IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trat, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
tednik
NOVI UST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1676
TRST, ČETRTEK 19. JANUARJA 1989
LET. XXXIX.
»Krščanski
slog«
v, politiki
Znana in ugledna italijanska revija »La Civilta Cattolica«, ki jo izdajajo jezuiti, je objavila v eni zadnjih številk uvodnik, ki je vzbudil veliko pozornost v italijanskih Političnih krogih. Gre namreč za globljo a-ftaliza stanja v italijanski Krščanski demokraciji, in sicer iz moralnega, krščanskega
vidika.
Avtor članka, p. Giuseppe De Rosa, naj-Prej pojasnjuje, kakšna bi morala biti politika stranke, ki se ima za krščansko oziroma se sklicuje na krščanska načela.
»Kdor se v politiki sklicuje na krščanstvo, se mora predvsem zavedati — pravi pisec — da se pri svojem delu mora ravnati v skladu s 'krščanskim slogom’, ki temelji na evangeliju in ki ga kristjan mora imeti v politiki za svojega. Takšen slog Prepoveduje nepošteno in nemoralno ravnanje, kot ravna, kdor se laže, kdor vara in kdor obrekuje; prepoveduje uporabo javnega denarja in izkoriščanje javnih funkcij za bogatenje in v klikarske name-prepoveduje rabo nepoštenih sredstev 2a dosego ali ohranitev oblasti. Krščanski slog v politiki zahteva, da se mora politični delavec držati daleč od denarja; da živi Preprosto in skromno; zahteva končno, da daje prednost revnejšim in zapostavljenim, bar pomeni, da mora pri vsaki politični odločitvi upoštevati predvsem blaginjo rev-nlb, pa naj gre za revnejše plasti prebivalstva, za ostarele, brezposelne, narodne manjšine (podčrtalo ur.), priseljence iz A-in Afrike, za manj razvite predele v državi in za nerazvit svet na splošno«.
Ko člankar analizira 40-letno delovanje Italijanske Krščanske demokracije, med drugim pravi: »Trditev, da se Krščanska demokracija danes ne sklicuje več na krščanstvo ni točna, saj se ni spremenila v laično, tehnokratsko stranko, povsem podrejeno prostozidarskemu in malomeščanskemu laicizmu. Priznati pa je treba, da je m da žal še pada vsaj pri znatnem delu demokristjanov moralni in krščanski naboj, ®d česar ima škodo krščanski slog v politiki- Zato ima za nekatere posamezne čla-n.n in skupine Krščanska demokracija politično delo za cilj prevzem ali ohranitev obisti, in sicer ne v korist nepristranskega s|uženja skupnosti, temveč v lastno korist.« Člankar zaključuje, da bi se morala Krščanska demokracija v politiki vrniti h
dalje na 2. strani ■
Dvojezičnost-pa kakšna?
Manjšinska borba za politične pravice je vsekakor hvalevredna. Navadno predstavlja dvojezičnost srčiko v boju za priznanje omenjenih pravic in je lahko pravi barometer za merjenje političnega ozračja na področjih z narodnostno mešanim prebivalstvom. Dvojezično uradovanje, dvojezični krajevni in drugi napisi, dvojezična kultura — vse to ima svoj pomen in vlogo, ki pa lahko postane relativna od področja do področja neke manjšinske skupnosti. In to tudi v isti državi.
Pred kratkim smo lahko brali v manjšinskem tedniku v Dolini Aosta zanimivo razmišljanje o tem vprašanju. Ne toliko v zvezi s prej navedenimi področji, pa vendar poučno in na svoj način zgovorno. Gre za uporabo dvojezičnega občevanja v — manjšinski stranki. Konkretno, stranka francosko govoreče manjšine v deželi pod Mont Blancom ima poleg večine frankofonih članov tudi razne prijatelje in somišljenike italijanskega jezika, ki so sprejeli osnovne smernice stranke, kot so avtonomija, federalizem itd. Sedaj se nekateri sprašujejo, ali naj se v stranki — ki po statutu priznava občevalni in uradni jezik samo francoski — dopusti tudi raba italijanskega jezika. Navajajo se primeri, ko npr. v kaki gorski sekciji večina francosko
govorečih članov zaradi posameznega, včasih po enega člana italijanskega jezika, govori in razpravlja — v jeziku večinskega naroda. Ali je to dopustno? Je to pravilno in primerno? Saj sam predsednik deželne vlade — tudi član te stranke — v deželni zbornici dosledno in vedno govori le francosko!
Vprašanje, ki lahko zanima v nekem smislu tudi nas. Ne toliko življenje in delovanje slovenske stranke (kjer ni neslovenskih članov saj je še slovenskih na žalost premalo!) pač pa praktično občevanje in odnose v narodnostno mešani družbi. Ali ni tudi pri nas tako, da zaradi enega neslovenskega prisotnega navadno številna družba govori v jeziku večinskega naroda? Tega ne pišemo iz kakega nacionalističnega nagiba, ampak iz konkretnega ugotavljanja razmer, ko sami nekje popuščamo v svojih zahtevah in pravicah iz nekakega udobja uvidevnosti, korektnosti do drugih itd.
Vsekakor so to primeri, ki zaslužijo tudi našo večjo pozornost. Menimo, da se e-nakopravnost lahko meri tudi po izsekih vsakdanjega življenja in praktičnih odnosih z večinskim narodom!
a. b.
Zunanji minister Andreotti o aktualnih mednarodnih vprašanjih
Zunanji minister Andreotti je te dni poročal o nedavni pariški konferenci, posvečeni kemičnemu orožju. Spregovoril pa je tudi o nekaterih mednarodnih problemih, predvsem z območja Sredozemlja. Glede pariške konference je naglasil, kako je bil njen pomen ne le v potrditvi protokola iz leta 1925, marveč še dodatno v tem, da so udeleženci politično in moralno obsodili bojne strupe in še zlasti njihovo uporabo.
Zunanji minister je tudi pozitivno ocenil sovj etski sklep o bližnj em enostranskem zmanjšanju zalog kemičnega orožja in tu-di podobno pripravljenost Združenih držav.
Andreotti je nato spregovoril o nedavni napetosti v Sredozemlju in izrekel prepričanje, da bi morala Libija odstraniti vsakršen šum glede podpiranja terorizma. O sporni libijski tovarni v Rabti je dejal, da so ameriški izvedenci tik pred Božičem pritegnili pozornost Italije na omenjene o-brate, ki da so namenjeni izdelavi bojnih plinov. Po Andreottijevem mnenju je treba vso zadevo še dodatno raziskati. Itali-
janska vlada je že dala potrebna navodila ustreznim službam in o rezultatih bo kasneje govor v parlamentu. Zunanji minister se je zavzel za popustitev napetosti med Ameriko in Libijo tudi v luči perspektiv za reševanje bližnjevzhodne krize. Pri tem je izrekel priznanje ameriški upravi, da se je odločila za dialog s Palestinci.
V	nekaterih italijanskih listih smo brali, da utegne novi ameriški predsednik Bush imenovati za veleposlanika v Italiji Južnega Tirolca, zdravnika dr. Rudija Un-tertinerja. Ko je ta bil star 18 let, je emi-griral iz rodnega Sterzinga v Združene države, kjer je najprej opravljal razne poklice, nato pa študiral medicino in postal znan kirurg, specialist za plastične operacije. Ko je bil Reagan guverner v Kaliforniji, je postal pozoren na mladega zdravnika, ker je ta poznal več jezikov. Postala sta prijatelja. 2e 23 let je dr. Untertiner član republikanske stranke.
Kako ho i volitvami na Koroškem
■ NEDELJA, 22. januarja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Carski sel«; 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas;
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Slovensko pismo«. Pisna pričevanja slovenskih umetnikov;
15.30 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 23. januarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Tigrova duša — spomini na Alberta Rejca; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.03
V	ponedeljek ob 12h; 12.40 Zborovska glasba; 13.C0 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
13.30 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Scipio Slataper: »Moj Kras« v prevodu Marka Kravosa;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Hornist Zoran Lupine ter orglar Štefan Bembi; 18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 24. januarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Svet v črno-belem; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Detektiv Prismoda«, nagradna oddaja za mlade detektive; 14.30 Iz Beneči-, je; 15.00 Scipio Slataper: »Moj Kras« v prevodu Marka Kravosa; 15.17 Novice iz sveta lahke glasbe;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Hornist Zoran Lupine ter orglar Štefan Bembi; 18.00 Janez Povše: »Gost v studiu«, radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 25. januarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
13.30 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Scipio Slataper: »Moj Kras« v prevodu Marka Kravosa; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Kitarist Igor Starc v našem studiu; 18.00 Večna ženska proza; 19.03 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 26. januarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Po ročila in deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa;
15.00 Scipio Slataper: »Moj Kras« v prevodu Marka Kravosa; 15.13 Pri nas na obisku; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mešani zbor »Bath Camera-ta« iz Batha Avona na Angleškem; 18.00 Zanimivosti iz arhiva Ciril-Metodove šole v Trstu ob 100-letnici ustanovitve; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 27. januarja, ob: 7.00 Jutranji radi;ski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Koroški portreti; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Ženske in politika; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.C0 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Pravljični svet v barvah«; 14.30 Zapisi in glasba; 15.00 Scipio Slata-per: »Moj Kras« v prevodu Marka Kravosa; 15 13 Naši kraji in ljudje; 17.00 Poročila in kulturna k onika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 28. januarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Narava ima vedno prav; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Bom naredu sta-zice«; 15.00 Zabavnoglasbeni program; 17.00 Po o-čila in kulturna kronika; 17.10 4. mednarodno tekmovanje za izvedbo komorne instrumentalne glasbe s klavirjem Sergio Lorenzi; 18.00 Umetniški večer z Alešem Valičem; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst. ulica Rossetti 14. tel. 772151
Na Koroškem se v teh dneh odloča o zadržanju Slovencev na bližnjih, nekoliko predčasnih deželnih volitvah, ki bodo 12. marca.
