagrada za delavnost vodji občinskega u-pravnega urada Borisiju Gu-slu: dodatek pravilniku za osebje: plačilno in pravno razmerje do začasnega osebja; nakup zemljica v UL Lantieri za gradnjo hiš INCIS; posojilo 65.100.000 lir blagajni DDPP za upravo Zavoda za gradnjo ljudskih hiš; navodila za uvedbo družinskega davka; 40-odstotni predujem na enomesečni prejemek občinskim upokojencem; pristojbina za postajanje živine v občinski klavnici. Pokrajinska uprava: funkcijska doklada predsedniku in odbornikom; predujem nameščencem na bodoče poviške. Občino Krm m; pristojbina za tehnične ocene na račun zasebnikov; pristojbina za dobave pitne vode; nabava pisalnega stroja za didaktično ravnateljstvo. Občina Doberdob: pristojbina na aparate za ekspresno kavo; pristojbina na dobavo pitne vode: predujem občinskim nameščencem na bodoče poviške. Občina Tržič: pristojbina m taksa za odnašanje smeti: brezplačen odstop občinskega zemljišča ustanovi ONMI; dodatek pravilniku za uvedbo družin, skega davka; prispevek krajevni ljudski univerzi: prispevek Občinskemu podpornemu društvu za leto 1951: popravek o-brsčuna za leto 1951. Občina Koprivo: pristojbina za parcele na pokopališču. Občina Fara: predujem nameščencem na bodoče poviške. Občina Gradiška: pristojbina za odnašanje smeti. Občina Gradeč-. posojilo S5.650.QOO lir blagajni DDPP za ■ gradnjo ljudskih hiš; posojilo 35.000.000 blagajni DDPp za gradnjo' prvega dela obrtne šole; izdatek 800.000 lir za sajenj dreves ob cestah. Občina Mariino: predujem nameščencem na bodoče poviške. Občina Ronšre: pristojbina za parcele na pokopališču: predujem in založba fondov za brezposelne v delovnem centru, ki bo popravljal ceste: prodaja občinskega zemljišča t-ongo Petru. Občina Škocjan: prispevek f rilskemu patronatu za leto 1952; prispevek občini Turjak za poslovanje obrtne šole; popravek proračuna za leto 1952, Občina Šempeter ob Soči: družinski davek za 1952; uvedba davka na obrtnice. Občina Starancan: predujem nameščencem na bodoče poviške; prodaja občinskega zemljišča za gradnjo hiš. Občina Turjak: davek na aparate za ekspresno kavo; davek na pse, policijska dovoljenja in reklamne deske; plača oskrbniku za javno razsvetljave. v:vS’:V V Solkanu so pred dnevi odprli razstavo o gospodarski delavnosti, katere je že prva dva dni obiskalo čez deset tisoč ljudi. GOSPODARSKA VPRAŠANJA BENEŠKE SLOVENIJE KAJ JE POTREBNO STORITI da poživijo gojenje sviloprejke Predvsem je treba posvečati več skrbi rasti murv, ki bi nudite hrano svilo prejkam in prašičem tar bi bile dobra opora zidom, ki so grajeni v obliki teras Xe dni so pričeli rejci svilo-prejk oddajati sviloprejkine bube. Obenem pa se je razširila vest, da se bp znatno znižala cena. Zaradi tega so kmetovalci precej vznemirjeni in ne vedo kaj napraviti. Ako pregledamo celotno vprašanje bomo ugotovili • precej vzrokov, ki s0 povzročili to spremembo. Izsledki ne bodo v toliko pomagali izboljšanju v Furlaniji, ampak bi predvsem nakazali rešilno pot za naše gorske vasi. Tukaj je namreč vprašanje popolnoma drugačno. Svojčas so v Benečiji pridelali veliko število bub, ker je bila reja sviloprejk močno razvita. Prodajna cena bub je bila precej visoka in prebivalci so imeli pošteno poplačan svoj trud za prenašanje tovorov po slabih poteh. Z otvoritvijo trga umetne svile se je doma pojavila kriza: cena bubam je na-' glo padi!a jp prvi, ki so občutili ta udarec ep*-- bili ravno kmetje iz Benečije, ker so se Nesreči pri delu in igri Podporo brezposelnim GORICA, 8. — Pri blagajni občinskega podpornega društva (ECA) v Ul. Baiamonti rfadaljtijejo z dodeljevanjem podpore brezposelnim V petek 9. maja so na vrsti brezposelni z začetnico M, v soboto 10. N-O; v torek 13. z začetnicami P-Q, v sredo 14. z začetnicami T-U in v četrtek 15. z začetnicami V-Z. Zamudniki bodo morali podporo dvigniti najkasneje do 20. maja. Po omenjenem roku bo. do izgubili pravico do podpore. Prvi se je ponesrečil v delovnem centru na Rojcg.li, drugi pa doma pri igranju. GORICA, 8. — Pri delu v de. lovnem centru na Rojcah se je danes 52-letni delavec Con-zutti Miha iz Ul. Vaccano ranil nad desnim očesom. Rešilni avto Zelenega križa ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu ra- ,. .. , .. no obvezali. Ozdravel bo v de- f™*** Iau' ka V\Vn°V .... * ^AfrUiPiTi ohnOnin nrtivnKiiiei« morali pri gojenju bolj truditi, da so lahko konkurirali, in ker je bilo ozemlje razdeljeno med revne nepremožne kmete niso imeli dovolj murv, da bi sviloprejke hranili. V pomanjkanju so bili zato prisiljeni kupovati listje drugje. Drevoredi murv, ki rastejo vzdolž polj, imajo nalogo zadrževati zemljo pred plazovi, obenem pa zadržujejo zidovje, za katerim je naložena zemlja. Ko pa je za rejce sviloprejk nastopila kriza so pričeli kmetje murve sekati, ker. jim niso več koristile ali ker so polju jemale sonce. Prva posledica je bila, da se je pričelo zidovje teras podirati. Drugi vzrok propadanja svi-leprejke je zakasnitev pri zc-revanju murvinih listov glede na nižinski predelek, kar .-'e .povzročijo, da so rejci pobirali sViloprejlto v različnih do-bbh. Rešitj vprašanje .sviloprejke bi pomepilo napraviti velik k<> rak nanrej pri izbojj.šknju go-; spodarstva tega ozemlja. Predvsem bi bilo treba zakasniti gojenje sviloprejke zn približno en teden da bi listje med tem časom lahko bolj dozorelo. To, bi bilo treba sproti uvajati vsako leto, da b; dosegli čim boljši uspeh- S tem bi zamašili vrzel, ko jo povzroča neenak pridelek trave in druge zelenjave. Pogoste ostre zime marsikdaj za precej časa zakasnijo rast za te kraje prepotrebnega pridelka. Drugo vprašanje, ki bi ga bilo rešiti je vprašanje prevoza setih dneh. Pri igri na dvorišču zavoda Fabio Filzi se je 7 let star Sa-violotto Fulvij iz Ul Ob Soči 55 spotaknil in trčil z glavo ob tla. Ker se ga je po nesreči polastilo omotično stanje, so ga starši pripeljali v mestno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je pretresel možgane. Ozdravel bo v nekaj dneh. * zadnjem obdobju potrebujejo sviloprejke večje količine hrane. Pri prevozu pa ne pride v poštev samo listje, ampak je treba za sviloprejkino hrano pripeljati cele veje. _ Poleg tega je to vprašanje člen obširnejšega reorganiza-cijskega načrta za podeželje in je zaradj tega treba paziti, da delo s sviloprejkami ne sovpada s tolikimi drugimi posli, ki OBSODBA ITAII1ANS0ICA IMPIHIA1IZMA 15,000 udeležencev na prvomaJaKi proslavi v Sol-Kanu. VeliK uspeh razstav« gospodarske delavnosti Tako veličastne proslave I. maja kot je bila letošnja, še ni bilo na Goriškem. Z množično udeležbo je nad 15.000 ljudi Goriške dokazalo svojo enotnost. in pripravljenost, dati vse svoje moči za nadaljnjo graditev in srečo svoje domovine, in hkrati ponovno glasno obso. dilo na velikem mitingu na športnem igrišču londonsko kjonferenco ter mešetarjenje, opozorilo, naj dobro premislijo p redno bi prišli do kakršnih koli sklepov glede tržaškega vprašanja. «Mi ne moremo biti in ne bomo, tudi če gre za italijansko volilno propagando, drobiž za poravnavanje računov velikih držav. Trst je nastal in se razvijal zaradi svojega zaledja in ne zaradi Italije.* Praznično razpoloženje, politična in kulturna dejavnost, ki je prišla do izraza le ob 11. obletnici ustanovitve OF, je dosegla svoj vrhunec na praznik delovnega ljudstva. Ljudstvo Primorske in Goriške ima ta praznik še posebno v spominu, ker so prav ta dan pred sedmimi leti edinice JLA vkorakale v Trst in Gorico in jih osvobodile s svojo krvjo in velikimi žrtvami. Zato je letošnji praznik poudaril nenehno krepitev enotnosti in obrambne sposobnosti naše države, hkrati pa razvijanje zavesti v delavskih množicah, zavesti resničnega proletarskega inter-nacionalizma. Na predvečer praznik* so na gričih nad Novo Gorico in Sol- kanom goreli veliki kresovi, vidni prav v Furlanijo. Nad Prevalom so se vžigale rakete, solkanski minerji pri apnenici pa so sprožili mine. Solkan se je odel v morje zastav in cvet. ja. Komaj se je zdanilo ,so že prjhajali ljudje iz Vipavske in Soške doline, z gor, goriške. ga Krasa in Brd. Samo iz občine Dobrovo je prišlo 10 kamionov ljudi. Delo je počivalo na polju in v tovarni, praznik je postal tradicionalen tudi za kmete. V povorki, ki je šla čez Trg «.Tože Srebrnič* . proti športnemu igrišču, so stopali ob zvokih godbe delavci, kmetje, odlikovanci, športniki, planinci, PLZ, gasilci, smučarji, oboroženi lovci in mladina predvojaške vzgoje, telovadci in dijaki. Med transparenti, s katerimi so prikazali delovni kolektivi svoje uspehe, so bila tudi patriotična gesla kot; Naša enotnost strah sovražnika? Tujega nočemo — svojega ne damo! itd. Lovci so nosili karikaturo rimske volkulje, lačne zemlje in povedali, da je samo njihovih pušk dovolj, da jo mi. nejo skomine. Množica ljudi je sprevod navdušeno pozdravljala. se pridružila in se kot velika reka skupno zlila na šport, no igrišče, kjer je s slavnostne tribune prvi govoril sekretar okrajnega komiteja KPS Mirko Remec, ki je dal pregled uspešno izvršenih nalog v goriških podjetjih in tovarnah v minu. lem letu, napredek elektrifika cije naših vasi in velike uspe. he v kmečki proizvodnji. Od 2737 udarnikov je 1482 večkrat- nih, Vsem je izrekel javno priznanje, še posebej pa sedem-najstkratnemu udarniku Jožefu Spanjolu, kovinarju iz Batuj, petnajstkratnemu udarni, ku Santurinu Bandeljnu, delavcu JD2 Gorica in Jožefu Ceju, delavcu mostovne delavnice, k.i je prejel medaljo dela za svoje požrtvovalno delo, Clan IO OF Slovenije, tov. Milo Vižintin, je spregovoril o pomenu mednarodnega praznika dela, 'obsodil sovražnike delovnega ljudstva in kominfor-miste. ki so izdali delavski raz. red. Med drugim je podčrtal, kako sedaj po sedmih letih italijanski imperializem podkrep-ljen; s fašizmom in reakcionarnim klerom, ki se poslužuje vseh diplomatskih zvijač in izkorišča atlantsko zvezo in krizo lastne buržoazije, išče izhod in rešitev v novih pohodih. Svoj govor je zaključil z misli, jo, naj v Italiji