List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. q Issued every day except Sundays jjj and legal Holidays. 75,000 Readers. TKir.fON CHELSEA tTt Entered a* Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York. N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1873 TELEFON: CHELSEA 3878 NO IS. fcTEV. IS NEW YORK. WEDNESDAY. J AN CAR Y 22, 1330- — SREDA. 22. JANI AR J A 1930. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII. KRALJ JURIJ OTVOm MORNARIŠKO FERENCO ANGLEŠKI MONARH JE MNENJA DA BO DUH POŽRTVOVALNOSTI ZAJAMČIL POPOLNE USPEHE Prvi plenarni seja konference so prisostvovali za-zastopniki devetinštiridesetih narodov. — Za kraljem so govor"li načelniki delegacij velesil. Konferenca je bila odgodena do četrtka, ko se bo vršila prihodnja seja v St. James palači. AMERIŠKI DELEGATI NE PIJEJO Na slavnostnem banketu niso hoteli piti cockta'.l-ov, ko je prišlo vino na vrsto, so si pa žnjim le ustnice omočili. DRŽAVNI NAZORI PRAVDNIK SE | LAŠKEGA OPRAVIČUJE! DELEGATA S0VJETI SO FAŠISTI RAZSTRELILI ODGOVARJAJO SAMOSTAN PAPEŽU LONDON, Ar.glija, 21. januarja. Uvodna pogajanja zastopnikov pe-l r\K rv\V a v* i • * i vl . 1 tih velesil so se včeraj zaključila s Anglija. L i. januarja, — Angleški | banketom, ki je bil prire- kralj Jurij je otvoril konferenco vodilnih morna-. jen na čast delegatom. Banket se je vršil po dveh konferencah med angleškimi in francoskimi ter angleškimi in italijanskimi delegati. Banket je bil v hotelu Savoy. Pod vplivom izbranih vin so vsaj začasno Izginile vse diference med delegati. Najprej so pj.ii nazdravje kralja Jurja, nato pa na zdravje predsednika Hooverja. francoskega pred-| sednika Doumerguca in japonsfcr-l ga mikada. Pred obedom so servirali cock-tailc, a ameriški delegati se jih ni- ri&kih sil, koje namen je omejiti oboroževanje na morju. Konferenco petih moinariških velesil je formalno otvoril kralj v zbornici lordov z značilnim nagovorom. Za kraljem so govorili načelniki peterih delega-< ij trr izjavljali, da bodo sodelovali v poskusih, da se uveljavi svetovni mir. Na galeriji so bil i zbrani zastopnik' devetinštirideset narodov. j so hoteli dotakniti, dočim so pri Konferenca je bila nato odgodena do četrtka,; formatih zdravicah komaj omo- ko se bo vršila prihodnja formalna seja v palači' em ustnice zVinom St. James. Jutri bodo delegati počivali. Brennan, ki je izposloval Italijanski zunanji mini- Seststo let star samostan Izjavili so, da so priprav-obsodbo Mooneyevega' sler je rekel na konfe tovariša, je priznal, da ! renc:, da bodo propadle •je bil tekom procesa prežet z edino željo — da zmaga. tkBI: SAN FRANCISCO, Cal.. 21. jan. James P. Brennan, pomožni okrajni pravdnik. ki je zastopal državo v procesu proti Warrenu Billingsu, je priznal, da mu je žal. vse polovičarske odred be. To je razvidno iz članka, ki ga je | objavil v Indiana Law Journal. Brennan piše: — Kot državni pravdnik sem zasledoval en sani , cilj, namreč, da izposlujem obsod-♦ to za obtoženca- S tem proklet-stvom smo navdani vsi državni pravdni ki. Tega posla ne bom nik-! dar več opravljal. j — Ce bi ne bil državni pravdnik*' rom med tukaj zastopanimi vla- je moral napraviti prostor delavskemu klubu. Cerkve služijo posvetnim namenofn. MOSKVA, Sovjetska Unija. 21. januarja. — Sinoči so razstrelili z dinamitom samostan Simanov, ki nje zadeve. Grandi, ter rekel med j je bil pred vojno eden najbogatej-drugim naslednje: — Razorožil vena konferenca bi morala nuditi konkretne in prepričljive dokaze naše želje, ne le, da o-mejimo, temveč tudi skrčimo oboroževanja. Če bi skušali prepričat! svet, da je orožje, ki ga imamo na razpolago, potrebno in da ne mo- LONDON, Anglija, 21. januarja. Po kraljevem govoru se je oglasil tudi italijanski minister za zuna- ših ruskih samostanov. Na mestu, kjer je stal samostan, bodo zgradili ogromne klub za sovjetske delavce. Razvaline je odneslo v reko M os kavo pet tisoč delavcev, ki so obljubili, da bi vsak odnesel par kamnov. ljeni duhovno vzgojiti vso italijansko mladi no. — Vzgoja otrok je prva naloga fašizma. RIM. Italija. 21. januarja. — Fašistična stranka je podala izjavo, katero splošno razlagajo kot odgovor na zadnje papeževo pastirsko pismo. Fašisti izjavljajo, da Je fašizem sklenil duhovno vzgojiti mladino, iz katere izhajajo vsi vladujoči razredi. Poslanica zatrjuje, da je fašizem režim, ki bo vedno ostal v rokah Pred kratkim je bila slavna ka- mladine, ne oziraje se, kam je vknji- žena mladina ob rojstvu. Fašizem vzdržuje princip vzgoje, remo biti brez njega, bi s- izjalo- , tedrala sv. Izaka v Leningradu izvilo vse upanje, ki ga stavljajo na- premenjena v protiverski muzej. rodi v londonsko konferenco. Zvonove so kar v stolpu razbili, ker kajti to je največja potreba faši- — Trkom zadnjih par mesecev je ' laška vlada skrbno sledila dogovo- Govorniki so poudarjali, da ni namen samo o-rnejiti oboroževanje na morju, temveč ga tudi skrčiti. DELEGATI SO SI OGLEDALI NOVO ZRAČNO KR1ŽARK0 pač }xi porotnik, bi nikdar ne glasoval. da sta Billings in Mooney kriva ! — Državni pravdnik podzavestno ■ in brez vsakega namena, da bi de-i lal krivico, vztraja na svojem sta- j ' lišču. Drugi ljudje so dovzetni za dokaze nedolžnosti, dočim državni pravdnik enostavno noče videti i dami ter se jh je tudi udeležila v odkritosrčni želji, da pomaga najti rešitev našega problema. — Prepričani smo da bo zahteval problem pogumne akcije, kajti v zadevi razoroženja ne sme biti nobenega polovičarstva, če hočemo res k?.j doseči. — Glede razoroževanja smo do- jih zastran njihove ogromnosti ni- j stične revolucije, ki hoče konec no so mogli drugače spraviti ven. j popolnoma pretvoriti bodočo geno- V Moskvi in Leningradu so podrii racijo, več kot dvajset cerkva, oziroma jih j v poslanici je rešeno dobesedno: izoremenili v šole. trgovska poslop- _ slabiči bodo {»odlegli, ko bo }■*. delavske klube. Zvonove so pre- • pri poveljevati. Mladina se mora navdati .s Ameriški državni tajnik Stimson pa je pou CARDING TON, Anglija, 21. jan. Velikanska angleška vodljiva kri-„ | *. žarka, R—100 je včeraj zvečer kr;- uarjal, da ti napori za razorozenje niso zaključni.;^ ^ 2raku več kot šest ur ter iS i • • . i i • i*. . i . !se nato vrnila k svojemu jarbolu. Kralj je stal ob svojem zlatem prestolu ter govo- Vodljiva križarka ^ je prika2ala ril delegatom, sedečim pri mizi. Njegov govor je bil nad Londonom krog 10 ure zjutraj Vroadcastan po vsem svetu. R5! 1fj p i v J® nad reko na" za konfe- to nad vladnimi poslopji, kjer so J o je bil njegov prvi govor, odkar je lani zbolel, načelnik! različnih delegacij pr- Vsega skupaj je govoril le šest minut. Govoril je V£e p(>trebno počasi, razločno in razumljivo. Omenil je razpoloženje, ki je zavladalo po svetovni vojni ter dal izraza upanju, da bodo velesile storile vse, da preprečijo nadaljno katastrofo. Delegati niso navdani z nacijonalističnimi sebič-nemi motivi in bodo radevolje žrtvovali marsikaj v skupen dobrobit. Delegati resno žele, da bi se olajšalo težka bremena oboroževanja, ki teže sedaj narode sveta. Kralj je tudi omenil velik uspeh washingtonske konference in izrazil prepričanje, da bo sedanja konferenca temeljila na washingtinskih sklepih ter da je blizu čas, ko bo Liga narodov uveljavila se temeljitejše razoroženje kot ga nameravajo uveljaviti na tej konferenci. Prvi za kraljem je govoril angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald. EDINI DUHOVNIK ZAPUSTI! ŠT.PIERRE PORT OF SPAIN. Trinidad, 21. jan. — Pdot Brooke Panamerican Airways kompanije je dospel danes esmkaj, potem ko je poletel preko otoka Martinika. Rekel je: Mont Pelee je še vedno nemiren. Gost dim se dviguje Iz kraterja. Iz nekega kraja, ki se nahaja blizu o-pustošenega St. Pierre-ja, je pobegnil edini duhovnik, ki je opravljal tam službo. Skušal sem napraviti par fotografij, a to je bilo nemogoče in radi strupenega dima sem moral pobegniti nad odprto morje, — je izjavil pilot. teh dokazov. Podoben je lovskemu psu, ki preganja svojo žrtev. V vsakem posameznem slučaju postane kot obseden. Če ima najmanjše dokaze za upravičenost svojih teorij, jih že razprede v svojem duhu v mrežo okoliščin, ki se tako škodljiva obtožencu, da se običajno v jame vanjo. — Priče, kojih izpovedi so popolnoma lažnjive mu pridejo prav. samo če pričajo v njegov prid. Vsak pošten državni pravdnik bi moral izjavo vsake priče natančno pre-motriti. — V Billingsovem shičaju nisem skušal namenoma poslati nedolžnega človeka v ječo, ali pa zahtevati. naj ga obesijo. Moja želja je bila. da bi bil spoznan krivim. — Niti malo nisem vedel, da so bile priče pokupljene. kot so pozneje priznale. — Osebni dvom. ki sem ga gojil napram nekaterim pričam, me ni napotil, da zadostim javni dolžnosti ter dam preizkusiti njihovo verodostojnost. sedaj preveč debatirali in stavljali najraznovrstnejše resolucije dosegli1 smo pa le malo resničnih uspehov. | — Vem. da se bodo marsikomu i zdele težkoče nepremagljive, če bo zrl nanje izključno le s tehničnega stališča. — Če pa upoštevamo duha. ki ! navdaja vseh pet velesil, smo lahko prepričani, da bomo uveljavili slovesno pogodbo, s katero bomo zadali vojni smrtni udarec. I pogumom ter se naučiti, kako Je trrba prezirati razkošje življenja. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik » Združenih državah. SLED IZGUBLJENE NEMŠKE LADJE HAAG, Holandska, 21. januarja. Bojo nemškega pa mika Freya je vrglo morjo na suho nekje pri nizozemskih otokih v Severnem morju. Parnik je s posadko vred izginil tekom viharja dne 12. januarja. ČUDO MODERNE TEHNIKE SAM0ANCI SO SE POMIRILI Voditelj Tamasese je bil ustreljen, ko je pozival ljudi k miru. — Domačini so zapustili svoja bivališča. APIA, Samoa, 21. januarja. — V&led spora, ki je nastal med domačini in uradniki novozelandske-C& mandata, počiva tu trgovina vspiošnem po vlada v deželi mir. Skoro vsi domačini so zapustili svoje vasi ter se umakniti v gorovje Stražniki so sastraiiii vse strate-gične točke po mandatnem ocem-Uw Oblasti so uvedle preiskavo doki ao ae urriUi dne 28. de ccmbra. Pri oni priliki je bil usmr-;en en policist ter osem Samoan-cev. med njimi tudi glavar Tamasese. Dva očividca sta prisegla, da je stal Tamasese popolnoma sam. držal roki nad glavo ter poeival Sa-rnoance k miru. Naenkrat je pa padel strel, in glavar se je zgrudil mrtev na tla. DEPORTIRANI TIHOTAPCI LENINGRAD. Rusija, 21. Januarja. — Danes so sovjetske oblasti de-portlrale kapitana in šest mož posadke finske ladje "Stig". Najprej so bili obsojeni na dve leti ječe, ker so pa tujci, jim je bila kazen iz-premenjena v takojšnjo deporta-cijo. Sovjetske oblasti so zaplenile ladjo * Stig". ki je bila polna žganih pijač. Za plenjenje se je završilo v Finskem zalivu. MEHIKANEC NAMERAVA POLETETI ČEZ ATLANTIK MEXICO CITY, Mehika, 21. jan. Eden najbolj priljubljenih mehiških letalcev, polkovnik Gustavo Leon, bo tekom maja meseca poletel iz Mehike v New York ter odtam preko Atlantica v Pariz. Stvorjen je oil tukaj posebni komitej, ki zbira potreben denar. Governerji vseh držav so bili naprošeni, naj podpirajo načrt. SLAVNOSTI V RIO DE JANEIRO RIO DE JANEIRO, Brazilija. 21 januarja. — Včeraj so tukaj proslavljali obletnico ustanovljeni a mesta Rio de Janeiro, ki je bilo u-sranovljeno leta 1537. Pri tej priliki so se vršile državne in verske ceri-monije. Duhovniki so maševali na zgodovinskem Castello griču, ki je posvečen sv. Boštjanu. ITALIJANI SE BIJEJO Z ARABCI TRIPOLI. Afrika. 21. januarja. — Včeraj so vojaki vojvode de Apulia izvojevali bitko z Arabci izven Mur-suka. Arabci so pobegnili po ljutem streljanju ter pustili petdeset mrtvih in štiriindvajset ranjenih. Ita- PES REŠIL GOSPODARJA SMRTI CUBA. N. Y., 21. januarja. — Byron Potter iz te vasi je danes « živ in za to se mora zahvaliti s" jemu majhnemu psu neznanega iz vora. Pes Zeke se je pojavil v va r biljardnici brez gospodarja in : govo nemirno obnašanje je vzbu dilo pozornost navzočih. Prijatelj! pogrešanega so našli Potter j a na domu, nezavestnega, kajti vdihal je precej monoxida. V bolnici so naslednjega jutra izjavili, da je Potter že izven nevarnosti in da se mora zahvaliti le svojemu psu. lijani so izgubili le osemnajst domačih vojakov. Ko so zasedli Italijani Mursuk, so jim pomagali trije aeroplanl. Fokkerjeva družba Je izdelala aerobian, ki |e dovršen v vseh oziiih. V nJem je prostora za šestnajst potnikov, Id imajo na razpolago vsakovrstne ndobnosti. MEHIKANCI LINČALI ČRNCA MEXICO CITY, Mehika, 21. jan. Poročilo iz Cuernavaca pravi, da je bil v državi Moreles linčan črnec Jose Hernandez radi kanibalizma. Farmarji so obdolžili črnca, da je snedel dve mali deklici. Razjarjena ljudska množica ga je ujela ter lin-č?la. Slučaji linčanja se kaj redko rripete v Mehiki, dasi je zaostala dežela. MNENJE EINSTEINA 0 RAZOROZEVANJU BERLIN, Nemčija, 21. januarja. Profesor Einstein je mnenja, da je postalo splošno priznano geslo, da so velikanska oboroževanja škodljiva vsem narodom. Vsled tega je mnenja, da ne bo nobenemu narodu škodilo, če se razoroži, brez ozira na stališče drugih držav. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: i v Italijo ▼ Jugoslavijo Din 500 ...................... $ 9 35 1000 ________________________ 518."»0 2500 ........................ S 46 00 5000 ................... S 91.00 10,000 ....................... $181.00 Lir 100___ 20«_________ 300___________ 500 „.^,.„,i>... 1000 __________ $ 5.75 S 11 20 % 16.80 $ 27.40 $ 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 —- $4; za $300 — $6, Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazume te glede načina nakazila. I*pačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. 7. Telephone: Barclay 0380 NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 22, 193« The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A J* * "ČL* Naroda" | frank B* Ovoad aad Published by SLOV ENI C PUBLISHING COMTANI (A Corporatiasl 'rwdiltH Loato Benedlk. Treaaarer rimom at IIIV.ll ttt Stri ■ Of the corporation and sdflrwes o t above officers: Mt, l»fith at MaahiUw. New Yerk City. N. T. -O L A S NABOD Aa (▼•tee mt Um People) I—IMHI Beery Dty Except, ftundk/i ead Holidays. Sa cele in Kaj leto vttiis Ust sa Ameriko nada M.OA Za Nev York aa celo leto _47.00 Ze. pd leta .............................. 43.50 £m. ool leta $3.00 Za tnoaemstvo n celo leto______$7 .00 Za pol leta ---------------------43 50 L* tmtrt leta _ .................... SIJ0 eubscrtpUon Yearly $« 00. Ad T» TtlT null t on Agreement. "Olas Naroda" Uhaja vsaki dan IxvxeaaH nedelj Ic praznikov. PopUl tore* pod loroll polti Jati IP mam, da m k pua ln oeebnocti se ne prlobčujejo. Denar naj se bis-po hUmej Order. Pri spremembi kraja naročnikov, tam tadl prejinj« bivališče naznani, da hitreje najdemo aashmiika "ttLM NAftODI-, n« W. 1Mb Street, New Tart, N. T. Iz Slovenije. SATANSKA ŽENSKA NA PRESTOLU Kabcr je kradel povsod. Stanko Kaiser, ki so ga te dni aretirali v Ljubljani je priznal, da ni okradel le Američana Antona Moharja, v Žalni, marveč da je izvršil tudi ve£ vlomov v okolici Celja, Lahkega in v Trbovljah. Radio jr prišel kupoval. Na stanovanje ravnatelja milar-ne Frana Perhavca na Tržaški cc- i sti je prišel okrog 17-letni mladenič in povprašal, ali je tam naprodaj radijski aparat. Ko mu je služkinja pokazala radio in ga pustila nekaj časa samega v sobi, je lani. pograbil tri elektronke in izginil pr: vratih na prosto. Služkinja ga je j pogrešila šele ko je bil tat s svojim plenom že na varnem. MORNARIŠKA KONFERENCA katov. toi je velikanska vsota za tisti čas, ki je bila skoro toliko kakor pol milijona goldinarjev našega denarju. «Patrijarhu oglejskemu so obečali Beneani leta 1420 za vso %'ojvodino furlansko samo 40.00O lir!> Vojvodi sta sprejela ponudbo in sklenila mir in prijateljstvo z Beneči-ni pred cerkvijo sv. Jerneja v Šiški pozimi 1370 leta. Iz sodišča. Na deželnem sodišču pred sodnikom — pojedincem. dr. V. Strasser-jem sc je morala zaradi detomoni zagovarjati 23-lftna posestnikova hci Marija E. Po končanih formalnostih je pročital državni tožitelj Lavrenčak obtožbo, ki med drugim Leta 1361 si je vzel kitajski ce- Končno je Tzuhi prisilila cesar-J sar Hsildleny 17 letno hčerko sta-; ja, da je določil za prestolonasled-rega mandžurskega generala Lan- nika mladoletnega sina princa Tu- Sam angleški kralj je otvoril lon-kuei »Orhideja) za priležnico, ker ana Taoha, ki je sporazumno z njo densko konferenco, ni več upal. da bi mu cesarica Te- j izzval boksarsko ustajo. Dve leti Nekateri smatrajo to za dobro zuany. ki jc bila prvotno tudi sa- pozneje so velesile zopet posadile znamenje, nekateri pa ne. češ. da mo njegova priležnica, rodila sina. na prestol Tzuhi pod pogojem, da moč in sila kraljev temeljita na o-Lankuei je bolehnega-in izčrpane- bc Taohovo prestolenasledstvo pre-■ rož ju ter da se jim ne sme d«x>ti ga cesarja kmalu tako obvladala, da je imela neomejeno moč. Njegova hvaležnost ni poznala meje, ko mu je rodila sina. Ime Lanku-ei je bilo z>mcnjano s Tzuhi. kar pomeni sveta mati. Toda Lankuei je ostala cesarjeva priležnica kljub temu, da mu je rodila sina in marala se je boriti s pravo ccsaricc i Tezuany, katero sta podpirala ce-I sar je v svetnik Sušun in član cc- no povelje obleči mrtvaško obleko in Tzuhi je sedela ves ča.s molče ob njegovi smrtni postelji. Mladoletni Puji jc postal ix) njegovi smr-sarske roobme princ Jip. Cesarjev J ti cesar. Tzuhi jc hotela reformi- klicano. Namesto