Koroška enotna lista, ki je pod tem imenom oblikovala samostojni slovenski nastop na zadnjih treh deželnih volitvah, je imela 11. t.m. svoje zasedanje. Razpravljala je o sodelovanju z zelenimi, ki je že obrodilo izvolitev slovenskega državnega poslanca Karla Smolleja, in pa o predlogu skupine ljudi iz Nestrankarskega komiteja za obrambo dvojezične šole, Zveze slovenskih organizacij in revije Kladivo, naj bi prišlo do skupne platforme za Drugačno Koroško, ki naj bi enotno nastopala proti trem strankam, ki so tradicionalno zastopane v koroškem deželnem svetu.
Koroška enotna lista je na svojem zboru predlagala osnovanje skupne liste predstavnikov iz svojih vrst, iz vrst zelenih in iz vrst prej omenjene skupine. Zavezništvo z zelenimi je že zajamčeno, pri čemer je treba povedati, da bo na volitvah nastopala tudi desno usmerjena zelena lista, ki pa menda ne uživa velike podpore. Kaj bo glede sodelovanja s pobudniki »platforme za drugačno Koroško«, pa se bo še pokazalo. Nekateri njeni predstavniki so že postavili pogoj, naj Koroška enotna lista obsodi zadržanje svojega predsednika Smolleja o šolskem vprašanju, kar pa seveda ni možno, ker so člani njegovo izbiro že potrdili in podprli.
Vsekakor pa je malo možnosti za izvo-
■	nadaljevanje s 1. strani
krščanskemu slogu. Izreka dalje upanje, da bo prihodnji strankin vsedržavni kongres — prirediti bi ga morali prihodnji mesec v Rimu — posvetil veliko pozornost tudi tem problemom, ker da bo »le krepka krščanska zavest omogočila Krščanski demokraciji, da bo lahko sprejela izzive devetdesetih let«.
Na Tržaškem in Goriškem ter v Furlaniji Julijski krajini je Krščanska demokracija stranka relativne večine takorekoč vso povojno dobo. Jezuit De Rosa v svojem razmišljanju omenja tudi narodne manjšine,
V	poslovilnem radijskem govoru dne 14. t. m., je ameriški predsednik Reagan podal obračun svojega osemletnega predsednikovanja in poudaril, da se zanj pričenja novo življenjsko razdobje. V petek, 20. t.m., bo namreč uradno predal Belo hišo novoizvoljenemu predsedniku Bushu. Zadnji od 331 tedenskih radijskih govorov je trajal le pet minut. Zadnjih osem let, je dejal, je treba uokviriti v 200-letno zgodovino ameriškega naroda, ki je vedno težil po svobodi in napredku. »Poslavljam se, je pristavil, v času gospodarske trdnosti, uspešno opravljenega dela pri zatiranju ma-
litev deželnega poslanca na Koroškem, ker so volilna okrožja tako razdeljena, da je zadnja leta dvojezično ozemlje povsem razdrobljeno.
S Koroškega prihaja vest, da je bil dosežen sporazum za skupni volilni nastop na marčnih deželnih volitvah med zelenimi, Koroško enotno listo in tisto skupino, ki je svoj čas predlagala takoimenovano platformo za drugačno Koroško. Zanjo bo kot drugi nosilec kandidiral tajnik Zveze slovenskih organizacij Borut Šturm. Nosilec bo nemško govoreči predstavnik zelenih. Na tretjem mestu pa bo zastopnik iz vrst stranke, ki se sklicuje na državnega poslanca Karla Smolleja.
—o—
SZDL IN PLURALIZEM
Socialistična zveza Slovenije je v Ljubljani razpravljala o političnem pluralizmu. »Ta je v Sloveniji resničnost, čeprav se obnašamo, kot da bi se moral s tem pojavom ukvarjati kdo drug in ne prav Socialistična zveza kot najširša frontna organizacija,« je bilo poudarjeno. »Družbenih sprememb na tem področju ne bi smeli le opazovati od daleč, pač pa bi se vanje morala Socialistična zveza aktivno vključiti«.
Devinsko-nabrežinski občinski svet je v ponedeljek, 16. t. m., z večino glasov, dokončno odobril varianto regulacijskega načrta za Sesljanski zaliv. Varianto mora zdaj odobriti deželna vlada.
katerim bi stranka, ki se sklicuje na krščanska načela, morala dajati prednost oziroma jih upoštevati pri svojem delu. Prav te dni pa lahko ponovno ugotavljamo, kako Krščanska demokracija še dalje slepomiši glede problema dvojezične šole v Špe-tru v Benečiji. Tudi v tem primeru ji gre predvsem za ohranitev oblasti na prizadetem območju in zato pušča vnemar to, kar bi prav v skladu »s krščanskim slogom« v politiki morala narediti v korist slovenske narodne skupnosti v Benečiji, ki ima vso pravico terjati, da se otrese duhovne, kulturne in gmotne zaostalosti.
mil in organiziranega kriminala, ko prvič po drugi svetovni vojni Sovjetska zveza kaže pripravljenost za dialog«.
V	osmih letih predsedstva se je Reagan redno posluževal radia za tedenska sporočila, med katerimi so bile večkrat zelo važne napovedi. V spominu pa bodo o-stale tudi radijske nerodnosti priletnega državnika, ki je nekajkrat pozabil, da govori v živo, in je s tem svoje sodelavce spravil v obup, še posebej takrat, ko je misleč, da ni v oddaji, za šalo napovedal, da je pred nekaj minutami podpisal odlok o bombardiranju Sovjetske zveze.
»Krščanski slog” v politiki
Ronald Reagan se je poslovil
Srbija za Joviča
Predsedstvo Socialistične zveze Srbije je soglasno potrdilo kandidaturo Borisava Joviča za mandatarja nove jugoslovanske vlade. V poročilu predsedstva je rečeno, da je sedanji predsednik srbske skupščine Jovič najprimernejša osebnost v Srbiji, ki v zadnjih 22 letih ni imela na tej funkciji syojega predstavnika. Postopek za evidentiranje kandidatov se po zasedanjih republiških predsedstev Socialistične zveze zaključuje. Včeraj se je zbrala zvezna konferenca Socialistične zveze, potrdila kandidate in seznam s priporočili predložila Predsedstvu države. Danes (četrtek) naj bi torej uradno bil znan novi predsednik zvez-nega izvršnega sveta.
Mladinske organizacije so medtem predlagale, naj bi kandidati preko radia in televizije obrazložili svoje načrte za izhod iz krize. Glavni uredniki radio-televizijskih Postaj v Jugoslaviji so že dejali, da so pripravljeni prirediti radiotelevizijski dvoboj.
Za globlje sodelovanje
Ravnatelj italijanskega Zavoda za zunanjo trgovino v Zagrebu Gianfranco Ta-bai je imel pred dnevi tiskovno konferen-co v Beogradu. Na njej je predstavil — Podobno kot pred kratkim na Hrvaškem in v Sloveniji — nagradni natečaj, s katerim želijo velika italijanska podjetja, kot so Fiat, Olivetti, Montedison, Enichem in druga, spodbuditi nakupe jugoslovanskih podrtij v Italiji. Najnovejši zakoni, ki jih je odobril parlament v Beogradu, to vse bolj
omogočajo.
Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi italijanski trgovinski ataše na veleposlaništvu v Beogradu Nardi. Prisotni pa so kHi zastopniki vlade, gospodarske zborni-Ce in delovnih organizacij.
