Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List Slovenskih delavcev v o4meriki. TELEFON PISARNE: 1279 REOTOfi. Entered aa Second-Claes 81, 1903, at the P«* Office a« New Tock, N. Y., the Act of of St 1879. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 166. — ŠTEV. 166. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 17, 1907. — V SREDO, 17. MAL. SRPANA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Veliko naseljevanje. 7000 osob v dveh dneh. KLJUB NOVEMU, BAJE STROŽJEMU ZAKONU, SE NASELJEVANJE NE PO-MANJŠA "Discharging Office" kot urad za cenitev in nadomestilo cerkve. NOVI PROSTORI. Od 20,000 naseljencev, kteri pridejo tekom tega tedna iz Evrope v naše meesto, dospelo je včeraj in predvčerajšnjim že 7000 osob. Naseljevanje je torej ravno tako, kakoršno je bilo, p redno so postali novi našel niški zakoni, kteri so naperjeni proti naseljevanju, pravomočni. Najboljši naseljenci so v tem tednu dospeli s francoskim pa mikom La Bretagne. Nedeljski naseljenci so pa bili zelo slabi, večinoma stari Italijaui in čifuti, od kterih ni pričakovati, da bi se kmalo poameričanili. V takozvanem Discharging Office imajo v novejšem času vedno več o-praviti, kajti preko morje prihaja vedno več nevest, ktcre prihajajo semkaj, da se omože s svojimi starimi ženini, ki so ze preje prišli semkaj, da si tu ustanove gnezda zase in za svoja dekleta. Vse take neveste se morajo že na Ellis Islandu poročiti, ker inače otoka ne smejo ostaviti. Včeraj bo se na otoku vršile tri take poroke, tako, da vlada tudi na inače žalostnem otoku tu pa tam veselje, dočim se običajno pretakajo le solze. Novi detencijski prostori, ktere sedaj grade, so v toliko gotovi, da jih bodo v kratkem pričeli rabiti za ura-dovanje. Novi prostori so veliki in zračni, vendar pa mnoge ograje in mreže na stenah napravijo na človeka uti-» velikega zapora. V ieh prostorih bodo imeli naseljence zaprte ločeno po narodnostih. Vsled vojaškega šovinizma v Evropi, se čestokrat tudi na Ellis Islandu dogaja, Ja se zastopniki raznih narodnosti večkrat zgrabijo za več ali matij obljudene lase, kadar preveč energično povdarjajo vrline te ali one svoje domovine. Ker pa je na na^elniškeui otoku mir glavni jMig<»j, bodo v nadalje skupno zapirali le take naseljence, kteri se iz političnih ali narodnostnih o žiro v ne prepirajo, kajti Ev rop« živi še v onej dobi, kakoršnja je vladala pri nas pred odkritjem Amerike, ko so se razne indijanske narodnosti med seboj prepirale in klale. Na Ellis Islandu morajo torej radi teira praktično izvršiti vse ono, kar se vrši teoretično sedaj v Haagu. Razu narodnostnih prepirov so na Ellis Islandu tudi verski prepiri na dnevnem redu in ver je, kakor na tisoče. Tu je najti od metodista do ateista in malikovaJca zastopnike vseh mogočih ver. Celo 4svetniki zadnjih dni" so tu najti. Slednji pa potujejo, kakor hitro jih izpuste, v daljno Utah, kajti v grešnem New Yorku jim ne ugaja, ker tu ni pričakovati, da bi kedaj prišlo do sodnega dneva. Tudi ako bi se arhangelj Gabriel slučajno zgubil in prišel v New York ter tu skušal z lato pozavno sklicati ljudi k poslednjej sodbi, bi mu naši goljufi na premeten način odvzeli pozavno, predno bi dala od «ebe prvi elas. Tako saj trdijo Mormonci sami in temn nikaor ne moremo ugovarjati, kajti versko prepričanje moramo spoštovati, tudi ako je še tako neumno. Konj snedel ljuba.vna pisma. Stamford, Conn., 17. julija. Nek konj je tukaj razbil nabiralnik pisem in snedel vsa ljubavna pisma, ktera ao bila v njem. Trgovskih pisem se ni dotaknil. Lastnik konja sedaj pričakuje — učinka ijubavnih pisem. Nezgoda na železnici. Kenton, O-, 16. julija. Na Erie železnici za vozil je nek potniški vlak na pokvarjen tir in vsled tega je skočil m tir. Dve osobi sta smrtno in osem Je nevarno ranjenih. Italijanska kultura. Umor dečka Lamana. V LOUISIANI SE JE PRIČELA OBRAVNAVA PROTI ITALIJANSKIM MORILCEM. Obdolženi so, da so ukradli in umorili dečka Lamana. POSKUSEN SAMOMOR. Hahnville, La., 16. julija. Včeraj se je pri sodišču St. Charles Parish pričela obravnava proti štirim Italijanom. kteri so obdolženi, da so u-k radi i derka Lamaxia, kterega so potem, ker niso dobili odkupnine, jedno-stavno umorili. Porotniki so prišli semkaj iz New Orleansa in izbiranje porotnikov, kteri bodo sodili divjake iz Italije, se je takoj pričelo. Dečka Walter Lamana, kteri je bil star osem let, so lopovi pred mesecem dni izvabili iz hiše njegovega očeta in ga odvedli seboj, na kar so zahtevali od njegovega očeta $8000 odkupnine. Ko so pa prišle oblasti roparjem na sled, so dečka zadavili, njegovo truplo razkosali in pokpali v nekem močvirju. Vsled groznega čina je bilo vse prebivalstvo do skrajnosti vzru-jano in da se prepreči linčanje. Je go-verner razpisal posebno sejo porotnega sodišča, kteremu jc dal tudi poseben oddelek milice na razpolago, da čuva divjake pred linčanjem. Glavni obtoženec, Ignazio Oacrpis-ciano, je pri zaslišanju zločin priznal i:, ratančno popisal, kako sd dečka ukradli in potem umorili. Roparje je skrivala njegova žena. Zopet nek drug jetnik je pisal pismo dečkovim starišem. s kterim je zahteval odkupnino in tretji je preskrbel voz, na ko-jega so naložili dečkovo truplo. New Orleans, La., 16. julija. Antonio Costa, jeden izmed onih Italijanov, ktere sodijo v Rt. Charles Pari-shu radi umora osemletnega dečka Lamana, skušal se je včeraj v ječi obesiti na svoj žepni robec. Lopova so pravočasno našli in sra oživili. Sedaj morajo biti vsi Italijani, kteri so zapiti v zvezi s tem procesom, v ječi popolnoma nairi. Tako bodo ostali, dokler jih ne povedo v Hahnville, da jih sodijo. Drugače ni mogoče pošto pati z divjaki, kteri prihajajo z dežele. ki se ponaša s tisočletno "kulturo". Nesreča na naduličnej železnici v New Yorku. DVA VLAKA NADULIČNE ŽELEZNICE NA 3. AVE. STA ZADELA PRI POSTAJI NA 106. ULICL Oba vlaka sta bila do zadnjega polna potnikov, ko se je pripetila nezgoda. 50 RANJENIH. Proti 11. uri včeraj zvečer sta na postaji nadulične železnice na 3. Ave. in 106. ulici zadela skupaj dva vlaka. Pri tem je bilo kacih 50 oeob več ali manj ranjenih. Polizija se je pripetila na ta (način, da je nek iz severa prihajajoči vlak z vso silo za vozil v vlak, kteri je stal pred njim na postaji. Oba vlaka sta se nepopisno stresla in pokanje lesa ter kričanje ranjencev, kteri so z veliko silo popadali na tla, je bilo daleč slišati. Vlak, v kterega je drugi za vozil, kakor tudi slednji sta 'bila polna potnikov. Prvi je ravnokar pričel voziti dalje, ko se je pripetila kolizija. Očividci trdijo, da je severni vlak zavozil z vso silo v prvi vlak. Peroin imenovane postaje je razdejan, kakor da je izdelam iz trhlega lesa in trudi na vagonih -ni optal niti jedem komad lesa cel. Šest ambulanc in ravno toliko zdravnikov je nemudoma prihitelo .na lice mesta iz razmih bolnic. Ranjence so takoj prinesli iz vagonov na peron in od tam na postajo, kjer so jih zdravniki obvezali. To delo je bilo zelo težavno, kajti zdravi pot miki so ostavili vlak in bežali na varno na ulico. V kolikor se je dalo na licu mesta dognati, je bilo 15 osob težko ranjenih. TATOVI V KAZNILNICI. V T rento nu so tatovi odnesli iz ta-mošnjih zaporov vse kokoši. Trenton, N. J., 15. julija. Vse mesto se smeje vsled dogodka, kterega so doživele kokoši, ktere so bile v tukajšnjih državnih zaporih v svrho hrane. Hlev za kokoši se nahaja baš nasproti glavnega vhoda v zapore, tako da ga straži po noči in po dnevi po pet čuvajev. Kljub temu so pa prišli v minolej noči neopaženo tatovi v hlev in 30 odnesli trideset najlepših kokoši, o kterih sedaj ni dobiti niti najmanjšega sledu. Oni stražnik, kteri j« bil v minolej noči na straži, je dobil ravno 1. t. m. povišanje plače radi svoje pazljivosti in marljivosti. 1X0 sl namenjen Wlzsel je tretji in zaflnii zyezefr potnega romana WIHNET00 Rdeči Gentleman tir si dobiva po 40 centov. Kdor ga je ie prej naročil, g* dobi drugi teden. Če m je kdo preselil medtem, naj sporoči nov naslov, da ne bode nepotrebnih pritožb. Vsi trije zvezki veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred. Kdor mleti naročiti to zanimivo in tsredno ceneno kajiflo, naj piše takoj, dokler m dobe fto vrt trije makL IbtfimlMM lif Žrtve katastrofe _ na oklopnici tieorgija. RAZ S TRELB A PROJEKTILA NA OKLOPNICI TS DOSEDAJ ZAHTEVALA DEVET ŽRTEV. Mornar E. I. Walsh je umrl v bolnici vsled zadobljenih ran. DRUGI RANJENCI. Boston, Mass., 17. julija. Mornar Edaiund T. Walsh je včeraj popolu-dne v rpornaričnej bolnici v Chelseji umrl vsled ran, ktere je zadobil pri razstrelbi projektila na oklopnici Ge-orgiji- Walsh je dosedaj deveta žrtev imenovane razstrelbe ktera se je pripetila pri Cape Cod. Dvanajst ranjencev je se v bolnici in od teh bodeta de dva te dni umrla. Stariši ranjencev so prišli v Chelsejo in se mude neprestano pri svojih nesrečnih sinovih. V bolnico sta dospela danes dra velika zaboja, naslovljena na kadeta Cmseja in na ranjene mornarje o-klopniee Geor^ije. Ko so zaboje odprli, so našli v njih krasne šopke najlepših cvetic in pri vsakemu pritrjeno vizitnieo japonskega admirala Ya-mamoto, kteri je včeraj obiskal Boston. Predsednik Roosevelt je brzojavil v bolnico, naj mu nemudoma poročajo, kako se počutijo ranjeni mornarji, kterim izraža svoje simpatije. Afera Haywi Proti zagovorništvH. DRŽAVNO PRAVNIŠTVO SKUŠA NA VSE MOGOČE NAČINE. DA OMALOVAŽI PRIČE ZA GOVORNIŠTVA. Nadaljevanje zasliševanja prič v prid obtoženca. NASILJE PROTI PRIČAM Boise, Idaho, 17. julija. Zasliševanje prič v obravnavi proti Haywoodu, se je tudi včeraj ves dan nadaljevalo. Državno pravništvo skuša sedaj priče zagovorništva, ktere so izpovedale v prid obtoženca, proglasiti krivopri-sežnikom, samo, da bi lopova Orchar-da, kteri je pričal za državno pravništvo, pokaralo svetu, kakor pošteno in zanesljivo pričo, ktera ni prisegla po krivem. Priča Lawrence Giubbini, ktero je dovedlo državno pravništvo, trdi, da so vse Orehardove izpovedbe resnične. Nek zdravnik iz Burke je izpovedal, da je videl Orcharda na dan, ko se je pripetila razstrelba v Bunker Hill in v Sullivan Mill, v Borke ju, ločim so priče zagovorništva pod prisego izpovedale, da so istočasno vi-lele Orcharda v Gemu, ktero mestece je več milj oddaljeno od Burke ja. V Glemu je tedaj igral poker. Pravništvo je zaslišalo tudi razne druge nove oriče, večinoma superintendent« raznih rudnikov, kteri so izpovedali ravno nasprotno od onega, kar so izpovedale priče zagovorništva. Te priče =*o pripovedovale tudi o napadih unij-skih delavcev na takozvane skabe. Južne republike. Vojna v Sred. Ameriki. V SREDNJEJ AMERIKI JE PRI ČASOV ATI VOJNO VSEH PROTI VSEM Do prve vojne pride med republikama Salvador in Nicaragua. VENEZUELA IN NJENI DOLGOVI. ,-Saia Salvadoi*? 17. julija. Tekom prihodnjih 15_ dni je pričakovati bitke, vsled ktere pride potem do vojne med vsemi srednjeameriškimi republikami. 