sprevidejo zgrešeno politiko zadnjega polsto-letja, ki je prinesla italijanske, mu narodu mnogo gorja in naj Italija ne sili v nove avanture, kajti jugoslovanski narodi so prav v zadnjem času pokazali s svojo enotnostjo, da ne bodo nikdar več dovolili, da bi kdor koli trgal od njih telesa živo meso. Po zborovanju je bila odprta, gospodarska razstava. Ljudstvo po- se je zabavalo ob telovadnih in športnih nastopih, na plesu, v kinu, ob nPlavžu*. gasilskih vajah, nogometni tekmi in dobri kapljici vipavca in briCa,' so potrebni za izboljšanje poljedelstva. Tehnjčne prepreke za reševanje vprašanja sviloprejke ne more biti. Valjenje bi lahko organizirali v enem kraju za celotno področje. Vendar bi bilo pri tem treba paziti, da bi kmetje ne izgubljali preveč časa za. pot. ker nimajo na razpolago prevoznih sredstev. Ob zaključku moramo poudariti, da bi s pravilnejšim gospodarstvom. katerega bi morale nadzorovat; predvsem pbla-sti, dosegli sledeče rezultate: I. z gojenjem murv bi ustvarili močno oporo zidovom, za katerimi imajo bornekrpezemlje; 2. gojenje murv bi nudilo več listov za sviloprejkino hrano in 3. jesensko proizvodnjo niurvinega Ustja bi jo lahko' uporabljali kot hrano za prašiče. . Uspešna stavka v ladjedelnicah Možnost razširitve stavke na Videm, Benetke in Trst. TR2IC, 8. — Delavci Združenih jadranskih ladjedelnic so kot napovedano nadaljevali z izmenično stavko. Delavci po. sameznih strok so se v. torek v sredo in četrtek stoodstotno vzdržali dela in s tem dokazali, da ne bodo klonili pred brezsrčnostjo trmoglavih delodajalcev. Med stavko v torek se je na tisoče delavcev udeležilo zborovanja na trgu pred ladjedel. nico, na katerem so govorili predstavniki treh sindikalnih organizacij. Sindikalisti so delavce še enkrat pozvali k enotnosti in jim predočili nujnost, da razširijo stavkovno gibanje tudi na bližnja mesta. Po zborovanju so predstavniki FIOM, U1LM in CISL spo. razumno odposlali pismo organizacijam kovinarskih delavcev v Trstu, Vidmu in Benetkah in jih povabili na sestanek. na katerem se bodo domenili za stavkovno gibanje kovinarskih delavcev v teh mestih. Ce se bodo kovinarski delav. ci v Trstu, Benetkah in Vidmu izkazali v stavkovnem gibanju tako enotni kot tržiški, se jim bodo prav gotovo pridružili še delavci drugih po-krajin in delodajalci ne bodo mogli pred enptnim nastopom v večjem obsegu ostati tako ravnodušni. Njihdva nepopu. stljivost in neupoštevanje zahtev delavcev, po zaslugi katerih s° njihovi dobički v povojnih 'etih za štirikrat večji, se bo po takem nastopu prav gotovo omajala Natečaj za državne uradnike Seja odbora pokrajinskega sveta Dva milijona lir za dobave zavodom pod pokrajinsko upravo, dati. da Slovenci v italijanski vojski niso napredovali, ker Udarjeni s slepoto Včerajšnji «G iornale di Triestes je načel polemiko, za katero je pravzaprav dal spodbudo neki italijanski šovinistični rimski časnikari Pisanje se nanaša na ugotavljanje izvora jugoslovanskega vojaškega atašeja v Rimu, kateremu skuša-jo italijanski novinarski krogi pripisati goriško poreklo. «Giornale di Trie/sten zanika tako možnost. To nas konec koncev niti toliko ne zanima, Robert Kodrič je lahko Goričan lahko pa tudi ni! Pač pa je važneje nekaj drugega in o tem hočemo povedati svoje. Klerofašistični Ust ironizira kvalifikacijo jugoslovanskega vojaškega atašeja v Rimu in pravi, da je bil pod Italijo navaden vojak, po prehodu k partizanom pa je postal «co-lonnelloR (polkovnik). Tem ljudem moramo pove- KRATKE VESTI Iz beneških vasi j Ahten ■ GORICA, 8. — Na svoji zadnji seji je odbor pokrajinskega sveta pod predsedstvom ody. Culota razpravljal o povišanju prejemkov pokrajinskih nameščencev in upokojencev. O tem vprašanju bo govora tudi na prihodnji seji pokrajinskega sveta, ki soboto 10. t. m . Nadalje je odbor odobril izdatek 2 milijonov lir za dobave raznim zavodom, ki spadajo pod pokrajinsko upravo, ter pristal na nabavo dveh šivalnih strojev za zavod gluhonemih. 1 • • KINO VERDI. 16.30: ((Zavojevalci Sirte*. J, Payne in M. O Tiara, VITTORIA. 17: «Don Camillo*, Fernandel in-G. Cervi so jih sovražiti. In tudi, če bi jih ne, bi se ne ponujali za oficirje v vojski, ki je bila fašistična in je pripravljala za-suinjenje Slovencev. Sicer pa šovinisti sami najbolj dobro vedo, kako se znajo ljudje, ki so bili v italijanski no v j vojski navadni vojaki, vojskovati in zmagovati. K a lastnik glavah so to občutili! Do 15. m8je prijava družinskega davka GORICA, 8. — Opozarjamo vse davkoplačevalce, da zapade 15. maja zadnji rok za predložitev prijave za družinski davek. Zamudniki bodo kaznovani po zakonu. Prijave je spisati na posebnih obrazcih, ki CENTRALE. 17: «Pogan;ka pfrhii, ,2 ^ sem,,. E. Williams. P<5-| Ph prizadetj lahko dvignejo na MODERNO. 17: ^Zapeljivka iz I davčnem uradu v f-........ TT » . . *tT I T I ? Sni O -U .. . Utt- Konga*. Pidgeon. H. Lamarr m W. U1* Crispi 3, ali pa na občin-I skem protokolnem uradu. 2e nekaj časa gradijo cesto iz Ahtna v Porčinj. Pri teh delih so zaposleni delavci po-gozdovalnega delovnega centra, ki prejemajo dnevno po 500 lir. poročeni možje pa po 600 lir. Nadzornik delovnega centra, ki šteje delovne ure in osebno odgovarja za vse o-pravljeno delo, pa prejema veliko višjo plačo. Svojčas je bil nadzornik delovnega centra Emersti Josip. Ta človek, ki je domačin, je bil v Ahtnu podesta. Zadnje dni pa so ga nenadoma zamenjali in na njegovo mesto postavili nekega delavca od drugod. Dogodek je med delavci sprožil vrsto razgovorov, pri katerih so delavci prišli do zaključka. da so Emeratija zamenjali, ker so v njegovem delovanju ugotovili vrsto nepravilnosti, predvsem v poslovanju pogozdovalnega centra. Krožijo tudi vesti, da bi te nepravilnosti utegnili delavci sami plačati. Zlasti bi se to poznalo, ako bi odgovarjala resnici vest, da primanjkujejo fondi za izpolnitev tega načrta. St. Lenart . V vasi Ciamur je opekarna, k; s 'svojimi proizvodi zalaga vse vasi daleč naokoli. V zadnjem času se je razširila vest. d.i po vzgledu cementarne v Čedadu tudi opekarna ne more zadostiti številnim povpra-sevalcem. Tukaj je položaj še slabši, ker so razpečali že vse zaloge in bodo morali povpraševali čakati morda mesec dni ali veš. da bodo glino zmode-lirali in jo posušili. Za boljše poslovanje bi morali lastniki podjetja poskrbeti nove stroje, ki bi lahko proizvajali večje število opek in s tem zaposlili večje število delavcev. Prebivalstvo upa. da bodo zainteresirani ljudje poiskali pot za čimbolj- šo rešitev tega vprašanja in na ta način zadovoljili povpra-ševalce kakor tudi ljudi, ki u-pajo na zaposlitev. V vsakem primeru pa je gline dovolj in zato ni razlogov, da bi se moral: lastniki bati, da bodo izčrpali nahajališče. Ko so na občini razpravljali o določitvi voditelja za po-gozdovaini center so se spora-zumeli za občinskega svetovalca Filipona di Masseris. Prisostvoval je tudi izvedenec Crucil. Ker pa Di Masseris ni mogel čakati, so za to delo pooblastili Angela Franzo. Iz neznanega vzroka pa je kasneje delo prevzel Zabrizak, ki se na delo ne spozna in zaradi tega ne zasluži 130 lir na uro. Torjan Majhna vas Drean je s središčem povezana z gorsko potjo, ki je v zelo slabem stanju. Zlasti kadar je treba prekoračiti hudournik se potniki znajdejo v veliki zadregi, ker je treba čez zelo ozek in skoraj neuporaben most. Zato bi bilo treba ta most čimprej razširiti, kar bi predstavljalo prvi korak k izvedbi načrta za izboljšanje celotne poti. Pravijo, da bi se dalo dobiti denar za popravilo, vendar bi bilo treba paziti, kako bi denar potrošili. Nekateri menijo, da bi bilo treba material, ki bi ga pridobili od starih mostov uporabiti za popravilo vaškega pokopališča. Vendar pa ljudje želijo, da bi dela pri pokopališču odložili in rajši porabili denar za temeljitejše popravilo ceste in mostov, ker nimajo namena, da bi se brez potrebe ubijali. Pulfer Glede trditev, da je v občinskih arhivih beneških dolin dobiti samo dokumente, ki so pisani v italijanskem jeziku, je treba resnici na ljubo povedati. da so v arhivu prejšnje ob- čine Rodda, ki je skupaj cino Tarčent sestavljala I no Pulfer, našli nekatere kumente, ki so pisani v J> škem jeziku. Ti dokumenti bil: napravljeni v času, ® tukaj vladala bivša Avltru« nemščina urad« jšafl precej ko je bila jezik. Ti dokumenti . r meri demantirajo pisanj katerih časopisov, ki to zatrjujejo, da v B ' Sloveniji od nekdaj niso ^ rabljali drugega jezika ^ mo italijanskega. V vsaka država, ki 3« «kup“ te kraje, skušala vsiliti P val st v u svoj jezik, ven prebivalstvo ne glede n» ne odloke in pritisk j13 z uporabo svojega t. )• skega jezika. Sovodnje Ze nekaj časa gradijo * ^ iz Jeronišča v Pccinje-to cesto gradijo delav« ^ gozdovalnega centra, k1 .j di neki Zabrizak . jo* Strmice. Njega je Pr® bi na)1 iirei mačinov kritiziralo, ker po njihovem mnenju u* ft strokovne usposobl.ienP' ^ vodenje teh del. On • hje-velik posestnik, ki zEm* vu 7 glav živine s PreC. oj. od* lje in zaradi tega ni nI „asi. hajal na delo iz SY.