Ublažitev napetosti
Libijci so preko vatikanskih posrednikov vrnili Ameriikancem truplo enega iz-jtted dveh pilotov, ki sta bila izgubila živ-Jenje med ameriškim bombardiranjem Tripolisa pred približno dvema letoma, truplo so prepeljali v Italijo, kjer so ga Prevzeli izvedenci in na njem opravili obdukcijo. Pri tem pa se je baje pokazalo, ^ja je bila zamenjana prava identiteta. Tu-5|i če bo to uradno potrjeno, pa se bistvo ibijske geste ne spremeni. Po mnenju o-Pazovalcev je Libija hotela s tem pokazati Pripravljenost na ublažitev napetosti med Tl-ipolisom in Washingtonom. Podobno znamenje je prišlo že tudi z ameriške strani, saj so Združene države odpovedale vojaške vaje pred libijskimi obalami, ki bi morale po prvotnem načrtu potekati v prvih dneh tega tedna. Amerikanci so se zahvalili Vatikanu in Italiji za posredovanje Pri izročitvi trupla umrlega pilota. V Vatikanu so sporočili, da so za to posredovanje zaprosili Libijci, in sicer meseca decembra.
Družboslovci o družbi
Slovenska družba navzlic številnim spremembam in predvsem pozitivnim premikom še vedno zaostaja za realnostjo, ki zahteva na vseh področjih od politike in gospodarstva pa do kulture in šolstva veliko bolj temeljite preobrate. Družboslovje pa caplja za zaostalo družbo, namesto da bi nastopalo v vlogi avantgarde, ki daje družbi smer razvoja in jo kritizira, kadar zamuja.
Tega neveselega dejstva se zavedajo v polni meri tudi slovenski družboslovci, ki so sodelovali na okroglih mizah Marksističnega centra na temo Stanje, vloga in razvojne perspektive družbenih znanosti na Slovenskem. Svoje diskusijske in pisne prispevke je dalo sto udeležencev. Marsikateri med njimi se je kritično ozrl na preteklost, ko so bile družbene vede nekakšen servis uslug za dnevno politiko in zato ideološko opredeljene in enkrat za vselej določene.
Eden izmed udeležencev, profesor Adolf Bibič, je povzel ugotovljena dejstva, ki zadevajo sedanje krizno stanje v družbi: Kriza se kaže v pretiranem normativizmu, fragmentaciji, pomanjkljivih metodologijah družbenih znanosti; znanost naj postane sama sebi sodnik, konstitui-
NOVICE
Novoizvoljeni ameriški predsednik Bush bo v petek, 20. t.m., prevzel svoje posle in se nastanil v Beli hiši. Pred dnevi je izbral še zadnje sodelavce v svoji vladi. George Bush bo 20. t.m. tudi prisegel zvestobo ameriški ustavi. Na predsedniških volitvah je zmagal z geslom »Don’t worry, be happy« (Ne skrbi, bodi srečen). To geslo je značilno tudi za začetek njegovega predsednikovanja. Kako bo v prihodnjih mesecih in letih, pa se bo videlo. Znano je, da imajo tudi Združene države, čeprav so najbogatejša država na svetu, kopico velikih in majhnih odprtih vprašanj.
SO GA UGRABILI?
Belgijski preiskovalci še niso prišli na sled ugrabiteljem bivšega ministrskega predsednika Paula Van Dena Boeynantsa, ki je izginil v soboto, 14. t.m. Vse kaže, da gre za politično ugrabitev, čeprav preiskovalci ne izključujejo ostalih možnosti. 70-letni krščanski socialec Boeynants je bil večkrat ministrski predsednik, dobrih 15 let pa tudi predsednik krščansko-socialne stranke. Leta 1981 je odstopil, ker je bil vpleten v škandal o davčnih utajah v trgovinskih izmenjavah z afriko državo Zai-re. Boeynants je bil tudi pogojno obsojen.
ra naj se strokovna javnost in znanstvena skupnost naj funkcionira kot oblika civilne družbe; nujno je načrtnejše prevajanje temeljnih družboslovnih del. Poudarjena je bila potreba po večjem odpiranju v svet, tudi kot slovenski prispevek k preučevanju mednarodnih odnosov. Potrebna je tudi strožja kadrovska selekcija in ustvariti se mora trajna možnost za šolanje slovenskih družboslovcev na tujem.
Hranilnica in posojilnica Opčine — Trst
razpisuje
usposobi j enostne izpite za uradnike/ce prve kategorije v smislu čl. 5 Kolektivne delovne pogodbe za uslužbence Hranilnic in posojilnic.
Trenutno je nepokrito eno delovno mesto. Pogoji za pripustitev k usposobljenostne-mu izpitu so naslednji:
— fakultetna diploma iz ekonomije ali prava oziroma diploma, ki je po obstoječih predpisih enakovredna ali
— diploma višjih srednjih šol;
— starost: največ 30 let.
— Program usposobljenostnega izpita predvideva slovensko in italijansko pisno nalogo splošne gospodarske ali finančne narave oziroma iz knijgovodstva a-li bančnega poslovanja in ustni razgovor. V smislu čl. 5 Kolektivne delovne pogodbe bo h kolokviju pripuščen, kdor bo prejel pozitivno oceno pri pisnem izdelku. Ustrezna navodila so na voljo v tajništvu Hranilnice in posojilnice.
— Prošnjo na prosti poli je treba predložiti, osebno ali po pošti, v tajništvu Hranilnice in posojilnice do 25. januarja 1989.
Čas razporeda bo zainteresiranim javljen naknadno.
Hranilnica si pridržuje pravico preselekci-je prošenj na osnovi čl. 6 K.d.p.
Po izpitih bo pristojna komisija predložila Upravnemu svetu Hranilnice in posojilnice seznam pozitivno ocenjenih, s katerega se bodo črpala imena novih uslužbencev.
Upravni odbor
Tako ugotovitev kakor načrti za prihodnost, sprejeti na posvetu, so vsekakor pozitivni, ampak uveljaviti jih moramo tudi v vsakodnevni praksi, ki je še vedno pod močnim vplivom administrativnih in voluntarističnih posegov politike na področju družbe in družboslovja.
Žarko Petan
Stiki med ZDA in Palestinci
. Podtajnik v britanskem zunanjem ministrstvu William Waldegrave se je pred dnevi v Tunisu sestal s palestinskim voditeljem Arafatom. Gre za prvi takšen uradni stik in še na tako visoki ravni povrhu. Srečanje je potekalo v zelo dobrem in konstruktivnem vzdušju. Kot je bilo povedano na poznejši tiskovni konferenci, sta se sobesednika strinjala v tem, da bi bilo treba čimprej sklicati mednarodno mirovno konferenco za dokončno ureditev položaja na Bližnjem vzhodu. Po Arafatovih besedah
naj bi taka konferenca potekala pod okriljem Združenih narodov, udeležili pa naj bi se je stalni predstavniki Varnostnega sveta ter zastopniki Izraela, Egipta, Sirije, Libanona, Jordanije ter palestinske Osvobodilne organizacije ali palestinske začasne vlade.
Britanski podtajnik Waldegrave je to srečanje označil za zgodovinsko pomemben dogodek v okviru britanske zunanje politike. Posredno je tudi pozval Izraelce, naj odstopijo od svojih togih stališč.
Dolgotrajna suša povzroča veliko skrbi
Novo sodno leto v deželi
V veliki dvorani na tržaškem sodišču so v soboto, 14. t.m., slovesno odprli sodno leto. Kot običajno, je bilo najprej na vrsti branje poročila o sodni dejavnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini v času od 1. julija 1987 do 30. junija 1988. Poročilo je namesto glavnega pravdnika pri tržaškem prizivnem sodišču Filoreta D’Agosti-na prebral državni pravobranilec Ballari-ni. Iz poročila je razvidno, da je sodstvo v deželi v težavah, ker ne razpolaga s pri-merniim strukturami, manjkajo tudi sodniki in sodni uradniki ter drugo pomožno osebje.
V obdobju, ki ga obravnava poročilo, se je na področju Furlanije Julijske krajine bistveno zmanjšalo število hudih zločinov.
V	deželi niso zabeležili ugrabitev ali ma-
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 23. januarja, v Peterlinovo dvorano na predstavitev knjige dr. Janeza ROTARJA »Trubar in južni Slovani«. Delo bo predstavil avtor sam. Večer pa se bo začel ob 20.30.
fijskih zločinov, vendar je precej visoko število kaznivih dejanj, ki zadevajo lastninsko pravo. Povečalo se je tudi število razporok in ločitev, kar vpliva na učinkovitost in zastoje v delovanju sodnega u-stroja. Iz poročila je bila razvidna tudi precejšnja skrb, kaj bo prinesla jesenska u-vedba novega kazenskega postopnika. Tako sodniki kot odvetniki se bodo morali od oktobra dalje držati novih pravil, ki bodo bistveno spremenili delo na italijanskih sodiščih.
