UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 81:70



STROJNIŠTVO /

Tehniška gimnazija //

Tehniška gimnazija s slovenskim 25

0

učnim jezikom na narodno mešanem 2

.

9

območju v slovenski Istri .

4

2



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: strojništvo

Izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri:

obvezni predmet (210 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Majda Pregl, Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola in strokovna gimnazija Ljubljana, dr. Boštjan Harl, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Jerneja Rebernik Herman, Šolski center Ravne, OE Srednja šola Ravne, Uroš Avsec, Šolski center Novo mesto, dr. Nikolaj Mole, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, dr. Marko Nagode, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ivo Šteblaj, Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, mag. Sašo Turnšek, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Špela Mrak, ZRSŠ



JEZIKOVNI PREGLED: Manja Žugman

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-strojnistvo_teh-teh_si.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 250653187

ISBN 978-961-03-1136-2 (Zavod RS za šolstvo, PDF)





BESEDILO O SEJI SS


Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt strojništvo za izobraževalni program tehniške gimnazije in izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ...................... 9

Obvezujoča navodila za učitelje ............. 9

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 10

TEHNIŠKO RISANJE IN STROJNI ELEMENTI

................................................................... 11

Tehniško risanje in strojni elementi ........ 11

Strojni elementi ...................................... 13

MATERIALI IN TEHNOLOGIJE OBDELAVE . 14

Materiali ................................................. 14

Tehnologije obdelave ............................ 16

MEHATRONSKI SISTEMI ........................... 17

Mehatronski sistemi ............................... 17

ENERGETSKI SISTEMI ............................... 19

Energetski sistemi .................................. 19

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 21

Opredelitev predmeta ............................ 21

Tehniško risanje in strojni elementi ....... 21

TEHNIŠKO RISANJE IN STROJNI

ELEMENTI ........................................... 21

STROJNI ELEMENTI.......................... 22

Mehatronski sistemi .............................. 22

MEHATRONSKI SISTEMI ................... 22

PRILOGE ............................................... 23





8


1

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

4

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Predmet strojništvo je izbirni strokovni predmet, ki je naravnan tako, da povečuje zanimanje dijakov za tehniške poklice. Podaja vsebine stroke od osnovnih do strokovnih znanj, ob tem pa dijaki razvijajo sposobnosti strokovnega presojanja, analiziranja raznih problemov in načrtovanja rešitev. Ob predmetu se bodo dijaki strokovno razvijali in pridobivali najrazličnejša znanja, metode in sposobnosti za reševanje tehničnih problemov.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Učni načrt predvideva pridobitev temeljnih znanj, spretnosti in terminov. Dijaki pridobijo občutek za natančnost, zanesljivost in prostorsko predstavo ter reševanje vsakodnevnih problemov. Razvijajo sistematični pristop s poudarkom na načrtovanju dela.

Celotne vsebine, vključno z vajami in laboratorijskimi vajami, dajejo dijakom tudi informacije o smereh razvoja strojništva, nujnosti obvladovanja interdisciplinarnih tehniških in tehnoloških znanj ter uporabna temeljna znanja tako za življenje kot za nadaljnji študij v stroki.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Strojništvo je motivacijski predmet, ki naj bi dijake pritegnil k študiju strojništva na fakultetah ali višjih strokovnih šolah. Podrobnosti obravnavanja posameznih tem naj bodo prepuščena predavatelju in dijakom glede na interes. Pri pouku naj bo uporabljenih čim več realnih, praktičnih primerov.  Dijaki naj cilje dosegajo tudi s samostojnim delom, raziskovalnim delom in predstavitvami izsledkov raziskovalnega dela.



9





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


8


1

:

7

0

/

/

/



TEHNIŠKO RISANJE IN STROJNI 5202.9.42

ELEMENTI

OBVEZNO



OPIS TEME

Namen sklopa je opredeliti pomen tehnike in strojništva. Dijaki pridobijo spretnosti za prostoročno risanje, predmete skicirajo v različnih projekcijah in prerezih po pravilih tehniškega risanja. Predmete kotirajo, uporabljajo dimenzijske in geometrijske tolerance.

Spoznajo pomen sestavne in delavniške risbe, pravila za izdelavo dokumentacije, uporabljajo priročnike, kataloge in drugo literaturo.

Spoznavajo uporabo standardnih elementov v strojništvu, enostavne skicirajo in iz literature razberejo določene dimenzije.