'Pred vsem pričneta z vojno republiki »Salvador in Nicaragua. General Lee Christanan, ki je državljan Zjedinjenih držav in ki je bil v zadnji vojni med Niearaguo iti Hondurasom .ranjen, postal je poveljnik jednega sal-vadorskega polka. S prvim parnikom pride semkaj iz Guatemale general Chamorro, nakar bode izvoljen p rovi-zori čilim ( revoluci jonarnim) predsednikom Nicaragne. Caracas, Venezuela, 17. julija. Ve-nezuelska vlada naznanja, da svojim belgijskim upnikom ni dolžna vrniti svoto v znesku $2,000,000, kar je pa v protislovju z določbo, izdano po haaškem mirovnem tribnnalu. VULKAN NA KAMČATKI BLUJE. Vsa okolica je pokrita i pepelom. San Francisco, Cal„ 16. julija. Nek vulkan na sibirskem polotoku Kam-čatk* najbrže KljuSevskaja. Šopka, je v minolem februarju blnvaL Jm vulkana je prišlo toliko dima in pepela, da je bila vsa dežela v tesni. To novost je prinesla ribiika baav kentina 6. N. OeaUe, ktera je semkaj is Obo dalei so povedali kapitanu Pedenonn* 50,000 KROJAČEV &TRAJKA. " Delavci newyorskih in okoličan skih tovarn obleke so pričeli praznovati. Nad 50,000 unijskih krojače v v New Yorku, Brownsville, Newarku in eJrsey Gityy, pričelo- je včeraj štrajkati, ker so v soboto po noči tako sklenili pri glasovanja. Čtrajkajo vsi operatorji pri strojih, likale! in tudi takozvani hniaherji. Oni zahtevajo uvedbo deveturnega dnevnega dela in lOodatotno povišanje plaSe. Operatorji dobivajo sedaj po #18 na teden, Ukaki in finishezji pa od #8 do $10. Te plaSe se jim pa jo s rt is j ie njem ur in na tin* teko da kxojafi, ki m Vesti iz Rusije. Alikanov umorjen. V ALEK&ANDROfPOLJU SO REVO-LUCIJONARJT UMORILI KU-TAJSKEGA P A CI-FIKATOR J A. Tudi žena generala Glibova in koč jaz sta bila na mestu mrtva. TOLSTOJ ZDRAV. Petrograd, 16. julija. V Aleksan-dropolju so daines teroristi z bombo umorili generala Alikanova, znanega pac i fi kato rj a v Kutajsu. Bomba je Alikanova raznesla ma kosce. Teroristi so ga že pred več nego letom dni obsodili v smrt in večkrat so ga skušali umoriti, toda do sedaj 'brezuspešno. S tem so se osvetili za Alikanorvo grozno pacifikacijo v Kutajsu. Dne 29. maja so teroristi vrgli protd njemu osem bomb, ko se je vozil z vlakom iz Rorgona v Tiflis. Tem povodom je 'bil ranjen in pet njegovih kozakov je bilo ubitih ter več druzih vojakov in častnikov ranjenih. Takoj po razstrelbi so kozaki ustrelili v množico in mnogo ljudi u'bili in ranili. Nekaj ljudi je bežalo v ■bližnjo hišo blizo kolodvora. To -hišo so kozaki zažgali in mnogo lj-udi je zgorelo. Alikanov je ozdravil in teroristi so čakali, da se jim nudi druga prilika, ktero so dobili danes v Aleksamdro-polju. Vrgli so samo jecbno bombo in s to so dosegli svoj namen. Več mesecev v minolem letu so revolucij onarji bili gospodarji pokrajine Kutajs na Kavkazu. Železnica od Črnega morja do suraimskega prodora je bila v njihovej oblasti, nakar je vlada poslala tjekaj Alikanova, da napravi red in mir. Alikanov je poslal kozake v dolino ob reki Rijon, ktero so spremenili v pustinjo in pobili na stotine ljudi. Petdeset vasi in trgov so razdejali, kajti Alikanov je izjavil, da ga morajo pomniti še vnuki sedanjih prebivalcev. Kozaki niso prizanašali niti otrokom, kterih očete so pobili. Alikanov je v Evropi zaslovel radi svoje ekspedicije v centralno Azijo, kjer je prodrl s svojimi četami celo v angležki Pendjab in M/u rgab (1S84) in ledaj je le malo manjkalo, da ni prišlo med Anglijo in Rusijo do s po pada. Aleksaradropolj, 17. julija. Zajedno z generalom Alikanovoan se je peljala v kočiji tudi žena generala Glibova, ktero je, kakor tudi kočjaža, bomba raztrgala, na kosce. Sin generala Alikanova in hči generala Glibova sta bila nevarno ranjena. Napad se je izvršil na Bebutovej ulici, ko se je družba vračala iz nekega kluba v Ali kanovo stanovanje. London, 17. julija. Iz Moskve se brzojavlja v Petrogxad, da vest o ■smrti Islavtnega pisatelja Tolstoja v Jasni Poljani ni resnična, kajti Tol-stoj je popolnoma zdrav. Odlomek iz italijanske "kulture" Italijani v našem mestu so pričeli praznovati svoj praznik "Madonna del Monte di Carmelo" in sicer na ta način, da prihajajo iz raznih mestnih okrajev — — bosi v carmelsko cerkev na 115. ulici v New Torku, misleč, da jim bode to pri podjetjih "mafije" in "La mano nera" koj koristilo. Denarje v staro domovino poiiljamo: za $ 10.30 ............ 50 kron, za 9 80.50 ............ 100 kron, za f 40.90 ............ 200 kron, za $ 804.00 ............ 1000 kron, za $1017.00 ............ 6000 kron. Poitarin je vttoU pri Uk vsotah. m na^az ne v ot popolnoma Iz Avstro-Ogrske. Boji v Budimpešti. BUDIMPEŠTANSKI SOCIJALNI DEMOKRAT JE SO SE PRETEPALI S POLICIJO. Napad na škofijsko palačo v Križevcu na Hrvatskem; škofovski lopov. ZIMA V AVSTRIJI. • Budimpešta, 17. julija. Tnkajšnji soeijaJni demokratje so priredili ve-lik£ izgrede s tem. da so razkropili zborovanje "krščanskih socijalistov,T. Ko je prišla policija na lice mesta, se jej je mmožiea odločno uprla, nakar so policaji pričeli po ljudeh udri hati z meči. Mnogo ljudi je rainjenih. Glavne kričače so zaprli. Kri že vac, Hrvatska, 17. julija. Tu kaj je prišlo do velikih izgredov, kteri so nastali vsled prepira z ogrsko vlado. Tukajšnji škof, madjaron Dro-hobecky, je namreč ostal v državnem zboru budimpeštanskem, d asi ravno so vsi ostali hrvatski poslanci demon strativno odšli. Radi tega sedaj ljudstvo tega škofovskega lopova bojko-tuje. Včeraj so se ljudje zbrali pred škofijsko palačo in so škofu pobili vsa okaia. Razun kamenja metali so skozi okna tudi steklenice črnila, kte-ro je pohištvo pokvarilo. Končno je •policija množico raz gnala. Ihinaj, 17. julija. Po vsej Avstro-Ogrski je zavladal izredon mraz in pravo zimsko vreme. TuEfaj je kazal včeraj toplomer pod ničlo. Iz raznih krajev se poroča o povodnjih in gore so pokrite s snegom, tako da je želez-•nični promet v mnogih krajih ustav ljen. — TATVINA ZASEBNIH PISEM. 'Narodni List" v New Torku je obelodanil pisma, ktera je nekdo ukradel njegovemu bivšemu uredniku. Kakor sino že poročali, priposlal je nek nepoznan lopov zavratno in po načinu mafijašev — anonimnim potom — našemu in drugim uredništvom, neka zasebna pisma, ktera je pisal Rev. Bekavae bivšemu uredniku "Nar. Lista", Stjepku Brozoviču. Ta pisma so bila slednjemu ukradena, na kar jih je tat dal fotografirati in pomnožiti ter jih je razposlal v javnost, da tako iz nekterih povsem zasebnih zadev napravi javno mnenje'* in po možnosti škoduje ugledu vseh ameriških Hrvatov. ■Svoje nepristransko mnenje smo o tem že izrekli; uverjeni smo tudi bili, da tat pisem, ki na zgoraj omenjeni način sramoti hrvatsko javnost, ne more biti Hrvat. Zelo smo se pa začudili. ko smo v "Nar. Listo" od 13. t. m. ugledali ona tri ukradena pisma — obelodanjena. Iz tega, za uredništvo 4 * prvega'* hrvatskega lista tako žalostnega dejstva, pa moramo nehote izvajati, da je tat omenjenih pisem "Nar. Listu" znan in radi tega imenovano uredništvo kolegijalno poživljamo — ako mu je hrvatska javnost v resnici pri srcu — da ime tatu z velikimi črkami obelodani j da lopova nemudoma izroči svojim odvetnikom, da pride tako čim preje pred kiimi-nelno sodišče in v zasluženo ječo. S tem si bode "Nar. List", ki vedno povdarja, kako skrbi za "svoj" narod. pridobil mnogo večjo zaslugo, ne-go s hvalisanjem raznih delnic. Razne novosti iz inozemstva. OROŽNO &TSVILO ŽRTEV KUGE V INDIJI; LETOS JE UMRLO VEČ NEGO MILIJON LJUDI. Major Alfred Dreyfus je o sta vil francosko vojsko. NIKOLAJ IN VILJEM. London, 17. julija. Iz statističnih po ločil o žrtvah kuge v Indiji je posneti, da je v šestih mesecih, oziroma v prvej polovici te^a leta umrlo 1 milijon G0 tisoč 67 osob. Samo v j j-niju je umrlo (i!»,(«54 ljiuli. T. h ko žrtev kuga v Indiji še nik.lar ni / i-htevala, kakor letos. Paris, 16. julija. Mn.j ■«• Alfi d Drevfus je ost a vi l v j s ko. kfi sta vojni minister general IJi<-<;i;ai1 :ii hotel imenovati ipodpolko\ nik< m - — Drevfus je svetovno znun radi I r-a, ker je bil po nedolžnem obdolžen vele-izdaje in zaprt na znanem otoku Ma del Diabl v Guiani. Petrograd, IG. julija. Carska ohi-telj že te dni odpotuje na finsko vodovje. Tem povodom se ssnidefa car Nikolaj in nemški cesar Viljeaa. RUSI VJELI NAŠE RIBIČE. Ruska topničarka je zabranila naiiin ribičem ribariti ob sibirskem obrežju. i%: San Francisco, Cal., 16. julija. Kapitan Pederson od ameriške barken-tine S. N. Castle, ktera se je vnula semkaj od ribarenja ob sibirskem obrežju, poroča, da je ruska topničarka njegovo ladijo dn© 18. junija stavila in zaplenila ladijine listine, na kar jej je poveljnik topničarke Mandžur u-kazal, da se mora muditi trideset milji daleč od sibirskega obrežja. Ako bi ribiči tega ne storili, bi Rusi ladijo jednostavno zaplenili in mornarje ter častnike odvedli v trdnjavo Petro-pavlovsk. Kapitan Pederson je proti temu protestiral, kajti bil je tri milje daleč od obrežja, kakor je predpisano. Kapitan topničarke je izjavil, da tuje ribiške ladije ne smejo ribariti ob sibirskem obrežju, ako niso trideset milj oddaljene. Kapitan Pederson je sedaj vložil pritožbo pri tukajšnjem državnem pravdništvu, ktero bode iz-poslovalo, da pride pritožba v Petro-grad. Vročina v Pittaburgu. Pittsburg, Pa., 17. julija. Tukaj vla-^a zopet neznosna vročina in vlažnost. Včeraj je umrlo vsled vročine pet osob. V tovarnah so delavni čas pomanjSali, in v mnozih tovarnah se sploh ne dela. pošljemo lepo J sliko parni. Ireiplieio ka, kteri spada k najcenejši, najbolj« in nmdirektnejfti progi ea Slorcnoe. Piftite na Anstro-Ameri MM Line, Whitehall; Building New Tori* KRETANJE PARNEKOV. Dospeli so: Ryndam 15. julija iz Rotterdam a (že poročano) s 1069 potniki. Astoria IG. julija iz Glasgowa s 371 potniki. Dospeti imajo: - Zeeland iz Antwerpena. Laura iz Trsta. IViedrich der Grosse iz Bremena. TJltonia iz Reke. Cevic iz Liverpoola. Koenigin Luise iz Genove. Teutonic iz Liverpool^. Litveoija iz Libave. Patricia iz Hamburga. * Deutschland iz Hamburga. Californie iz Havre. Celtic iz Liverpoola. Tja Savoie iz Havre. Lucania iz Liverpoola. Columbia iz Glasgow a. Finland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoola. OdpluU so: Adriatic 17. julija v Liverpool. Noordain 17. jul. v Rotterdam. OdpbxU bodo: Amerika 18. jul. v Hamburg. La BTetagne 18. jvš. v Havre. Zeeland 20. juL v Aertwerpeev Philadelphia 20. julija v Southampton. EJtruria 20. juL v Liverpool. Neekaor 20. jnL v Genovo. Badema 20. jul. v Hamburg. Laura 20. juL t Tret. ŽHai -"-•T ■ - rjr "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned ana zo|>et pomenja ipravico, kakoranje ob atlantskem obrežju ne pripozjisuiio ni jednej e v-ropskej vlasti. Uprav nerazumljivo je, kako pride Japonska do tega, da zamore kaj ta-copra. potom newyoreke "World" zahtevati. Tega mnenja je večina našega prebivalstva. euru temu naj priitoirtnimo še, da l»i preklic jh> velja {»omenjal Za nas £»• večjo napako, nego je bila ona, ki cm je naša vlada storila, ko je izdala tozadevno povelje, ktero je bilo popolni una odveč in pri kterern je bil Ji< »ose vel t le žrtev tiejHi|x ilnili informacij in tudi nepremišljenosti. To menimo, da je povsem pravilno in temu še lahko pristavimo, da so jx> špaarsko-ameriškej vojni pri nas zavladale take raamere, da je neob-h*(d>no potrebno, da imamo na Pacifiku večje brodovje, kajti to je jedina točka, kjer nas lahko vsakdo iznenada napade. Na kopnean nam nihče ne more do živega, baš tako, kakor v časih, ko naša republika še ni imela vojne mornarice. Iz življenja cesarja Napoleona. Ko je francoski cesar Napoleon lW*na|»arte prišel v neko mesto, kteno t-* pred njiui Avstrijci zapustili, mu je nasproti prišla duhovščina, pro-*»«*«• ga. naj vzame v svoje varstvo * * d v ana j^t apostolov '' cerkve. '' So-li vaši a(K>stoli "ledeni" t" vprašal je Napoleon. 