°.J Ljudje bi veliko rajst da bi bilo to delo zaUp j»td teremu drugemu, ker J ^ ji domačini precej ^■rnoir'. bi jim tak zaslužek ve" ^ >u kcristil. Krožijo vesti, te pritožbe upošteval1- ^ je so prišli do zaključka,^ie pravilneje, da delo .n® r pal' človek, ki ima (cnekaj P cem* kajti v primerf ^ d» vilnosti bi ga lahko Prl ^jl i* bi nepotrebne stroš.kc svojega žepa. . ^ P Prebivalstvo pa vid1' jSSe. te besede privlečen* IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIKA Dobili bodo službo v uradih zakladnega ministrstva. V Uradnem listu z dne 17. aprila 1952 je napovedan nate. čaj za 184 stalnih službenih mest za uradnike skupine B v uradih državnega zaklada. Prošnje je treba nasloviti zakladnemu ministrstvu (Mini-stero del Tesoro — Direzione generale del Tesoro) najkasneje do 16. junija t. 1. Nateča. ja se lahko udeležijo vsi, ki so končali klasično gimnazijo, realno gimnazijo ali pa trgovsko akademijo. Nadalje je pokrajinski upravni odbor zavrnil priziva proti zavrnitvi trgovske obrtnice, ki sta jo vložila trgovca Makuc Peter iz Gorice in Cucit Mercedes iz Krmina, Delno pa je sprejel priziv Saicovich Marije por. Colbmbo. Avtobus za „Dedinjo" GORICA, — V soboto ob 19. uu bo odpeljal Izpred Bratuže-ve kavarne avtobus na predstavo Dedinje, ki bo v Avditoriju. Repenlaborci bodo glasovali za Lislo slovenske skupnosti Program Hsfe slovenske skupnosti za repenleborsko občino glede ne nerodne in splošno gospoderske potrebe (Govor tov. Škabarja A lojza na radiu Trst IT.) Kot predstavnik Liste, slovenske skupnosti pošiljam v imenu te liste vsem občanom iskrene po zdrave. Ob tej priliki imam namen govoriti o dolžnostih, ki jih prevzema Lista slovenske skupnosti, istpčasno pa ludi o dolžnostih, ki ji mera sprejeti v današnji, politični situaciji vsak občan, ko nam spet grozi nekdanji okupator, da ponovne zasužnji naše zemljo, in ljudi. Lista slovenske skupnosti zajema vse dobnomisleče občane. Združila nas je v casu ko preti naši zemlji roka pohlepnega, ki je teptal našo rodno gredo nad dve desetletji. Tak kritičen čas ms je načel pri. Plavljene in pametni možje Repentabra, ki so občutili ta Sovražnikov naklep, so postavili pri sedanjih volitvah skupno listo, kj bo branila naše interese in se bo skupno z vsemi poštenimi demokrati mesta in vasi borila prpti povratku Italije v naše kraje. Prav gotovo je, da. se večina občanov zatecita svojih dolžnosti. Zato se je združila okrog Liste slcmenske skupnosti. Toda med nam i Imamo še nekaj ljudi, ki do danes še niso razumeli kako nam. je enotnost neobhodvo potrebna, če hočemo uspešno braniti naše interese. To nam dokazuje dejstvo, da st« btli v naši občini poleg Liste slovenske skupnosti vloženi še dve manjšinski listi, ki zaradi pomanjkanja vezi in vpliva pri. prebivalstvu nista mogli zbrati na kandidatnih listah niti 12 kandidatov. Smatram potrebno poudariti, da si je težko predstavljati, da bi pošteni občani in zavedni Slovenci oddali svoj glas posebno kominformistiini listi, ki je privesek tržaške koniin-formistične centrale, lii je prav sedaj ko se v Londonu baranta z našo zemljo pokazala, da je odkriti zaveznik italijanskega imperializma m jo. šizma. Le nezavedni in popolnoma zaslepljeni vaščani bj se lahko spozabili da bi oddali svoj glas listi, ki jo bodo po volitvah italijanski iredentisti šteli med svoje, kakor se je to zgodilo pri preteklih volitvah. Zaradi tega sem prepričan, da bomo v ogromni večini Repen-tabor ci oddali voj glas Listi slovenske skupnosti, ker bomo s tem utrdili našo enotnost in ustvarili dobre pcoojc, da bo bodoči občinski svet ket močno in učinkovito sredstvo o r,o» kah ' občanov pri uresničevanja naših želja in potreb. zelje in potrebe pa so v glavnem izražene v naslednjem: Borili se bomo za dokončno o stvaritev Svobodnega tržaškega ozem Ija v smislu in okviru mirovne pogodbe z /talijo z vsemi potrebnimi in učinkovitimi jamstvi at njegov obstoj in razvoj. Zahtevali bomo takšno avtonomijo občine, ki bo bodoči upravi omogočala necri;,z-no izvajanje sklepov občinske-ga svete in to gospodarskega, finančnega in ttpmvnegc značaja. Nadalje bomo zahtevali odpravo fašističnih zakonov in uveljavljenje demokratične zakonodaje Tržaškega ozemlja. Glede narodnih pravic pa bomo zahtevali za slovenski jezik priznanje popotne ena-pravnosti z italijanskim. Posvetili bomo vso skrb, da bo bodoči prosvetni dom zgrajen in da bo središče zdravega in kulturno — prosvetnega udejstvovanja vseh občanov. Občina bo morala skrbeti in posvetiti pažnjo da bo izobrazba šoloobveznih otrok na sč» dobni višini. Za splosen dvig kmetijstva bo morala občin* skrbeti in ra htevati: 1. splošno zboljšanje pašnikov, ker je ci tega odvisen obstoj živinoreje; 2. zadxstn? podpore kmetovalcem za izboljšanje sedanjih in ureditev novih vinogradov; 3. poleg predvidenih podpor Za izboljšanje i« moderniziranje gcspodarskfth poslopij posredovati dolgoročne in brezobrestne k redite v isti. namen; 4. za napredek živinoreje noj se uvede popolnejša m brezplačna živinozdravniška služba in neobhodno pofrebrao wmčt«o oplojevanje živine; 5. v skladu s potrebami kmetijstva m TržaSkem ozemlju ustanovitev slovenske kmetijske šole v Trstu, ureditev drevesnice in trsnice; 6. ureditev zavarovanja goc-dov proti požarom ter namestitev domačega poljskega čuvaja; 7. pristojne oblasti naj posredujejo za ureditev zemljiške knjige. Za razvoj kamnoseške industrije Je potrebno: J. da občina podpre vsako pobudo občanov zn odpiranje novih kamnolomov; 2. da občina posveti vso pozornost razvoju kamnolomov v lasten režiji in i\ ta . namen dobi zadostne kredite za njihovo mehanizacijo; 3. zgraditev moderne Mesarske delavnice in ustanovitev kamnoseške kletarske šele. V pogledu splošnega gospodarstva pa bo potrebno: 1. asfaltirati’ vse vasice ceste, zahtevati, da vse sosedne občine uredijo dohodne ceste v re-pentabOrsko občino, nasaditi drevorede o-b glavnih prometnih cestah, popraviti važne j. se poljske poti; 2. zahtevat’, pravilno ureditev sedanjega vodovoda, tako da ne bo primanjkovalo v-ode, omogočiti napeljavo vodovoda v zasebna stanovanja po primernih cenah; namestitev in preureditev vaških napajališč; 3. namestitev avtomatične telefonske centrale v občinski stavbi za hitrejšo zvezo z me-stom; 4. ureditev primernega javnega kopališča v Velikem Rep rtu ter prho na Colu in Fernetičih; 5. v Fernetičih pa še posebno urediti poštno zvezo, na- staviti javne ; pipe, urediti stranske poljske dohode na cesti Fernetič-Ccl in postaviti zaščitne zidove ob cestah. 6. Enotna lista se bo končno prizadevala, da bo za razvoj turizma dana potrebna pomoč vsem domačim iniciativam. Repentaberci! Soobcani! Ob zaključku Vas poziram, da se še tesneje združite okrog Liste slovenske skupnosti In da ji 25. maja oddate svoj glas. h miren potek zborovanj v dolinski občini V sredo je bil dosežen med predstavniki Liste slovenske skupnosti in kominformistične liste za občino . Dolino sporazum. da si ne bodo medsebojno motili volilnih zborovanj. TRŽAŠKA BORZA Funt šteriing 1675 Švicarski frank 152, dolar 655, marengo 6250—«275, zlato 810. cJlUi ,f j ZA TRŽAŠKO Lelo 1951-52 BO UPRIZORI^0,}# V soboto, 10. ffisi* pij! ob 20.30 v AVDlT^-t v TRSTU Goetzovo® treh dejani111 V l l Cii ^ DEDIN^ V nedeljo, 11. ob 20.30 v Alt v TRSTU Držičevn^j), aijo v treh deJ®° BUNDO V zadnjem hipu se je rešil iz gorečega avtomobila Iz neznanih vzrokov je začel avto med vožnjo goreti ter je pogorel do kraja še predno so prišli gasilci OkoIi 10.30 je nekdo obvestil 1 usnjeni torbi (moško in žen-policijo, da na cesti v bližini sko) in ji tako povzročili 32.000 Oreha gori neko vozilo. Poli- lir škode. Policija je uvedla cija je takoj poslala svoje a gente na mesto, katerim so sledili tudi gasilci, \-endar je hi* la njihova pomoč zaman, kajti od avta ni Ostalo drugega kot golo, požgano ogrodje. Lastnik avta. 40-letni Henrik Vodopija iz Ul. Torrebianca 32 je izjavil, da je nenadoma opa. zil dim in je takoj ustavil vozilo. ki je bilo že v plamenu. V zadnjem trenutku je izstopil in potegnil za seboj tudi dežni plašč, ki ga je imel na zadnjem sedežu. Malo je manjkalo, je dejal Vodopija. da ni ustal u-jetnik v gorečem vozilu Gospodar, ki je utrpel 300.000 lir škode je ostanek avta pustil na dvoriiču neke hiše v bližini kraja požara. Tatvino v pisarnah in v stanovanjih Lastnik tvrdke'z lesom «COl MEDIL*, s sedežem v lesnem pristanišču pod Skednjem, je obvestil policijo, da so mu ne-znani zlikovci ponoči odnesli iz pisarne pisalni in računski stroj v vrednost 270.000 lir. Rolcija je uvedla preiskavo in našla v bližini železniške proge pod hribčkom, v neposredni bližini pisarne, pisalni stroj, ki pa je bil nekoliko poškodovan. • e • Drzni zlikovci so včeraj med II. in 12. uro vdrli v stanovanje 38-letne Biance Favento por. Lonza iz Ul. F. Venezian ter ji iz spalnice odnesli par rjavih moških čevljev ter dve preiskavo. S prstom pod tračnice _ 27-letni Cosimo Poiani iz Ul. Kolonja se ie moral včeraj po. poldne zaradi rane na prstu le-ve noge in drugih poškodb po. leg zloma istega prsta, zateči v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo 20 dni na ortopedskem oddelku. Izjavil je, da i* med delom v novem pristanišču zašel z nogo pod tračnice. Nesreča na parniku Med delom na parniku «Ve. nezia*. zasidranem v pristanišču Duca D’Aosta, je 47-letne-mu kurjaču Antoniju Fugaroli-ju iz Ul. Roma padel z 10 metrov višine na stegnenico leve noge velika matica Ker mu je težak, predmet povzročil rano. se je mož z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem od-delku. Okreval bo v 10 dneh. Železo na glavo Kmalu po 9. uri se je zatekel v bolnišnico 17-letni Glovanni Fontanot iz Ul. dell’Universita 6, ki je izjavil, da mu je med delom na parniku «AItea», zasidranem v Julijski ladjedelnici, padel na glavo kos železa, ki mu je povzročil precejšnjo rano na glavi. Sprejeli so ga na I. kirurškem oddelku, kjer bo ostal verjetno 10 dni. SIOVHSKt 0SN07N4 i** P« »•*»,> priredi v nedeljO’ ale vicevo P £ IMA ZOOo s° bile ne meje,, barava * napi«T pa> name-'•Si v/ii neresnico, da si ie tr*b. ?,.°*X*,il načel°- ta*Vodiu t Ital')i! mejo ko vendar ve- KNJIGA GIUSTA MONTEMULIANA "VENEZIA GIULIA ITALIANA ED EUROPEA" ■ n urni sbio žanra m Slovencem no insko Hiniine, >ri tem pa zamolče, da je Trst pripadal le kratko dobo Rimljanom, ki niso bili Italijani), Langobardom, Bizantincem, Frankom, fevdalcem, faznim škofom in od 1. 1382 do 1918 Avstriji, a le zadnjih 25 let Italiji Mnnt naPi?al Giusto »D emuli«no knjižico, ki je nad V «Sestante» pod fen, 'T aVen^a Giulia ita. tel „-*? euroPea». Avtor je ho. j0 J ”.° P°vedati propagan- fe v:*,;« ,1]anske težnJe ele* Voiji ,p me5a in si je do- nib'»Vej . atev'lo neresnič-usu E°^°vinskih podatkov in St °'\Mi jih b°'n°pa- sPo- . n^ai, da naši bralci ran«*?-0’. pesa vsega so se šo-Hpj Italijani posluževali, lemf„ b' uspeli na mirovni h i lCl VPrav te mesece. Ja v« - !