TEHNIŠKO RISANJE IN STROJNI ELEMENTI



CILJI

Dijak:

O: pridobi spretnosti za prostoročno risanje;

O: spozna osnovna pravila za izdelavo tehniške dokumentacije;

O: skicira predmet v različnih projekcijah;

O: spozna pravila tehniškega risanja in kotiranja;

O: spozna dimenzijske in geometrijske tolerance;

O: spozna pomen sestavne in delavniške risbe.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» prostoročno skicira predmete v izometriji in ortogonalni projekciji z uporabo ustreznih črt;

» nariše z orodjem predmete v izometriji in ortogonalni projekciji z uporabo ustreznih črt;



11

8

1

:

7

0

/

/

» prepozna elemente delavniške in sestavne risbe ter navede njune značilnosti; /

5

2

0

» .2 nariše in kotira enostavne predmete; 9

.

4

» 2 enostavne predmete nariše v prerezu in jih kotira;

» na risbi prepozna dimenzijske tolerance in s pomočjo tabel izračuna mejne mere ter določi

ujeme;

» na risbi prepozna geometrijske tolerance in opiše njihov pomen.



TERMINI

◦ skica ◦ projekcije ◦ prerezi ◦ kotiranje ◦ tolerance ◦ delavniška risba ◦ sestavna risba



12





8


1

:

7

0

/

/

STROJNI ELEMENTI /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: spozna razstavljive in nerazstavljive zveze;

O: spozna vzmeti;

O: spozna osi, gredi, kotalne in drsne ležaje ter tesnila;

O: spozna zveze gredi in pesta;

O: spozna gredne vezi in sklopke;

O: spozna vrste gonil in pomen prestavnega razmerja;

O: spozna pomen mazanja strojnih elementov, uporabe in ekološkega ravnanja z mazivi;

O: uporablja priročnike, kataloge in programsko opremo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» skicira osnovne strojne elemente in razloži njihovo uporabo;

» prepozna različne razstavljive in nerazstavljive zveze in njihove lastnosti;

» prepozna vrsto vzmeti, njihove lastnosti in uporabo;

» opiše razliko med osjo in gredjo, našteje vrste osi;

» navede lastnosti kotalnih in drsnih ležajev ter tesnil;

» prepozna različne gredne vezi in sklopke ter opiše njihove lastnosti;

» prepozna različne izvedbe zvez gredi in pesta;

» razlikuje različna gonila in opiše njihove lastnost;

» izračuna prestavno razmerje gonila;

» izbere način mazanja glede na namembnost;

» izbere iz baze standardnih elementov ustrezne ležaje, tesnila, gredne vezi, vskočnike, vijake

in matice.



TERMINI

◦ navoj ◦ vijaki ◦ matice ◦ vzmeti ◦ osi ◦ gredi ◦ ležaji ◦ gonila



13





8


1

:

7

0

/

/



MATERIALI IN TEHNOLOGIJE /

5

2

0

2



OBDELAVE .

9

.

4

2



OBVEZNO



OPIS TEME

Dijaki spoznajo materiale, ki se v strojništvu in tehniki na splošno največ uporabljajo. Spoznajo lastnosti materialov in njihov vpliv na uporabo. Spoznajo kovine in njihove zlitine, pridobivanje, označevanje in toplotno obdelavo. Spoznajo tudi umetne mase in pomen recikliranja materialov.

Spoznajo delitev obdelovalnih tehnologij, primarno oblikovanje, preoblikovanje, izdelavo polizdelkov. Spoznajo postopke odrezavanja s poudarkom na sodobnih tehnologijah.



MATERIALI



CILJI

Dijak:

O: ločuje materiale glede namembnosti;

O: spozna lastnosti kovinskih in nekovinskih materialov;

O: spozna toplotne obdelave materialov;

O: razišče možnosti recikliranja materialov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» našteje materiale, ki se uporabljajo v strojništvu;

» razlikuje med kovinskimi in nekovinskimi materiali;

» opiše mehanske, fizikalne in kemijske lastnosti materialov;

» s pomočjo primerov analizira uporabo materialov glede na njihove lastnosti;

» razloži ohlajevalno krivuljo čistega železa;

» pojasni kaj je jeklo in pomen ogljika in ostalih legirnih elementov v železu;



14

8

1

:

7

0

/

/

» našteje neželezne kovine in njihove zlitine, ki se uporabljajo v strojništvu; /

5

2

0

» .2 našteje toplotne obdelave in opiše postopek kaljenja. 9

.