4' Ne. srebrni!" *■ Aii, »rebrni!" vzkliknil je s ciničnim nasmehom cesar. "il«>čem jih tie le sprejeti v svoje varstvo, ampak jim tudi j »omagat i, da t»odo mogli izvrševali svoje zvanje po besedi Gospodovi : Pojdite na ^ strani sveta." !'o>lal je kij»e v Paris, kjer so jih prekovali v denar. O |{«s>euuu je nek««*- rekel, da bi l»iln. *' Y«ndar", pripomnil j** nekdo iz njegovega spremstva, "to ne more biti vzrok za vaše mnenje, veličan-»t vo.'' " < *a.s bode jxtkazal *odgovoril je n^ignirano Napoleon, *'če ne bi bilo boljše, da ni bil rojen niti Rousseau, niti Napoleon. Itonaparte.'* Alkohol in zločinstva. V prava akotskih kaznilnic je priobčila zanimivo študijo, v k te rem razmerju »ta pijanost in zločin. Ne le •koro vsi mali prestopki bo posledica pijanosti, ampak tudi največji it ločini so često vež ali manj v zvezi z alkoholom. Pri 50 zločinih, ki so jih xx*r lašč v ta namen kar najnataateejie preiskali, se je izkazalo, da je bik? •koro polovico izvršenih v pijanosti, tn aioer 26 odstotkov v Mkato, ko Nevarnosti poljubova« nja. Čestokrat so razni več ali manj znani zdravniki opozarjali ljudstvo •na nevarnosti, ktere zamorejo nastati vsled pol juibo vanja, toda ki juto temu se za svarila zdravnikov dosedaj ni zmenilo niti staro niti mlado in tem barbarskim običajem se nihče neče odpovedati, tako da se ljudje še dandanašnji poljubujejo, kakor so se poljirbovali nekdaj, oziroma od tedaj nadalje, ko so se razvili iz opic v sedanje ljudi. Lepe ustne mlade ženske preženo običajno vsak stcraJh, kteregra ima človek pred najhujšimi bacili. Sedaj se je pa v državi New Jersey docela dokazalo, da zdravila zdravnikov niso pretirana in da je poljubo-vanje mnogo bolj nevarno, nego si je dosedaj kedo zamogel predstavljati. Ta dokaz je doprinesel pošten državljan v Patersonu, N. J., imenom Al •bert Bensatt- Mr. Benson je takorekoč pravi ekspert v poljubovanju. Nedavno je v Passaicu zvečer srečal neko lepo učiteljico in takoj mu je prišla v g-lavo krasna misel, da se da kako žensko najboljše poljubiti, ako se jej natisnejo oči, nakar se jo poljubi na usta. Kakor je mislil, tako je tudi — storil! In posledice tega poljuba so bile: 1. ob tolče, na glava; 2. razbit nos; 3. povsem raztrgana praznična obleka ; 4. noč, ktero je' preživel v za- •poru; 5. $23 denarne kazni. Iz te«ra sledi, da je poljubovanje izredno nevarno, jxjsebno pa še, ako je predmet po ljubo vanja kaka učiteljica iz Passaica v New Jerseyu. Iz Hrvatske. "ban", ▼ resnici pa poslani mad j a r-ski komisar. On je bil za časa. Khne-novega tiranstva na glasu kot njegov najzveetejši zaupnik v sodnijski sluh šbif kot tip sodnijake korupcije. Naj-prvo je bil državni nadpravnik, ki je ^neusmiljeno preganjal opozicijonalno časopisje. Pred tem je služil na Ogrskem, zato zna madjarski. Ni pa rodom Mad j ar, kakor bi se sodilo po imenu, tenruč si je sam ime madjari-ziral. Imenoval se je poprej Fuček. Pozneje je bil predsednik sodnega zbornega stola. Kot tak je predsedoval tisti glasoviti razpravi leta 1895 proti hrvatskim dijakom zaradi zažiga madjarske zastave. Še za Khrue-uove vlade se mu je pripetila nepri-lika, ki ga dovolj karakterizuje. Imel je neko posestvo v požeškem okraju. V občinskem svetu se je ostro spoprijel z nekim kmetskim občinskim odbornikom. Ta kmet se je proti vil, da bi se na občinske stroške zidal neki kanal, od kterega bi imel korist edino Rakodczay. V tej svoji jezi, ker se mu kmetje niso dali opehariti, je zaklical kmetu psovko "ti osel". No, kmet mu je brž pokazal, da ni njegov "osel" —- tožil ga je zaradi razžaljenja Časti. Im okrajno sodišče je obsodilo predsednika višjega sodišča na tri dni zapora. Ali seve — višja, instanca ga je oprostila ter mu s tem omogočila, da danes zasede ban-sko stolico. Rakodczay je bil že poprej nepri-lju>ben v javnosti kot sodnik; sedaj pa ,ko se predrzne v tem težkem času storiti tako izdajstvo, pozdravi ga takoj in spremi globoko so vraž t vo vse-ira naroda. In tu se takoj kaže stara slika. Dočim pozdravljajo tega madjarskega komisarja koalicijski časopisi z ostrimi članki ter mu napovedujejo najodločneje« opozicijo, se Frank posmehuje v svojem fi Hrvatskem Pravu" koaliciji, a o bodočem "'banu*' si ne upa reči niti žal besedice! Igral mu bode zopet * ' načelno opozicijo", kakor je bilo za časa Khuena. Ali naj- brže ne bodo šli vsi pristaši na lim. « * • Vsakdo vprašuje: kaj sedaj T Kaj bode storil Rakodczay, da nas ustrahuje? Za sedaj toaznjanja, f&a. ne razpusti sabora takoj, temuč počaka, ali bi morda le mogel vladati — s tem saborom. No kimalo ga mine volja Nove volitve smemo potemtakem pričakovati vsaj na jesen. Najhujše je za nas, ker se nam ni posrečilo izvesti volilne reforme. Po sedanjem 'ivhuenovem. redu ima vsa Hrvatska in Slavonija 50,000 volilcev, kakor kak okraj v Avstriji. Pri tem pa še javno glasovanje! S pritiskom, z bajoneti znano staro volilno prakso se pač da. mnogo doseči. Toda kako dolgo. V tem letu nove ere pa se je vendar močno povzdignila zavest naroda, ki dobil je vero v svojo moč. Ni težavno za volilno devizo. Vsekakor nastane za nas, preden smo se nadejali, preden smo se popolnoma uredili, težka doba krize in boja. Upajmo, da zmagonosno prebijemo to dobo. S. N. V Zagrebu, 28. rožnika. Ogrski ministerski predsednik dr. Aleksander Wekerle je jel izvajati svojo grožnjo, s ktero je hotel ostra-šiti hrvatsko delegacijo, da bi ne ob-struirala. Wekerle je odšel na l>unaj in tam so nas izročili na milost in nemilost Madjarom. Prevarile so nas vesti, da je kralj odbil Wekerieja z njegovimi predlogi, na-sprotno, kralj je dal Wekerleju po-]K»l,no pooblastilo, da z nami temeljito obračuna. Dogodilo se je to, kar se je pro-rokovalo: Madjari so spretno odgo-dili svojo krizo, odgodili so svoj kon-llikt med kraljem radi ustavnih garancij, da bi tem laglje zlomili odpor hrvatskega naroda. Ban grof Peja-čevič, ki je memo vsega druzega Še tudi resno bolan, je bil poklican v Budimpešto. Tam mu je Wekerle hotel predočiti njegovo slabost ter ga pozval, na i pregovori hrvatsko delegacijo, naj preneha z obstrukcijo. Grof Pejačevič je, pred no se je pričela borba, trudil se na vse načine, da bi sklenil kompromis. V enem izmed svojih pisem sem razložil stališče grofa Pejačeviča v tem sporu napram koalicijskim orcranom, ki so neprestano zatrjevali, da vlada popolna solidarnost med banom in hrvatskimi delegati- On je aristokrat, od-•sojen madjarski, ki je bil pod Khue-nom nasilen veliki župan. Ko je za Kbuenom postal ban, je »prva za časa pod bana Šumanoviča vladal precej ustavno; kasneje pa se je udal popolnoma Tomasiču, ki je oživil ti-ranstvo Khuena, dokler niso 3. maja 1UOG pali madjaroni. Na kraljevo željo je ostal ban ter sklenil z našo koalicijo pakt, v kterem se je zavezal da bode strogo ustavno vladal in da ne bode ničesar pričel brez odgovora z njo. To se mu mora priznati, da je to obljubo izpolnjeval in da je prepuščal vlado popolnoma oddelnim predstojnikom. Največ je zakrivil podban dr. Nikolič, ki ni imel smisla za notranje reforme in pusiil kljub zakli-nanju koalicijskih poslancev iiitaktno mat i jars ko upravo. Nastavili so se samo trije novi veliki župani, vsi drugi KJiuenovei pa so ostali na svojih mestih. To pa se bode kruto maščevalo. Ko grof Pejačevič ni mogel pregovoriti naših delegatov, oziroma tega najbrže ni poskušal, da bi odnehali od obstrukcije, je odpotoval na Dunaj in kralj je 26. rožnika sprejel njegovo demisijo. V Zagrebu je naravno vzbudila ta .... . _ • , ■ .. , . .i»rela s svat lim plamenom. Vojaki so vest veliko senzacijo. Toda dosedaj__. ___-___; vlada povsod pri nas zelo bojevito razpoloženje: nikogar ni depremiral ta prvi korak Madjarov proti nam. Sedaj smo zopet vsi v opoziciji. • * • Ministers ki predsednik Wekerle se je pobrigal, prodno ja iepeeloval Pa-jačevičevo demisijo, za naslednika, sa pacifikatorja Hrvatske. In našel ja Povest o Ussatski jami Iz spominov, francoskega turista. (Konec.) Bili so boj uničenja. Ne ropar ne vojak ni poznal usmiljenja. Pri svitu vojaških bakelj in plemenic so grmeli streli, krogi je so se odbijale od stropa. Veliki kapniki so se trgali, padali na bojevnike. Pok strelov je odmeval gromeče iz stotero kotov. Trikrat toliko je bilo vojakov kakor roparjev. Ali ti so poznali vsak kot, vsako votlino, vsako pot jame. Iz nedostopnih krajev, skritih za skalami, so streljali na nasprotnike. Bili so spretni strelci. Od nevidne roke zadeti so padali vojaki. Premoč je prisilila vendar roparje po ljutem boju, da so bežali v čolnu preko jezera. Vojaki za njimi. Do pasu v vodi so gazili v dežju strelov gosto blato. Jeza nad smrtjo toliko tovarišev je podžigala .poveljnika in može. V vetinem boju za vsako ped zemlje so se umaknili roparji že do strmega brega, ki tvori prehod v nižjo jamo. Upali }*>, da se rešijo po tej poti. Mahoma so ugasnili svoje luči in zažgali kupe slame, ki so bili njih ležišča. V hipu je bil višji del jame zavit v oblak črnega dima. Za hip le so zastali vojaki v nenadni tmini ter se dušili v nenadnem dimu. Tacaš so plezali ropairji urno preko strmega roba. Slama je zgo- hiteli gori. Pa roparjev ni bilo več. Kakor senca sta izginila ravno poslednja dva v tmini. Iz tunine pa je zabliskalo — par vojakov, ki so se nagibali Čez rob, je padlo. Strel za strelom je prihajal iz tznine, vojak za vojakom je padal... Vojaki so se wtnikwli — ee skrivali za kapniki ob steni. Ne oziraje se na nevarnost, je premo trii hrabri po-1 s aatoej pvekb meje, « • * W er^. .. _ " - m _ '__-m __ -»L .». « _• » _ --- pravo sliko Khueaovo. Predsednik veljnik položaj. Detet roparjev je ;banekega sodaMa^— druga nafta »talo na ploflflt pod RitMtat — morda me po tako -visoki steni, da so streljali naravnost na vojake. V svitu bakelj so bili -vojaki v tmino zavitim roparjem siguren cilj. Poveljnik je ukazal vojakom ugasniti baklje. Nato je izbral dvajset boljših strelcev in potaknil v zaseke i skalovja nad brezdnom. Drugim je ukazal plaziti se tiho do roba s