®S° rešitev tržaške-s b-j/’311!8' Prihajajo na dan ^m°n°tinimi '2miŠ1'emmi ar-tia;'??1' skuša zmanjšati celo i Dpi, na Pomorskih tleh e»v,-bo naselitve Sloven- '•loncev ?Sem Baskov in Ka' sit«-. ■ K' so se s Pirenej- teti*; P° otoka razlili čez Pino • e v. Pokrajine, zemljepis-h*,-. ^ • ?,®aHovinsko pripadajoče Pisec zato zaključu- ®totis°če je teh Kata-j v,ln Baskov, , prebivalcev t, a civilizacijo (kot da d5r ®renci nimamo) in ven- ti i e zahtevajo zase zemlje, A kateri Z«; Voljo >o našli gostoljubje- hth'^ tesa Prebivanje teh in „ nar°dov ni spremenilo “fesi; niore spremeniti zgodo-,ebti^''^licpisne oblike in o-»euCjS41. Francije, kakor Slo-»pre«,”'*0. krogli in ne morejo Jtj h ***** oblike in osebno Slede na to. da o kakš-ijk ^?°?fQljublju Italijanov, ki so s “d Jeta 600, v dobi, ko »ut, naf' predniki naselili, te«,,,,. Jih še ni bilo, bi Mon. "'“liano z enim samim pO' !PotB-i Pa zemljevid lahko ti Ha so morali Sloven-Htd . grebenov alpskega in tPka rek od za' v, ''.Proti vzhodu (zlasti Sa-*i'i b Sve in Mure) prekora-t( “iarsika.it gorski greben in kČ ^Prav ti grebeni njihov V ni razvoj celo ovirali ter V^ali njihovo povezanost, i(?tjava z Baski in Kata-^t°rej ne drži. %«!*Uc4 smo .tam, kjer. smo,, tttjj °. nas«l.ieni, saj ni med enega italijanskega' !#>0 bit-St,1Cga otoka; želeli i1* v k !..v sv°ji lastni državi kf j 0 'kor smo kvarili obli-Sčj,i0sebn°st; Kalij e. so po-■ Tak . Italijanski državni--—i« b-0 '"'enovane naravne 1'di ._ onežniku naj si Itali-tlave! aradi tega izbijejo iz lJr,ItiMnJi s teni nas. ne bodo “1'iske e,aytorjeve besede, da !trat«ika niso bile nikdar ampak samo ?*tvaril. i\ki naj bi jo bile ?'* Itali-i ie roke in zaklju-■ Pas Popolno obliko. '*■ - ■ '-Udj 7“ nima pomena, če le j, bn daairdinski kralj Karel'Al-na]Vo^emu generalnemu ! ^iah i?g(. nai napiše delo ic ? 'n če so ti go-t't)o : , • 1845 določili kot podonavsko .^av t-' . r*i vsega se Italija k5kl! tnoin' sklicuje na «stra-1 bil* na Snežni,ku». ki Naj Pojobne zadržati Ruse! fCdni hotel pnznati > «radaJe Ita'iia po na-,ppetito viene man-W 1 blB zasedla vso in Unca ter si razvodje obdržala ae govorimo o nje-. v Slovenijo tudi to njene kr jih ie do-zgodovina in k°r navaja v na-Prejšnjim odštav-Hrugi strani svo- mo, da je Wilson predlagal za mejo črto, ki je potekala od Rase v Istri čez Slavnik, Vremščico, Nanos, Goljake proti Poreznu. Pisatelj je skušal zmanjšati celo zgodovinski pomen nekdanjega tržaškega škofa Enea Silvija'Piccolominija'ter kasnejšega papeža Pija II, (1447 do 1450) samo zato, ker je ta napisal, da so v istrskih obalnih mestih Slovani, ki pa govorijo tudi italijanski; očita mu, da je bil mož, ki ni ljubil preveč resnice. — Neko Valvasorjevo izjavo v korist istrskih Italijanov pa hoče povečati z dostavkom, da je izjavil to tisti Valvasor, ki je bil pravi kranjski nacionalist (vero nazionalista carniolico). Neverjetno, kako avtor podčrtava, da ni Julijska .krajina nikdar pripadala v zgodovini kakšni balkanski ali slovanski državi ali vsaj slovanski pokrajini. Ko se spomni na Kranjsko, reče, da je bila to sicer slovenska pokrajina, ki pa so jo vodili Nemci. Dasi je res, da so imeli tedaj v. politiki odločilno besedo fevdal. ci v tako imenovanih deželnih stanovih, je vseeno tudi resnica, da so kranjski fevdalci, dasi so bili Nemci, izražali zemljepisno, gospodarsko in geopolitično resnico, da pripada Trst. svojemu naravnemu zaledju, z drugo besedo Kranjski, ali Sloveniji! Važno je pri tem, da Monte. muliano zamolči, da je pripadal Trst le nekaj časa Rim-. Ijanom (to seveda niso bih' Italijani v današnjem pomenu besede), kratko dobo Langobardom. Bizantincem, Frankom, fevdalcem, škofom in od 1382 do 1918 Avstriji ter do tega časa nikdar Italiji, ki je bila v Trstu- le 25 let! Zato Slovencev rie gane‘niti to, če je Mazzini nekoč dejal; ((italijanska sta Kras ih Postojna, ki sta sedaj pod upravo Ljubljane«. Prav tako je nesmiselno govoriti, kot dela avtor, da- je Itdlija v nekako kompenzacijo za .Julijsko -krajino darovala Jugoslaviji Dalmacijo in se odpovedala nadvladi na Jadranu. In vendar, ko je že londonski pakt dodelil Reko Hrvatski, ko je rapalska pogodba določila - ustanovitev svobodne -reške države. se. je Italija še vedno izmuznila iz prevzetih obveznosti ter zahtevala Reko zase, dasi sp biii njeni prebivalci, v kolikor so bili italijanske narodnosti, sami priseljenei. Naš avtor, ne more prebaviti statistike glede tiekdanje Julijske krajine, ki je po ljudskem štetju iz 1. 1910 pokazala 928.448 prebivalcev, od teh 467.005 Slovencev m Hrvatov ter 354.901 Italijanov (podatki so iz navedene knjige). Pisec dodaja k številu Italijanov 46.836 regnicolov, ki so kot državljani tedanje Italije živeli v naših krajih. O regnico-lih v Trstu navaja še, da, so jih pri štetju 1910 navedli 29.000, toda 1. 1915 ob izbruhu vojne med Avstrijo in Italijo jih je bilo' na seznamu za repatriacijo 39.000, medtem ko jih je tržaška občina računala več kot 40.000. — To so za nas vsekakor dragocena priznanja Toda Moutemuliano,, ki ;ne ve, kako bi se nas znebil, računa in preračunava, navaja podatke iz štetja v 1. 1921, samo da bi iztisnil italijansko večino v Julijski krajini. Končno je napisal. uToliko in toliko prebivalcev je bilo l, 11139 .Slovanov, ali bolje prebivalcev, ki govorijo slovanski jezik '...m Pisec namreč naenkrat zatrjuje. da pomeni Italijanom po. jem narodnosti #«prašanje ve-sti in volje, češ ker je Italijan tisti, ki hoče biti Italijan!» Pri tem se na več mestih skli. cuje na Alzacijo, kjer naj bi bili Francozi vsi tisti, ki hočejo biti, čeprav so po narodnosti Nemci. Iz tega razloga so se po mnenju avtorja že 1. 1921 izjavili za Italijane tisti italijanski državljani, govoreči slovenski in hrvatski ki so duhovno in politično bo- LJUDSKA FRONTA GRE V BORBO ZA OSTVARI-TEV SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA V OKVIRU MIROVNE PO GODBE, TODA ISTOČASNO ZAHTEVAMO JAMSTVA OBEH PRIZADETIH SOSEDNIH DRŽAV, DA SE NE BI NAŠLI CEZ NOC V OBJEMU ITALIJE. Iz govora dr. J. DEKLEVE na radiu Trst II. teli biti Italijani. Za Monte-muliana je to demokratično načelo in kajpada tudi ediiio pravično. Po tem receptu spoznamo, da bi uradna Italija nekega dne razglasila vse Slovence in Hrvate za Italijane, ker vemo, kaj je pomenila in kaj pri Italijanih še vedno pomeni ((vprašanje vesti izvirajoče iz vo- lje«. ~ Montemuliano zatrjuje, da so prvo in potvorjeno ljudsko štetje v Trstu leta 1910 izvedli tržaški občinski uradniki -s posebno natančnostjo (con particolare accu-ratezza). čeprav so utajili kar okrog 30.000' Slovencev. O tej goljufiji na' debelo' imamo danes delno priznanje Carla Schiffrerja, ki je zastopal italijanske tržaške interese pri razgovorih v Londonu. Na strani 46/47 svoje knjige «La Ve-nezia Giulia« piše; «Občinski uradniki so našli pri štetju l. 1910 okrog 38.000 Slovencev in Hrvatov s slovanskim, razgovornim jezikom. Deželni namestnik je odredil lastno uradništvo, ki je izvedlo revizijo tegaljudskega štetja, Ti so registrirali skoro 60.000 'Slovanov. Zdi se,» tako nadaljuje Schiffrer, «da ta številka vsekakor 'dovoljno odgovarja izidu zadnjih volilnih rezultatov pred l. 1914.» O podatkih ljudskega štetja iz 1. 1921 pa je Schiffrer napisal tole: ePodatki iz l. 1921 so v nasprotju z izkušnjami in ne vzdržijo kritike ... Zmanjšanje slovanskega prebivalstva v Trstu kpr za 30-000 ljudi se zdi malo 'verjetno! Ti podatki so tem manj sprejemljivi, če jih primerjamo ‘z volilnimi uspe- hi Slovaitdv 1. 1921 ..:» Seveda je tržaški italijanski poslanec pitacco v dunajskem parlamentu protestiral proti uradni reviziji ljudskega štet-iz vsebine Pitaccove interpelacije razvidno (tkako je Sila navadna ,,statistična-anagrafična operacija, espremevjena v samovoljen poseg v tuje narodnostne pravice na škodo Italijanov.« Nato očita avtor nam Slovencem, ki nismo imeli nikdar vpogleda v skrivnostne tajnosti tržaškega ana-grafskegd urada, goljufije. Laž ima sicer kratke noge, toda italijanska nacionalistična propaganda je desetletja in desetletja širjla v svet. neresnične vesti in podatke. Pisec naše knjige poskuša ovreči volilne podatke in naše volilne uspehe s tem,.da zatrjuje, da so tržaški italijanski avstrijakanti in Nemci po nalogu avstrijske vlade volili za Slovence in prot: italijanskim iredentistom. Resnica je vprav nasprotna; tedanji avstrijakanti - Italijani niso nikdar oddali glasov za slovensko listo, Nemci pa šo imeli v Trstu, Gorici in celo v Pulju, ki je bila vojna luka, nalog, da glasujejo za italijansko listo. To je bilo pač v skladu s politiko trozveze med Avstrijo, Italijo in Nemčijo. S pravo fantazijo, neresnostjo in hkrati lažnivostjo pa nayaja avtor, da je Avstrija Slovane pošiljala v Trst naravnost načrtno in da je za namestitve pri železnici in v pristanišču nabirala celo Srbe ni Hrvate po Dalmaciji, Bosni in Crni gori. Montemuliano bi bil najrajši zapisal, da Slovenci s Kranjske, Štajerske, Koroške in Goriške niso imeli pravice službovati v Trstu, čeprav so bili vsi avstrijski državljani, Italijani — regnieo-li pa da so imeli vso pravico zasesti celo javne službe. Pisateljeva drznost se zrcali tudi v teh stavkih; «Slova-ne in Italijane je vedno družilo mirno sožitje in Slovani so se zavedali, da živijo na italijanski zemlji. Skozi stoletja so živeli v tej pokrajini, ne da bi kdo napadel njihovo narodnost ' ali njihove običaje. Hiti v moderni dobi niso Italijani iz Julijske krajine nikdar sto. rili karkoli za poitalijančenje Slovanov, dasi bi bila za tržaško občino lahka stvar poitalijančiti maloštevilne Slovence ... Nasprotno, po l. 1860 so dali občinam, ki so zahtevale italijanske šole, iz visokega spoštovanja do tujih narodnosti slovenske šole1» (Nadaljevanje sledil Ncčeme več Italije J Z obljubami so nas hoteli preslepiti, nato pa s terorjem uničiti. Ivan Meštrovič - «največji ienomen med kiparji« Do suo/ega 15. leta še nepismen pastir v mali vasici Otavice pri Kninu - Nagel vzpon do umetnika svetovnega slovesa - Komaj 24 let star imel že 10 razstav & 7 evropskih mestih - Njegovi kipi najdražje plačane sodobne umetnine - Vrsto najpomembnejših del je veliki umetnik poklonil letos Jugoslaviji Matice v Avditoriju: pianistka Damjana * Ondi na Otta j« pianist Gojmir Demšar. Meštroviča, kljub temu, da ! je eden največjih sodobnih kiparjev v , svetu pozna ..naše, ljpdstvo mnogo premalo, morda'cela manj* kakor je;':|)Iestro-vič 'znah v svetil.' Cez leto dni bo Meštrovič praznoval svojo 70-letnico življenja, Rodihse je 1883. leta v Otavicah pri Kninu kot sin siromašnfe -družine ter kot nepismen deček pasel živino do svojega oetnaisfega leta. Ze v svojih otroških te-tift je kazat nadarjenost za kiparstvo in je na paši ((modeliral« svoje tovariše. Ta njego. va nadarjenost je vzbudila pozornost njegovega strica, upokojenega žandarja ter' pomorskega kapitana Grubišiča, k-sta ga spravila v šolo k splitskemu klesarskemu mojstru Biliniču. Kot smo že rekli je bil Meštrovič, ko je zapustil svojo vas, še nepismen, toda že v enem letu je pri družini profesorja Skariča obdelal snov osnovne šole ter se pod vodstvom Biliničeve žene navzel osnovnih pojmov risanja. Ze v prvem letu učenja je pre. kosil svojo učiteljico in celo samega kiparja Biliniča. Zadrski ((Narodni li?t» iz te dobe je objavil notico o Me-štroviču, kjer je napisal med drugim, da je Meštrovič v svojih delih Jelačiča, Strossmayer. ja, Račkega in Kristusa pokazal svojo veliko nadarjenost. Dve anekdoti iz teh časov dokazujeta značaj Meštroviča, ki je prihajal pri njem do izraza vse poznejše življenje. Neki drniški bogataš mu je da. roval goldinar za neko rezbar-sko delo, toda mali Ivan je goldinar odklonil. 2e takrat se je pokazala za resnično trditev, da je- Meštrovič v‘vsej svoji dolgi življenjski ustvarjalni dobi bil kipar, ki je pro. dajal svoje umotvore po najvišji ceni. Druga anekdota pa je sledeča: Kipar Bilinič ter neki italijanski kipar sta se čudila Meštrovičevemu angelu, ki da ima nekako «preveč kmetske roke«. Te ((kmetske •roke« so bile prva manifestacija lastnega, nešablonskega in nekonvencionalnega gleda-ilia na upodabljajoče probleme. Po pripovedovanju samega Meštroviča je nelooč kapitan Grubišič privedel k njemu ne. kega dunajskega meeena, ki se je pozanimal za J6-letnega Ivana ter ga vzel s seboj na Dunaj. Meštrovič je prišel na Dunaj kot ncroaen, neizglajen ter slabo oblečen kmetski fant, tako da ga profesor cesarske dunajske Akademije Konig ni hotel niti sprejeti. Konigova žena pa je svojega moža prepričala, da je' mladeniča spre. jel. Na akademiji je poleg že omenjenega Koniga Meštrovič imel za učitelje še znanega Hellmerja ter Bitterlicha. V zadnjem letu študijev na Dunaju je Meštrovič dobil tudi štipendijo dalmatinskega po. krajinskega viječa. Meštrovič je z lahkoto doje. mnl kopiranje klasičnih del, toda kmalu je začel modelirati samostojno. Ža teme je jemal vtise iz otroških let. V Ivan Meštrovič: Psiha (marmor). njegovih rokah so oživeli suhljati in koščeni ljudje njegovega kraja. Popolnoma razumljivo je, da se je Meštrovič ta', koj znašel v krogu tedanjih se-cesionistov ter kmalu postal senzacija v njihovih izložbe, nih salonih, ker je razstavljal že komaj 19 let star. Ko je bil star 24 let, je imel za seboj že deset razstav v sedmih evropskih mestih. Prva njegova samostojna razstava v veliki secesionistič-ni galeriji mu je prinesla slavo. Njegovo ime se je. razširilo preko meja avstro-ogrske monarhije. Na tej razstavi so bili razstavljeni fragmenti njegovega Vidovdanskega ciklusa. Odločilna za Meštroviča pa je bila razstava v Rimu leta 1911. Meštrovič je sodeloval na tej razstavi s celotno skupino jugoslovanskih umetnikov, ki so demonstrativno razstavljali v srbskem paviljonu. Takrat je osvojil prvo mednarodno nagrado za kipamtvo. Razstava je imela tudi političen odmev ter znatno pripomogla k razume vanju jugoslovanskih proble mov. Meštrovič je razstavljal v sledečih slovanskih državah; 1903 leta v Pragi, ifl04, v Beogradu, 1906. v Sofiji, 1908. v Splitu ter ponovno v Pragi 1909. v Ljubljani ter 1911. v Zagrebu. Na zagrebški razstavi, ki je dobila «kljub nemške-mu obdobju«, je bil Meštrovič zastopan prvič močno repre. zentativno. Ta razstava se je kolektivno prenesla v že prej omenjeno razstavo v Rimu v srbski paviljon. Na vseh navedenih razstavah je Meštrovič razstavljal 190Ž, 1903, 1904 in 1907 na Dunaju, 1907 v Benet. k«h in Dresdenu, 1908 v Pari-! zu, 1909 v Parizu in Muenche- rtu, 1910 ponovno na Dunaju. 1911 v Rimu ter 1913 v Muen-chenu in Londonu, V dobi prve svetovne vojne je Meštrovič v glavnem razstavljal v Angliji. 1915, leta je imel svpjo. prvo samostojno razstavo v Victor Albert muzeju v Londonu,- ki je dvignila Meštrovičevo ime zelo vi-soko- To razstavo je otvoril sam lord Robert Cecil. Meštro- imc je bilo že tedaj na Angleškem zelo znano, saj je bilo do 1928. leta v sami Angliji' publiciranih nad 350 pu-hlikacij o njem. V dobi prve svetovne vojne je bil Meštrovič v jugoslovanskem odboru skupno s Su. pilom in Trumbičem. Kot že slavni kipar je imel odprta vrata v vse kroge. Vojna leta je preživel v Parizu, Rimu, Ženevi, Cannesu in Londonu. Med svojim življenjem v Parizu je prišel v stik z mnogimi odličnimi prijatelji, med katerimi je bil tudi slavni A. Rodin, ki je bil znan kot zelo umerjen in trezen duh, in je že tedaj izjavil za Meštroviča, da je «največji fenomen med kiparji«. Prve razstave so Meštroviču omogočile relativno mirno delo ter možnost potovanja. Toda njegovi veliki materialni uspehi se začenjajo šele v času vojne v Angliji. En portret, ki ga je Meštrovič izdelal, so cenili že takrat 1000 funtov šter. lingov, kar bi danes pomenilo najmanj milijon in pol lir in po poročilih nekega očividca je Meštrovič v enem tednu ustvaril celo do sedem takih portretov. Poznejša mednarodna naročila so mu prinesla ogromna finančna sredstva. Znani čhikaški ((Indijanci«, ki so na svoji poti iz Zagreba v Chicago šli skozi Trst, so mu prinesli čez 30 milijonov lir sedanje vrednosti. Po poročilih iz časopisa «Nova Evropa« (Zagreb 1933), je Meštrovič zahteval kot odškodnino samo za material, bi ga je porabil za klesanje, prelitje ter prevoz in ležarino milijon frankov za svoj dar Vidovdanskega hrama, ki ga je pokloni! državi. Njegovo najbolj znano marmornato skupino iz karar. skega marmorja «PietA». je po drugi vojni hotel odkupiti Metropolitanski muzej v New Yorku za 150.000 dolarjev. Kl.iub temu, da se je Meštrovič tedaj nahajal v precej težkih finančnih stiakah, ni hotel prodati te Skulpture izpod cene, ki jo je določil. Te številke smo navedli le zato, da bi s tem pokazali, kakšno ceno imajo v svetu Meštrovičeva dela in s tem sloves Meštroviča samega. Po prvi svetovni vojni so Meštroviča vabili na v.seh koncih in krajih, toda Meštrovič se je vrnil v domovino, kjer je ostal vse do 1942. leta. Postal je rektor Akademije likovne umetnosti v Zagrebu ter skozi leta nudil svoje znanje ter visoko umetniško čustvo mnogim generacijam mladih kiparjev. Leta 1925 in 1926 je Meštro vič razstavljal v skoraj vseh večjih mestih Amerike, kjer so te razstave doživele popolnoma ameriški uspeh. Kot zanimi- vost bomo navedli še, da je Meštrovičevo razstavo v Pragi leta 1903 obiskalo nič manj kot 43.591 oseb. Ena Meštrovičevih odlik je njegova ustvarjalnost, Število njegovih skulptur se šteje na stotine, dočim ima risb in slik skoraj tisoč. Delali je v vseh tehnikah upodabljajoče umetnosti, poleg tega se je pečal z arhitekturo ter literaturo, Zelo zanimiv je primer, ki dokazuje Meštrovičev fenomenalen spomin. Po štiridesetih letih je lahko po spominu diktiraj zelo uspelo verzijo ((Hasan agi-nice«, ki so jo jugoslovanski učenjaki zaman iskali skozi 150 let. V začetku druge svetovne vojne je bil Meštrovič v Zagrebu. Večkrat je bil ^prt. v pro-sluiem zaporu na Savski cešti. Pozneje je odšel v Italijo, od tod pa na zdravljenje v Švico, kjer je ostali do konca vojne. Tudi v času svoje bolezni Meštrovič ni miroval, ampak je napisal svoje zbrano delo ((Razgovore z Michelangelom«, ki bo v kratkem izšlo v izdaji Hrvatske Matice. Da se Meštrovič po drugi svetovni vojni ni vrnil v domovino, je pripisati mnogim okol-nostim. med katerimi prav gotovo ni bila zadnja sramotna propaganda proti Jugoslaviji v prvih povojnih letih. Kljub temu je veliki umetnik še nadalje dbdržal svoj nacionalni ponos ter nacionalno stališče ter nikoli niti y najmanjši meri ni sodeloval v splošnem klevetanju Jugoslavije. Najbolj značilen primer za to je tudi poizkus komimformisfov, ki so ga lansko leto hoteli prikazati kot sovražnika nove Jugoslavije. Ivan Meštrovič iz teta 1932. Meštrovič je v stalnem pisemskem stiku z vlado LR Hrvat-ske. Razen tega je njegovo darilo vseh svojih objektov v Splitu, Otavicah in Zagrebu LR Hrvatski dovolj jasen dokaz njegovega gledišča do nove Jugoslavije. Cez leto dni, namreč 1953. leta bo Meštrovič praznoval svojo 70-letnico in zelo verjetno je, da bo tedaj obiskal svojo domovino. Zadnja leta živi Meštrovič v Syracuzi v bližini New Yor-ka kot rektor tamkajšnje akademije. Tu, 'se ukvarja poleg poučevanja z vsesplošnim u-stvarjanjem, in sicer s kipar stvom in slikarstvom. Leta 1948 je priredil veliko -samostojno razstavo v Metropolitan-muze-ju. Njegov primer j.e prvi v zgodovini tega muzeja, da še živ umetnik razstavlja svoja dela v njem. Sedaj dela Meštrovič veliki spomenik padlim Judom. Ta spomenik bo staj v New Vovku in bo stal okdli milijon dolarjev. Po še nepotrjenih vesteh bo Meštrovič sodeloval pri načrtu ter pri kiparskem okrasu novega mosta, ki bo vezal preko Bospora Azijo z Evropo. Tu smo na čim krajši način skušali očrtati ]e potek življenja tega velikega Jugoslovana. O njegovih delih pa bomo spregovorili kdaj pozneje. Ivan Meštrovič; R. Baškovič .