njega je dolo- zaupati, ko govore o razorožitvi, čila za prestolonaslednika vnuka svojega prve cm ljubek a po imenu Puji. ki jc bil pa ze umrl. Bivšega | Vojn bi- takrat konec, ko fcsdo vo~ cesarja Kvanghsua je dala Tzuhi jakl odpovedali pokorščino armad-zastrupiti. Nesrečnež, ki je vedel.1 nim in mcrnariškm veljakom, da je zastrupljen, je moral na nje-! Vojn ^ takrat konec, ko tc bo nan d tcliko izpametoval, da ne bo hetel na komando kraljev, voja- brat princ Kung sicer ni sovražil bratove favoritke, vendar je pa ob- navaja, da je Marija 6. septembra j čeval z njo zelo oprezno. ■rwa, iih k<»nf<--Velika ViVraj jr zawla v I^nidoim mornariška kateri Mi zjtartojmm* Zdru/fiie države, Britanija in ujvniL M->t I • »f»i 10 tmm&rm^ujt i To jileu etif bi' Ik> odtiuhit inja 11a morju. to doM^k), hi zaeeii delati načrte na morju, ua suhem ju v zraku. uita italoua. in «e enkrat vse ('luvtstvo. /a ta eilj dos*'- Omedlel v cerkvi. Na novega leta dan okrog 19. so pasantje cbvestiii stražnika, stoječega pred škofijo, da je postalo v v stolnico nenadoma slabo nekemu moškemu Stražnik se je takoj podal v cerkev in našel tamkaj ležati na tleh moškega srednje starosti, ki je bil že skoro nezavesten. Straž-!nik je priklical še nekega tovariša, j s katerim sta spravila moškega na i zrak. Ker je bil bolnik videti izredno slab. sta stražnika obvestila re-šiino postajo in so bolnika odpelja-i li v splošno bolnico. V njem so spoznali 46-letnega mesarskega pomočnika Alcjz. E., doma iz Preske i pri Medvodah stanujočega pa v Društveni ul. št 32 E. je zadel mr- 1929 v semotni hišici svojih staršev j Sušun in princ Ji sta se 1 odkrižati cesarjeve priležnice 'koli 11 depcldnc porodila dete žen- i kega spola. Po porodu je otroku ! zadrgnila vrat z vrvico. Truplo je zagrebla v malo .jamo, ki jo je iz- j hotela in njenega sina, toda Tzuhi je imela ljubčka iz prejšnjih časov po imenu Junghu. ki je napravil kot gardni kopala kakih 49 m od hiše. Orož- častnik sijajno karijero. Ta je ce- niki so za stvar izvedeli še le 29. septembra 1 1. Obtoženka je orožnikom in preiskovalnemu sodniku priznala svoje težko dejanje. Obtoženka je uvodoma priznala: "Kriva sem. Toda vsega teba nisem povedala. kar je pisano. V petek pred Malim šmarnom sem porodila. Ni-vedela, kaj sem potem napravila. Tudi ne vem. ali je otrok bil živ ali ne. Ne veni, ali sem tisto vrvico ciala otroku okoli vratu. Otrok n* nič jokal. Bil je ves rdeč, ko je prišel na svet". Po končanem dokazovanju je sed-tvoud in je njegovo stanje precej nik-pojedinec izrekel sodbo, s kate- kriticno. pEo trajale ver iue>eeev ter so završeiu tiajmanjMih |M*lroiHX*sti. l>op vonun, ki sta jih imela a-merii ki podanik v Angliji, Daves, in angleški ministrski pmWduik Ma«* Donald, ji' osebni sestanek i ned Maelloualdom in predmeti ni kom H« »overjeni. Nato sm» m« vršile uadaljne med. (»oviiidjenimi narodi, ki > stopnike v ljiHhloii, Kar j«k bilo v eloveški fereuei ii* v na pa rej zajaui In to j<- tudi v lin i jH*>n»t £ajaui«-iia mir 111 \ari» 110 hre|»enr Hrez dvoma Imh obravnav«* m » jM»lali nato dogovori svojt- MITI iiHN-i. m* je zatulilo, da m* kon- i u*]*»li. zaslužila, k«-r I»<>. <•«• ti. t. |h kateri sveta tako želj-tekom zborovanja trli |x>sehui iutereM udeleženili držav, prišlo bo do veejih ali tuatijMh tiesf»«»razum»'V m konfliktov, ttnla na predvečer konferenee je bilo opa/.iti to hko vere v dolter izid, da je dohljeu T.irdum 1 u liriaud —t storila vset kar j«- v njuni m< liko zanikanja v smatrali boj že USjM'h kot za Slikarji ■ ce 1 so bili že od nekdaj ponosni na Šiško, in da imajo prav. pričajo zanimivi podat!uT ki jih je zbral pokojni zgodovinar Simon Ru-tar in jih objavil leta 1891 v Ljub- • ljanskem Zvonu pod naslovom "Od- 1 kod ima Šiška svoje ime?" Ker je lctooiijo zimo ravno 560 let. odkar se je Siski prvič govorilo v zgodovini. in to v — diplomatskem do-kumentu, b mo nedvomno zelo u- | • stregli zlasti vrlim Šiškarjeni'cam» če jim postrežemo z na\edenimi j>o- | 1 datki i - Gotovo fia ni izobraženega Slovenca, ki ne bi ^>oznai Šiške, so- I ' rrdnie \asi ljubljanske in rojstnega 1 kraj? prvega slovenskega pesnika, j piše Siman Rutar. Ako je ni videl ; n? svoj ^ o - i, mana mu je golo*© j \ * j iz Erjavčevega humorističnega r "tpisa Pote vanje w Ljubljane d ■ Si.^ke". Ljubljančanje sami pa itak ' vctlo. kako zanimiva in mikavna jr | Ši&k^. M?k> pi bode talcih, ki so z: p.' iiišljali. kaj to ime prav za prav j p-jmenj*. ro se priznava Marija kriv?, deto-mora ter se obsoja na 3 mesece zapora. Prvotne bi imel priti ta primer detemera pred zadnjo decembersko pereto. Pcrotna razprava pa je bila odgodena. Ker je bila z novim letom ukinjena porota, je zadeva prišla pred deželno r^dišče. Obtoženkc je branil odvetnik ar Tekavčič, ki je doživel prav zanimiv jubilej. Pred približno 35 leti. ko je začel odvetniško karijero. je prvič zagovarjal pred poroto neko deto-mcrilkc. a letos, ko je stopil v veljavo novi kazenski zakon odnosno novi kazenski postopek, je imel pri-Mko. da jc pred sodiščem zagovarjal tudi detomerilko. D opisi 111 to. naiM» • >ulahii<» izjavila, d,'i bost-*! da se zmanjša oboroževa- nja na morju ter upala, da ustavljena (Ht^iKiba, ki h<» s j »reje ml j i v* prizadete narode. Italija se div i slali*< u Am« i ikancex nekc4iko romiraua, bojee se, da ne zahtevami, t«xia pripravljena je irtev. »Japonska je sej prodrla s svojimi vsako sprejemljivo Ih Bi >ka jf /r jako star kraj — mor- ' da ni" mlajši n^go Ljubljana sa- i nm in njeno ime ima v lokalni zgodovini prav častno mesto. Da ccl'- svetovno imenitni doc xiek s? ie zvrcil nekdaj v šiski sklenjen j? tli namreč tu leta 1370 mir med avstrijskima vojvodoma Albertom in Leojpoldom ter med Benečani zaradi Trsta. 9cnecajlie so izfcušali namreč na vso me? pridobiti si Trst da bi um ne delal konkurencije *. sarju povedal, da nameravata njegov svetnik in princ umoriti Tzuhi in njenega sina in cesar je dal oba obglaviti. Tako ie cesarjeva priležnica zmagala in vladala je od leta' 1861 do svoje smrti leta 1908 neomejeno na Kitajskem kot cesarica-mati, čeprav formalno nikoli ni bila cesarica. Cesarju Hsildleny ju je sledil na prestolu cesar Tungči. ki se je o-ženil kot 17 letni mladenič in s tem je postal polnoleten. Čez dve leti je pa umrl in Tzuhi je pregovorila njegovo vdovo, naj izvrši samomor, čeprav je bila noseča. Pozneje se je razširila vest. da je cesarica mati umorila svojega sina cesarja. Tzuhi je posadila potem ni prestol štiriletnega Kvanghsua, slabotnega, slabokrvnega in bolehnega sinčka svoje sestre iz njenega zakona z bratom umrlega cesarja Hsien fenga. Ncv: cesar je postal, lutka intrig dvorne kamarile in! že kot 17-letni mladenič je bil napol blazen. Tzuhi ga je sovražila tembolj, ker se je upiral poroki z njeno nečakinjo, katero mu je bila izbrala za ženo. Ko je postal polnoleten. se jc sicer izselila iz cesarske palače, toda v nji so ostali njeni vohuni. Mladi cesar se je začel na pobudo svojega vzgojitelja pečati z re-; formami in dal jc cesarico mater 1 obkoliti v njeni palači z vojsko pod ! vodstvom generala Juanšikaja. Gr-! neral je bil pozneje prvi predsed-1 nik kitajske republike, toda bivj-c-mu ljubčku cesarice matere je izdal. da jo namerava cesar umorili. Cesar jc imel velik .slrah pred njo in je priznal, da jo je hotel dati umoriti. Moral se je odpovedati prestolu in I. 1898 je bil inter-' niran na otoku blizu zimske ccsar-tke palače v hišici, kjer so ga stalno nadzirali Tzuhini agenti. Tudi njegovo prvo priležnico, hčerko kanton.