pripravljenimi puškami in lestvicami. Ko je bil 'vsakdo na svojem mesta, je vrgel sam poveljnik plamenieo med roparje na plošči. Bliskoma je razsvetlil moče, ki so se skrivali po steni nad brezdnom. V istem hipu je zagrmelo na poveljnikovo povelje. Dvajset strelov je zs>bliskalo. Mrtvi ali ranjeni so popadali roparji raz sten v globoko, temno dno. Njih poslednji grozni krik je odmeval strašno od visokega oboka, je budil tiiho jezero. .. V istem hipu pa so se že spuščali neustrašeni vojaki s hrabrim poveljnikom v dolenjo jamo. Po treh lestvah so hiteli. Roparji v nižini so jih sprejemali s streli, z divjo kletvijo. Lestva se je pretrgala. Vojaki so izginili v tmini. Ostali pa so planili še z večjo jezo na povzročitelje tolike nesreče. Boj, klanje se je nadaljevalo po prostorni jami, odmevajoč po ozkih hodnikih... Pa polovica roparjev je ležala mrtva, nekaj jih je ležalo ranjenih, drugim je .pošlo streljivo. Dvanajst mož so po lovili in zvezali. Poveljnik je pregledoval jamo. Vreče žita, zavoji sulsna, zaloge živeža in blaga, ki so pričale o veselem življenju roparjev, ga niso zanimale. Nekaj druzega je iskal priletni mož z rosnim čelom. Tudi vojaki so hodili po hodnikih, med kapniki — so spraševali ujete tolovaje. Pa ti so zrli v tla — se stresli — jokali. Trupla njih tovarišev so ležala nakopičena na eni strani — na drugi njih odrezane glave. Grozen duh se je širil od oblatenih, krvavih trupel — skalovje v krogu je pordelo krvi, po ja-anieah so še stale strjene mlake. S težavo je ub'ranil poveljnik vojakom, da niso raztigali roparjev na kose. In ko so jih privedli očrnjene dima, povaljane, krvave, bolj zverini kakor človeku podobne iz jame, je planila čakajoča množica s kamni in koli nad nje. Kup cunj in krvi so pripeljali v Foixe. Čez tri mesece so jih obglavili..." Tako pripoveduje vodnik — se zamisli in vzdihne: "Bodi jim večni Bog milostijiv! Skesali so se pred smrtjo, prosili ljudstvo odpuščanja- Tako naj jim odpusti Bog, kakor smo jim odpustili mi!" KOLIKO MORA SVETNIK PRESTATI PO SMRTI. Vsak svetnik — ako ni bil papež ali vladar — je imel že v življenju prenašati marsiktero pezo, a niti po smrti ga ne puste v miru. Najboljši dokaz za to nam je sveti V in cene, ki je misijonaril najprej pri ne vernikih v Tunisu (severna Afrika) . pozneje^pa pri francoskih gali-jaših ter je bil leta 1737 proglašen za svetnika. Umrl je leta 1660. Pred pokopom so izpostavili truplo v cerkvi" >Saint Laza re v Parizu, a pobožni verniki niso le molili pri pokojniku, temuč so mu začeli trgati obleko, ru-vati lase in brado, da je dobil vsakdo čudodelni spomin, ki bi ga naj varoval vsake nesreče. Leta 1712 so krsto odprli ter vzeli iz nje revno truplo, ki baje še ni strohnelo, ter ga dali kirurgom, ki so truplo lepo razrezali in razkosali, a kose pometali v vročo vodo, da se skuhajo. Potem so pobrali iz kropa čisto bele kosti, jih zvezali z žicami in napravili iz njih okostnjak. Izkuhano meso so porabile nune za izdelovanje relikvij (amuletov), ki jih je baje še danes lahko dobiti. Okostnjak so oblekli v duhovniško obleko ter ga položili v stekleno omaro. Kosti se seveda niso kazale, ker so mu nataknili na roke bele rokovice, .na noge čevlje, lice pa so pokrili z masko. Pozneje so obleko zamenjali bogato z zlatom pretkano, tudi krinko je dobil novo. Leta 1792 je bila pozlačena obleka zaplenjena, okostnjak pa prepuščen lazaristom, ki so ga deset let vlačili iz kraja v kraj v škrinji. ki je bila prekratka, da so morali okostnjak dvakrat preganitL Šele leta 1806 je našel mir pri usmiljenih sestrah v ulici du Vieux Colombier. Medtem so prišli pobožni škofje ter si izprosili nektere svetnikove dele, ki so jih raznesli v New Orleans, Oanado In celo preko morja. Ko so leta 1S30 svetnika vrnili lazaristom, manjkalo mu je 11 reber, leva roka, desna ko-lenica in še -nekteri važnejši deli, ker so jiih izrecno želele nektere pobožne obČme. Sedaj bi bil svetnik vendar že zaslužil mar. Kakor smo, je Combes razpustil red lazaiistov, ki so se izselili v Belgijo. Xn vtihotapili so v Skrinji tudi svetnikov okostnjak pa neko se votoiacum'' In špiritu too". Neki davčni urad na Nižj eavst ri j -skem je pozval nedavno učitelje-or-glavee, da napovedo svoje dohodke od orglanja, da jih obdači. Neki učitelj je poslal davčni oblasti sledeča vprašanja na doposiami mu poli: "Zakaj je 4' Dominus vobiscum" oproščen obdačenja, a zakaj se naj podvrže davku 4' Ft cum špiritu tuo' * f Zakaj je "Ite missa est" prosta davka, a zakaj se mora plačati davek za " Deo gratias"f Zakaj ni obdačeno * 'in saecula saeculoruan", dočim zadene besedo 1 * amen" davekf" Dosedaj fte davčna oblast ni rešila teh vprašanj. Goljufiv vinski trgovec. Izidor Bernstein (žid) je imel v Budimpešti obširno via^ko trgovino ter pet gostiln, v kterih je točil svoje vino. Tigovina je izboimo uspevala in se vedno širila; čudno pa se je zdelo sosedom, kako da Bernstein izvozi toliko vina iz svoje kleti, dočim ga prav malo uvozi. Opozorili so na to policijo, ki je takoj preiskala vse prostore in dala kemično preizkusiti vino. In izkazalo se je, da je bil v klet napeljan vodovod, na policah pa je stalo vse polno steklenic z glicerinom, sali-cilom, alkoholom in tekočinami za 'barvanje vina. Vse "vino" je bilo uničeno, proti ponarejevalcu vina pa je uvedena kazenska preiskava. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vprašanje. Podpisatni imam že tri leta prvi državljanski papir, zdaj bi pa rad dobil še druzega. Prosim Vas, sporočite mi, kje in kako ga zamo-rem dobiti in pod kakšnimi pogoji. Fran Capuder, Keota, Mo. Odgovor. Če hočete postati državljan Zjedinjenih držav, morate biti pred vsem najmanj pet let nepretrgoma tukaj in imeti morate vsaj že dve leti prvi državljanski papir. Prvi papir dobi lahko vsak naseljenec takoj prvi dan, ko pride, ker se ne zahteva druzega kot obljuba ali prisega, da se odpoveste dosedanjemu državljanstvu in da vsprejemate ono od Zjedinjenih držav. Za drugi, pravi državljanski papir pa se zahteva že precej. Pred vsem. morate znati angleško. Potem morate imeti jednega človeka, kteri je že državljan. S tem greste na zvez i no sodišče (United State3 District Court). Dotioni človek mora priseči, da Vas pozna pet let. Potem Vas začne zvezini sodnik izpraševati. Poznati morate najvažnejše točke ustave, zlasti pa legislative, eksekutivno in judicialno oblast, zveziao in posameznih držav. Po novem zakonu je izpraševanje precej te/. Vftmlnr i>n vsp odvisno od dotičnega zvezinega sodnika. Dobite si pred vsem človeka in pojdite ž njim v z vezi no sodišče. 0= podp. društvo O toildko svete Barbar kP-Ptt ie drtave Scvoitm Sedež: Forest City, Fa. januarla 1903 v drtavt - ■ ■ o o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP 7.Al,AR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Ann, Pa. L tajnik: IVAN" TELBAN, Box 607, Forest City, Fa. EL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Foreet City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRA&LrER, Box 28, Foreet City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thome«, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Foreet City, Pa IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Foreet City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telbaa, P. W>. rest City, Pa. 9m- Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ^ v w 'm w m j w w w ^ Telefon 346. WWW W W.W-W V. Cajnko, Butler, Pa. Mi ne hranimo naslovov dopisnikov. Kjer je dopis tak, da bi utegnili rojaki kaj povprašati dopisnika samega, navedemo vselej popolen naslov tako, kot nam je bil poslan. Mogoče bode kteri drugi rojak kaj vedel glede farmer-stva v South Dakoti, zlasti v okolici Pierre. Naj nam sporoči, kdor ve kaj bolj natančnega. Kje je JANEZ NOVAK? On je sin moje sestre, doma iz Špitaliča na Kranjskem. Došel je pred kratkim časom v Ameriko in je nekje pri eni družini, ktera je iz Sv. Ožbalta doma. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Frank Novak, Camp No. 1, Box 83, Johnesboro, Ten-n. (16-1S—7) fl Frank PetkoT^ek 720 Market Street Wankegan, 111. priporoča rojakom svoj ^SALrOOIN, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno jreže grocery e po nizkih cenah. Pošilja denarje ▼ staro domovino «elo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdone zamudi poskusiti ga v svojo lastno konst, kakor tudi v korist svoje družine, svoiih prijateljev ?n drugih. Lel«y fff'vo je najbolj priljubljeno ter se debi v vseb boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlkar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevclje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O- Kotlarje išče: Yelika zračna tovarna za stalno delo v ladjedelnici Fore River Ship Building Company, Qaincy, Massachusetts. Rojaki, naro£ajt« m ma "Gla« Ha roda", največji im najcentjfti dmrrmik. NAZNANILO IN FBIPOEO&CLO. Rojakom v Evelethu, Mitih , im okolici naznanjamo, da je xa tamofta ji okraj nai zastopnik MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541, Eveletb, Minn. Ker je z nami v zvezi, ga vaem toplo priporočamo. Frank Sakier Co. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino i Knajporiin ptalkon, kdor ieli poskuSnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in pleSaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, Ce m to resnica plačam rsakomu $500 Jakob Wahcic, 339 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. •t-: Slovencem in Hivatom pri-pu:očam svoj 1 SALOON v obilen pose t. Točim vedno ^ avažo pivo, dobra vin« in whiskey ter t imam v zalogi ze'o fine smodke. Rojakom pošiljam denar-« Je v staro domovino ^ hitro in poceni. Pobiram naročnino za "Glas a Naroda". V zvezi sem z gg. ^ Frank Sakser Co. v N ew Yorku. Z veles poŠto van jem Ivan Govze, Ely* Minn. igs- za brzoparnik dobift za k te ro družbo bofieS najceneje in bodel nmjmo-ežen pri Flt Sjučmamju, b Str., HHrYblh; smto Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906 20 milijonov kron. Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov 8O tisoč kron. GLAVNA POSOJILNICA poprej GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA reglstr. zadruga z neom. zavezo V Ljubljani, Kongresni trg: žt. IS, n.isproti nunske cerkve sprejemam izplačuje hranilne vi i ^s® ter jih obrestuje po I i v jj? i H2 10/ Vo to je od vsacili 100 kron 4 K 50 vin., in sit er takoj od dneva vložitve pa do dueva dvi^a, tako tla vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali kouceui meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložue knji/ice priporočeuo poštnine prosto. Hranilnica šteje čez 500 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čist«*;a premoženja. Ti člani jamči io, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako tla se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta: « OLrAVNA POSOJILNICA v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik : Dr. Matija Hudnik. 