(bronL FILMSKI FESTIVAL v Cannesu Filmski festival v Cannesu se je pričel 23. aprila s filmom ((Amerikanec v Parizu«, ki je dosegel letošnjo Oscar-jevo nagrado v Hollywoodu. Film govori o treh prijateljih, o pianistu (Oscar Le-vant), pevcu (George Gue-tari) in slikarju (Gene Kel-ly), ki v neki kavarni na bregu Seme, dajo duška svoji fantaziji v sijajni Gerschwi-novi parodiji dunajskih valčkov. Zaključni balet, ki ga plešeta Gene Kelly ter Leslie Caron, obdana od 120 plesalcev, je eden najrazkošnejših i.n naioriginalnejših, kar so jih kdaj predvajali. Je to razgibano in pestro kolo v prostoru, ki mu tvorijo ozadje pokrajinske slike Pariza, posnete po slikah francoskih slikarjev, kakor: Renoir, Utrillo, Rousseau, Dufy, Toulouse -Lautrec, tudi kostumi plesalk •so izddiani -po slikah Toulouse - Lautreca. Kritika hvali predvsem originalnost tega filma, imenuje . ga himno Parizu, temu.,Čudovitemu mestu,,ki je Gevsch-winu -navdihnilo simfonijo «Amerikanec v Parizu« v letu 1928, Kelly.iu pa idejo za film v 1. 1950. Nič čudnega, .če bo znameniti plesalec, odlični igralec ter scenograf Kelly dosegel prvo nagrado. Napeto je publika tudi pričakovala film ((Plesala je samo eno poletje«, toda 19-letna igralka Ulla Yacobson je nekoliko razočarala. Film pa odlikujejo slike švedske pokrajine, bogate s cvetočimi jablanami; tudi v tem filmu so lepe baletne scene. Presenetili pa so trije filmi, in sicer: argentinski “Paso en mi barrico« (Zgodilo se je v mojem stanovanju), dalje nemški film ((Zadnji recept«, zgodba plesalke morfi-nistke, ter avstrijski film «V oblasti hudiča«. Manj je zadoyolji! japonski film «Val», ki je zanimiv predvsem zato, ker prikazuje slike iz japonskega povojnega življenja. Več pa Obeta japou-ski film «V nevihti«, ki ga bodo na festivalu še predvajali. Francija se je najprej predstavila z dokumentarnim filmom «Groeniandija», nato pa so Igrali avanturistični film “Fanfap la Tulipe«, ki prikazuje zgodbo navadnega francoskega vojaka iz časov Ludvika XV., ki mora po prerokovanju lepe ciganke postati kapetan in poročiti kraljevo hčer. Film je izredno živahen, je delo Christiana Ja-qu,a ter je dosegel tako velik uspeh, da pravi kritika, da tekmuje po svojih vrednotah z italijanskim filmom »Dva krajcarja upanja«, ki si tudi lahko obeta snago, \ / P i 1 P Vremanslca napoved za danes: U jr P A/l |“ pretežno oblačno vreme. — T i\LlYlL Temperatura brez posebnih sprememb. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 26; najnižja 16 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 9. MAJA 1952 SHnjH4 iiijlim iljil mil ::::::::: :::§n‘ nšra Hi iHHa RADIO Opozarjamo vas np 6ledeče oddaje: Jug. cone Trsta« 14.35: Slovenske narodne pojeta F. Senegačnik in T. Kozlevčar. . Trst II.: 18.15: Bachove skladbe. 18.35: Dvorako Slovanski plesi. — Trst I.: 18.00: Poje sopranistka Marinka Rizzo. 21.00: Simfonični koncert, veraija: 12.00: Slovenska orkestralna glasba. iv.io. Lažje skladbe za razna instrumente. JAV3TA PLENARNA SEJA V PA JT MIJI JOMT Ugrabitev ameriškega generala v njetniškem taborišča na otoku Kojedo Severuoborejabi ujetniki so pridržali generala kot talca - Zavezniško poveljstvo je izročilo tisku izvleček prejšnjih tajnih sej v JPan Hun Joniu TOKIO, 8. — General Ridgway in njegov naslednik general Clark sta se danes nad dve uri posvetovala v Munsanu z vodjo delegacije OZN na mirovnih pogajanjh admiralom, Turner Joyem. Ob koncu sestanka niso hoteli dati nikakršnih izjav o razgovoru samem, niti mnenj o mirovnih pogajanjih. TOKIO, 8. — Iz Tokia poročajo, da so severnokorejski ujetniki v ujetniškem taborišču na otoku Kojedo ugrabili poveljnika taborišča ameriškega generala Franka Dodda in ga držijo sedaj kot talca v notranjosti taborišča. Glavno poveljstvo osme armade je izdalo danes zvečer tisku kratko poročilo v zvezi z ugrabitvijo generala Dodda, v katerem je rečeno: «Poveljnik ujetniškega taborišča št. 1 na otoku Kojedo, gen. Dodd, je bil proti svoji volji pridržan v ujetniškem taborišču. Severnokorejski ujetniki, ki so generala ugrabili, niso hoteli upoštevati poziva, naj bi ga izpustili)). Poročilo dodaja, da so generala ugrabili, metdem ko se je raz-govarial z nekaterimi voditelji komui*stičnih ujetnikov ob vhodu y taborišče. Častniku, ki jeTspremljal generala, se je posrečilo, pobegniti. Glavno poveljstvo je prejelo od generala Dodda pismo, v katerem pravi egmeral, da ni bil ranjen. Otok Kojedo, na katerem je pfišlo do incidenta, leži južno-zapadno od Fusana. 18. februarja je 150Q ujetnikov napadlo stražarje s kladivi in bodečo žico. Pri tem je bilo 69 ujetnikov ubitih in 142 ranjenih, ameriški s trajniki pa so imeli enega mrtvega«, in 23 ranjenih. V ponovnem uporu 13. maroa je bilo 12 ujetnikov ubitih in 26 ranjenih. Po zadnjih poročilih iz Tokia pogajanja za izpustitev gen. Dodda doslej niso imela uspeha. Kakor se je izvedelo, držijo generala kot ujetnika v enem iz- da ni mogoče popuščati v pogledu vprašanja izmenjave vojnih ujetnikov. Kljub sporazumu, doseženem z veliko težavo in dolgotrajnimi razgovori glede ostalih točk, onemogoča to vprašanje povoljni razvoj in zaključek pogajanj. Vendar obstaja upanje, da se bo tudi tukaj končno našel primeren izhod. Kakor znano, vztrajajo Zedinjene države še vedno na stališču, ki ga je včeraj obrazložil Ridgway. Za to stališče so se izrekle tudi Anglija in Kanada, katerim se je danes pridružila tudi Nova Zelandija. Severnokorejci zahtevajo vrnitev 132 tisoč ujetnikov, medtem ko jih, zavezniki ponujajo le, 70 tisoč,' ker nočejo prisiliti ostalih, da bi bili repatriiranill proti lastni volji. Na današnji aeji se je general Nam II posebej upri zavezniškemu predlogu, naj bi Severnokorejci sami prisostvovali izpraševanju vojnih ujetnikov, ki se žele vrniti v Severno Korejo. General je dejal, da je ta predlo« absurden, ker so Cangkaj-škovi razbojniki zastrašili ujetnike. Ob zaključku seje je general Nam II predlagal nov plenarni sestanek za Jutri in admiral Joy je njegov predlog sprejel. Medtem pa je glavno zavezniško poveljstvo v Tokiu izročilo tisku izvleček tajnih sej pd 2. do 6. maja. Novinarje je na-narvnost iznenadil zmeren, neoseben in vljuden način, ki so se ga posluževali pogajajoči pri teh razgovorih. Kanadski zunanji minister prtih okrog 3000 vojnih ujet- Pearson je v svojem govoru v med blokov, v katerem je za-nikov. PAN MUN JOM, 8. — Kakor je bilo določeno, je bila današnja plenarna seja v Pan Mun Jomu javna in tako je bilo mogoče spoznati različna stališča, ki ovirajo nadaljevanje pogajanj. Me dsejo, ki je trajala 18 minut, sta obe stranki izjavili, poslanski zbornici obsodil ravnanje severnokorejskih delegatov, ki so odklonili zadnje Ridg-wayeve predloge za izmenjavo vojnih ujetnikov in za sestavo nevtralne komisije. «Združeni narodi«, je dejal Pearson, «so popustili, kolikor je bilo le mogoče in s tem dokazali svojo dobro voljo. Vsekakor pa ni po- „KRALJ SUDANA" EDINA OVIRA PRI POGAJANJIH Premestitev angleških čet s sueškega področja v Baze Turško pristanišče Aleksandreta kot delno nado-mestiio vojaškega pomorskega oporišča v Suezu LONDON, 8. — Kairski dopisnik «Dayli Telegrapha» zatrjuje danes, da predstavlja edino oviro v nadaljevanju angleško - egiptovskih pogajanj spor zaradi naslova »kralj Sudana«, ki naj bi ga priznali kralju Faruku. Dopisnik trdi, da je to zvedel iz verodostojnega vira. «iz tega sledi«, dodaja list, «da sprejemajo britanski predlogi, ki jih je ponesel angleški poslanik Stevenson v Kairo, v glavnem egiptovsko zahtevo po evakuaciji sueškega področja«. List je mnenja, da bi Mednarodna banka dovolila velike predujme za regulacijska dela na področju delte Nila, ako bi bil dosežen sporazum glede Sudana. Egiptovska vlada se je včeraj sestala k triurni seji. Menijo, da je zunanji minister na tej seji poročal o zadnjih britanskih predlogih. Vest, da bodo Angleži premestili svoje čete s sueškega področja v Gazo, je povzročila v Kairu precejšnje iznenadenje. Egiptovski zunanji minister Hassun paša je v tej zvezi izjavil; «Mi bomo vedno z zadovoljstvom sprejeli vsak britanski ukrep, ki gre za tem, da se evakuira angleške oborožene čete z egiptovskega ozemlja«. Jurldično Gaze ne prištevajo med egiptovska ozemlja, ker je bila zasedena med vojno za Palestino leta 1948, toda kairska vlada je ni hotela vključiti v državno ozemlje. Pobudinik tega premika angleških vojaških sij s sueškega področja v Gazo ie bil bivši egiptovski ministrski predsednik Nahas paša, ki v Zeleni knjigi, v kateri obravnava angleško - egiptovske odnose, pravi, kako je Britancem svetoval, naj bi se nastanili v Gazi. Toda temu premiku sta se upirala bivši jeruzalemski mufti in vodja muslimanskih bratov. Veliki mufti je izjavil agenciji «United Press«, da hočejo Arabci neodvisnost vseh svojih ozemlj. Po njegovem bi se s premestitvijo angleških čet v Gazo prenesla tja tudi napetost, ki moti angleško - egiptovske odnose. Londonski list «Dayli Tele-graph« piše, da angleški poslanik v Kairu Stevenson ne bo mogel voditi pogajanj z Egipčani več kakor do prihodnjega meseca, ker so mu zdravniki svetovali, naj H privošči večtedenski počitek, preden nastopi v Kairu vročina. Zdravniki so mu napovedali, da g« bo doletela popolna živčna izčrpanost, ako ne bo utogal nasveta. List «Al Abram«, ki izhaja trebno, da bi se sovražnosti na bojiščih znova razplamtele. Ako bodo nasprotniki dali povod za to, bo vsa odgovornost padla nanje«. V spremstvu generala Clarka je general Ridgway danes dopoldne obiskal neko vojaško oporišče na Koreji, kjer se je sestalo 19 zavezniških generalov, ki poveljujejo bojujočim se četam na korejskem bojišču. Gen. Ridgway je predstavil poveljnikom svojega naslednika in se poslovil od čet. Takoj zatem je gen. Clark v spremstvu generala Van Pleeta obiskal glavni stan OZN na Koreji. Zvezni kitajski častnik polk. Cang Cun San je izročil danes dopoldne polk. Kinneyu poročilo, v katerem je rečeno, da so zavezniška letala v noči od 4. na 5. maja dvakrat napadla Ujetniško taborišče y Cangsonu na reki Jalu. Poročilo formalno ne zahteva nikakršnih reparacij ali drugačnih ukrepov od poveljstva OZN. Zavezniški glasnik gen. Nuckols je izjavil, da bo uvedena