* * *
Na torkovi (17. t.m.) seji deželnega sveta je pristojni odbornik odgovoril na vprašanje svetovalca Slovenske skupnosti Brezigarja v zvezi z dvojezično šolo v Špetru v Benečiji. Brezigar je zahteval posredovanje deželne vlade, da bi videmsko šolsko skrbništvo spremenilo svoje negativno stališče do te šole. Deželni odbornik pa je v odgovoru vztrajal na znanem stališču, da deželna uprava ni pristojna za reševanje odprtega vprašanja.
Od besed k dejanjem!
Koordinacijski odbor vzhodnokraških vasi je v petek, 13. t.m., na tiskovni konferenci predstavil javnosti načrt o preureditvi nekdanjega begunskega taborišča pri Padričah. Slovenske krajevne organizacije že vrsto let uporabljajo te prostore. Po zadnjih prošnjah, pa tudi iz dokumentov, ki so jih našli v občinskem arhivu, izhaja, da bo vprašanje lastnine po vsej verjetnosti v kratkem rešeno.
Načrt o preureditvi predvideva, da bodo v bivšem begunskem taborišču prostori za kulturne, socialne in gospodarske dejavnosti, ki bodo namenjene krajevnemu prebivalstvu, kakor tudi prostori za vojaški muzej Henriquez.
Te dni je Tržaško in Goriško ter velik del Furlanske nižine zajelo čudno megleno in vlažno vreme. Po kotlinah je megla, v goratem področju pa je sončno in naravnost spomladansko toplo vreme. Ljudje se pritožujemo, ker nismo vajeni megle in take vlage, vedno bolj pa je občutiti sušo. Poštenega dežja ni bilo od novembra. Polja in druge obdelane površine so že vidno razpokane, nekoliko blažita to stanje prav megla in vlaga. Kmetje so zaskrbljeni predvsem za zimsko žito, ki bi navadno moralo biti že dobrih 15 centimetrov visoko, a je v večini primerov ostalo tako, kot je bilo teden ali dva po skalitvi. Težave se napovedujejo tudi za trte in nasade sadja, saj se bodo posledice sedanje suše pokazale predvsem poleti, ko korenine ne bodo našle v globini dovolj vlage. Prav to dejstvo
V	Peterlinovi dvorani v Trstu je v ponedeljek predaval literarni kritik Taras Kermauner. Večer, ki je bil posvečen predstavitvi neobjavljene drame Stanka Maic-na »Brez sveče«, sta priredili Društvo slovenskih izobražencev in Združenje Most. Uvodoma je kratko spregovoril član združenja Most Vladimir Vremec.
Stanko Majcen in njegova drama »Brez sveče« sta bila za Kermaunerja predvsem priložnost, da je kritično spregovoril o bližnji slovenski preteklosti, v kateri je živel tudi Majcen. Pisatelj je ves povojni čas, skoraj do smrti leta 1970, preživel v samoti in je svoja dela pisal v glavnem »za predal«. Ni slučaj — tak občutek smo imeli ob poslušanju — da se je začelo o Majcnu
Slovenskim šolam na Tržaškem grozijo združitve nekaterih didaktičnih ravnateljstev in nižjih srednjih šol v okviru izvajanja vsedržavnega zakona 426 iz lanskega leta, ki govori o racionalizaciji šolskega omrežja. Tržaški šolski skrbnik je v tem okviru pripravil načrt, ki govori o tem, naj bi s prvim septembrom letos združili didaktični ravnateljstvi Sv. Jakob in Sv. Ivan v Trstu, kar pa zadeva nižje srednje šole, pa naj bi spremenili srednio šolo Fran Erjavec v Rojanu v podružnico srednje šole Igo Gruden v Nabrežini.
Na to problematiko je opozoril s svetovalskim vprašanjem deželni svetovalec Slovenske skupnosti in predsednik komisije za kulturo v deželnem svetu Bojan Brezigar.
V	dolgem dokumentu poudarja, da bi tako združevanje nasprotovalo zakonodaji, ki ščiti slovenske interese na šolskem področju, zlasti Londonskemu memorandumu, ki slovenske šole podrobno našteva, in za-
povzroča nemalo skrbi kmetom, kajti če ne bo padlo dovolj dežja v naslednjih mesecih, bodo umetna jezera, iz katerih črpajo vodo za namakanje v poletnih mesecih skoraj prazna. Toplo vreme za ta čas bo po vsej verjetnosti povzročilo predčasno brstenje in cvetenje sadnega drevja, kar bo spet nevarno, saj se že več let dogaja, da zajame naše kraje konec januarja ali v februarju val mrzlega vremena z ledom ali slano, ki povzroča ogromno škodo v sadovnjaku.
Nad sušnim vremenom se ne pritožujejo samo kmetovalci. Tudi občinske uprave, ki imajo vodovode, začenjajo govoriti, da bo v kratkem začelo primanjkovati pitne vode. Stanje postaja vse bolj zaskrbljujoče, saj je v Italiji že tako veliko govora o
dalje na 8. strani ■
na Slovenskem govoriti prav v času, ko se slovenska družba zavzema za demokratizacijo in pluralizem.
Drama, o kateri je govoril Kermauner, je ena izmed tistih, ki so ostale v rokopisu. Ima izrazito versko vsebino. Sveča nekako simbolizira institucijo, Cerkev, v drami pa se Stanko Majcen pokaže kot nenavadno kritičen do Cerkve, pravzaprav do tiste Cerkve, ki gleda le na zunanjost, noče pa prisluhniti globinskemu sporočilu vero. Za Kermaunerja je Majcen nekako predhodnik slovenskega koncilskega krščanstva.
Glede slovenske književnosti je predavatelj poudaril, da opaža na Slovenskem
dalje na 5. strani ■
konom, ki so njegovo vsebino potrdili in izvedli.
Kar zadeva sam postopek, so taki predlogi neupravičeni, ker ni bila zaslišana deželna komisija za slovensko šolo. Tudi niso bile zaslišane krajevne uprave in šolski organi, ki so pristojni za omenjene šole. To nikakor ne more biti pokrajinski šolski svet, ki so ga slovenske komponente doslej na volitvah za šolska zborna telesa vedno bojkotirale.
Končno, a nenazadnje, pa je treba poudariti, piše svetovalec Brezigar, da iz razlogov praktičnosti in učinkovitosti take združitve ne morejo biti koristne. Šoli Erjavec in Gruden sta v različnih občinah in zemljepisno toliko oddaljeni, da je med njima ozemlje srednje šole Fran Levstik. Združiti didaktični ravnateljstvi v Trstu pa bi pomenilo neučinkovito povezati devet različnih sedežev vrtcev in osnovnih šol. Zato svetovalec zahteva posredovanje deželnega odbora proti takim načrtom.
Taras Kermauner je govoril o Stanku Majcnu
Racionalizacija šolskega omrežja - pa taka!
V Gorici so predstavili zbornika o slovenski in furlanski kulturi
Predavanje o Koroški v Gorici
Dijaki goriškega oddelka Trgovskega zavoda 2iga Zois so želeli izvedeti kaj več o življenju in delu slovenskih rojakov na Koroškem. Njihovi želji sta se odzvala dva vidna zastopnika koroških Slovencev, mag. Filip Warasch, ki je ravnatelj trgovskega izvozno-uvoznega podjetja Korotan, ter dr. Anton Koren, poslovodja pri Mohorjevi družbi v Celovcu.
Prvi predavatelj je prikazal predvsem politične in narodnostne razmere, v katerih so se koroški Slovenci znašli po letu 1920, kakor tudi njihovo sodobno problematiko, ki je v nekaterih primerih še mnogo bolj zapletena kakor pa naša tukaj na Primorskem. Kljub vsemu pa obstajajo tudi nekateri dobri izgledi, npr. možnost za ustanovitev trgovskega dvojezičnega zavoda v Celovcu, kar bi koristilo vsej koroški deželi, uvedba tv-oddaj enkrat tedensko v slovenščini, in še kaj. Poslovodja Mohorjeve pa je prikazal širše stanje gospodarstva v Avstriji, v katerega se vključuje tudi poslovanje koroških Slovencev, njihove Prve založbe Mohorjeve in Zveze zadrug.
Predavanje je pritegnilo pozornost dijakov, ki so poslušali izvajanja z velikim zanimanjem. Pokazalo se je, da je v našem slovenskem tisku vse premalo poročil o koroških razmerah. Zato so takšna srečanja in predavanja dobrodošla in bi jih bilo treta organizirati tudi v prihodnje.