4

2

TERMINI

◦ mehanske lastnosti ◦ fizikalne lastnosti ◦ kemijske lastnosti ◦ tehnološke lastnosti ◦ trdnost ◦ trdota ◦ žilavost ◦ kristalna rešetka ◦ legirni elementi ◦ toplotna obdelava



15





8


1

:

7

0

/

/

TEHNOLOGIJE OBDELAVE /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: spozna postopke tehnologij obdelave (primarno oblikovanje, preoblikovanje, odrezavanje, alternativne tehnologije);

O: uporablja strokovno terminologijo in strokovno literaturo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» našteje in razloži postopke tehnologij obdelave;

» s pomočjo skic ali filmov prepozna različne postopke tehnologij obdelave;

» pojasni prednosti in princip računalniško krmiljenih strojev za obdelavo;

» analizira končno obliko predmeta in tehnološki postopek, po katerem je izdelan;

» analizira, ali bi lahko enako obliko izdelal po drugem postopku tehnologije obdelave.



TERMINI

◦ primarno oblikovanje ◦ preoblikovanje ◦ odrezavanje ◦ računalniško krmiljeni stroji



16





8


1

:

7

0

/

/



MEHATRONSKI SISTEMI /

5

2

0

2

.

9

.

4

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijaki spoznajo mehatronski sistem in pomen robotizirane proizvodnje za kakovost proizvodnega procesa. Spoznajo enostavne komponente mehatronskih sistemov in logiko njihovega delovanja. Z uporabo enostavnih programskih orodij izdelajo mehatronski sistem in izvedejo simulacijo delovanja.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Podajanje snovi naj bo podkrepljeno s praktičnimi prikazi, filmi, animacijami. Dijaki naj določene teme obdelajo samostojno ali v manjših skupinah s pomočjo literature in spleta.



MEHATRONSKI SISTEMI



CILJI

Dijak:

O: definira mehatronski sistem;

O: spozna osnovne logične funkcije;

O: razlikuje med krmiljenjem in regulacijo;

O: spozna zgradbo in lastnosti krmilnega sistema;

O: razišče gradnike pnevmatskih, hidravličnih in električnih krmilij;

O: uporablja programska orodja za načrtovanje in simulacijo krmilij.



(2.3.3.1)



17

8

1

:

7

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: 2

.

9

.

» na praktičnih primerih analizira mehatronski sistem; 24

» uporablja osnovne logične funkcije;

» našteje elemente krmilnega sistema in jih umesti v mehatronski sistem glede na njihovo

funkcijo;

» izbere krmilni sistem glede na namembnost;

» uporabi elemente pnevmatske, hidravlične in elektro regulacije ter jih poveže v enostaven

mehatronski sistem;

» s pomočjo programskih orodij načrtuje enostaven mehatronski sistem in opravi simulacijo

delovanja.



TERMINI

◦ mehatronski sistem ◦ zaznavala ◦ krmilniki ◦ izvajalci ◦ pnevmatika ◦ hidravlika



18





8


1

:

7

0

/

/



ENERGETSKI SISTEMI /

5

2

0

2

.

9

.

4

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijaki spoznajo različne energije in njihovo pretvorbo v delo. Spoznajo načine pridobivanja električne energije iz tehničnega in ekološkega vidika. Seznanijo se s toplotnimi izgubami objektov in možnosti uporabe različnih gradbenih in izolacijskih materialov ter stavbnega pohištva.



ENERGETSKI SISTEMI



CILJI

Dijak:

O: spozna osnovne pojme, veličine in zakone v termodinamiki;

O: spozna termodinamične procese in njihove izkoristke;

O: analizira vire (konvencionalne in alternativne) pridobivanja energije in rabo energije v Sloveniji;



(2.2.1.1)

O: prepozna vplive energetskih sistemov na okolje;

O: računa toplotne izgube objektov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna in uporablja veličine z ustreznimi enotami;

» opiše pojma nakopičena in prehodna energija in našteje vrste teh energij;

» prepozna osnovne krožne procese, izračuna karakteristične točke, opravljeno delo in

izkoristek;

» teoretične krožne procese primerja z realnimi procesi (npr. Ottov proces – štiritaktni

bencinski motor, Rankinov proces – termoelektrarna);



19

8

1

:

7

0

/

/

» analizira različne načine pridobivanja električne energije (konvencionalne in alternativne) ter /

5

2

vplive na okolje; 0

2

.