-;kega cesarjevega namestnika. je vrgla Tzuhi v ječo. Ko je pa Tzuhi na pritisk velesil po bok- rati deželo, toda njeno življenje se je bližalo koncu. Umrla ie leta 1908 v 75. letu starosti, štiri let i pred padcem monarhije in man-tižurske dinastije na Kitajskem. --Tako je končala ženska-satan n i prestolu, znana pod imenom "Old Budha" zato, ker je nekoč molili za dež in je bila njena mohtev u-slišsna. skih dostojanstvenikov in diplomatov prijeti za orožje. V New Yorku prodajajo neko vrsto cigaret, ki so splosno razširjene med vsemi sloji, med moškimi in ženskami, med bogatimi in re-, veži. Izredno so poceni. Za devetinde-5 vetdeset centov je mogoče kupiti j dvesto cigaret. Izdelovalec mora plačati od v. a-kih dvesto cigaret šestdeset centov davka, vsled cesar jih velja dvesto faktično jamo devetintrideset ------i centov. V Pragi je izgubila radi prezida-j Zdaj pa računajte: nekaj mora sveje prostore in se je morala KAVARNA EDISON ve zatvoriti kavarna 'Edison", priljubljeno zbirališče nemško-čeških umetnikov, glasbenikov in pisate-lejv. Postala je znana, odkar so se tu vršili dnevni sestanki Werfelo-vega krožka. Ko je bil leta 1910. Edison v Pragi, je zagledal na izvesku svoje ime. stojil noter in popil vrček piva. Od tedaj je bila zaznamovana miza. pri kateri je sedel veliki izumitelj, s spominsko i ploščo. UGRABLJENI SPOMENIK zaslužiti tovarnar, nekaj zaslužijo delavci, nekaj stane materijal. Reklama velja na milijone. Dobrota in kakovost cigarete sta potemtakem jako poceni. Ce je v cigaretah slama ali kak drug podoben materijal. zaenkrat še ni dognala moderna znanost. Tobaka ni v njih, to jaz pravim. u. Cimlepša je gledališka igralka, temvečkrat je ločena in poročena. To je povsem običajna, postavno dovoljena prostitucija, nad katero se sicer precej občutljiva javnost nič ne zgraža. « V Silvestrovi noči se je pripetil v norveškem mestu Drontheimu nenavaden dogodek. Ob dvanajstih ponoči je Drontheim izgubil svoie ime in je dobil novo. namreč Ni-daros. Ta prekrstitev je izzvala v vseh slojih prebivalstva že prej mno go ogorčenih protestov, a v tej noči so neznani storilci v ugovor odpeljali spomenik največjega Dron-theimčana, pomorskega junaka Tordenskjolda. in ga odložili na nekem kraju zunaj mesta, ki po i-tnenu se spominja na stari Dron-! theim. S potu Pc:l'jvil jem se iz krasne Mmne-r/ite ter se po parietnem bolehali ju inudrm srp:-1 na potovanju. Potujem proti Tihemu morju. O priliki boni cpisal razne žalostne in vesele dogodke po slovenskih naselbinah, katere r,em koncem leta 1929 prepotoval. Za Božič in Novo leto sem dobil od vsepovsod mnogo čestitk Onim, ki niso zapisali svojega naslova, se aarski ustai'1 pobegnila, so vrgli pr-ni tem mestu prisrčno zahvalju- 1 vo cesarjevo priležnico v vodnjak, jem. To pišem na farmi med prijaz- B AN O VČ EVI KONCERTI. 26 januarja: Claridue. Pa. 2. februarja: Moon Run. Pa. 23. februarja: Cleveland burgh. Ohio. 13 maja: Chicago. 111.. (Orchestra Hail'. 2f» maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet. Mich Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj naslovijo svoje dopise na: Svctozar Bonovee, 442 National Ave., Mttwaukre. Wis. nimi gorskimi soteskami, med košatim sadnim drevjem na svoj 62. Wlika Brifanija <*iU* !n» m * -»'li bojnih ladij, pnv {irwetiuo pa velikih, ki i>ret»'Vi! i s Slovenskimi deželami Tr- j rojstni dan " 't A___ _ „„ „„ u.i---__I C L V takem U£n u>p«*šua. seveda, če vse i«> »trenUjeiiji- miru ui le' pražim fraza, katerih se diplomat je tako radi in obira jim » pridom poslužujejo. Žrleti je, tla bi konfereura i/.jK>hiila upanje, katero stavlja %*es »vet v BELGIJSKA DRUŽBA BO GKAIHLA C£N£N£ Wm - AVTOMOBILE HAAG, Holandika, 21 Jan. — Ml- i nerva, P'abnque MaUonate in dru«i belgijski »vlomobiliki Izdelovalci so stvorih novo družbo z nizozemskim i kapitalom ter bo izdelovala cen«n« kare. kojih ceae bodo lahko tek-; morale s Fordi ln fievroJetl PRAZGODOVINSKI BUDNIIL. K* grtfevju Dunajskega lesa bli-vasice Mauer na jugoaapadu Du-naifr »O f^ruo zasledih prehl^o-kremenca Kamen. ki gs tam dobivajo, nalikuje na videz roteninin m geologi trdijo, da ie edinstven v Evropi. Profesor Bayer, vodja prirodoslovnega muzeja na -Dunaju, sedaj javlja, da je s itevilnimi ostanki dognal obstanek prazgodovinskega mesta v zvezi s kreni I maki m rudnikom, in sicer iz kamenite dote, NcoUtsko pieme. ai je izrabljalo ta rudnik — oči v i dno precej vekov — Je imelo dokaj napredno tehniko. Iz kremena so delali orodje in posodje. Rudnik se je dokaj umno izkoriščal in po uspešni trgovini s kremenom — izvoz v tujino — je Mauer postal središče prazgodovinske omike. Najdenim okostjem je prof. Bayer prisodil okoli 5 milijonov let. žaCanje pa so se. kakor je naravno na vse kriplje temu upirali in iskali pomoči zoper Benečane celo pri cesarju Karlu IV. in pri ogrskem kralju Ludoviku Velikem. Končno se uda j o < prvikrat' dne 31. velikega srpana 1369 leta brezpogojno omenjenima hab,- mrškimo vojvodoma To pa je Benečane tako speklo, da zbero močno vojsko in si pribore Trst dne 18. listopada 1369 leta navzlic izdatni pomoči, katero sta habsburška nadvojvodi poslala Trstu. Po tej zmagi hite Benečan je vojvodi pomirovat in jima Trst odkupovat. Ponudili so jima 75.000 du- S pota kličem vsem resničnim 1 prijateljem in znancem: Na zdar! , Matija Pogorele. Opomba uredništva: — Prijatelju j Pogorelcu izrekamo svoje iskrene j ' čestitke k njegovemu 62. rojstnemu i dnevu. Iskreno mu želimo, da bi ! kmalu popolnoma okleval, še par-j krat prepotoval vse Združene države podolgem in počez, da bi nam vedno kaj zanimivega poročal, na-i zadnje naj bi se pa ustanovil v ! kraju, ki mu je najljubši, odkoder ; naj bi še dolgo, dolgo vrsto let bo-■ gatil zgodovino ameriškega sloveji- j stva s svojimi zanimivi prispevki, i ZASTAVE •VILCMC AMERltKE, SLOVENSKE IN HRVAiKC nCGALIJl, PREKORAMNtce. TRO* ■OJNtCE. ZNAKE. UNIFORME »TO Sigurno 25°!o ceneje kot drugod. VICTOR NAVINftEK, 331 OREEVE »T, CONEMAUGH, PA V kongresu je začelo grmeti. Pa se vprašujejo ljudje: Ali bo odpravljena prohibicija? Vse kaže. da bo zdaj odpravljena. Ne bo odpravljena, ne bojte se prijatelji! Zato ne bo odpravljena, ker jc preveč denarja v nji. Za prohibicijo so v prvi vrsti su-hači. katerih je precej. Nadalje je zanjo silna armada butlegarjev in munšajnarjev. Za prohibicijo so vsi bivši salo-nerji in velika množica novili salo- nerjev. ki prodajajo pijačo v navi-dezno nealkoholnih restavracijah. Za prohibicijo so suliaski agenti, l - licisti, člani obrežne straž? in drugi podobni uradniki katerim je bila poverjena skrb za Uvajanje določb suhaške postave, pu jim ic iz-New- ' vajanje Se sred t v » za stransk do- ' hirke. ki jih črpajo iz prohibkije. Za proiuticijo .so vsi, ki .so sc zadnja leta uvcrili. da galona doma skuliancga žganja stane :» plinom in materijalom vred kvccjeia tri dolarje, in da jc mogoče za manj kot za 1 dolar napraviti galmo iz-bornega vina. Za prohibicijo so vsi. katprim r postava nekaj svetega, vsi. ki smatrajo postavo za neprekršljivo. Iz te brezštevilčne statistike jc razvidno. da je za prohibicijo z malimi izjemami veseljni ameriški narod in da so maloštevilni zagovorniki mokrote napačno usmerili svoje napore. zoram PETER ZGAGA * ^ no vi ten, kar ga pa ni oviralo, da se jc preselil v Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1930. Napisal je par črtic iz svojega življenja in svojo resnično sliko objavil. Koledar z njegovo sliko vred (ki je po zatrdilu neke zlobne rojakinje sama tega denarja vredna) stane 50c. — Knjigarna "Glas Naroda", 216 W. 18tk Street, New York, N. Y. n v (RITQTV A u Iv U O i V n KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE o GLASUJTE "GLAS NARODA" ne čila samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Je pa k nesreči način, kako bi bilo mogoče odpraviti prohibicij-sko postavo. Nadvse pošten način. Predno bi nastopil kak javni delavec svojo službo — pa naj bo predsednik ali cestni pometač — bi moral javno in svečano priseči, da ni izza uveljavljenja prohibici-je. torej v zadnjih desetih letih, pokusil niti kapljice opojne pijače. Če bi si ne upal priseči, bi dokazal. da ga je včasih cuknil kak po-žirek v strahu božjem. Službe bi ne mogel nastopiti, ampak bi ga morah poslati v ječo kot zločinca. Če bi pokrivem prisegel, bi mu bih kmalu na sledu, in bi moral za-stran krive prisege istotako romati v ječo. Deželi bi kar čez noč zmanjkalo javnih delavcev, od predsednika doli do cestnega pometača. In hočeš nočeš, bi morali odpraviti prohibicijo. * Toda zaenkrat še nismo tako natančni. in zato bo prohibicija o-stala. wmmmmmma "G L Al NARODA" NEW 1QRK. WEDNESDAY, JANUARY 22, 1930 MARK TWAIN. Vw na svetu .št- spreminja, samol ne brivci, njih mature, njih okolica. To -se nt spreminja. Kar do-! /i v us v briviuci prvi dun. k o stopiš I vanjo, doživi* v bnviucah tudi po-1 ,'nc!