NA KANINU
NAJGLOBLJE BREZNO
Skalarjevo brezno na Kaninu je najgloblja slovenska in jugoslovanska jama. Po sedanjih začasnih meritvah slovenskih jamarjev, ki so na začetku novega leta opravili ta veliki podvig, naj bi to brezno bilo globoko 900 metrov. Ker pa so ga raziskali le do točke, ko jim je zmanjkalo vrvi, je mogoče, da je brezno še globlie. s to meritvijo je padlo prejšnje jugoslovansko globinsko prvenstvo, saj je brezno ria V jetrnih gorah na Durmitoru globoko 898 metrov. Največ zaslug pri raziskovanju globin Skalarjevega brezna na Kaninu imajo jamarji koprskega jamarskega društva Dimnice.
—o—
Predstavniki 35 evropskih držav, Kanade in Združenih držav Amerike so na Dunaju podpisali pomemben dokument o varnosti in sodelovanju v Evropi. Dokument vsebuje nove obveze tudi na področju spoštovanja človekovih pravic. Pogovori na Dunaju so trajali 37 mesecev. Zadnii dokument bodo vključili v helsinško sklepno listino in bo omogočil pogajanja med Atlantsko zvezo in Varšavskim paktom.
Zaradi stavke pilotov in nadzornikov Poletov ter megle je bil in je letalski promet v Italiji še vedno hudo ohromljen, kar Povzroča velikanske težave za potnike, ^red dnevi pa je nastala nova polemika v zvezi z letalskim prometom. Nekateri pilo-ti so namreč javno izjavili, da je varnost Svilnih poletov ogrožena zaradi vojaških letal, ki se vežbajo nad Sredozemljem. Vojski so izvajanja pilotov zavrnili.
V	goriškem deželnem avditoriju so v četrtek, 12. t.m., predstavili dve novi publikaciji. Gre za zbornika o slovenski in furlanski kulturi na Goriškem, v katerih so zbrali predavanja z dveh simpozijev, ki ju je leta 1986 oziroma leta 1987 priredil Inštitut za družbeno in versko zgodovino iz Gorice. Dogodek je očitno vzbudil precejšnje zanimanje na Goriškem, saj se je v veliki dvorani zbralo okrog 250 ljudi. Prisotni so bili mnogi Slovenci in tudi nekateri kulturni delavci ter raziskovalci iz bližnjih krajev onstran meje.
Tisk obeh publikacij je omogočila go-riška pokrajina, zato je uvodoma spregovoril predsednik goriške pokrajine Gian-franco Crisci, ki je med drugim dejal, da se goriška pokrajina zavzema za utrjevanje duha sprave in razumevanja med narodi. Sledil je poseg predsednika Instituta za družbeno in versko zgodovino profesorja Salimbenija. Ta je izrazil željo, da bi pokrajinska uprava pravkar izdana zbornika izročila šolam in knjižnicam v deželi, da bi tako bila dostopna kar se da širokemu številu bralcev.
Zbornik o furlanski kulturi na Goriškem je predstavil prof. Raimondo Stras-soldo. O osmih objavljenih prispevkih in Salimbenijevem uvodu je imel same pohvalne besede. Nekoliko obširneje je spregovoril o člankih, ki obravnavajo furlan-ščino. Objavljena so med drugim predavanja, ki osvetljujejo zgodovino, ljudsko kulturno dediščino in književnost v furlan-ščini ter likovno umetnost.
O zborniku, ki je posvečen slovenski kulturi na Primorskem, je spregovorilj prof. Pavle Merku. Publikacijo je obdelal lcot »advocatus Dei« in »advocatus diabo-li«, se pravi iz pozitivnega in negativnega vidika. Poudaril je, da gre za pomemben prispevek k boljšemu poznavanju slovenske kulture v italijanskem svetu in da je
Ta teden bodo v Gorici odprli razstavo konstruktivističnih del Avgusta Černigoja, v Neiv Yorlcu pa Plečnikovo razstavo.
Prikaz Černigojeve ustvarjalnosti je pripravil Umetniški studio Exit v sodelovanju z goriškim pokrajinskim muzejem in s podporo Kmečke banke. Na ogled bo v dvoranah v ulici Favetti 16 v Gorici od petka do 3. februarja. V petek zvečer bo tudi koncert v Kulturnem domu. Nastopili bosta klavičembalistka Maria Laura De Ponte in flavtistka Licia Gruden.
■	27. februarja bo predaval umetnostni
kritik Brane Kovič iz Ljubljane, na zadnji dan razstave pa bo v palači Attems okrogla miza o Avgustu Černigoju in likovni umetnosti na Goriškem v dvajsetih letih tega stoletja.
Razstava o slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku, ki je začela svojo uspešno pot po svetu v pariškem Centru Pompidou, jo nadaljevala v Ljubljani in nato v Avstriji, Italiji, Španiji in Nemčiji, bo ta teden dosegla Nem York. V razstavišču Arhitektur-
treba v tem smislu pohvaliti organizatorje zborovanja. V zborniku, ki ima v prevodu naslov »Slovenska kultura na Primorskem«, je zbranih šest prispevkov, ki osvetljujejo predvsem literarno ustvarjalnost in likovno umetnost. V tem smislu je tudi izzvenela Merkujeva kritika, češ da je naslov preobširen za predavanja, ki so zbrana v knjigi, in da bi morali za popolnejši prikaz slovenske kulturne dediščine na Goriškem spregovoriti tudi o ljudski kulturi, ki predstavlja osnovo vsega narodovega ustvarjanja, in o slovenski glasbeni ustvarjalnosti, ki ji je zbornik posvetil premajhno pozornost.
Oba predavatelja sta torej nakazala vrsto vprašanj, taiko da bi si pričakovali zanimivo in dolgo razpravo, a ta se je lahko razvila šele v veži in v preddverju, preden so se ljudje razšli.
TARAS KERMAUNER JE GOVORIL
O STANKU MAJCNU
■	nadaljevanje s 4. strani
nek premik v smeri vrednot, kot je n.pr. vera. Ustvarjalci začenjajo zapuščati in preraščati tako imenovani nihilizem, ki je bil doslej najbolj značilna sestavina slovenskega pripovedništva. Nihilizem je s svojo splošno kritiko in vsestranskim dvomom opravil odločilno vlogo pri prenovi duha na Slovenskem, sedaj pa je dosegel svoj konec, da smo na začetku prenove slovenske umetnosti predvsem v smeri soočanja s tragičnimi dimenzijami tega sveta in istočasno vere v Boga.
Na zadnjem zasedanju zbora Kraške gorske skupnosti je prišla do izraza pritožba jusarskih odborov, ki še ne morejo opravljati svojega dela, čeprav so bili izvoljeni že pred več leti.
ne zveze Nem Yorka na Madisonovi aveniji na Manhattanu bodo do 28. februarja na ogled najpomembnejši eksponati pariške razstave. Ne vsi, ker so prostori premajhni. Na sporedu pa bo še več spremnih prireditev. Med drugim bodo o Plečniku predavali v Nem Yorku arh. Boris Podrec-ca, umetnostni zgodovinar Damjan Prelov-šek, arh. Braco Mušič in drugi.
Julija naj bi Plečnikovo razstavo prenesli iz Nem Yorka v Washington, vmes pa naj bi poiskali možnosti za selitev v Cleveland, kjer je slovenska izseljenska skupnost v Severni Ameriki najbolj številna.
—o—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE HERMANN BROCH POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
Režija: Žarko Petan Igra: Bogdana Bratuž Premiera v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v GORICI.
Dve pomembni razstavi v Gorici
Nova številka Pastirčka
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Ekumenski zbornik o tisočletnici pokristjanjenja Rusije
Ekumenski zbornik, »V Edinosti«, ki je izšel konec novembra lanskega leta, je skoraj v celoti posvečen tisočletnici pokristjanjenja Rusije. Prvih 38 strani zbornika je namenjenih kratkemu prikazu zgodovine ruske Cerkve. Prvi del, od leta 988 do konca 11. stoletja, je napisal Angel Kosmač, župnik v Ricmanjih pri Trstu. Obdobje od 14. do 20. stoletja je obdelal župnik Jože Markuža, zadnji del pa Stanko Janežič, ki je med drugim tudi urednik zbornika. Janežič v svojem članku analizira zgodovino ruske Cerkve v dobi po oktobrski revoluciji do sedanjih premikov, ki kažejo na večjo pozornost in odprtost sovjetskih oblasti do verskega čutenja dr-
V sredo, 23. t.m., bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo v goriškem Kulturnem domu igro »Povest služkinje Zerline«; monodramo je naštudirala igralka Bogdana Bratuž, režijo je opravil Žarko Petan. Kot avtorja dramatizacije smo vprašali Petana, naj nam posreduje, kako je do te dramatizacije sploh prišlo.