preiskava, ki naj ugotovi, ali so v oni noči zavezniška letala letela nad področjem, kjer je taborišče. Z druge strani pa javlja «Tass» iz Piongjanga, da so ameriška reakcijska letala včeraj dvanajstkrat napadla severnokorejsko prestolnico in cestni promet. Po trditvah agencije «Tass» je bombardiranje in streljanje s strojnicami povzročilo številne žrtve med prebivalstvom in občutno materialno škodo. Uradno javljajo iz Tokia, da je včeraj znova oživelo delovanje na bojiščih. Poveljstvo pete zračne sile javlja, da je bil danes, izveden eden naihujših letalskih napadov na Koreji. Napad je bil usmerjen proti velikemu vojaškemu oporišču, kakih 60 km južnovzhodno od Piongjanga. Zrušenih je bilo 85 zgradtb, urejenih za preskrbo vojske. TOKIO, 8. — V Tokiu so danes doživeli močan potres, ki so ga v ostalem občutili tudi po vsej Japonski. Središče potresa je bilo pod Tokijskim zalivom. Tisoči prebivalcev Tokia so pribežali v paničnem strahu na ulice, vendar ni bilo človeških žrtev. Škandal v New Yorku NEW YORK. 8. — Pred nekim newyorškim sodiščem so se morali včeraj zagovarjati bivši poslanik ZDA v Mehiki William O’ Obrien m številne druge osebe, ki jih obtožnica dolži, da so posredno ali neposredno protežirali kriminalne podvige. Obtožnica je bila sestavljena na podlagi izjav Harryja Grossa, ki so ga zasliševali nepretrgoma šest ur in ki mora odsedeti dvanajst let zapora. Gross je navedel vse funkcionarje, katerim je plačeval visoke vsote, da so prikrivali njegova kriminalna dela. Gross trdi, da je po nekem posredniku plačal 20 tisoč dolarjev za volilno kampanjo, ki je spravila O’ Doyerja do new-yorškega županstva. Od 1943, do 1950. leta pa je imel pogodbo s šefom policije O’ Brie-nom, na podlagi katere mu je bila zagotovljena protekci-ja Poleg teh je navede! 115 policijskih agentov, ki so bili plačani po posebni tarifi: za dnevno službo 3 dolarje na teden, za nočno pa samo dva. To jim je Gross plačeval zato, da so med službenimi urami prikrivali njegovo nepošteno delovanje. In potem še cela vrsta postavk za policijske avtomobile in policijske častnike vse tja do inšpektorjev, ki so zahtevali od 50 do 100 dolarjev mesečno. Za božične praznike je Gross plačeval zvišane tarife. Ves newyorški tisk prinaša danes na prvi strani Grossove izjave, ki jim daje mnogo več poudarka, nego včerajšnji a-tomski eksploziji v Nevadi. GROTEWOHL GROZI z oborožitvijo Vzhodne Nemčije WASHINGTON, 8. — Predstavnik državnega departma-na Michael Mc Dermott je danes izjavil, da bo odgovor treh zahodnih vlad na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji verjetno odposlan v Moskvo prihodnji teden. Dodal je, da ne more dati drugih pojasnil. Adenauer se je danes sestal z zahodnimi visokimi komisarji. Sestanek je trajal devet ur. Izdali niso nobenega poročila. Sestali se bodo ponovno jutri popoldne. Ameriški namestnik ameriškega visokega komisarja Reber je izjavil, da je mogoče, da bo treba o nekaterih točkah pogodbenih dogovorov razpravljati na konferenci zunanjih ministrov vseh štirih držav, preden bo pogodba lahko sklenjena. Obveščeni krogi trdijo, da je Adenauer zahteval, naj bi »nekatera vprašanja«, ki jih ni bilo mogoče rešiti v Bonnu, predložili konferenci zunanjih ministrov. Ministrski predsednic vzhod- Danes podpis poqudbe o obrambni skupnosti PARIZ. 8. — V zunanjem mi nistrstvu uradno javljajo, da bodo pogodbo o ustanovitvi evropske obrambne skupnosti podpisali jutri popoldne voditelji šestih delegacij, ki so bile udeležene na konferenci za evropsko vojsko (Francija, Zahodna Nemčija, Belgija. Nizozemska, Luksemburg in Italija). nonemške vlade Grotewohl piše danes v »Taegliche Rundschau«, naj se Adenauer zaveda, da vzhodnonemška republika ne bo sprejela brez borbe njegovega državnega udara in posledic, ki bi iz tega izhajale. v nekem članku, ki ga objavlja v «Neues Deutschland«, pa grozi Grotewohl, da bo zopet oborožil Vzhodno Nemčijo v primeru sklenitve splošnega dogovora z Zahodno Nemčijo. Figi obtožuje Sovjetsko zvezo LONDON, 8. — Avstrijski kancler Figi se je danes pol ure razgovarjal s Churchillom. Pozneje ga je sprejela kvaljica Elizabeta ob navzočnosti zunanjega ministra Edena. Figi je danes govoril pred britansko skupino medparlamentarne zveze v spodnji zbornici in je med drugim izjavil, da je razočaranje avstrijskega ljudstva veliko, ker po sedmih letih še vedno nima svobode. V društvu tujega tiska pa je Figi v svojem govoru izjavil, da bo Avstrija še dalje zahtevala od Sovjetske zveze izpolnitev obveznosti, ki ga je prevzela skupno z ostalimi zavezniškimi državami v moskovski izjavi, da se Avstriji vrne popolna svoboda in neodvisnost. «Ce bo potrebno, je dodal, se bo Avstrija obrnila na Organizacijo združenih narodov Sklicujoč se na zavezniško noto, s katero se je zahtevalo od Sovjetske zveze, naj podpiše navaden protokol o umiku okupacijskih sil iz Avstrije in na katero ni Sovjetska zveza še odgovorila, toda mislim, da če bo pozitiven, bo lahko znatno izboljšal položaj«. Nato je izjavil, da je mirovna propaganda, ki jo vodi Sovjet, ska zveza, navadna propaganda in je pripomnil, da samo dejstva lahko privedejo do miru. Poudaril je še, da je Avstrija izpolnila vse pogoje, ki so ji jih velike sile postavile za sklenitev pogodbe, in je kritiziral sedanjo sovjetsko okupacijsko politiko v Avstriji. Figi je na koncu še izjavil, da Avstrija zgubi letno 50 milijonov dolarjev, ker sovjetske oblasti pobirajo davke od raznih podjetij. Prav tako izkoriščajo Rusi 6Q.OOO hektarov plodne zemlje, vsa avstrijska petrolejska ležišča ter družbo za plovbo po Donavi. PARIZ, 8. — Ministrski predsednik Pinay je določil 26. maja za začetek kampanje za podpis državnega posojila za kritje proračunskega primanjkljaja. V Washingtonu se je iz voja. ških virov izvedelo da namerava francoski obrambni minister Pleven poslati v Wa-shington ministra za vojsko, ki naj bi se pogajal za posebne vojaške nabave ki ne bi bi, le vključene v ameriškem programu za pomoč Franciji. rli.MIHatnUllaidlilliUlilllin PO PRVEM DNEVU TENIŠKEGA DVOBOJA ZA DAVISOV POKAL Jugoslavija - Finska 1-1 HELSINKI, 8. — Po prvem dnevu teniškega dvoboja za Davisov pokal Jugoslavija-Fin-ska je stanje 1-1. V prvi igri, ki je bila tehnično na zadovoljivi višini, je domačin Sakari Salo premagal Vladimirja Petroviča z rezultatom 6-8, 1-6, 7-5, 6-4, 7-5. Borba je bila izenačena in v zadnjem setu je Petrovič že vodil s 5-3. Oba igralca sta bila zelo previdna in igrala pretežmo z osnovne črte. V drugi igri je Josip Palada gladko porazil Pen ti J a Fcrs-roana s 6-2, 6-1, 6-0. Jugoslovan je bil gospodar na igrišču. v Kairu, piše, da so vojaški strokovnjaki izbrali turško pristanišče Aleksandroto kot delno nadomestilo vojaške pomorske baze v Suezu, Ki se je bodo poslužili po evakuaciji brionskih čet s sueškega področja. List dedaja, da so bile te sile iz Sueza porazmeščene po raznih pristaniščih vzhodnega Sredozemlja. Poleg Aleksandre-te navaja «A1 Ahram« Gazo, Cyper, Tobruk in Tripolis. TENIS Potovanje na Monl Everesl NOVI DELHI, 8. — Za potovanje na Mont Everest se je treba vpisati vsaj nekaj let prej, ker nepalska vlada dovoljuje le po eno ekspedicijo letno. Zaenkrat so vsi datumi zasedeni do 1955. leta. Letosi bodo poskusili doseči vrh Everesta Švicarji. Ako se jim bo namera ponesrečila, pridejo prihodnje leto na vrsto Angleži. V kolikor bi tudi ti ne imeli uspeha, bo poskušala doseči vrh francoska ekspedicija leta 1954, leta 1955 pa znova Švicarji. Von Cramm zaradi poškodbe ne bo moqel nastopati HANNOVER, 8. — Nemška teniška zveza je sporočila, da Gottfried Von Cramm ne bo mogel igrati v dvoboju za Davisov pokal proti Braziliji. Pri treningu si je poškodoval mišice na nogi. Vest je zaskrbela teniške kroge Nemčije, saj je znamo, da je ravno 42-letni baron pripeljal lansko leto Nemčijo v finale. Moštvo bo sestavljeno takole: Ernst Buchholz in Horst Herr-raan bosta Igrala v igrah posameznikov, Goepfert in Herr-mann pa v igri parov. Piola v ponedeljek na sestanku NOVAKA, 8. — Silvio Piola bo prisoten na sestanku državne nogometne reprezentance, ki bo v ponedeljek. Kot je že bilo VAŽNA ODLOČITEV ANGLEŠKE VLADE 01 LONDON, 8. — Britanska vlada je objavila danes Belo knjigo, ki se nanaša na važno reorganizacijo cestnih transportov. Dokument predvideva med drugim; 1. denacionalizacijo cestnih transportov; 2. ukinitev omejitve prog, ki Jih je zakon o nacionalizaciji privatnim transportnim podjetnikom dolpčil na 40 km; 3. uvedba posebnega davka It!- ?žlfeJransPor‘e' na3 bi "S? letno 4 milijone funtov vse to z namenom, da bi država nadoknadila iz- n^%r„Lrepustit.vi.jo transport-nih družb privatnikom In zato da bi omogočila železnicam konkurenco s cestnimi trans- 1 4. decentralizacijo železnic in razširjenje avtonomije okrožnim direkcijam; 5. železnicam bo dana večja svoboda pri spreminjanju tarif, kar jim bo omogočilo konkurenco z drugimi prevoznimi sredstvi. Bela knjiga prizna, da je v zvezi a denacionalizacijo cest- nih transportov izgubil material, nabavljen v trenutku denacionalizacije, na vrednosti in da bo morala država ta material vrniti privatnim podjetnikom po nižji ceni, kakor ga je kupila. Predvideva se, da Bo država a tem izgubila okrog 20 milijonov funtov iterlingov. Npvi minister za transporte Allan Lennox Boyn cenzo Musolino. _ Fenice. 16.30: «Junak sem J Renato Rascel, Delia Sc,w Marisa Merilni. Filodrammatico. 16,30: da maki...« VValter Chiari.A™* Maria Ferrero C. Campan Arccbaleno. 15.00: «Nagasak i Corey in V. Ralston. i£ioa Astra Rojan. 16.30: »CCS*™®* tekmovalka«, R. Greene Cortese. . __ sjlvsn0 USBil' in Alabarda. 16.00: «Ana», Mangano. Armonia. 15.30: «Za nas«®1 dopust«, N. Taranio, u«*..,. Ariston. 16.00: «Nobenega ljenja za može«. K R. Cummings. maaeva- Aurora. 16.00: »Dolina. oAbert nja», Burt Lancaster m Walker. na Garibaldi. 15.00: «R°bln2°^,ja, skrivnostnem otoku«, Rex, Buk in M. ci3Tk- S. Ideale. 16.00: »Nilski skobec* Pampanini, E. Fiennodte. Impero. 