< In sicci do konca svojih dni I Davi krm .se dal kakor običajno! < brili Ko sem sse bližal bnvntci z v/hodne strani, ne ji je bližal nekdo; drugI z zapadne strani — tako sej dogajaj a vedno. Pospesil sem korake, a moj trua je bil zamau; muz J je vstopi! majhen korak pred mano. jaz -sem mu sledil za petami in sem 'ga vide!, ko se je polastil edinega prešlega stola — tistega, ki mu je stregel najboljši brivec. Tako se dogaja vedno. Sedel sem z upanjem, da bom zapadel najboljšemu izmed ostalih dveh brivcev. ker je že pričel česati svojenvi pacientu lase, med tem ko njegov tovariš i ni končal z namazovanjem .n nuoljanjem kodrov svojega kh-enta. Opazoval sem te motnosti z ni j več jim zanimanjem Ko sera videl, da gro&i št 2 prehiteti si 1 se je moje zanimanje spremenilo v skrb Ko se je St I, za hip ustavila da ol izdal novodosiecu nekakšen Late k m je i. lem pri tekmi zaostala. se je moja skrb stopnjevala do btrahu Ko je št. 1 cbttovila svete poklicno delovanje in je v iste-u hipu kakor n>e tovari&ica odstrani -la brtaalko in iačeia kllentu krtačiti rižiu prah z lic in je bila možno«! da pozove: a naslednjega" v naslednjem hipu. za obe števil*: enako velika, mi je od pričakovanja zastal dih Ko pa je v najvišjem trenutku št 1 zao&tala. da bi sla svcjemti kiientu nekolikukrat z glavnikom preko obrvi, sem spoznal da Ufcjhila tekma ca en trenuten in »em ogorčene vstal in zapustil brlvnlcn, da bi ne padci H 2 v roke. kajti jaz nikakor nimam tis*e .avidn)a vrmtijae udoo*U. ki omogoča tjudem. da pogledajo čakalo« emu brivcu mirno v oko Lti mu vele. da hočejo počakati na njegc-l ven« tovariša 0*»'al sem petna j t mmut zunaj j ju arm se vrnil potem z upanjem ] na večjo »reco Seveda m bili vsi i stoli /a*odem in pok'g njih crtw-rlea čakajočih molčečih, nedružab-' nih raztresenih m dolgočasni n | g« .to*, kakršni so pač vsi gostje. In jil^naletta po brivnicah Sedel sem i na tiar naslanjač m sem nekaj ca J ubijal fas s tem. da sem studi-I ral pookvlrjene reklame mazacev . vseh narodnosti, ki so i njimi sla-' vili m»uis barvilna sredstva za lase j Potem »em prebiral mastna ime- j na na rdečkastih stekJccuc-ah ruma ki so pripadala raznim a bo ] iwrntum, prebiraj mam imena in «i| ■a pomnil številke na brivskih skle-daii v predalih; preštudiral sem zamazane m pokvarjene cenene ;*iike po stenah ki »o predstavljale utkr Mvše driavne predsednika, naaladno na saj prulonjeoe sultan-k* In dolgočasno, večno mlado de-kh'-u ki al natika svojega starega očeta naočnike; preklinjal sem v svojem srcu veselega kanarčka in obupano papigo ki ju pogrešal le v malokateri bclvnkri Končno sem poiskal najmanj raarefrani zvezek ene Izmed ilustriranih revij, ki ro O BRIVCIH pokrivale umazano mizo, m prou- j če val iz njega neodgovorno slabo opise davno pozabljenih dogodkov. Končno sem bil n:i vrsti. Neki glas je velel "naslednji" In sem ;e 1 \dal št. 2. seveda. Taku je vedno* Dejal sem ponižno, da se inu mu-j di in te besede so ga tako ploboko j ganile, kakor da jih nikoli ni sli-šal. Dvignil mi je glavo in mi položil servieto pod brado Zagrebel mi je prste v ovratnik in mi pritrdil tja brisačo. S svojimi kremplji mi je preiskal lase in mi dal razumeti, da bi jih bilo treba prist riči. Preiskal mi jih je še enkrat in menil, da so glede na današnjo j modo vsekakor precej dolgi najbolje b* jih bilo ostrici; poseb-j no zadaj bi bilo potrebno. Dejal; sem .da sem si jih dal ostrici ko- i maj pred osmimi dnevi. Zamišlje-' no jih je za aipec gledal; potem' me je vprašal z zaničljivim gla-1 sem. kdo jih je rezal. Odgovoril sem i ročno: "Vi sami?" Tu sem ga pri-' jel Potem je prešel na to. da je za- ; čel mešati svojo milno peno in se i ogledovati v zrcalu, pri čemer se je i od ftisa do časa ustavil, da bi sto- j pil čisto do njega, si raziskoval pod- j bradek s kritičnim očesom in si tr - j pinčil kakšen mehurček. Potem mi je temeljito namilil eno stran obra- ■ za in se je hotel sptaviti na drugo. ko je sbudil njegovo pozornost spo- j pad dveh psov na cesti, nakar ;,e' otekel do < kna. tam obstal do kon- j ca boja. pri čemer je na stavah z j obema drugima brivcema glede iz-»aa izgubil dva šilinga, kar jpai je bi!o v veliko zadoščenje. Sedaj je dokončal namiljevanje, pri čemer nn je porinil copic semo dvakrat v I usta: potem je pričel drgniti mil- j nico z roko po mojem obrazu; in j med tem, ko je z odvrnjeno glavo j razpravljal z obema drugima briv-cema o paaji bitki, mi je potisnil pri lic no množino milne pene \ u. ta; bicer ou tega ni opažal, pa j pa jaz. Ted-»j je pričel brusiti britev na stan naramnici, pri čemer ga je nekoliko zadržala debata o nekak- ) »nem cenenem plesu v maskah, j na katerem je bil predstavljal prej ->nii večer v rdečem kambriku ir ! poivorieni : obcljevini nekakšnega kralja Vlekli so ga z neko dok»če- j no damico, ki jo y bil očaral k 1 svojimi čari in nad tem je bil tako ve>el, da jc uporabi', vsa sred-stvkr ki bi raztegnila ta pogovor trdil je namreč, da je nudomuš-nosti svojih tovarišev naveličan. Ta zadeva je povzročila, da se je šel še enkrat ogledovat pred zrcalo, odložil je britev, si okrtačil i 'z* t brano skrbjo lase, pri čemer si je prilepil uporen koder na čelo, si napravil preco točno čez sredino glave m si * mično natančnostjo počesal obe strani cez ušesa. Med tem se mi je pena na obrazu posu-.sila in se mi je zajedla po vsej priliki globoko do mojih plemenitejših organov. Nato je pričel briti. a pri tem mi je zakopal prste v obraz, da bi napel kežo. in moj nos mu je postal nekakšen ročaj, s katerim mi je zavrtel glavo sedaj sem, sedaj tja, baš kakor je zahtevala komodnost pri britju; seveda jc še ves čas na prijeten način sedaj izhrkal, sedaj izpljuvaL Dokler se jc nahajal na lepljivih mestih mojega obraza nisem trpel. Ko pa. je pričel grebsti in trgati in vleči po moji čeljusti, so mi stopile solze v oči. Ni mu bilo de tega, da se tni je prav nevarno približal; tudi za njegov česen se nisem dalje zanimal, ker so menda vsi brivci častilci česna; toda vrhu vsega tega je imel na sebi nekaj nedoločnega. nekaj, kar me je spravljalo v strah, da bi se najrajši ob živem telesu razkrojil v sebi — in to me je spravljalo v skrb. Sedaj mi je šel s prstom v usta. da bi si pomagal pri britju moje zgornje ustnice, in po lem slučajnem do-kazilnem orodju sem odkril, da je njegovih dolžnost v brivnici očiščenje petrolejk. Dostikrat -sem se bil radovedno vprašal, da li spada to med delo pomočnikov ali pa lastnikov samih. Ob tem času sem se kratkočasil z ugibanjem, kam me bo to pot najverjetneje ureza 1; a tu me je prehitel in me usekal po koncu brade, še preden sem vprašanje rešil. Takoj je nabrusil britev — kar bi bil moral storiti prej. Nisem prija- Dr. ANNIE OSBQftN: reševanje socijalnih vp Sanj v avstraliji Nedvomno je Avstralija s svojo; socijalno politiko na prvem mestu na vsem svetu — dejstvo, ki je v o- i staiem svetu skoroda neznano. Mi! Avstralci smo v idealnem položaju, da lahko delamc na tem področju poizkuse, saj smo v čistega j britsk^ga porekla; med sestimi milijoni bralcev jih ima vsaj pet mili- j j ono v dokaj čedno liaobrazbo. Pri i nas ni med posameznimi družabnimi razredi ogromnih razlik, ka- i kor jih opažamo v starejših deže- t lah. tudi nimamo pravega, siromaštva. namreč bede v množicah. J Pod vodstvom prevladujoče de- \ lav.skc stranke se jc izvršila vrsta zanimivih pcizkuscv. ki naj od.stia-nijo revščino in dvignejo splošen življenski nivo. tako da vsok mož. vsaka žena in vsak otrok nimajo zgolj pravice do življenja, marveč tudi sredstva za uživanje ž« ljenja dve reči, ki sta v bistvu povsem različni. Pri nas pravijo, da smo od zibelke do groba upokojeni. Presenetlji vo visok odstotek našega prebivalstva dobiva redno nezaslužene pre- i jemke iz blagajno svoje očetovske vlade. Mi imamo e lakih! — mnenje, da človek živi sa- | mo zaradi kruha Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: ( UEISEA i«78 POPOLEN CENIK JE. PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN j KRALJICA Z BRADO SLarinosiovci okušajo v Egiptu razčistiti zamotano z^oobo. ki se je vršila pred 3400 leti. V okolici Teb so v prastarih kamnolomih, opu-} ščenih že v davnini, naleteli na ne- i kak rov, poln katnenitih kipov, bolj | ali manj okrnjenih. Te pohabe o- , vajajo pravcato razdiralno besno- I ki so jih zarešili. Nos in j brada sta od kr h njena s sekire, oei j so iztaknjene. Toda v celoti so te j solie še dokaj ohranjene, kajti ve- j ter je nakopičil čez nje peščen?! grmade ter jih očuval vremenskih' nezgod. Ti bradati kipi so vide* i moški kak faraon, morda krcuj in če lahko dobi i Tutmozis m vendar nnphi vanec, nečak kati na žezic. kateri je biia sit m zet, naveličal ča-:.noval je zaroto, pri kraljica ubita. Za- kruh tudi brez dela. bi pač neumen, ie bi se bil trudil v življenju. Name-stu da bi se v ljudeh dvignila soci-jchia morala, se je celo poslabšala. Tako konzervativnost človeške nature kaj rada izpodkoplje najple-mentejše težnje onih, ki hočejo ljudem dobro. veselo zapel: "Nasled- Dve uri pozneje se je zgrudil ta brivec na tla in umrl od kapi. Počakam še en dan. da se osvetim nad njim — prisostvoval bom njegovemu pogrebu. do državne vzdrževalnine. Drugi zopet potratijo vse prihranke, ko sc bližajo 65. letu. češ. saj bo poeih-mal skrbela za kruh država m jc boljše, ako nimajo toliko denarja, da bi bilo izgubili pravico do podpore. ' V Avstraliji daje vlada vsaki materi. ko porodi otroka, 25 dolarjev kot državni prispevek k stroškom, s katerimi je zvezan prihod novega državljana na svet. Seveda vse matere ne potrbujejo take podpore, da pa ne bi imela značaj dobrodelna miloščine, se je vendar sprejela določba. da ima pravico do nje sleherna mati, ki jo zahteva. V teku enega tedna se prispevek točno