'ft » ■ ■■ . -O m m I i m I H te ri I I i ff a poftH|ctve ii Zjci. driav te Cu«de posrednj« X- HUNK SAKSEK CO., Iff Greenwich St., New York. Jugoslovanska Katol. Jednota. Inkorporiraaa dne 24. janu^ija 1901 v držav* Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URAONIKJ: Predsednik: MIHAEL STJNlC, 421 7tk St.. Cainmet. Mien., Podpredsednik: rVAN GERl^P. O. boa 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Uinn IVAN KERŽ1SNIK. Ill, nadzornik. Bo* 138. Bnrdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4P24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mieh. JOSIP PEZDFRC, ITL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVBC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, m. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, precnembe udov in droge listin« na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Mixm., po svojem tajniku in nobenem drugam. Denarne pošti jat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOCŽE, Box 105, Ely, Minn., po avojem zastopnika in nobenem dragem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplik&t vsake požiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA * \ 8TJ8PENDIRANL Iz društva sv. Jožefa 5t. 21 v Deuverju. Colo., 30. junija: Ivan Halm" cert. 1521 I. razred. Iz društva sv. Janeza Krstnika ^t. 37 v Clevelandu, Ohio, 30. junija: Ivan Pirn nt cert. 22S6, Valentin Turk cert. .5705, Fran Vesel cert. 3330. Vsi v 1. razredu. Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Eveiei.hu, Minn., 30. junija: Jakob Mavrin cert. 6616 I. razred. Iz društva sv. Frančiška št. 54 v Hibing-u. Minn., 30. junija: Jurij Komadrini cert. 3656, Ivan Fabič oerj. 4S03. Ivan Dragieevič cert. 51S6, Anton Dragieevič cert. 57S8, Štefan Vinčečevič cert. 51S9. Vsi v I. raz-redu. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 0 v Calumetn. Mieh., 30. junija: Ivan Henigsman cert. 790, Anton Stukelj cert. S9S, Pan tel ja Božanič cert. 3663. Fran Šiškar cert. 6191. Vsi v j. razredu. Iz društva sv. Srce Jezus št. 2 v Ely, Minn., 27. maja: Marija Tu-ran cert. 41S, Neža Novak cert. 467, Frančiška Oražen cert. 459. Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Denverju, Colo., 26. junija: Marija Halj ič cert . 1521. Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 26. junija: Marija Jereb cert. 201S, Marija Verščaj oert> 5470, Marija Primožič cert. 3940. Iz društva sv. Ime Jezus št. 2 v Fly, Minra., 30. junija: Frajičiška Oražen cert. 459, Marija Glevan cert- 4^7. Društvo šteje S4 članic. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. UHOiiMOSll KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 30. junija »e je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 100 Macedonoev, 170 Hrvatov in 10 Slovencev. Strela je udarila v hišo Fr. Možine v Gaberjelih pri Pržišču, da mu je s hlevom, šupo in podom pogorela do tal in da je škode 1000 kron; isto tako je udarila strela v hišo Mihaela Bregarja v Čimernem pri Sv. Križa, da je zgurela streha in 500 K denarja* Škode je 1600 K, zavarovalnine niš. Ogenj. V Drnovem pri Cerkljah je pogorela šupa in hiša Ivana Unetiča, Ui*bancu Francu pa hiša. Unetičeva škoda znaša 700 kron, zavarovalnina 900 K, Urbančeva škoda pa 1400 K, zavarovalnina pa 1000 K. Strela je udarila v kozolec Ivana Mama v JStranjah pri Zatičini, da je pogorel do tal. Škode je vee tisoč kron. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Drzen prisilje-nec. Ljubljanski pri>i'jenec Lampret Weber iz Urfara doma, se je dne 15. vel. travna t. 1. jezil na paznike zaradi ukora, kterega je prejel, ker se je surovo obrašal proti hišnemu streža-ju Aijmerju. Ko je vstopil v delavnico. je jel takoj na paznike zabavljati. Xa oponin paznika Pute^a, naj miruje. je skočil Weber s povzdicrnjeno r. .:•> k njemu rekoč: "Odstrani se, jk-^. drujrače ti odbijem nos." Vsled teira nasilnega postopanja sta ca hotela nadpaznik Wimmer in paznik K.iafVle odvesti v zapor. Obdolženec je pa vtaknil roko v žep, v kterem je imel skrit kos železne plošče in z resnim glasom zakričal: ''Pes, pridi sem, da t«1 pobijem.Šel* vojaški straži je bilo možno odpeljati ga v zapor. Weber je bil zaradi enakesra hudoiel-stva že obsojen in je šele pred kratkim prestal 13mesečno ječo v Gradi-ški. Sodišče ga je obsodilo iznova na 15 mesecev težke ječe. Kesati se je jel. Ponjrrac Jehart iz Pamee je kot svečarski vajenec svojemu mojstra Oroslavu Dolencu iz nezaklenjenega predala izmaknil v gotovini 142 K 20 v, ki jih je pa še isti dan vrnil, a prepozno, ker je bila zadeva že naznanjena mestnemu magistratu. Zagovarjal se je, da ga je k tatvini pregovoril njegov tovariš Benedikt Pavlič in mn celo pokazal kraj, kjer hrani mojster denar. Ta izgovor se je kot neresničen. Obsojen je bil os dva meseca ječe. Ogenj. V Mestnem logu pri Ljubljani je začela goreti s senom napolnjena Hudovernikova šupa, ktero je ogenj popolnoma vpepelil. Hudover-nik je bil zavarovan in se ne ve, na kak način da je ogenj nastal. Škode je okoli 2200 K. PRIMORSKE NOVICE. Poskusen vlom. Pred tržaškimi po-otniki sta stala 251etni Angel Dovier iz Gradeža in 271etni Ivan Petje iz Trsta ter pristojen v Moravče pri Litiji, ker sta v noči od 10. na U. maja v Trstu skušala vlomiti v blagajno tvrdke Schenker & Co. in bi bila odnesla, če bi se jima načrt posrečil, okoli 7000 K denarja. Petje je dobil šest, Dovier pa tri leta ječe. Da je razžalil cesarja in habsburško hišo, je bil obsojen socijalni demokrat Ropaš v Gorici na 10 mesecev ječe. Ropaš je govoril na nekem shodu v Št. Ferjanu. Pri obravnavi je izjavljal, da ni žalil ne cesarja ne habsburške hiše, da ga pa priče (klerikalne) niso umele ter znesle skup razne l>esede iz njegovega govora, vsled česar je nastala trditev o omenjeni žalitvi. Zadušil se je 661etni kmet Iv. Žon-ta iz Buzeta, ko je bil v Trstu na obisku pri svoji hčeri in mu je pri jedi ušel kos mesa v sapnik. Zastrupil se je v Trstu 461etni Jurij Stančič s karbolovo kislino,a so ga so pravočasno rešili. ŠTAJERSKE NOVICE. Iz ljubezni nož. Ker 161etna Josi-pina R upnik v Celju ni hotela slišati ljubezenskega nadlegovanja 21Jetne-ira tovarniškega delavca Petra Korena. jo je ta z nožem osuval v glavo in hrbet, da so jo težko ranjeno prepeljali v bolnišnico, Korena pa odvedli v zapor. Povozil je s senom naložen voz po-j sostnico Dobnikar iz Pokoš pri Slov. Bistrici do smrti. Hotela je pri neki strmini zavreti, pa je prišla pod voz in storila žalosten konec. Kobilice so se letos zopet pojavile v gozdih med Laškim trgom in Celjem in sicer tokrat že na obeh bre-jrovih Savine. Obje die so vse listnato drevje in grmičevje, da stoji skoro popolnoma golo. Le kostanjem prizanašajo. Posestniki so v hudih skrbeh, ker ne vedo nobene pomoči proti tej nenavadni nadlogi. Radi frankfttttiurice obsojen. Ob } rilifei otvoritve novega mostu preko ^ Save pri Brežicah so razobesili breži- ški nemškutarji na svojih hišah vse-nemške zastave. Takšna zastava je visela tudi iz hiše Josipa. Sohilletza in sicer tako, da je zavirala pot mimo hiše. Ko je šel mimo Slovenec Ko-princ, mu je veter zanesel zastavo v obraz; Koprinc je prijel zastavo in jo hotel potisniti na stran. Ker je pa bila zastava slabo pritrjena, je padla na cesto. Nemškutarji šo Koprinca na to tožili, češ, da je zastavo strgal in jo vrgel v cestni jarek. V Brežicah je sodni pristav znani nemškutar dr. Oswatitsch. In ta mož je obsodil Koprinca radi žaljenja vsenemške zastave na teden dni zapora z dvema postoma. Dosedaj še nismo slišali, da bi bila sodišča obsodila kakšnega nemškutar ja radi žaljenja slovenske zastave, dasi se je razpravljalo že tadi v takih slučajih pred sodiščem. AH je tndi grlede vsenemške in slovenske zastave v veljavi dvojna meraf KOROŠKE NOVICE. Nova slovenska posojilnica na Koroškem. V Kotmari vasi se je ustanovila slovenska posojilnica za občine Kotmaravas, Bilčavas, Žihpolje in Vesca. Poslovati je začela s 1. junijem. BALKANSKE NOVICE. Zakaj je bil črnogorski knez na Dnnajn? London, 30. junija. Angleško časopisje poroča, da se je knez Nikita spri s svojim zetom, italijanskim kraljem, vsled česar se hoče tesneje okleniti Avstrije, da dobi na Dunaju tiste podpore, ki mu jih je odtegnila Rusija. Avstrija je že prej pri raznih prilikah imela za Črno goro odprto roko. Posle deželnega načelnika za Bosno in Hercegovino bo vodil podmaršal Frank. Nevaren ropar. V Belgradu so spustili 271etnega Karačiea iz zapora, v kterem je sedel tri leta radi ropa. Komaj pa je bil prost, se je umaknil v gozde in ubil v petih dnevih štiri osebe, med njimi svojo nekdanjo ljubico in jednega orožnika. Tri druge osebe je obstrelil in zažgal jedno kmečko hišo. Roparja pridno zasledujejo. RAZNOTEROSTI. Vojaških manevrov na Ogrskem le-, tos ne bo, temuc dobijo vsi vojaki kmečkega stanu 14 dni dopusta. Kozaki — roparski morilci. V Ra- dziwilowu na avstrijski meji, so kozaki ubili gostilničarja Eisnerja, njegovo ženo, očeta in sinaho. Dva roparja so na avstrijskih tleh zaprli. Žensko maščevanje. V vasi Mehni-kov na ruski meji je kmet Stelko pretepel svojo ženo. Žena je zato ponoči užgala hišo, v kteri so spali mož, štirje otroci, hlapec in dekla. Vsi so zgoreli. Kako orijentalski princi plačujejo svoje dolgove. Madjarski fotograf Dor say je v Aleksandriji posodil princu Malim udu celo svoje premoženje. Ko je terjal za svoj denar, ga je dal zapreti. Posrečilo pa se mu je pobegniti iz ječe in sedaj je avstrijski konzulat storil korake, da pride Dorsay do svoje pravice. Literatura na vago. Neki francoski založnik izda kmalu vsa dela starejšega Dumasa. Celo delo bo obsegalo 269 romanov na 17,000 straneh z 2100 risbami. Skupna teža bo znašala 40 kilogramov. Viktor Hugo tehta 30 kilogramov, Michelet le 21 kg. V smrt radi ženske časti. V Klein-zebenu na Ogrskem sta šla profesor na piaristovski gimnaziji Kaim in neki davčni uradnik sknpaj v gostilno. Ko je bil profesor že močno vinjen, začel je uradnik siliti vanj, naj mu pismeno potrdi, da ima razmeije z njegovo soprogo; ko mu je še svečano obljubil, da te izjave nikomur ne pokaže, razun pri sodišča, ker se hoče ločiti od svoje žene, se je profesor končno udal. Toda takoj drugi dan je uradnik kazal Kaimovo izjavo vsakomur, kdor jo je hotel videti. Ko je Kaim za to zvedel, ga je tako peklo, da se je ustrelil. Pred smrtjo je napisal še pismo, ki v njem svečano trdi, da je čast soproge nradnikove neoma-deževana in je dotično izjavo podpisal le v hudej vinjenosti. Novo razstrelivo. V severoangle-ških premogovnikih so začeli uporabljati kot razstreljivo tekoči zrak. Poskuse so delali več let, tudi pri vrtanju simplonskega predora, a brez posebnega uspeha, ker so tekočemu zraku primešali druge vnetljive snovi. Sedaj ga uporabljajo čistega in izkoriščajo njegovo lastnost, da se začne pri določenej temperaturi izpremi-njati v paro. Pritisk, ki nastane v posodi, če je dobro zaprta, je velikanski. Eksplozija nastane že pri navadni temperaturi, kajti izhlapevanje tekočega zraka se začne že pri 100 stopinj pod O. Z vsako patrono se razstreli povprečno 30 ton premoga v kosih, ki so največ 60 cm debeli. Grozna nesreča. V Barceloni se je grof Men doza vzdigal s svojim zrakoplovom v zrak. Dva. delavca sta se nalašč obešala na vrvi, ko se je zrakoplov hipoma dvignil Eden delavcev je skočil z visočine osmih metrov n* zemljo; vsled olajšav« se je zrakoplov še hitreje vzdigni. Vsa prizadevanja, spraviti nesreČneta v zrakoplov, so bila zaman. Zapustile so ga. moČi ter je padel z visočine 400 metrov. Priletel je med gledalce ter* obležal kot zmečkan kap okrvavljenega mesa. Oče sina umoril s koso. Ko sta kmet Wagner in njegov sin na travnika kosila, sta se med delom radi malenkosti sprla. Oče se je tako raz-togotil, da je proti sina zamahnil s koso ter ga zadel tako nesrečno, da je na mestu obležal mrtev. Wagner je mimo kosil dalje, zvečer pa seno in sinovo truplo naložil na voz in peljal domov v Karansebes. Oaribaldijeva oporoka. Nedavno je obhajala Italija stoletnico rojstva svojega heroja Garfbaldiia. Pri tej priliki je časopisje priobčilo njegovo kurijozno oporoko, ki se glasi: Cap-rera, 2. julija 1882. Dodatek moji o-poroki: 1. Ker je absolutna moja volja, naj se moje truplo sežge, odrejam sledeče: 2. Moje telo se sežge na kraju, ki sem si ga izbral ter je zaznamovan z motiko. 