»Pobuda je prišla v podobi časopisne novice. V nekem francoskem časopisu sem prebral, da nastopa znamenita igralka Jeanne Moreau z velikim uspehom v monodrami »Povest služkinje Zerline«, prirejeni po romanu Nedolžneži Hermanna Brocha. Tega nemškega pisatelja sem poznal predvsem kot avtorja večplastnega, v prefinjenem in zahtevnem slogu napisanega romana Vergilova smrt. Jean Moreau je slavna filmska zvezdnica, ki je to postala bolj zahvaljujoč se svojim imenitnim kreacijam v številnih filmih kakor svoji zunanjosti.
V nekajvrstični časopisni novici je bilo toliko presenetljivih podatkov, da je vzbudila mojo radovednost. Zakaj je Jean Moreau tvegala skok s filmskega platna na spolzki gledališki oder? Kako se je izkazala Brochova gosta proza v dru-
Vladimir Bartol, rojen 1903 v Trstu, umrl 1967 v Ljubljani, je gotovo eden od tistih slovenskih duhov, ki ga slovenska literarna kritika doslej še ni znala pravilno oceniti in uvrstiti v preglede slovenske književnosti. Njegov obsežni roman »Alamut« (Ljubljana 1939) pa je ob izidu vendarle prejel banovinsko nagrado. Po vojni je bil izdan še trikrat.
Že pred nekaj leti je to zanimivo delo prevedel v francoščino Claude Vincent, toda prevod ni našel založnika. Pisateljsko ime je bilo neznano, knjiga obširna (okoli šest sto strani). Letos oktobra pa je prevod izdala založba Phebus v Parizu, in uspeh knjige je presegel vsa pričakovanja, saj je bilo prodanih nad 30.000 izvodov, kar je tudi za Francijo pomembna številka. U-speh francoskega prevoda odpira delu tudi pot
žavljanov. Ostali prispevki v zborniku so posvečeni bolj specifičnim vidikom življenja pravoslavne Cerkve. Thomas Spidlik sintetično, a zelo dokumentirano piše o ruski duhovnosti. Avtor utemeljuje tezo, da se ruska duhovnost izraža bolj na intuitivni kot na racionalni ravni. Zanimiv in originalen je članek Ludvika Pichlerja. Ta piše o ruski bogoslužni glasbi. Pri tem naj poudarimo, da je ruska bogoslužna glasba predvsem vokalna. Izvor teh pesmi pa je v bizantinski glasbeni tradiciji.
Rusko cerkveno umetnost, predvsem slikarstvo, predstavlja Rafko Vodeb. Članek po krono-
dalje na 8. strani ■
gem, docela tujem, teatrskem ambientu, ki zahteva iskrive, dramatične dialoge ali vsaj situacije?
Prebral sem roman Nedolžneži, izšel je pred leti v odličnem prevodu mojstra slovenske besede Jožeta Udoviča. Ugotovil sem, da je gledališka povest služkinje Zerline pravzaprav skrajšano in nekoliko spremenjeno peto poglavje romana, ki govori o nenavadni usodi starke Zerline. Skozi njeno pripoved bralec spozna čudno usodo naslovne junakinje, hkrati pa družbeno dogajanje časa, v katerem je ta živela.
Broch je v romanu razkrinkovalec lažnih vrednot, meščanske morale v družbi, ki se je kmalu znašla v vrtincu druge svetovne vojne.
Ker nisem mogel dobiti pariškega izvirnika, sem se sam lotil gledališke adaptacije besedila, ki ga je nato jezikovno priredil še lektor Jože Faganel.
Prepričan sem, da gre za izjemno literarno predlogo, ki pa lahko postane enakovreden odrski doživljaj samo s tvornim sodelovanjem gledalcev. Broch je v pravem pomenu besede angažiran avtor.«
drugam, kakor pravi francoski založnik v pogovoru za ljubljanski dnevnik »Delo«, saj se za knjigo zanimata tudi dva italijanska založnika, on sam pa navezuje stike tudi z nekaterimi nemškimi in španskimi kolegi.
Bartolov roman, ki sega v čase nekako pred tisoč leti, v muslimansko okolje, v bistvu razgalja tudi diktature našega stoletja, bodisi Stalina ali Mussolinija, obenem pa nakazuje togost sodobnega islamskega fundamentalizma.
Uspeh knjige pri francoskih bralcih je tudi posledica poročanja o njej v priljubljeni tv-odda-ji, v kateri je znani poročevalec, časnikar in izvedenec za mednarodne zaplete izjavil, naj si ljudje, ki hočejo razumeti, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu, preberejo to knjigo, četudi je bila napisana že na pragu druge vojne.
V Gorici je izšla nova, četrta številka otroškega mesečnika Pastirček. Na uvodnem mestu je poezija Zore Sakside Novo leto. Ta avtorica ima še nekaj sestavkov v zvezi z zimskim letnim časom.
Najmlajši imajo že v začetku številke nadaljevanko Danile Komjanc Nazareški osliček, pri kateri morajo dokončati in pobarvati risbe. Sami mladi bralci pa tudi v tej številki množično sodelujejo, saj je natisnjenih devet strani njihovih pisem in risb. Dolg je tudi seznam tistih, ki so pravilno rešili uganke prejšnje številke. Tudi tokrat sta dve strani ugank in drugih oblik razvedrila.
Naslovno stran je oblikoval dijak srednje šole Ivan Cankar v Trstu Peter Ražem.
V rubriki Naše priče predstavlja tokrat Pastirček ljubljanskega škofa Antona Bonaventuro Jegliča, ki je v prvih desetletjih tega stoletja odigral tudi pomembno narodnostno in kulturno vlogo.
Glasbeno sta uglašena dva sestavka. Skladatelj Ivo Bolčina je uglasbil pesem Ljubke Šorli Kje je ptičica. Draga Lupine pa v svoji rubriki Srečanje z... predstavlja skladatelja, dirigenta in publicista Janeza Bitenca, ki ga vsi otroci pozna jo zaradi priljubljenih pesmi. Razgovor z njim se bo nadaljeval tudi v prihodnji številki. Središčni članek je bil posvečen mladinskim zborom, ki so 8. decembra lani nastopili v Gorici na Mali Cecilij anki 88.
Omeniti je treba še poezijo Ljubke Šorli Zimska sreča: sestavek Marize Perat Igrače so oživele v sanjah in pa to, da so v četrtem Pastirčku še nekateri sestavki, kot tudi več ilustracij, veči-' noma Zore Sakside in Danile Komjanc.
UMRL JE PISATELJ PIERRE BOILEAU
V francoskem mestecu Beaulieu sur mer je 16. t.m. umrl v 82. letu starosti francoski pisatelj Pierre Boileau. Rajni, ki se je rodil v Parizu leta 1906, se je še mlad posvetil pisateljskemu poklicu. 2e na začetku si je za predmet svojega pisanja izbral svet dogodivščin in še posebej policijskega romana. Kmalu se je uveljavil v Franciji, njegove detektivke pa so bile prevedene v številne svetovne jezike.
Najboljša tovrstna dela je napisal v sodelovanju s pisateljem Thomasom Narcejacom. Skupno je izdal 43 detektivskih zgodb, več sto novel in tudi štiri komedije. Številna njegova dela so bila osnova filmskih scenarijev.
MEDNARODNI VIOLINSKI NATEČAJ
V ZAGREBU
V Zagrebu bodo v dneh od 19. do 26. januarja priredili četrti mednarodni violinski natečaj, posvečen spominu znanega violinista in velikega pedagoga Vaclava Humla, ki je postavil temelje »Zagrebški violinistični šoli«. Bil je profesor na Glasbeni akademiji v Zagrebu in je vzgojil vrsto odličnih violinistov, ki še danes žanjejo lepe mednarodne uspehe.
Za natečaj se je prijavilo 55 glasbenikov iz 20 držav. Zahtevni obvezni program bodo morali izvajati pred mednarodno žirijo, ki ji bosta predsedovala ruski glasbenik Igor Bezrodnij in domači umetnik Ljerko Spiller.
Žarko Petan o igri »Povest služkinje Zerline«
Bartolov »Alamut« v francoščini
Težave pri odpravljanju vlage iz zidov
Voda je za življenje nujno potrebna, v zidovih pa skrajno škodljiva. Pri novih objektih se danes znamo bojevati proti vlagi, saj imamo za to ustrezne materiale, ki jih naši predniki niso poznali. Omejil bi se na problem z vsemi škodljivimi posledicami, ko nastopa vlaga v temeljnih zidovih in gre po kapilarni poti navzgor v zidove. Temeljni zid pije vso zemeljsko vlago in se padavinsko, ki priteče s streh, kjer ni žlebov in odtočnih cevi. Tudi če so odtočne cevi, običajno niso pravilno speljane. Tako zbrana voda zamaka neposredno temelje.
Preden se lotimo neposrednega osuševanja zidov, moramo speljati meteorno vodo skozi peskolove proč od objekta. Ponekod rastejo okrog zidov ne samo koprive jn drug plevel, ampak tudi grmovje ali celo drevo, ki s koreninami razkraja temelje. Ta odvečni material je potrebno odstraniti.