izplača. Žene, ki gredo zaradi poro da v bolnico, vedo. da uprava bolnice vzame samo polovico tega. zneska. ostalo pa izplača materi. Predstojnice bolnic pa vedo povedati marsikako zgodbo o jadnih možeh, ki se potikajo krog bolnic, kjer se zdravijo njih žene da bi čim prej pobasali ostalo polovico materinskega prispevka in jo zapili. Nadaljna uredba, ki je v teoriji vzorna, je drž. podpora sirotam in zapuščeno deci. pri čemur je vseeno. zakaj je zapuščena: ker so u-mrli starši ali ker jih ne more vzdrževati oni, ki je to dolžan. Vdove, ki nimajo lastnega premoženja, enostavno zaprosijo pristojno o-blast, da smatrajo njih deco za državne rejence; takoj nato postanejo taki otroci samo hranjenci svojih mat er, ki dobivajo za nje redno državno podporo — v splošnem do štirih otrok. Žene, ki jih puste možje na cedilu, potem žene zločincev. pijancev in postopa če v lahko takisto prosijo za to podporo. Zlorabe se poslužujejo tudi nezakonske matere, ki se nezaželjenega ctroka odkrižajo taki, da ga enostavno izroče državni skrbi. To so pojavi, ki pričujejo, da lahko človeški pohlep izpodkoplje še tako plemenite namene. Kaj česta se ničvredni možje in njih žene sporazumejo med seboj, kako se bodo okoristili z državno blagohot-nostjo. Soprogi izginejo in žene vlo- CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE HEADER) Stane samo $2.— rvaroette ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18 New York Street City nanašajo na žensko. Tu tiči skrivnost. o kateri menijo ameriški u-čenjaki. da r;o jo osvetili. Kraljica Hatsepshut. po ijcise-stra in soproga Tutomzisa II.. je ^o smrti svojega moža čigar konec je baje pospešila — ostala regenti-nja po njegovi želji. Razumna, odločna in častihlepna žena je da'.a svejo hčer v zakon mlademu faraonu. Tutmozku III . in krepko vladala zanj. Državo jc celo razširila, osvojiv-si si Dolenji Egipt in nekaj drugih pokrajin. Siino jo je imelo, da bi se dala priznati za kralja. Ker sc to ni smelo, je hotela veljat: za kralja vsaj pred bodočimi rodovi. Želela je biti kralj Hatscpjhut' pred prihodnostjo. Poklicala ie v svojo palačo najboljšega podoburju ter ukazala napraviti na stotine ki pov. ene po 20 cm. druge pa celo 30 cm in še višje, ki jo predstavlja -' jo z brado. Kipe je razposlala po vsem kraljestvu. Še več. Postavi i •je daia veličasten tempelj v Deii-el-Bahariju in ga vpričo svečen;-škega zbora in vpričo najuglednejših veljakov velela posvetiti A-monu. Vanj je postavila krdelo! svojih lastnih sošic, češ. da jim na tem kraju ne bo škodil ne zob časa ne človeška zloba. Toda neki dan se je njen varo- dili to namreč rezbarijo, ki pre-čocuje HCLsepshuto. prebodeno s kopjem. In za njo 4 služabnice z dlanmi na očeh. da ne bi videle u-mora. Tutmczi^ III nato želel f a brisali .slednjim tpomin na svoja taščo. Razposlal je vojaštvo, da razbije kip one. ki si je nepostavno prilastila kraljevski naslov. Vršilci kraljeve volje so besneli proti te pc dobam. Pokazali so celo precej prevejanosti v razdiranju. Okoli s pomnikov so kurili kresove in na razbeljeni kamen brizgali močne vodne curke, da je popokal Amo-novega hrama pa si Tutmozis III. nI upal razdejati. Naposled se je odločil, da si prisvoji kraljičine so-he, ki si jih ni drznil spoti spraviti, ter nadomesti tašeino ime s svojim. A pc zabil je kakor jc bila ona sama pozabila - da je Hatsepshut ako prav nastopajoča kot kralj, dali spisati svojo zgodovino kot kraljica. Tutmozis III. ni mislil na to, tla bi bil izbrisal ali prenarcdil napise, nad katerimi so morali učenjaki 20. stoletja bledeti in si lase puliti. PROTITUBERKULOZ-NE ZNAMKE tw;Brj«s.. aaiim f f i - Naročite SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. Na Francoskem imajo teden boja zoper jetiko". Po vseh trafikah, trgovinah, poštnih uradih prodajajo posebne "protitubeikulozne znamke". Raznašalci časopisov jih glasno ponujajo po ulicah: poecni so in so namenjene za dobro stvar. Ljudje radi žrtvujejo nekaj drobiž v te svi he Po šolah so naznanili malčkom da morajo za znamke dati vsaj po en centim Če bodo vse znamke prodane, na Francoskem ne bo več bolnikov. Otroci so zaupljivi. V neki pariški šoli je zahteval majhen deček od učitelja znamko za en frank. Učitelj je bil seveda ponosen na svojega gojenca in ga vprašal. kam jo bo nalepil. ' Urezal sem se v roko. gospod učitelj. Zalepil sem rano z znamko za 5 centimov, a p ^še vedno krvavi. Potrebujem večjo ~r znamko!" je odgovoril. Neki pariški P ! šofer se je tako navdušil za zbirko da je z znamkami zalepil ves svej avtomobil. Seveda je to storil Iz | samega navdušenja. A se mu je | takoj obrestovalo. Ganjeni potniki S so mu plačali po dva. tri, celo deli set krat vec nego bi morali. Šofer g i je že davno dobil za znamke izdani g j denar nazaj. PO&LJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c knjigarna glas naroda 216 West 18 Street New York, N. Y. mmmtmmmmammmmmam BREZPLAČNI POUK. | BOARD OF EDUCATION nudi i brezplačen pouk, ki se žele nauči-| i ti angleški in hoiejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba str. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. ADVERTISE in O LAS NARODA "GLAS K A I O D A' NEW YORK* WEDNESDAY, JANUARY 22, 1938 The LARGEST SLOVENE DAILY In F. 8. A. Najdenka ROMAN IZ ŽIVLJENJA BEG IZ ITALIJANSKEGA UJETNIŠTVA Zrn Glas Naroda priredil G. P. 'Nadaljevanje.) — Or* Inre' Z vehknn ve« ljem je odvzela Ebba pi^monoši pismo Ler ga vihtela vesela pred očmi svoje matere Ob« sta bih zaposleni v kuhinji s pripravljanjem kosila, ko ju je prekinil prihod pismonoše Vsako iutro ga je s poželjenjem pričakovala, Kakšno veteije v hi.-ah, v katere je kaj prinesel! V vast je bil prave senzacija dneva! Ing* in Ebba sta se živahno dopisovali. Inga je imela vedno toliko vprašanj Vte v Rein^hagenu jo je zanimalo in prijateljica ji je obširno pi ala ler ji sporočila vse. kar bi jo zanimalo. Ebba >e pustila vsako delo Pismo je bilo tako važno, c*a ga Je morala takoj precitati. Sedla je na konec mize. Gospa Lene se ji je na tihem smejala ko Je videla s kak*rum zanimanjem je Ebba požirala vrstice, ki so prihajale od Inge Ta srečna pisma mladih deklic! — Draga Ebba, tako zelo hrepenim po tebi in Reinsha-genu, da bi lahko peš prehodila do vas! Hočem ti povedati nekaj zelo zaupnega Pri oni družbi, katero Mno obokali, je bil baron Brandeck moj sosed pri mizi! Jaz ga pa ne maram Mama nima nikake sreče s svojimi načrti pri mizi! Ce pa bo vztrajala pri tem, bom tudi jaz postala tm a^ta te bom enostavno odpotovala k Hanno-ju! Brez ljubezni »e ne poročim! Ce bi ne bilo barona, bi mi izprememba tukaj telo prijala! V gledišču imamo ložo, katero pridno obiskujemo. Kako zelo bi me veselilo, draga Ebba. če bi bila ti Ze tukaj! Skupaj bi se zelo radovali! Pričakujemo te ze v pričetku decembra meseca. Lepo moraš prositi k Ur lie, da ti dajo dopust! Nato boš lahko potovala skupaj s Hannom. ki bo prišel za par dni k nam ket nam je pisal. Ti boš nato v moškem varstvu in stariši bodo lahko povsem mirni glede tebe ... Velika rdeclca je ofclila lice Ebbe pri teh stavkih! — Hanno, njen nežno ljubljeni! Redko in ie skrivoma sta se mogla se videti. Odkar je gospoda odpotovala, ni hodila več v grad Ce pa bi Hanno prišel vsaki dan v hiso učitelja, bi postali ljudje konečno poeorm' Drugače pa ni imel nikakih posebnih opravkov v vasi, kajti tam je imel ie mladega pastorja, s katerim se je rad pogovarjat Ljubezen do Ebbe pa ga je napravila skrajno iznadljivim. Hrepenenje po njej mu Je tičalo v krvi. In tudi potovanje v Draždane v družbi »tarhev je bila tudi njegova misel! V svojem zadnjem pismu na se.stro je mimogrede pripomnil, da lahko takoj privede prijateljico * ^eboj. ki bi bila seveda pripravljena potovati ž njim, ker sama ni j poznala poti! Natao pa bi lahko imel Ebbo za par ur izključno le zase. Tako razumljivo in naravno je oilo vse, da je gospa rade volje privolila v tako potovanje. — Inga ima prav. če te hoče grof Hanno vzeti s seboj. — je rekla. Zelo bi bila pomirjena! Ti moraš presedati in nato prtljaga! — Pri- vosrim ti razvedrila v Monakovem! Zakaj Je le Inga proti zaročitvi — saj je že vendar stara skoro dvajset let! — Ce bi jaz vedela vzrok ali ga slutila? Jaz mislim, da razumem hrepenenje Inge po Reinshagenu. Ali naj ti imenujem kako ime? — Naš Kristel! — Najbolj pa moraš molčati! Ebba, kako neki se ujema to? — je vzkliknila go:spa Lene, skrajno presenečena. — V zadnjih letih sem marsikaj opazovala, mati. Inga ima zelo rada našega Kristela! — In Kristel? — Mati. ne pripoveduj tega nikomur! Kristel ne mara govoriti o tem, kar ga navdaja! Jaz pa sem lahko čitala v njegovi duši! Gospa Lene je skrbno vzdihnila. — To je vendar izključeno! MoJ Bog. naš Kristel in