5. Glava nosilke se mora prisloniti na zid na zapadni strani motike. Olava in spodnji del nosilke se privežeta ob motiko in ob zid z železnimi verigami. 4. Moje telo v železni krsti bo imelo odkrito glavo, a oblečeno naj bo v rdečo srajco. 5. Načelniku se naj naznani moja. smrt šele potem, ko bo moje truplo popolnoma sežgano. 6. Za grmado se naj nameče mnogo drv. — G. Garibaldi. — Garibaldi se je namreč bal, da bi oblasti preprečile sežganje njegovega trupla. Ta dodatek je sedaj prvič obelodanjen. Umor. V Novem Sadu na Ogrskem je hotel vojak Veselsky posiliti 14-letno hčerko krčmarja Ritterja. Ko je prihitel oče deklici na pomoč, ju je Veselsky umoril z bajonetom. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 40« WEST MICHIGAN «T„ DULUTH, MIMN., kteri ima svoj SALOON prav bliža kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežem Pošilja denarje ▼ staro domovino najceneje in najhitreje po maiem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na Iizn laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tadi ne manjka. Spoštovanjem FRANK »AWE* GO. NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsiburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drug'-nedeljo v mesecu. Dmžtvecikozn se naznanja, da bi se istih v polnem števila udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteii udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti naj svojo mesečnino na ndkterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do pošiljajo. Prededniik Josip Čeku t a, 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Villa St., Allegheny; tajnik Josip Moška, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St~, Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Nick Povše, 28 Tell St- Allegheny; Fran Golob. 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurič. 5102 Butler St», Pittsburg; Ivan Ka-šček. 853 Perry St^ Allegheny. — JOHN ^NZLiL, MI7 E. 62ad Street. N. E_ Cleveland, Oblo izdelovalec kranjskih in ncmSkih HARM O N I K. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizlce, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSčc iz aluminija, nikclja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80. I Ako hoče& dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrat na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike. Sunke itd. -Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. " Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu Marija Rezič 2095thSt. Union Hill, N.J ROJAKI Ozdravljen od zastarele bolezni želodca. Matia Fortun 110 E. Park St. Butte,Mont. zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je : THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni. Zatoraj rojaki Slovenci 1 mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno knjigo ..ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 140 West 34tik St. NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja., težke DOiezni v prsih in zlatenice. Johana Košir Box 122 North Bergen,N.J Kje sta IVAN STREMPFEL in njegov svak IVAN RESNIK? Pred tremi leti bivala sta na I>arragh, Pa., odkoder sta potovala na farme v Missouri. Za njih naslov 'bi rad zvedel: John Breje, Box 203, Linhart, Pa. (16-22—7) t POZOR, ROJAKI 1 Slovencem v Carbondale, V and lin g, Forest City, Pa., in v okolici priporočam svoj -novo urejeni FOTOG-RAFIČNI ATELIER, v kterem izdelujem najfinejše slike do naravne velikost L Imam tudi slovenskega vslužfoenea g. Anton Lebeza. Torej se lahko ž njim. po slovensko pogovorite. W. B. FOSTER. 37 W. Main St., Carbondale, Pa. (10x v dr d 2 jI) Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACELJSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na hI al »en 1 želodcu slabosti in {rlavoboln, .slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena Trade M.rk družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, rej.^^ za e gtekL $2,75; m 12 s teki. $5.00 V.ntTMjjowalt. "" čudodelno manilo za^ase.''^^- P9 zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa-' danje las posp«mje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatuja .50, d sicat. 54.00. Manjaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: _M- rENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. ' Rojaki, naročajte ae na "Ola* Naroda", največji in najcenejši dnevnik. —.li | AUSTEO-AMEBICAN LIH 6* kegularnl potni parnlkl L,aura" (nov z 2 vijaki) odpluje 20. julija. Francesca' odpluje 7. avgusta. odpluje 24. avgusta, (nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra. vo* IJo med New York um, Trotom in k v "SLA VIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y. po veliki cenik, okrašen z več sto slikami uit in druge zlatnine. Oni cenik iradi vsakemu e svojo veliko izbe ro najboljših in najraz.novrstnejeih ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela ch-agnljarska tvrd-ka v laetnej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naroČiti veliko ceneje, kakor ▼ ktere j koli trgovini te rrrhe. SAMO 1 CENT. 'pravnega m uttjceiiejKa j-aiol rcdiia Ci t*» v Ljubijano m .sploh na Slovensko. Železnica velja o0 ,, 2 5,ooo ....12,000 „ 2-~»,000 „ . . . . 10,000 „ 12,000 ... 8,000 „ 9,000 ......... 8,000 ,, 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, MEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki •dplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North Ei?er, ob Morton St., N. T. La Bretagne SAVOIE •LA TOttfcJUNJš: •LA LORR/UNE fjfc Bretagne 18. julija jK* julije J f' 1. avg. Ii*,> 8. avj>. 1»"' 15. avg. 1 *LA PROVEHCE •LA TOURAINE *LA LORRAINE *LA SAVOIE La Gascogne Parnika s zvezdo zaznamovani Imajo po dra vijaka. M* VV® Kozmlnski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn .St— Ch'.we^n, UL 22. avg. 19%7. 29. avg. 1907. 5. sept. 1907. 12. sept. 1907. 14. sept. 1907. \ \ Dama s kamelijami. Francoski spisal Aleks. Dumas (sin), preložil dr. Ivo ŠorlL < Nadaljevanje.) — I>a. Toda še enkrat : Kruni, kaj se je zgodilo. Prikimal sem torej samo z glavo. — Ali skrbi pošteno za cveticef Dve debeli solzi sta zdrknili na bolnikovo lice, in obrnil se je vstran, da bi jih jaz ne videl. Naredil sem se, kakor da nu*em ničesar opazil, in poskusi! napeljati pogovor na drag pre imet. — Tri tedne je, kar ste odšli, kaj Det sem tra vprašal. Armand je potegnil z roko čez oči in odgovoril: —• Kavno tri tedne. — Dolgo ste hodili. — O. nisem bil vedno na poti. Štirinajst dni sem ležal, sicer bi bil prišel veliko prej. Komaj sem bil tam doli, ko me je zgrabila mrzlica, da sem moral ostati v postelji. — In predno ste se popolnoma ozdravili, ste se že vrnili! — (Je bi bil ostal v tem kraju le še osem dni več, bi bil umrl. — Toda sedaj, ko ste spet tu, je tfeba, da se pazite. Vaši prijatelji bodo gotovo pridno zahajali k Vam, — jaz prvi, če mi dovolite. — Se dve uri in potem vstanem. — Kaka neprevidnost! —■ Moram! — Kam se Vam pa tako mudi? — K policijskemu komisarju. — Zakaj bi ne prosili koga drugega, da stori to za Vas, mesto da stavite sami svoje zdravje še bolj v nevarnost T — Ker je to edino, kar me more še o/draviti. Ne pomaga vse nič, — moram jo videti! Odkar sem izvedel, da jc umrla, posebno odkar sem videl njen grob, ne morem več spati. Ne, ne morem verjeti, da je to bitje, ki sem pa videl zadnjič še tako lepo in mlado, zdaj mrtvo. Sam se hočem prepričati, z lastnimi očmi hočem videti, kaj je naredil Bog iz tega dekleta, ki sem ga tako brezmejno ljubil. ... In. .. . in morda stopi namesto tega obupa gnus na tem, kar bom videl. Vi me spremite, kaj ne. če se Vam ne zdi predolsročasno t — Kaj Vam je rekla njena sestra f — Nič! Bila je videti preveč presenečena, da hoče tuj človek kupiti Marjreritin grob. in podpisala mi je takoj dovoljenje, ki sem ga želel od nje. — — Verujte mi, da je bolje, ako počakate 7. vsern tem, da se prej popolnoma ozdravite. — O, bodite brez skrbi, da sem prešibak. Sicer pa znorim, če ne izvršim čim prej tega sklepa, ki kriči moje ti-pljenje po njem. Prisegam Vam, da meni ni več miru. dokler ne vidim Marge rite. Morda je to le žeja v ti mrzlici, ki me pali in žge, zmeden sen mojih prečutih noči. rezultat mojega blaznenja, toda tudi če bi imel postati trapist, — kakor Ranče: ko bom videl, bom vedel. — No, saj Vas ume m, sem mu pritrdil, in kar morem, storim tudi jaz rad za Vas. Ali ste videli Julijo Du-prat t — Da. O, prva moja pot je bila k njej. že ko sem sem se vrnil prvič. — In Vam je izročila zapiske, ki jih je določila Margerita za Vas T — Tu so. Armand je potegnil mal zavitek izpod vzglavja ter ga takoj spet skril. — Iz glave vem, kaj je v teh listih, je rekel. V teh treh tednih sem Jih čital vsak dan desetkrat. Tudi Vi jih dobite,, a pozneje, ko bom mirnejši in Vam bom mogel razložiti, koliko je v tem dnevniku srca in ljubezni. Za enkrat pa Vas moram prositi neke usluge. —■ Kake? — Vas čaka voz spodaj, kaj ne — Da. — Ali ste take dobri. da greste povprašat z mojim potnim listom na pošto, ali je kaj zame tam? Moj oče in moja sestra mi imajo pi>ati v Pariz. a odšel sem s tako naglico, da .li-sem mogel iti sam prej povprašat. Ko se vrnete, greva skupaj obvestit policijskega komisarja, da se pripravi za jutri. Armand mi je izročil svoje papirje, in odšel sem v ulico Jean-Jacques-Rousseau. Našel sem dvoje pisem na Duvalov naslov ter se vrnil. Armand je bil popolnoma oblečea in pripravljen, da greva. — Hvala! je rekel in vzel pisma. Da! je dostavil, ko je pogledal naslove, da, od