Odločna in edino dobra pot preprečevala zamakanja bi bila naknadno izdelana horizontalna izolacija. V praksi sta znana dva načina: z vlaganjem svinčene ali dobre bitumenske folije na izmenično izdelane °dprtine v zidovih ali tako, da zid prežagamo in vložimo debelo rebričasto pločevino iz nerjavečega materiala. Oba sta izredno draga in ne enako uporabna za vse vrste objektov, ker je uspeh odvisen od vrste gradnje in vgrajenega materiala. Znani so tudi razni kemični postopki, ki se redko uporabljajo in z njimi nimamo posebnih izkušenj.
Upoštevati' je treba skromnejša finančna sredstva, zato predlagam preprostejši,
JOŽKO ŠAVLI
IX.
Preostala Avstrija nima neke izrazite ljudske rože. Nagelj se sicer pojavlja v ljudskem okrasju med drugimi motivi, toda v okrasju kmečkega pohištva zdaleč Prevladuje tulipan. (85)
že ob koncu srednjega veka se nagelj, Pa tudi tulipan razširita po vrtovih srednje Evrope. Obenem z njima pa tudi njuna motiva. V zgodnjem 16. stol. zaznamu-•lejo mnogi slikarji v Švici svoja dela z u-Podobljenim nageljnom. Na bogatih švicarskih vezeninah iz tega obdobja pa se pojavljajo le vrtnice, cvet jagode in lilija. V baroku okrašujejo izdelovalci kmečkega Pohištva svoje izdelke s cvetličnimi šopki, v katerih pa spet prevladujejo vrtnice. (86)
Izjemo predstavlja v tem pogledu švicarski predel Engadin, kjer je motiv nagelj na redno zastopan na vezeninah, in sicer v križnem vbodu. Tukaj ga srečamo, nadalje, uvezenega na ženskih ovratnih rutah, na predpasnikih in tudi na Židanih ve-Zeninah. Vzorec z nageljnom (križni vbod) nam je s tega predela ohranjen še na prtu iz leta 1680. (87) V Engadinu je zelo razsojeno gojenje nageljnov na oknih, še zlasti grmičastih vrst. Sodijo, da so to navado prinesli iz Benetk, kamor so številni od
vendar tudi dober in preizkušen način izsuševanja, ki sicer ni stoodstoten, vendar se počasi zidovje le posuši.
Preprečiti moramo neposredni bočni pritisk vlage na temeljne zidove, ki je od zunanje strani večji kot od notranje. Vzdolž vseh vlažnih zidov je treba napraviti »zračno kineto«. Teren ob temeljih izkopljemo v širini do 50 cm in v globino do dna temelja. Ta temeljni zid je navadno iz neoblikovanih kamnov. Vezilo malta je zaradi vlage že vsa preperela. Zato je treba iz spojnic odstraniti vso staro malto in ves kamen očistiti humusnih ostankov. Kjer kak kamen manjka, ga je treba nadomestiti, vse spojnice pa zastičiti (zafugi-rati) do površine kamna, nikakor pa ne čezenj.
Temeljnega zidu ne smemo ometati in tudi ne vertikalno izolirati. Ta površina mora »dihati«, zato moramo skrbeti, da bo to omogočeno. Na dnu izkopanega rova izdelamo betonsko dno-kineto, ki naj bo od temeljnega zidu vertikalno izolirana in naj ima padec vzdolž zidu v smer, kot dopušča teren.
V	skromnejši izvedbi, predvsem pa tam, kjer vlaga ni posebej izrazita, položimo na dno večje kose kamna ali krogle, da nastane skromen drenažni sistem. Do vrha je treba zasuti s kamnitim materialom, nikakor pa ne s prstenim!
Solidna rešitev je ta, da na izdelano betonsko kineto položimo poševno na temeljni zid naslonjene montažne betonske plošče. Te plošče morajo biti armirane, velikost plošč pa je odvisna od višine temelj -
njih hodili služit. Tam so se tudi naseljevali in se izkazali kot odlični slaščičarji. Na stara leta pa so se vračali domov. Nageljnov motiv v križnem vbodu je v Benetke zašel z Vzhoda, verjetno s Krete. Iz Benetk pa je prišel v Engadin.
V švicarski ljudski pesmi se nagelj ne omenja. Prav tako ni zadobil značaja ljudske rože. Kot nekake simbolične rože veljajo od 19. stol. v Švici: očnica, sleč in svišč, kar je prineslo zanimanje za gore in gorniška romantika. In verjetno bo ena od teh cvetlic postala švicarska roža.
Že od nekdaj pa predstavlja naeelj ljudsko rožo v Franciji, za razliko od lilije, ki je veljala za simbol francoskega kraljestva. (88) Gojenje nageljnov se je uveljavilo zlasti v osrednji in južni Franciji, v pokrajinah Provansa in Lyonsko (Lyon-nais).
V tem pogledu je med najbolj značilnimi primeri, kakšno vlogo najde lahko nagelj v ljudskih navadah, cerkveni praznik
v	provansalskem mestu Vence. (89) Na ta dan okrasijo z nageljni vse mesto. Z oken na hišah visijo krasno vezeni prti, na katere so pritrjeni beli in rdeči nageljni. Nad glavno cesto, po kateri se bo odvijala procesija, so razpeti venci iz nageljnov, na-
nega zidu. Plošče naj bodo široke do 50 cm, da niso pretežke. Tako dobimo trikotni prerez zračnega kanala, katerega lahko tudi odzračujemo s cevmi, vloženimi vertikalno v temeljni in zgornji zid na posebej določenih mestih. Na te betonske plošče na-sujemo kamnit drobir do višine terena. U-stvarimo neke vrste filter, čez katerega se odteka površinska voda v spodnjo kineto. S tem zasutjem smo zavarovali temeljni zid pred vplivom zmrzovanja, kar na mestu samem betonirani kanali, prekriti z betonskimi ploščami, ne dosežejo.
Naslednji problem je podzidek in zunanji ometani zidovi, na katerih je omet zaradi vlage že ves preperel. Marsikje so podzidek že »olepšali« s cementnim obriz-gom ali celo ometom.
Ometani podzidek moramo očistiti vse cementne in druge malte. Očistiti moramo tudi spojnice in jih vnovič zastičiti tako kot temeljni zid. Tega pustimo neometanega, da se osuši, vnovič pa ga lahko obdelamo po izsušitvi.
PRIZNANJE PREVAJALCEMA
Avstrijsko zvezno ministrstvo za pouk, umetnost in šport je v teh dneh podelilo Hansu Kitz-miillerju in Alessandru D’Osualdu iz Krmina o-ziroma iz Gorice prevajalsko štipendijo. Gre za lepo priznanje, ki sta ga KitzmiiHer in D’Osual-do prejela za prevod pesmi koroškega pesnika Janka Ferka. Izšle so v štirijezični zbirki leta 1987 v skupni založbi Mohorjeve družbe iz Celovca in založbe Braitan iz Krmina.
Beri - širi - podpiraj
"IMOVI LIST"
geljnovi šopki krasijo oltarje svetnikov, na tlaku sestavljajo iz nageljnov velike križe, okinčajo z njimi obrobja cest itd. Skratka, povsod so nageljni.
Kljub temu pa nagelj na Francoskem ni postal simbolična narodna roža, enotna za vso deželo. V ljudskih navadah ima svojo vlogo le rdeči nagelj, (90) ki pomeni gorečo ljubezen. Toda le v nekaterih pokrajinah, predvsem na severu. Že na Ikonskem npr. se šopek rdečih nageljnov svoj čas ni smel ponuditi dekletu, da ga ne bi spravili v veliko zadrego. Tako je veljalo zlasti na območju mesta Vienne pod Lyo-nom. V predelih ob reki Oise, v pokrajini Ile de France, je šopek nageljnov, če so ga obesili na vrata dekletove hiše, pomenil ljubezensko izjavo. Na območju mesta Ma-yenne, pokrajina Maine, se prav tako ni smel podariti dekletu šopek rdečih nageljnov.
Nageljnov motiv v okrasiu se na francoskem pohištvu pojavlja že vsaj od 17. stol. dalje, posebno še v šopku cvetja, v vazi in v intarzijah.