kontesa! — Zakaj izključena, mati? Ebbo je pri tem misVla na svojo tajno ljubezen z Hannom. To so zaenkrat seveda domnevanja z moje strani, o katerih pa ne smes nikomur ničesar črhniti. Mati, če bi tudi ti kaj slutila! Neki Kloblji vzrok mora vendar biti. da se Inga zoperstavlja nameravani zaroki. ki bi ji nudila sijajno življenje! Ebba je vrgla s temi besedami v dušo matere iskro, ki je polagoma tlela naprej. V drznih sanjah si je izpredla stvari, katere bi odklo- j nila ob trezni, dnevi luči Nikdar pa ni mogla upati, da bi se Kristel poročil z konteso Ingo. — kajti takih stvari si ne sme človek misliti! ' Proti večeru se je oglasil Hanno Reinshagen v učiteljevi hiši. Bilo je ze temno in okenca, za katerimi je vedel, da prebiva ljubica, so se prijazno svetila. Učitelj je korigiral ponižno zvezke svojih učencev in obe ženski sta s*'deli za muo ter popravljali perilo. Bukov panj v peči je razširjal prijetno goikoto in jabolka so se pražila ter prijetno cvilila na poliči peči. | Presenečeni to vsi pozdravili mladega grofa, kajti vsi so se čutili počaščenim radi njegovega poznega obiska. Ebba je zardeia. Svoj nahrbtnik je izročil gospe j Lene. — Včeraj zvečer mi je prišel pred puško zajček, ki je hotel na vsak način iti v ponev gospe učiteljice. Vzemite ga ven! — Dva zajca sem tudi ustrelil za Draždane Moja sestra mi je pihala pred par dnevi ter naročila, naj takoj privedem s seboj gospodično Ebbo Dobila sem danes pismo od Inge, v katerem mi piše o tem ... Glas E.bbe je sicer zvenel zelo negotovo, ko je rekla to in globoko je sklonil* glavo. Ja ji ni bilo treba gledati v predrzne oči Hanna. — Saaioposebi umevno bo prav posebno veselje zame, da nekoliko pofckrbim za gospodično Ebbo. V Jedilnem vozu vam bo čas gotovo zelo hitro Ln prijetno minul, ali ne mislite tako? Skušal je ujeu njen pogled. Ebba pa je zardela ter rekla pritajeno: | — Da, go&ptd grof! — Sedaj vidite, da sva edina! Pri sebi pa &1 je mislil: - Ofcedm vos? Izključeno! Sam hočem biti ž njo, jo vzeti v svoji roki ter )o prav od srca poljubov a ti! Kdaj p* jo je pravzaprav zadnjikrat poljubil? Dosti časa je ze minulo od tega časa! Veliko hrepenenje je imel po njenih sladkih ustih Danes pa ne bo odšel, dokler ne bodo sladka usta plačala tributa. - Gospa Lene, ali hočete razložiti nahrbtnik? Jaz mislim, da je za gospoda učitelja naša kuharica podarila dve steklenici moeelskega vina, katerega hočemo piti na zdravlje starega gospoda! Ne vem še. če je tudi za Ebbo kako presenečenje poleg Na vsak način pa ni kuharica pozabila svojega ljubljenčka, ker je vsakovrstne stvari tudi napekla sa taojo sestro Njen rermatizem jo strašno muči, kajti drugače bi sama prišla, ker ona potretuje krog sebe mladine, da se vsaj nekoliko * as veseli Učitelj Lene je odnesel precej težki nahrbtnik s par besedami o-pravičenja v kuhinjo, da ga tam izprazni v družbi svoje žene. Komaj pa je acprl vrata za seboj, je potegnil Hanno tresočo se Ebbo na prša ter jo pričel napadati s poljubi, nič meneč se za njen odpor. (Dalj« prihodnjič.) Prigionicro di guerra Nr. 8264. . Ob 9.40 je prišla 'tradotta" iz Vi-Vojni ujetnik št, 8264>....» Tako so ccnze, nabito polna. Splezal sem me klicali od dneva dalje, ko se je | med kupi teles v kotiček; malo so razpršila bivša avstrijska armada, godrnjali, potem pa pospali. Jaz kot Kruh je bil skromen in grenak. Po zajec — do jutra! V Pordenone smo enkrat na dan, in še takrat s psov- i se morali seliti. Skupina avstrij-kami. Na srečo sem v šolah semin- j skih ujetnikov je morala imeti svoj tja pogledal italijansko slovnico. .. kupe; jaz sem bi seveda najbolj o-Kmalu so me našli in me povišali gorčen. Potem je šlo zopet dalje. — v pisača. Malo so imeli svojih in v bra tkem cbjemu Casarsa. Oderzo, bih so me prav veseli. Devet mesecev je trajalo in pokazal sem jim kjer smo obstali ob 6. zjutraj. Ko fige, morda tako kot malokdo. -;o nas pognali na piano, sem se Na jesen je šlo in siti smo biL moral na žalost sprijazniti z no-tolažbe in večnih obljub. Prijatelj » vcotja. da odhaja prva "tradotta ' Gjuka je silil, tovariš Uglješa je proti Trstu šele po 12 urah. Zatekel prosil, naš sklep je dozorel v temni sem se v vejaško barako in gosto-no*i. Napravili smo načrt, pripravili obleko in živež, prodali zaloge v skladišču, pogledali s silo v bla- voij. Najprej sem poiskal prijatelja ,zrez katerih na tej pati nisem mogel "pošteno" naprej. Zadnji moj prijatelj na tej turneji je bil najbolj skromen. Sedel je na tleh na peronu in grize 1 skorjo sira. Ker je bil razen službzujočcga orožnika in tam zopolesnih železničarjev edini človek na postaji, sem pridobil njegove simpatije s tem. da sem si saj sem videl vse postaje do Vidma, J tudi sam privoščil skoro sira. Tako sva postala prijatelja, karabinje;- (Cretan je Parnikov 7 „— Shipping News — gajno in odnesli pete. ko se je še vedno vse kopalo v veselju nad "zmago". Ubogi Uglješa ni mogel izza žičnih ovir in ga je pozneje zadela huda kazen. Gjuka in jaz pa na pot. 25. avgusta 1919 točno ob polnoči .... Od Muelina d'Aviena, dobri dve uri hoda od Feltra Dež je rosil in težki so so bili naši prvi koraki Ves Chianti in prisrčne ^elje lepih sosedinj niso zadostovale. Srce je bilo kot ob napadu. Šla sva brez počitka polne tri ure. Feltre je snivalo in razen par pometačev nisva srečala nevarnosti. Preoblečena v laške vojaške uniforme, se nisva zmenila zanje. Tako je šlo dalje do zore. Zaspala sva za cestnim grmom, sladko kot v pernici. Čuval nas je Bog — in sreča junaška! Solnce pe že dooro vstalo, ko sva se zbudila Skozi dve vasici sva se sredi dopoldneva srečno priplazila v megleni S. Gregorio, kjer naju je sprejela dobra duša. Battegalova mamica je poznala prijatelja Gju- val ves ljubi dan pri bifeju. Končno sem našel človeka. me je rešil strašnega molka. Mož se je vozil v L>tro in je bil še zelo mlad vojak. Še preden se je zavedel, je bil moj. Lire in chianti sta storila svoje. Seveda ni vedel, da je dobil prijatelja z one strani nove meje. Navdušenje za novo domovino mu oprosčam; meni je storil veliko u-slugo. Bolj nepreračunlji^o je mar-.širal moj Gjuka. ki je po "srečnem naključju iskal v Vidmu prostora v istem vojaškem vlaku, kjer sva sedela z Istranom midva. Raubel si. Gjuka, da te nisem hotel poznati, dasi sva si bila tudi na zunaj enaka kot groša! Tudi ta vojaški vlak je končno odbrzel proti stari avst.rij ski meji. Že v Gorici so nas vrgli zopet na cesto. Tudi Gjuko! Bala sva se drug drugega in šele pozneje sva dognala, kako kruto in brez potrebe naju je preganjala uscxia v Gorici. Bersaljeru in meni se je pridružil še tretji laški vojak, tako da bi bil lahko v tej družbi zatajil vse razen svoje slovenske mateie Moja spremljevalca pa sta bila le preveč zgovorna in sta hotela vedeti stvari, s katerimi jima nisem 23. januarja: Stuttgart, Boulogne *ur Mer. Kremen 24. januarja Pari*. Ilivre W't-slf ri.laiid, Cherbourg, Aniwrrpen 29. januarja: George Washington, men Cherbourg, lir*- 30 Januarja: li«Tlin, Cherbourg, Hreinfn MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. ko kot "Avstrijca", ki je unci srce mogel postreči. Spreminjal sem nana pravem mestu. Postregla je z be- ! črto od koraka do koraka, konč- pa ni videl nič novega. K sreči ta igra ni trajala dolgo! Zopet me je rešil "tradotta", najbolj nabita, kar sem jih kdaj videl .... Zmagovalci so se vozili v svoje osvobojene kraje! Ker ni bilo mnogo prostora na razpolago, sen. se vsedel prvemu simpatičnemu ka-ratinerju na kolena in v tej pozi poslušal, kako in kaj smo prav za prav "osvobodili" Najbolj me je presenetil v Postojni, kjer je hotel absolutno dokazati, da je "tutto ita-liano". No, tudi on je bil dobra du--a. če pomislim, da me je na kolenih nosil proti domu. od Sežane do Logatca. V Logatcu je bilo konec moje tr-njeve poti po takratnih italijanskih železnicah. Pri vzhodu mi je dal zadnjo italijansko lekcijo arti-Ijerijski narednik, ki nI mogel brzdati svoje radovednosti in je hotel na vsak način vedeti, odkod sem prišel in kam sem prav zaprav namenjen. Moja fantazija je takrat dosegla že nevrjetno drznost in tako ni trajalo niti par minut, ko sem zadihal svobodni zrak državne ce ole iz Logatca v Ljubljano. Živci pa NEW YORK so zahtevali — odmor! Stopil sem Gowanda. Karl Sternlsha. v gostilno Jerman — ne vem. ali Little Falls, Frank Masla, danes še obstoja — in naročil izdatno kupico. Bil sem tik pred ciljem! Pod peč je zletela vsa moja italijanska uniforma in dobri logaški tržani so me preoblekli v civilista. Slavili smo svidenje kot do- J snežita MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa-nian. Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel, Fr Bekula. j Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovSt Virginia. Fra. k Hrvatlch Sheboygan, Johr Zorman. West Allis, Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. | MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. 31. Januarja: Br«-mt»n. Cherbourg, litem«-« Olympic. Cherbourg Koma.. NapuU, Gem-va 1. februarja: i}!. Loma, Cherbourg Hamburg President lU>Q»«v*lt Cherbourg. Br«-men SI innetor.ka. Iloulogne »ur M»-r 6. februarja: L>rrt