9

» izračuna toplotne izgube objektov (primerja uporabo različnih materialov in debelin toplotnih 4.

2

izolacij s pomočjo katalogov proizvajalcev).



TERMINI

◦ energija ◦ delo ◦ izkoristek ◦ preobrazba ◦ krožni proces ◦ konvencionalni viri pridobivanja električne energije ◦ alternativni viri pridobivanja električne energije ◦ toplotne izgube ◦ izolacija



20





8


1

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

2



VIRI IN LITERATURA PO 4



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

Drev, J. in Hadlin, M. (2023). Energetika v strojništvu.



TEHNIŠKO RISANJE IN STROJNI ELEMENTI

Broz Žižek, E. (2024). Tehniško komuniciranje: učbenik za modul Tehniško komuniciranje v poklicu v programih srednjega poklicnega izobraževanja na področju strojništva: avtokaroserist, avtoserviser, inštalater strojnih inštalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij, klepar-krovec, mehatronik operater, metalurg, oblikovalec kovin-orodjar, strojni mehanik, zlatar in za modul Tehniško komuniciranje v programih srednjega strokovnega izobraževanja na področju strojništva: strojni tehnik. Tehniška založba Slovenije.

Broz Žižek, E. (2024). Tehniško komuniciranje v poklicu: delovni zvezek za modul Tehniško komuniciranje v poklicu v programih srednjega poklicnega izobraževanja na področju strojništva: Avtokaroserist, Avtoserviser, Inštalater strojnih inštalacij, Izdelovalec kovinskih konstrukcij, Klepar-krovec, Mehatronik operater, Metalurg, Oblikovalec kovin-orodjar, Strojni mehanik, Zlatar. Tehniška založba Slovenije.

Glodež, S. (2012). Tehnično risanje. Tehniška založba Slovenije.

TEHNIŠKO RISANJE IN STROJNI ELEMENTI

Broz Žižek, E. (2024). Tehniško komuniciranje: učbenik za modul Tehniško komuniciranje v poklicu v programih srednjega poklicnega izobraževanja na področju strojništva: avtokaroserist, avtoserviser, inštalater strojnih inštalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij, klepar-krovec, mehatronik operater, metalurg, oblikovalec kovin-orodjar, strojni mehanik, zlatar in za modul Tehniško komuniciranje v programih srednjega strokovnega izobraževanja na področju strojništva: strojni tehnik. Tehniška založba Slovenije.

Broz Žižek, E. (2024). Tehniško komuniciranje v poklicu: delovni zvezek za modul Tehniško komuniciranje v poklicu v programih srednjega poklicnega izobraževanja na področju strojništva: Avtokaroserist, Avtoserviser, Inštalater strojnih inštalacij, Izdelovalec kovinskih konstrukcij, Klepar-krovec, Mehatronik operater, Metalurg, Oblikovalec kovin-orodjar, Strojni mehanik, Zlatar. Tehniška založba Slovenije.

Glodež, S. (2012). Tehnično risanje. Tehniška založba Slovenije.



21





8


1

:

7

0

/

/

STROJNI ELEMENTI /

5

2

Prebil, I., in Zupan, S. (2011). 20 Tehnična dokumentacija . Stri svetovanje. .9

.

Kraut, B., Žerovnik, J., Gabrovšek, B., Kutin, J., Slemenik Perše, L., Boltežar, M., Brojan, M., 4

2

Slavič, J., Halilovič, M., Čepon, G., Šarler, B., Šajn, V., Bombač, A., Senegačnik, A., Kitanovski, A., Tušek, J., Lorbek, L., Poredoš, P., Klinar, K., … Butala, V. (2022). Krautov strojniški priročnik (17. slovenska popravljena izd.,). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo.



MEHATRONSKI SISTEMI

MEHATRONSKI SISTEMI

Bartenschlager, J. (2009). Mehatronika: [učbenik v programih Mehatronik operater in Tehnik mehatronike]. Pasadena.

Žalar, Z. (2014). Elektrotehnika v mehatroniki, Učbenik za elektrotehniko v 1. in 2. letniku srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja na programih mehatronike. Utva.



22





8


1

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

2



PRILOGE 4



23