16.00: «Skrivnost Ka"£" ca« Don Defore in A. ir rie>1 Italia. 16.00 «Kar0lina w M. Carol. Kino ob morju. 16.00:,^*^^ Margheritini pod jugoslovanskim košem na nedavni milanski tekmi Jugoslavija - Italija. Plasman našega moštva rca turnirju v Milanu predstavlja velik neuspeh za jugoslovansko košarko. K0 je ekipa odpotovala iz Beograda v Milan, so vsi poznavalci košarke upali da bo naše moštvo nevaren nasprotnik najboljšim in da bo z mnogo upanja sodelovalo v borbi za najvišja mesta. Pričakovanja se niso izpolnila, naša ekipa je pustila pred seboj Italijo, Grčijo, Francijo in Turčijo. Od petih borb je osvojila eno samo zmago. Ekipa je pretrpela zelo težak poraz proti Italiji, potem z manjšo razliko od nepoznanih košarkarjev Grčije, kakor tudi dva nepričakovana poraza z moštvoma, ki ne spadata med najboljše v Evropi: B teamoru Francije (v katerem ni bilo niti enega starih članov reprezentance) in od Turčije, katero srno sedaj že trikrat premagali. Zmaga nad SVicp je bila visoka, vendar je bila dosežena nad ekipo, ki je pokazala najmanjše znanje, košarke na tem turnirju. Zakaj so naši igralci dosegli tako slab rezultat? Odgovor nam lahko delno proži tudi ocena igre našegai moštva. Predvsem moramo poudariti, da je med turnirjem naše moštvo dvakrat igralo, kot kadar je. v polni formi — jim to v dvobojih s Francijo in Švico, da je enkrat igralo tako kot pri nas igrajo slabši klubi, ko niso v formi (tekma proti Italiji). Na preostalih tekmah je naša ekipa igrala podpovprečno. Najizrazitiejie hibe so bile v streljanju na koš iz razdalje, podajanju žoge. in skoki pod nasprotnim košem. Včasih so te napake bile takšne, da je b i vtis, kot bi na. terenu bili začetniki. Na j slabša mesta v moštvu šobila krila. Kalember, ki je nekoč bil eden najboljših strelcev iz razdalje, je topel popolnoma zatajil in bil eden najslabših igralcev v moštvu. V slabi formi je bil tudi Loci, ki pa je dobro zaigral vsaj na poslednji tekmi s Švico. Od kril sta delno zadovoljila Bje-gvjevič in Kristančič. Včasih sta uspela doseči kak lep koš, borila sta se in kar je najvažnejše — skakala pod nasprotnikovim košem. A to ni bilo dovolj, da se napolni praznina, ki je nastala vsled slabe igre Ka-lemberja Locija in drugih'. P.o tem turnirju se pesta vi ja vprašanje: so naši košarkarji sposobni in zreli za olimpijske mre v Helsinkih? Glede na to, kar smo videli na tem turnirju lahko rečemo, da niso priprav-lyeni, moglo bi se tudi sklepati, da niso niti zreli, p0 drugi strani je res, da so vsa ostala mo-štva razen našega te dni pri zaključku svoje sezone, naše pa šele na začetku, pa mu je zato tudi forma zelo nestalna. Ravno ta nestalnost moštva zahteva, da se najskrbneje oceni naša stvarna vrednost in še- le potem dokončno odloči. Glede na to, da so naši košarkarji na pragu sezone ter da se čez nekaj dni začne državno prvenstvo, na katerem bodo nastopili naši najboljši igralci, ,bo še\ dovolj prilike, da se ugotovi naše pravo stanje. B. BOSKOVIC Robinson ■ Maxim 23. junija v New Yorku NEW YORK, 8. — Predsednik tekmovalne komisije za državo New York je dejal, da ne bo dovolil nobenih motenj boksarskega «dvoboja stoletja«, ki bo 23. junija na Yankee Stadiumu med Robinsonom in Maximom. Ob priliki svečanega podpisa pogodbe je predsednik Chri-stenberry izjavil, da obstoječa razlika v teži ne bo motila ((Dokazano je namreč — je de. jal — da razlika v teii ne igra nobene vloge pri matchih sred-njetežke in težke kategorije. «Po vsej verjetnosti bo svetovni prvak srednjetežke kategorije tehtal 173 liber, prvak srednje pa le 158. Zampieri prvi na neuspelem maščevanju GRQSSETO, 8. — Kolesarska dirka za »Veliko nagrado Massua-Fossati« bi morala biti maščevanje italijanskih vozačev za Bartalijev uspeh v «Gi-ro dell’Emilia». Na startu so bili vsi najboljši. Zgodilo se ni ničesar; Bartali je imel defekt, a je lahko brez težav do. hitel skupino, prav tako Cop-pi ter Magni, Petrucci in Minardi sta odstopila, prvi se je počutil slabo, drugi pa je padel. V Larederellu so zbežali iz skupine Zampieri, Lambertini in Olmi. V kratkem času so dosegli 4 minute naskoka. Lambertini, je zaostal medtem ko je Zampieri v Grossetu z lahkoto zmagal pred Olnom. Cez štiri minute je privozil na cilj Lambertini, s 6 minutami in 48 sek. zamude skupina, ki se je pozneje ločila od glavnine, čez enajst minut pa glavna skupina z Bartalijem, Magni-jem in Coppijem, njem proti italijanski, si je danes ogledovala prestolnico. Domačini bodo dopotovali nocoj. Program dvobojev: Mušja kategorija: Pozzali (I-talija):Wright (Amerika). Petelinja; Serti (Italija):Hairston (Amerika). Peresna: Caprari (Italija):Corvino (Amerika). Lahka: Bolognesi (Italija) Davis (Amerika). Lahki welters: Visintin (Italija) :Vaughn (Amerika). Wel-ters: Ruggeri (Italija):Acton (Amerika). Težki welters: Maz-zinghi (Italija) :Tate (Amerika). Srednja: Capogrosso (Ita-lija):Blair (Amerika). Srednje, težka: Di Segni (Italija):Over-ton (Amerika). Težka: Cavic-chi (Italija) :Sanders (Amerika). CONI je razpravljal o olimpijskih igrah RIM, 8. — Glavni sklepi zasedanja državnega sveta CONI: 1. Ob koncu maja morajo biti u-deleženci olimpiade v glavnem že določeni. Italija bo sodelovala v vseh panogah, razen v plavanju in hokeju na travi; udeležbo v teh dveh panogah še proučujejo. 2. Tekmovalci bodo odpotovali v Helsinki od 2. do 12 julija v petih skupinah. 3. Italijani bodo nesli s seboj zaboje s hrano ter tri kuharje. 4. Uniforma tekmovalcev: sinji suknjič, sive hlače, bela srajca z belo-sinjo kravato in belo-ornimi čevlji. Zaradi nizke temperature bodo imeli vsi tekmovalci moder plašč iz gabardina. Program boksarskega dvoboja Italija - ZDA RIMI 8- — Ameriška diletantska boksarska reprezentan. ca, ki bo nastopila pojutriš- Koledar francoskih nogometašev PARIZ, 8. — Francoska nogometna zveza je priobčila mednarodni program za leto 1952— 1953. 5. oktobra bo Francija igrala proti Nemčiji. To bo prva povojna tekma med obema državama. 19. oktobra se bodo Francozi srečali na Dunaju z Avstrijo. 16. novembra je na sporedu tekma proti Irski (v Dublinu). 25. decemibra proti Belgiji v Parizu. V maju 1953. bo gostoval v francoski prestolnici Galles. 11. junija bo francoska reprezentanca v Stockholmu za povratno tekmo proti Švedski, ki je meseca marca t. I. nepričakovano zmagala z 1-0 v Parizu. «pran>* ljubezni in smrti«, Mel in Miroslava. .,,, jvv Moderno. 16.00: «Hočem mu ^ ja«, Robert Mitchum >» Gardner. . yjnr! Savona. 15.00: «General J« ob zori«, Gary Cooper CJarrol. . po. Viale. 16.00: «Videti NapoH tem umreti«. jjvi Vittorio Veneto. 15, „r0 & resnici«, A. Maria Fy chel Simon, M. Auclair. lt. Azzurro. 16.00: »ZaljuiuF" puščenega mesta«, J. in V. Mayo. , rjUO' Belvedere. 16.00: «UItin)Jt ^ gu», Alan Ladd in Do«1* /gl Marconi. 15.30: »Pa«®^ Gardner «n James MaS, & Massimo. 16.00: «NeuloVU Scott, J. Nigfc. .. ka- novo cine. 16.30: «ZaKlfls pj&L vana«, J. Mc Crea in.TlJtof'* Odeon. 16.00: «Sence nad 1 i» Slio Arsan, Filiberto Ketty Burba. _ Rit’ Radio 16.00: »Zapeljeva«^ I« Hayworth, Brian A‘e Glenn Ford. , pa«* Venezia. 14.00: «Meksikafle rfal< cho», W a Ilace Beery ne Day. W1*> Vittoria. 16.00: »Indij*1*? A. Guinn in K. De RADIO .»I tiOSLOVAŠ^ GONIŠ 254,6 m ah H78 KC PETEK, 9. mala 6.56 Jutranja glasbo. 7' |U* čila. 7.15 Jutranja Šolska ura: Narava se » ^ 13.30 Poročila. 13.45 iV* ba. 14.00 Melodije it s mov. 14.30 Cd včeraj 14.35 Slovenske nar0 2nzleV?. F. Senegačnik in T. „|sjaic*; 18.00 Otroška glasbena P ^ 18.15 Zdravje in dom. I*-' glasbo izvajajo godbe >■1 19'. 19.00 Literarni obzornik ^ Poročila. 23.05 Zadnja 23.10 Glasba za lahko n«- 1 KMT “• 306,1 m ali 980 kc- js» 7.15 Porciila. 7-3?..,'l 1J|! “ JS& glasba. 11.30 Lahki °r*f Za ^ Sodobna Anglija. kega nekaj. 12.45 F^jkoV € Volilni govori preasi« v nat° f litičnih govori strank; željah. 14.00 Poročila. g ka glasba. 14.30 Obves«^ gia^ nih shodih; nato i^.goO ^ 17.30 Plesna glasba. * 'sk1»“2j, Amerike. 18.15 Bachov« ^ 18.35 Dvorakovi SW*£ mg 19.00 Osebnost in ^ f,ntai dni. 19.15 Uverture 20.00 ih m* 21.00 ,ji(f glasba. **• v«>'i dvoran ^ RIM, 8. — «Football Associa-tion« je sporočila, da bodo prispeli angleški nogometaši skupno s funkcionarji in številnimi novinarji v Florenco V petek 16. t. m. popoldne. # # * RIM, 8. — Italijansko nogometno olimpijsko moštvo bo odigralo prvo tekmo v Helsinkih 12. julija. 19.45 Poročila. 20.uu V°^itifj3 veri predstavnikov JR, strank: nato labkar,LedI-Tržaški kulturni raziL. on G1.., Pestra operna ba iz koncertnih j* Britanije. 22.00 G13&* 23.00 r 22.30 Komorna časni ritmi. 23.15 r rit t* '1' P 7.45 Jutranja gl**£a gieščina. 11.30 Orkester. 0 filmov. 12.50 volil11* 8,tj» zborovanjih. 13iI , i4l®^jJ® panja. 13.40 Koncert. • stran. 14.25 Izrezki iz lonckmskega , ga življenja. l3-° jgoO p,j.j5 ka Marinka ^‘“^erlk'' S; estete 23.10 Plesna glasu- V J ■ M L O 327,1 m, 12.00 Slovenska 202,1 m. glasba! bavna glasba.P -' F. Milčinski, nih dežel. francoskih sodOb^ Cruifto P4 fi* krobe (PO -308^; bobnih ufSgžJJ čih umetnikov. * • l5.jo ‘v'“ oro^is 2|herl: teoflj« man v 19.15 Narodne v faff0#o Petrovčič, na M 19-3° 13 "&£&&&& n f f*(l. 2ul' razne.,IT pavel kon“' v Glavni urednik BRANKO BABIC,— Odg. Urednik STANISLAV RENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št 6. III nad. — Telefon štev. 93-«Ua In 94-638. — Postni predal 802. — UPRAVA: ULICA SV. FHANCISKA št. 20. — Telefonska St. 73-38 - OGLASI: od 8.30 - 12 in od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vlglne v »irinl 1 stolpca: trgovski 60, hnančno-upravnt 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-H., Tel, 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-l. Tel. 70 ========^>o2><>T^ « lzy0<> .nozernskšf8 -rST- NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: izv«» PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374, — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ^ Ljubljana Tyrševa 34 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trža51«** 1 -----