mojega očeta in sestre. Moje molčanje se jim je moralo zdeti seveda nerazumljivo. Odprl je pismi, in zdelo se mi je, da je bolj ugani' vsebino nego jo pre- čita!, ker ste imeli vsaka po štiri strani, a on jih je preletel v enem hipu. — Poj diva! je rekel. Odgovorim že jutri. Napotila sva se k policijskemu komisarju, kteremu je Armand izročil IM>oblast:io Margeritine sestre. I o. komisar mu je zato napisal obvestilo za . pokopališkega čuvaja. Dogovorili >1110 se, da bo prekop jutri ob desetih predpoldnem, da pridem jaz k Ar-mandu eno uro prej, in da poj deva potem skupaj na pokopališče. Bil sem silno radoveden, kako se bo vse to vršilo, in priznati moram, da nisem celo noč zatisnil očesa. I11 če se spomnim, koliko čudnih misli se je še meni podilo po glavi, se mi zdi, da je morala biti tisti noč Ar-mandu pač dolga, dolga. Ko sem vstopil drugo jutro ob devetih v njegovo sobo, je bil pač strašno bled, a zdel se mi je miren. Nasmehnil se mi je in mi stegnil roko. Njegove sveče so bile dogorele do Icon ca, in k sebi je vzel, predno sva zapustila sobo, debelo pismo, naslovljeno na očeta, kjer so bili gotovo o-hranjt ni občutki te preČute noči. Pol ure pozneje sva dospela na Moatmartre. Komisar naju je že čakal. Počasi smo nadaljevali pot proti Margeritinemu grobu. Komisar stopal je prvi, midva nekaj korakov za njim. Od časa do časa sem čutil, kako se jc takorekoč zvila roka mojega spremljevalca, in kako so mu mrzlični sunki stresali celo telo. Ozrl sem se slednjič vanj. Umel je moj pogled in se mi nasmehnil; celo pot. od doma sem, nisva spregovorila niti besedice. Nekoliko pred grobom se je Armand ustavil in si otrl obraz, poln velikih znojnih kapelj. Porabil sem tudi jaz ta trenutek, da sem se enkrat globoko oddahnil, kajti srce me je tiščalo, kakor da je uklenjeno v vijak. Od kje pač bolestni užitek, ki človeka tira k takim prizorom? Ko smo došli k gomili, je bil vrtnar odstranil že vse lonce s cveticami, železna ograja je stala ob strani, in dva moža sta kopala zemljo. Armand se je naslonil na najbližje drevo in gledal, gledal, kakor da se je vsa njegova duša zbrala v njegovih očeh. Naenkrat je zaškripal eden izmed obeli pikonov ob trd kamen. Pri tem glasu se je Armand zdrznil, kakor da ga je zadel električni u-darec, in stisnil mi je roko s tako silo, da me je zabolelo. Eden izmed kopalcev je vzel v roke široko lopato in je počasi kidal prst iz jame. Na to je metal kamenje, ki je pokrivalo krsto, drago za dragim enakomerno na dan. Pogledal sem Armanda, kajti bal sem se, da bi ga občutki, ki jih je očividno komaj še krotil, ne štrli. Toda on je le gledal, venomer gledal, oči odprte in trde, kakor v blaznosti, in -amo lahko drhtenje lic in ustnic je pričalo. da ga je zgrabila strašna živčna kriza. Kar se mene tiče, morem reči le enu: žal mi je bilo, da sem prišel. Ko je bila krsta docela izkopana, je velel komisar kopalcema: —• Odprita ! Moža sta ubogala, kakor bi bilo to najnavadnejša stvar na svetu. Krsta je bila iz hrastovega lesa in lotila sta se najprej pokrova. Vsled mokrote so bili zarjaveli vsi žeblji, in treba je bilo veliko truda, predno se je krsta odprla. Strašen duh po gnilobi se je razširil vseokrog, kljub temu la je bilo vse poškropljeno z močnimi dišavami. — O, moj Bog. moj Bog! je krik-nil Armand in prebledel se strašneje- Celo kopalca sta odskočila. Velik, bel prt je pokrival mrliča in pod prtom se je poznalo nekaj oblik. Ta prt je bil na enem koncu že skoro popolnoma razjeden, in ena noga je molela iz odprtine. Čudno, da nisem omedlel in tudi zdaj, ko pišem te vrste, je še vedno pred menoj ta prizor, tako poln veličastne resničnosti. — Požurimo se! je ukazal komisar. Tn tedaj je eden izmed delavcev steemil roko, zrahljal mrtvaški prt, prijel ga slednjič na enem koncu ter naenkrat odkril Margeritin obraz. (•rožno je bilo gledati in strašno je pisati o tem. Od oči je ostalo še dvoje praznin, ustnic nikjer več, in beli zobje stisnjeni tesno skupaj. Dolgi, Črni. suhi lasje so bili oviti okrog senc ter so zakrivali nekoliko pogreznjena, zelenkasta lica. Tn vendar sem spoznal v teh ostankih beli, rožnati, divni o-braz, ki sem ga občudoval tolikokrat. Armand ni mogel obrniti pogleda od mrliča. Tiščal je robec v usta in ga grizel. Meni se je zdelo, da me stiska o-krog glave železen obroč, oči se mi je ovil temen pajčolan, po ušesih mi je za grmelo in edino, kar sem mogel še storiti, je bilo, da sem hitro odprl steklenico, ki sem jo bil vzel za vsak slučaj s seboj, in da sem v globokih dihih potegoval vase vonje, ki so bili v njej. (Dalje prih.) Imenik uradnikov krafraih društev JogosforaRSki Katoliški Jednote v Zjed. državah ameriških. Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 1 Matija Agnič, predsednik ; Štefan Pavlišič, tajnik, Box 4; Martin Petek. blagajnik; Fran Verant, zastopnik; Ivan Habian, bolniški nadzornika Vsi na Ely, "Mln-n. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v cerkveni dvorani. Društvo sv. Srca Jezusovega štev. 2 v Ely, Minn. Josip Lovšin, predsednik; Ivan Prijatelj, tajnik, Box 120; Ivan Merhar, blagajnik in •zastopn^. Box 95. Vsi na Ely, Minn, Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Skale. Družtvo st. Barbare štev. 3 v La Satte, UL Josip Bregač, predsednik, 1108 4tli St.; Ivan Marašič, tajnik, Box 201; Ivan Gričar, blagajnik, 637 North 3rd St.; Anton Jerutz, zastopnik, 1026 Main St. Vsi v La SaHe, I1L Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Matije Kumpa. Družtvo sv. Barbare štev. 4 v Fede-ralu, Pa. Ivan Virant, predsednik, Box 66; Burdine, Pa.; Josip Kuhar, tajnik. Box 218, Burdine, Pa.; Fran Miklav-Čie, blagajnilk., Box 96, Morgan, Pa.; Ivan Kržišnik, Box 138^. Burdine, Pa. Družtvo sv. Barbare štev. 5 v Soudan, twirm Matija Nemanič, predsednik; Josip Znidaršič, tajnik, Box 772; Martin Struikelj, blagajnik; Fran Derganc, zastopnik. Vsi v Soudan, Mirni. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v prostorih Jos. Znidaršiča. Družtvo Marija Pomagaj štev. 6 v So. Lorain, Ohio. Ainton Stsfančič, predsednik, P. O. Box 20; Andrej Vidrih, tajnik, P. O. Box 20; Fran Karanje, blagajnik, 508 10th Avenue; Fran Krištof, zastopnik, 405 11th Avenue. Vsi v So. Lorain, Ohio. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Ivana Za-larja, 508 10th Avenue, ob 1. mi pop. Društvo sv. Barbare št. 8 v Piper, Ala. Josip AgniČ, predsednik, tajnik, blagajnik Ln zastopnik, P. O. Box 150, Piper, Ala. Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich. Mihael Sunič, predsednik, 423 7th St.; Ivan D. Puhek. tajnik in zastopnik, 2140 Dog St.; Josip Sunič, blagajnik, 115 7th St. Vsi na Calumet. Mich. Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanskej dvorani. Društvo sv.Štefana št. 11 v Omaha, Neb. Mihael Mravinee, predsednik in tajnik, 1234 South 15th Street, Omaha, Nebr; Mihael Papež, blagajnik, 2502, Jackson and 25th St., Omaha, Nebraska; Josip Pezdertz, zastopnik^. 1401 South 13th Street, Omaha. Društvo sv. Jožefa št. 12 ▼ Pittsburgh. Pa. Josip Cekuta, predsednik, 34 Villa St., Allegheny; Josip Mnšžka, tajnik, 57 Villa St., Allegheny; Fran Strniša. blagajnik, 101 Villa St., Allegheny ; Ferdinand Volk, zastopnik, 122 42nd St., Pittjsburg. Društvo sv. Alojzija št. 13 v Bagga-ley, Pa. Fran Božič, predsednik, Box 45; Josip Dimič, ta jnik, Box 45; Anto-n Rok, blagajnik; Ivan AVh, zastopnik. Vsi v Baggalev, Pa. Družtvo sv. Jožefa št. 14 v Crockett, California. Fr. Veliko«nja, predsednik, Box 64; Mihael Netmanič, tajnik, Box 21; Anton Baznik, blagajnik, Box 21; Marko Drago van, zastopnik, Box 43. Vsi v Croelkett, Cal. Družtvo sv. Petra in Pavla štev. 15 ▼ Pueblo, Colo. Ivan Merhar, predsednic, 1210 Boh-men Ave.; Fran Meb3#t, tafjbik, 1208 Bohmen Ave.; -Ivan Zupančič, blagajnik. 1238 Bo&men Ave. ; Ivan Jerman, zastopnik, 1207 S. Santa Fč A v. Vsi v Pueblo, Colo. •Seje se vrše vaoega 13. v nieeecm v dvorani g. Jermana, 1207 So. Santa F<č Avenue. Društvo iv. Cirila In Metoda Um. 1« < v ' 1 - ■ • 8th Avenue; Fran Slabe, blagajnik, Box 566; Fr. Ravdel, blag., Box 122; R. F. IX 1; Fran Gabrenja, 1105 Vir- Ivan Koeevar, zwtofmik, P. O. Box ginia Avenue. Vsi v Johnstown, Pa. 118; vsi na GhuAolm, Mirni. Redne mesečne seje se vrče v last- j Mesečne seje se vrše vsako prvo ne- ni društveni dvorani, Alley. 725 4Braclly ' deljo po dvajsetem v prostorih g. Ivana Kočevarja. Društvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. Ivan Šbamfel, predsednik.. Box 65; Gregor Zobec, tajnik, Box 65; Pavel Rigler, blagajnik, Box 102; Fran Prešeren, zastopnik, Box 45. Vsi v Aldridge, Mont. Družit vene seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu, v cerkvi sv. Dru-! zine. Družtvo sv. Alojzija štev. 18 v Rock Springs, Wyo. Anion Fort una, predsednic, Box 294; Mafas Keržišnik, tajnik. Box 326; Frain Keržišnik, blagajnik; Box 151; Anton Jus-tin. zastopnik, Box 563. Vsi v Bock Springs, Wyo. Družtvo sv. Alojzija št. 19 v 'South Lorain, Ohio. Fran Durjava, predsednik, 539 11th Avenue; Ivan Palčič, tajnik, 548 11th Avenue; F. Ambrožič, blagajnik, 562 lltfti Avenue; Alojzij Verant, zastopnik}. Cor. Globe & 10th St. Vsi v South Lorain, Ohio. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani brata g. Alojzija Veranta. Družtvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn Miha Jerina, predsednik, P. O. Box 31; Ivan Zalar, tajnilk, P.O.Box 183; Matija Majefrle, biagajnik, Box 43; Josip Kern, zastopnik, Box 34. Vsi v Sparta, Minn. Seje še vrše vsako tretjo nedeljo v mestni dvorani. Družtvo sv. Jožefa štev. 21 v Elyria, Colo. Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc, tajnik, 4600 Humboldt St.; Matija Sadar, 4600 Humboldt St., blagajnik; Ivan Cesar, zastopnik, 5115 Emmerson St. Vsi v Denver, Colo. Družtvo XV. Jurija št. 22 v Sonth Chicago, UL Fran Medoš, predsednik^ 9478 Ew-ing Avenue; Josip Sebohar, tajnik, 9553 Ewing Avenue; Fran Goremc, blagajnik, 183 E. 95th St.; Fran Medoš, zastopnik, 9478 Ewing Avenue. Vsi v South Chicago, 111. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Družtvo sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, GaL Josip Stariha, predsednik, 2000 19 th St.; I vain Stariha, 2000 19th ■St., tajnik; Mao-tin Smaker, 711 San Bruno Avenue, blagajnik; Matija BI nt, 1638 6 th St., Berkeley, Alameda Co., Cal. I Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Golobica na 19th & Vermont St. Družtvo Sveto Ime Jezus štev. 25 v j Eveleth, Minn. j Ivan Nemgar, predsednik; Jakob Kotniki tajnik, Box 558; Alojzij Kotnik blagajnik, Box 558; Anton Fritz, zastopnik, Box 728. Vsi na Eve'.eth, Minn. Društvo sv. Štefana štev. 26 v Pitts-1 bur ga, Pa. Josip Leban, predsednik, 18 Laut-ner St., Allegheny, Pa.; Jakob Za-, bukovec, tajnilk in zastopnik, 4324 Blackberry St., Pittsburg, Pa.; Anton Škerbec, blagajnik, 5116 Natrona j Alley, Pittsburg, Pa. Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu od 3. ari popoludne v slov. cerkveni dvorani na 57 Butler Street. Družtvo sv. Mihaela št. 27 v Diamond-ville, Wyo. Gregor Sternal, predsednik, Box 113, Frontier, Wyo.; Josip Penea, tajnik, Box 35; Fran Peterlin, bla-' ga jnik, Box 95; Anton Arko, zastopnik, Box 172. Vsi v Diamondville, . Wyo. j Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani rojatka Josipa Gačnika. Družtvo Marija Danica št. 28 v Cumberland, Wyo. Ivan Šifrar, predsednik; Math. Golob, tajnik, Box 27; Iv. Narod,, blagajnik ; Ivan Konček, zastopnik. Vsi v Cumberland, Wyo. Družtvo sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Penn'a. Fran Rebernik, predsednik, Box 38; Zmagoslav Kant«, tajnik, Box 327; Ivan Mandelj, blagajnik, Box 327; Anton Tavželj, zastopnik, Box 62. Vsi v Imperialn, Pa Društvo zboruje v svoji društveni dvorani. Družtvo sv. Jožefa št. 30 v ChiAohnu, Josip Tntihar, predsednik, 519 Power St.; Gregor HreUak, tajnik, 407 Josip I*ni, pi lisi ubil V P. O. Box 123; Akgsij iKočsvar, tajnik, P. O. Družtvo sv. Alojzija št. 31 v Brad-• docku. Pa. Ivan Germ, predsedniik, Box 57; Anton Sotler, tajnik, Box 266; Matevž Kikel, blagajnik, 854 Cherry Alley. Vsi v Braddocku, Pa. Aloj-j zaj Hrovat zastopnik, Box 154, Linhart, Pa. iSeje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani pod itialijansko cerkvijo na 6. ulici v Braddocku. Družtvo Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Waan. Ivan Petek, predsednik, Box 654; Alojzij Breznik, tajnifk, Box 706; Josip Rihtar, blagajnik; Josip Plaveč, zastopnik, Box 644. Vsi v Black Diamondu, Wash. I>ruštvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Diuštvo sv. Barbare št. 33 v Trestle. Penn'a. Anton Primožič, predsednik, Box 26; Fran Šifrar, tajnik, Box 26; oba v Trestle, Pa. Jakob Vičič, blagajnilk-, F. R. D., Wicksburg, Pa., Box 130; Peter Jeram, zastopnik, Box 26, Trestle, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu. Družtvo sv. Petra in Pavla štev. 35 v Lloydell, Pa. Anton Bombač, predsednik, Ana-linda, Pa.; Andrej Malovrh, tajnik, Box 1; Anton Bombač, blagajnik, P. O. Box 56; Ivam Jereb, zastopnik, Box 16. Vsi trije v Lloydellu, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Petra Valbo v Lloydellu, Pa. Družtvo sv. Alojzija št. 36 v Cone-maugh, Pa. Mihael Rovanšek, predsednik; Ivan Rovanšek, tajnik, Box 116; Ivan Kukavca, blagajnik; Josip Dremelj, zastopnik, Box 227. Vsi v Cnne-maugh, Pa. Mesečne seje se *rr5e vsako tretjo nedeljo v društvenej dvorani. Družtvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandn, Ohio. Anton Oštir, predsedniik, 1706 St. Clair St.; Ivan Avsec, tajnilk, 3946 St. Clair St.; Ivan Grdina, blagajnik, 1757 St. Clair St.; Anton Ocepek, zastopnik, 78 Dana St. Vsi v Clevelan-du, Ohio. Družtvo Sokol štev. 38 v Pueblo, Colo. Ivan Ribič, predsednik, 1219 South Santa Fe Avenue; Peter Čuiig, tajnik,. 1245 South Santa Fe Avenue; Ivan Plnth, blagajnik, 1245 South Santa Fe Avenue; Sava RadakoviČ, zastopnik, 1714 Abriendo Avenue. Vsi v Pueblo, Colo. Družtvo sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash. Anton Janaček, predsednik in zastopnik. Box 188; Andrej Rihter, tajnik Box 19; Ivan Plese, blagajnik, Box 19. Vsi v Roslvnu, Wash. Družtvo sv. Mihaela štev. 40 v Cla-ridge, Pa. Anton Jerina, predsednik in zastopnik, Box 204; Anton Somrov, tajnik, Box 284; Valentin Rednak, bla^ gajnik, Box 463. Vsi v Claridge, Pat Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v nemški dvorani. Društvo sv. Jožefa št. 41 v Bast Palestine, Ohio. Josip Vider, predsednik, Box 223; Anton Jnrjevic, tajnik, Box 31; Fran Goličič, blagajnik, Box 425; Fran Jur-jevčič, zastopnik, Box 209. Vsi v E. Palestine, Ohio. Družtvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo. Fran Ahčin, predsednik, 1213 Bohmen Avenue; Ivan Gaber, 1251 So. Santa Fe Avenue, tajnik; Ajaton Per-ko, blagajnik in zastopnik, 1220 Bohmen Avenue. Vsi v Pueblo, Colo. Družtvo sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont. « Fran Hndoklin, predsednik, Box 117; Josip AmibrožiČ, tajnik, Box 104; Anton Smole, blagajnik in zastopnik, Box 162. Vsi v East Heleni, Mont. ' Mesečne seje se vrše vsacega dvajsetega v mesecu v prostorih pod cerkvijo Sv. Ane. Družtvo sv. Martina št. 44 v Barber-tonu, Ohio. Anton Štrukelj, predsednik, 118 Range >St.: Ainton Luzar, tajnik, 696 Wunderlich Ave.; Martin Mažek, blagajnik, 166 Huston St.; Matija Kramar, zastopnik, Box 223. Vsi v Bar-bertonn, Ohio. Drudtvo zboruje vsako drago nedeljo v mesecu v Tm dvorani na vogalu Tueson A 2nd St. _ Družtvo sv. Jožefa št. 45 v Indiana-polisn, Tnd. Anbrra Struna, predsednik, 710 Warman Avenue; Alojzij Rodman, tajnik, 2708 w. Walnut St.; Josip gačnik, blagajnik, 901 Ketch cm St.; Josip Zore, zastopnik, 733 Hugh St. Vsi v Indianapolisu, Ind. Društvo zboruje v&aiko drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani g. J. Gačnika, 903 Ketchem St. Društvo sv. Barbare št, 47 v Aspenu, Colo. Alojzij Lesar, predsednik; Ivan Dukovič, tajnik; Fran Marolt, blagajnik ; Ivan Plautz, zastopnik. Vsii ■na Box 55, Aspen, Col«. Družtvo sv. Jurija štev. 49 v Kansas City, Kansas Ivan Janžakovič, predsednik, 441 Ferry St.; Mi. Novak, tajnik, 40S Ferry St.; Peter Špehar, blagajnik, 408 Ferry St.; Mihael Novak, zastopnik, 437 Orwell Avenue. Vsi v Kansas City, Kans. Redne mesečne seje se vrše vsaki tretji ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov na 4th St. & Barnett Ave., Kansas City, Kans. Družtvo sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y. Anton Štucin, predsednik- 22 Scholes St.; Fran G. Tassotti, taj-nife in zastopnik, 135 Schoies St.; Fran Žagar, blagajnik, 209 14th St. Vsi v Brooklynu, N. Y. Mesečne seje se vrše rsa&o drugo nedeljo v Auolf Haebig Orchestrion dvorani na 7 Boerunn St. Družtvo sv. Petra in Pavla štev. 51 v Murray, Utah Jernej Kamnikar, predsednik, Box 122, Murray, Utah; Fran Malovic, tajnik, Box 39, West Jordan, Utah; Vincenc Padar, blagajnik in zastopnik, Box 8, Murray, Utah. Redne seje se vrše vsacega 12-tega v mesecu. Družtvo sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas. Martin Oberžan, predsedniik, Box 51; Fran Augustin, tajnilk, Box 466; Fran Kikel,. blagajnilk, Box 302; Ignacij Gross, zastopnik, Box 131. Vsi v East Mineral n, Kansas. Družtvo sv. Jožefa št. 53 v Little Falls N. Y. Fran Rožanc, predsednik, 583 Mili St.; Fran Masle, tajnik, 541 Jefferson St.; Anton Keržič, blagajnik, 39 Danube St.; Fran Stezinar, zastopnik, 22 Danube St. Vsi v Little Falls, n. y. Drnžtvo sv. Frančiška št. 54 v Hib-bingu, Minn. Ivan Pavša, predsednik in zastopnik, 123 Pine St.; Mihael Peskar, tajnilk; Antoh Gerzin, b.agajnik. Vsi v Hibbingu, Minn. Družtvo sv. Boka štev. 55 v Lemont Furnace, Pa. Josip K romar, predsednik, Post Percy, Pa.; Jakob Novšek,. tajnik, P. O. Box 336, Uniontown, Pa.; Andrej Skerl, blagajnik in zastopnik, Brown-field, Pa. Družtvo sv. Alojzija št. 56 v Superior Penn'a. Fran Gtrčman, predsednik; Peter Šinit, tajnilk; Andrej Sušm.-l, blagajnilk ; Ivan Jakel, zastopnik, Box 33. Vsi na Superior. Pa, Društvo sv. Alojzija št. 57 v Export Penn'a. Anton Hribar, predsednik, Box 18; ; Martin Špec, tajnik, Box 129; Fran ■ Nago de, blagajnik. Box 192; Josip • PavletiČ, zastopnik. Box 164; vsi v , Exportu, Pa. j Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Hrvatski dvorani. Društvo sv. Štefana štev. 58 v Bear Creeku, Mont. Ivan Luzar, predsednik; Ivan R. Rom, tajnik; Jakob Mavrič, blagajnik in zastopniik. Vsi na Box 65. Bear Creek, Mont. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Petra štev. 59 v De Kalb, UL Pavel Sikič, predsednik, 5 Oak St.; Matija Cink, tajnik in zastopniik, Box 453; Pavel Sikič, blagajnik, 5 Oak St. Vsi v De Kalb, 111. Društvo sv. Barbare štev. 60 v c his holmu, Minn Anton Bambič, predsednik; Anton Poderžaj, tajnik, P. O. Box 155; Anton Stark, blagajnik; Ivan Zupančič, zastopnik. Vsi na Chisholm, Minn. Družtvo sv. Jurija štev. 61 v Beading, Pa. Matija Gregorič, predsednik, 143 n. River St.; Simon Luzar, tajnik, 301 Lafayette St.; Fran Špehar, blagajnik, 381 k. River sb; Simon Lu-zas^ zastopnik, 301 Lafayette St. Vsi v Readingu, Pa. Društvo alboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani g. Jakoba Drevs, 120 Little Garden St. Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne Dr, RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 RivingtonSt. v New Yorku izjavlja : Dr. i^ich-terjev Sidro Pain Expellersem iznašel, kot najbo jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici. majenj V vseh lekarnah, *25in50 centov. F7- Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York. Družtvo sv. Cirila in Metoda. š-»ev. 6Ž, v Colorado City, Colo. Ivan IjovŠin, predsednik, Box 113; Ivan Mramor, tajnilk, Box 746; Fran Starec, blagajnik, Box 652; Ivan Kozina, zastopnik. Bos 683. Vsi v Colorado City, Colo. Društvo zboruje vsakega 17-ga v mesecu v dvorani g. Fran Starea. Družtvo sv. Florjana št. 64 v Scuth Range, Mich. Mihael Muh vic, predsednik. Box 156, Baltie, Mich.; Anton Mušič. tajnik, Box 153, Baltic, Mich.; Josip Lasie, blagajnik in zastopnik, Box 156, South Range, Mich. Društvo sv. Petra in Pavla štev. 65 v Manistique, Mich. Ivan Krušec, predsednik; Ivan Kocjan, tajnik; Mihael Kobetič, blagajnik in zastopnik. Vsi v Manistique, Mich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivana Costelo. Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66 v Jolietu, ni Anton Kosiček, predsednik, 1151 N". Broadway; Mihael Vardjan, tajnik in zastopniik, 903 N". Scott St. ; Anton Koste c. blagajnik. Vsi v Jolietu, I1L Društvo sv. Jožefa štev. 67 v Yale, Kansas. Ivan Petek, predsednik, Box 147; Josip Cvetkovič, tajnik, Box 97; M. Dernulovič, blagajnik, Box 97; Ivan Prišla n, zastopnik, Box 97. Vsi v Yale, Crawford Co., Kansas. Društvo Isus Prijatelj Mai enih -štev. 68 v Monessen, Pa. Fr. Dusič, predsednik, Box 411; Xi-ko Štiniac, tajnik, Box 253; Ivan Mat an, blagajnik, Box 503; Fran Duralia, zastopnik. Box 37. Vsi v Monessen, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Petra št. 69 v Thomas, W. V a. Ivan Urbas. predsednik. Box 33; Ivan I.ahanjer, tajnik. Box 215; Je-sip Drolc, blagajnik. Box 250; Mihael Varhank, zastopnik. Vsi v Thomas, W, Vsl Društvo '' Zvon' * št. 70 v Chicago, m Ivan Stržinar, predsedniik, 406 W. ISth St.; Josip Medic, tajnik, 474 W. 20th St.; Martin Lav rič, blagajnik, 515 Blue Island Avenue; Kornelij Gorup, zastopnik, 577 Blue Island Ave. Vsi v Chicago, 111. Društvo zboruje vsako četrto soboto zvečer ob Y29. uri v National Hall, Cor. ISth St. & Centre Ave. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 71 v Collinwood, Ohio. Ivan Rosselj, predsednik. Box 532; Mat. Slapnik, mjnik, Box 694; Anton Jakoš. blagajnik; Ivan Logar, zastopnik. Vsi v Collinwoodu, Ohio. Društvo sv. Barbare št. 72 v Ravens-dale, Wash. Ivan Jovaui, predsednik; Ivan Bizjak ,tajnik, B