urg Hremen. n:erb»»irg, I'-rtmen WVnt-rnland Cherbourg AKliatUB. Nj»t«jll, u«M>«a 22. februarja: Cleveland. Oherb urj, Hamburg 26. februarja : Ci'orje V\ Aithincii n, Cherbourg. lUm- burg 27. februarja: Berlin, Cherbourg, Bremen ' no pa sem se izmuznil z izgovorom, j ma in še danes sem jim hvaležen 1 da moram biti še zvečer v Trstu.... 1 za gostoljubnost, ki so mi jo ponu-j Izza lesenih stebrov, ki so takrat diii v tistih žalostnih časih. Dva J ' podpirali razstreljeno poslopje go- dni pozneje sem stopil v vrsto mož, j i riškega južnega kolodvora, sem i ki niso pozabili majke Jugoslavije ! smuknil na brzovlak. ki je bil na- in .prestopili pri Zapadni nad Vrh- j vadnim laškim — in še bolj pre- j niko njene meje. oblečenim — prostakom ,strogo nc- Tudi moj Gjuka, ki ni hotel z me- • dostopen. j noj. je skoro istočasno stopil na svo- bodna tla. Ko sva se prvič sestala po tem "izletu", sva iokala kot o-troka. Če bi naju našla prava italijanska vojska, najbrž ne bi bila nikdar več padla v naročje svojih dragih. To svidenje pa je bilo tako, da ga ne bom pozabil svoj živi dan! Moji številni "prijatelji' v Italiji so mi vzeli ta čin za zlo; toda bili so tudi drugi, ki so se me spomnili z odkritosrčnim priznanjem, da jih je moja vest iz domovine zelo razveselila. Le ti maloštevilni so men- lo kavo, verjela najinim pravljicam, da hodiva po Italiji kot stražnik in ujetnik, ter naju spravila v seno. Do popoldneva se nisva menila za usodo. Večerjah smo med družinico. Res, j dobri ljudje, vlili so nama novih sil, dasi niso vedleli kako veliki in ' oddaljeni so najini cilji. Spala sva v senu in z zaupanjem čakala nove zore. Brzojavi in fonogrami so medtem odšli na vse vetrove za nama... Dvignila sva se kajpada prepozno! Kdo bi še v spanju mislil na težave, ki te čakajo, ko odpreš oči. Battegalovi so skuhali kavo; lepo sva se poslovila in urno izginila za hišami. Nizdol proti S. Giustini! Gospodinja se je oddahnila. Gjuka ji je zaupal najino tajno — razei. lir, ki sva jih nosila v nedrijih. Moj Gjuka je triumfiral nad uspehom prvega dne. Objemal je krasno jutro in skoraj vsakega, ki mu je prišel nasproti. Ker mu italijanščina ni šla za gladko, sem ga svaril. Toda beseda ni zalegla in morala sva — na krompromis. Ti na levo, jaz na desno! Tako je tudi obveljalo! Gjuka je stopal po cesti proti Bellunu, jaz pa sem šel na postajo S. Giustino. Osebni vlak mi je odžuril pred nosom. Stooil sem na merico žganega. da si privežem živce in se vrnil skromnih laži in kmalu sem bil zona kolodvor. Laški vojak je stra- ' pet na cesti. Prijateljev nisem imel žil vojni materijal: z njim sva bila več. Stopil sem na tlak tržaških u-kmalu prijatelja. Poznal je prilike lic in skoval nov načrt. Kolodvor in me spravil v tovori vlak. ki je i je za bežne duše muka; zato sem jo nekako ob 10. odhajal proti Mon- j mahnil peš proti Opčinam. tebelluni. V vagonu za štiri konje _ . . Zakaj, kako, kod in kdaj, za to Tik pod vrhom sem zadel na artiljerista iz Bar-iette, ki je nosil pokvarjeno kon- Hišice slovenske so švigale mimo, bil sem že pripravljen na vse. Če bi bil vstopil kontrolor, bi bil izstopil med vožnjo. Brez listin in brez živcev mi ni kazalo drugače. Kontrole ni bilo in ob pol 24. smo za-pelj.*i v "Trieste centro". Na peronu sem se zopet prijel bersalje-ra — po premirju so bili ti menda najbolj pripravni za kaKšno "akcijo" — in mimo karabinerjev iri vojaških instanc pri izhodu je šlo gladko. Stopila sva z novim prijateljem v pristan in sklenila, da greva spat — na račun poreške železnice. Mož je stavil za me idealen predlog, da bi prespala v II. razredu garniture, j ki odhaja zjutraj proti Poreču. Re- ] čeno, storjeno! Zavaroval sem si hrbet in dnevnik in zadremal — drugilč na. tej zadnji ekskurziji iz < avstrijske vojaške suknje. Čast in priznanjem onemu alpinu, ki me je j prišel Se pred odhouom vprašat, ali j grem v Poreč ali pa je zadnji čas, da se spravim iz garniture. Par OHIO Baiberton. Jonn Balant. Joe Hiti Cleveland, Anton flobek, Chas. Xarlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnlk. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Bslant in J. Ku*n4e Niles, Frank Koguv&ek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Kobiar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerln. Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. P-";vič, Louis Jupan-čič, A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamln. R DNI PREKO OCEANA Najkrajfta In na|Sol| ugodni po« as ootovanjt n* oflromnlh «*rniiiiiii PARIS 21. Jan.; 21. februarja <5 P M > «1 P M > I LE DE FRANCE 7. febr.; 7. mar.' <1 P M) <1 P M > N*jkr«jfta pot po •«i««nt-d«rnt ml udobnoMl — Pij&i*« In »lavna f'»nco«k» kuhinj* !ir»5aj nlake can* VpraAaJt* ka.tarega.koli ' pooblA*€au»gg aganta FRENCH LINE 1* STATE ITRECT NIW VOKK. N. V. da edini r-zumeli domotožje, ki me Greensburg. Frank Novak, je pognalo v nevarnosti, preko ka- i Homer City in okolico. Frank Fe-terih sem moral poiskati svojo belo renchack Ljubljano. Lav. Struna. ! POZOR, ROJAKI Is nul6ra na listu, k* tore ga prejemate, je rtiTklr.o, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino atl direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. in 16 mož sem se slabo počutil. —, Štirje možje - Lahi - so igrali!msem vprasal na mrvi karte Igre nisem poznal, še manj vojake. Lagal sem kot Zid in do Montebelluna sem bil "ki-bic". Igrali so visoko in se zame niso prav menili. To me je rešilo! V Montebelluni sem čakal na 'tradot-to*\ ki me je v gnječi črnopoltih vojakov vseh vrst do večera privlekla v Treviso. S kolodvora se nisem hotel umikati, ker sem iskal samo prilike, da si pomagam na prvo sredstvo, ki vozi proti vzhodu. Toda službujoči častnik me je z vso ostalo soldatesko pognal na ulico! Pri vhodu so me stisnili ob mladega alpinca, ki me je za par kozarcev črnine rešil najhujše pre-skušnje. Za njegovo polovico pečene kokoši sva se pobratila in ob črni kavi obujalo spomine in na čase, ko nam ni bilo treba nositi "suknje bele". Pri povratku na kolodvor sem ga izgubil, namenoma, ker ga nisem več potreboval. Naj mi oprosti. bil je dober fant in gotovo ni nikdar sanjal, da bi bil lahko vjel ujetnika, za katerega bi bil dobil večjo nagrado kot je bila sicer raz- zervo na pregled. Fant je živel v miru z vsem svetom in tudi meni ni delal preglavic. Ponudil sem mu dobriz iz bogate torbe in zopet sem imel — "prijatelja". On mi je pomagal preko zapornice na glavn: cesti, kjer sicer ni smela uiti niti miška. Ko sva bila sredi Opčin, sem mu stisnil roko in nikoli več se nisva videla na svetu. Brez njega bi estal v rokah karabinerjev. Ker je šlo vse tako lepo. sem si kupil svežih sliv in stopal počasi proti koncu trga. Vlaka ni kazalo čakati in ubral sem jo dalje po cesti proti Sežani. Predno sem stopil v vas, sem raztrgal zadnje sledove italijanskih in avstrijskih listin — razen svojega dnevnika, ki sem ga zamotal na polovico pod vsako ovijačo. Pri prvi hiši me je sprejel laški poveljnik s prijazno besedo. Če nisem bil nikoli neprijazen, sem bi to prav meden. To mu je ugajalo, in bil sem že zopet pri bifeju. Ne štejte tega mi v zlo, bih so resni časi, brez šale! Ko sem si privezal žejno in razburkano dušo. sem stopil na postajo, ker mi je bilo korakanja po cesti do- CAL1FORNIA Fontana. A. Hocbevar San Francisco. Jacob Lauahln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culi«. John Germ, j Frank Janesh. A. Saftič. Salida, Louis Costello. Wal&enburg, M. J. Bayuk. Trwin. Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Bulloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprivšek. Midway. John Zust. Moon Run, Fr. Podmllšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading. J. Pezd'rc. Steelton. A. Hreu. Unity Sta. In okolico, J. Skerlj Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock. J. Peternei. UTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIRGINL\: Williams River, Anton Svet. Kako se potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je nam-n J^rn potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih Ustih, prtljagi trt drugih stvareh. Vsled naše 4t»ifo-letne izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša poiasnlla ln priporočamo vedn« ie prvovrstne brso-pamike. Tadl ncdrravljan! urmvfjo potovati r stari kr