Že od renesanse dalje ie gojenje nageljnov zelo razširjeno tudi na Češkem, (91) kakor navaia že znani renesančni botanik Mattioli (1565), in sicer veliko bolj kakor pa v takratnih nemških in angleških pokrajinah. Nageljne so Čehi gojili tedaj predvsem po grajskih vrtovih; tako še v 17. in 18. stol. V 19. stoletiu pa oostane nagelj tudi v tej deželi ljudska roža in ga gojijo vsi sloji. Na jubilejni kmetijski razsta-
Nagelj - slovenska rožo
EKUMENSKI ZBORNIK O TISOČLETNICI
POKRISTJANJENJA RUSIJE
■	nadaljevanje s 6. strani
loškem sistemu seznanja bralce z značilnostmi ruske cerkvene umetnosti, ki še nima pravega mesta v svetovni umetnostni zgodovini. Malo poznani, in zato še posebej zanimivi, so odnosi med srbsko in rusko pravoslavno Cerkvijo. Ti odnosi segajo že v 12. stoletje, močno pa so se okrepili v 19. stoletju. O teh vzajemnih stikih piše Jovan Nikolič, pravoslavni protojerej iz Zagreba.
O vplivih protestantizma na rusko Cerkev poroča Ludvik Jošar. Na naslednjih straneh zbornik »V edinost« objavlja članke o nekaterih zna-čilnejših pojavih, ki osvetljujejo rusko duhovnost. Lucijan Potočnik predstavlja enega najvidnejših ruskih filozofov in mislecev, Nikolaja Berdjajeva. Tatjana Goričeva, ki je napisala knjigo »Mi spreobrnjenci Sovjetske zveze«, je ena najvidnejših predstavnic sodobnega verskega čutenja v Sovjetski zvezi. Zbornik objavlja odlomek iz omenjene knjige. Pojavu duhovnega prebujenja v Rusiji je posvečen članek Pavla Raka. Veliko število opomb priča o temeljitem delu Franca Kuzmiča, ki poroča o avtonomnih verskih skupnostih v Sovjetski zvezi. Zanimiva je tudi analiza Janeza Staniča, ki piše o nekaterih problemih morale in vere v Sovjetski zvezi.
Na naslednjih straneh objavlja zbornik poročila o simpozijih, slovesnostih in srečanjih ob tisočletnici pokristjanjenja kijevske Rusije. O ekumenskem romanju v Ukrajino in Rusijo poroča Branko Melink. Stanko Janežič je prispeval še krajše dramsko delo »Ruski krst«. Zbornik objavlja nadalje dokument, ki ga je pripravila mednarodna mešana komisija za teološki dialog med rimskokatoliško in pravoslavno Cerkvijo. Sledi ekumensko pismo mladim, ki ga je iz Etiopije poslal vodja taizejske verske skupnosti, brat Ro-ger Schutz. Prav na koncu bo bralec našel bogato in dobro dokumentirano kroniko o ekumenski dejavnosti po svetu.
DOLGOTRAJNA SUŠA POVZROČA
VELIKO SKRBI 9 nadaljevanje s 4. strani
slabi kvaliteti večine izvirov, iz katerih črpajo vodo za vsakodnevne potrebe milijonov ljudi.
O pravi katastrofi pa govorijo turistični delavci zimskošportnih središč. V bližnji okolici se lahko pošteno smučaš le na smučiščih Kanina in na Piancavallu in na Trbižu, kjer so poskrbeli za umetni sneg.
V	preteklih tednih so upravitelji številnih središč za zimske športe zabeležili okrog 30 odstotkov odpovedi že prijavljenih gostov, povsem pa so izostali nedeljski izletniki in smučarji.
Vreme je torej letos zelo muhasto. Mnogi se zato sprašujejo, kateri so razlogi za to stanje. Vremenoslovci in znanstveniki sicer poudarjajo, da so dolgotrajne zimske suše žalostna stvarnost tudi za naše kraje. Uporaba nekaterih snovi v industriji, izpušni plini avtomobilov in številni drugi dejavniki (ne nazadnje nesmotrna sečnja tropskh gozdov) prispevajo, da sam človek pomaga pri spreminjanju klimatskih razmer na Zemlji. Astronomi so v teh dneh tudi opozorili na velike črne pege na soncu, ki, kot trdijo nekateri strokovnjaki, vplivajo na vremenske razmere na svetu.
V	torek, 17. t.m., je prispel na uradni obisk v Italijo jugoslovanski obrambni minister Kadijevič. V Rimu je imel pogovore s svojim italijanskim kolegom Zanone-jem, nato pa si je ogledal pomorsko akademijo v Livornu in letalsko brigado v Piši. Do zdaj še ni bil obiskal Italije noben jugoslovanski obrambni minister.
vi	v Pragi leta 1891 so prikazali že okoli tristo različnih vrst nageljnov, vzgojenih seveda s križanjem.
V	češki ljudski umetnosti je stiliziran nagelj med najbolj pogostimi motivi, ob gartrožu, rožmarinu in zlatem jabolku (granat). Nageljnov motiv se pojavlja tudi v okrasju na pohištvu, na lesenih opažih hiš, na slikah na steklo, v okrasju mašnih bukvic in še posebno na ljudskih vezeninah. Podobno kot je slovenski, tako je tudi češki motiv nagelj na posnet po divji vrsti, zlasti tisti z rdečim cvetom, ki ga ljudstvo imenuje Marijine solze — slzičky pannij Marie. Nagelj dokaj pogosto omenja tudi češka ljudska pesem bodisi kot zdravilno zel ali pa kot prispodobo dekliške lepote — devče jak karafiat. Češko ljudsko ime za nagelj je hržebiček ali hvozdek.
Vzporedje nageljnove simbolike pri Čehih in Slovencih je le preveč očitno, da ne bi pomislili na medsebojne vplive. Se zlasti pa v času — 19. stol., ko pri enih in drugih postane nagelj ljudska roža v najširšem smislu. Domnevati je, da se je od renesanse dalje, ko je nagelj postal ena izmed Marijinih rož, razširilo njegovo gojenje po grajskih vrtovih v obeh deželah, saj so mnoge plemiške družine pripadale plemstvu čeških in plemstvu slovenskih dežel in imele tu in tam svoja posestva ter gradove. V prejšnjem stoletju pa pride do tesnih povezav med češkim in slovenskim gibanjem za narodni preporod. In s tem
tudi do posnemanja domnevne slovanske simbolike.
Toda razvoj te simbolike je tako pri enem kot pri drugem narodu samostojen, vezan predvsem na podeželje, prepuščen občutju in doživetju kmečkih ljudi, v njihovem domačem okolju.
V	sosednji deželi, na Poljskem, (92) nima nagelj v ljudskem življenju nobene vloge. Vse do novejšega časa na poljskem podeželju niso gojili tega cvetja. V zadnjih desetletjih pa se je gojenje nageljnov razširilo po poljskih mestih. Kot ljubezenski cvet velja Poljakom na splošno vrtnica, ovoj čas pa je imel to vlogo rožmarin.
Kakšno vlogo ima nagelj na Slovaškem? Zastopan je skupaj z drugim cvetjem v slovaškem narodnem okrasu, kjer pa ni izrazit. Za to, da bi ugotovili, koliko je razširjeno gojenje nageljnov in njih uporaba v ljudskih navadah, ni bilo mogoče dobiti podatkov.
Dokaj pogost in izrazit nastopa motiv nageljna v ljudskem okrasju na Ogrskem. (93) Sodijo, da izhaja z Vzhoda, najbrž od Turkov. V ogrski ljudski pesmi pa se redko omenja, le v nekaj primerih. In tedaj ponazarja resnično in globoko ljubezen.
V	ogrski ljudski pesmi se omenjajo predvsem vrtnica, rožmarin in vijolica. Mnogo večjo vlogo ima nagelj pri Ogrih v ljudskem zdravilstvu. V zeliščnih knjigah 18. stol. se omenja kot sredstvo proti pojavu kapi, srčnih bolečinah in glavobolu. Ogr-
ski Szeklerji na Sedmograškem (danes pod Romunijo) verujejo, da zdravi vrtni nagelj zlatenico. Deltoidasti klinček naj bi pomagal proti bolečinam obisti. Okoli Blatnega jezera pa so ljudje verjeli, da divji nagelj vrste kartavžar, če z njim pokadijo prostore, deluje proti urokom in začaranju.
(Dalje)
( 85) Sporočil:	Osterreichisches Museum fiir
Volkskunde, Dunaj, dne 23.2.1983 (dr. Franz Grieshofer)
( 86) Zahvaljujoč se za nadroben odgovor ustanove: Schweizerisches Institut fiir Volkskunde, Basel, dne 11.10.1984 (dr. Dova Hofstetter-Schweizer), povzemajoč iz del:
— Verena Trudel, Schvveizerische Leinen-stickereien des Mittelalters und der Re-naissance, Bern 1954,
— E. Steinmann/Ruth Venzin/W. Gut, Be-malte Bauernmobel, Bern 1978
( 87) Elly Koch, Schweizer Kreuzstichmuster, Rosenheim 1982, str. 113 ( 88) Podatek od: Centre Culturel Francais de Ljubljana, z dopisom od 18.10.1984 (Noel Favreliere)
( 89) G. Tergit, itm. str. 146 ( 90) Prijazno odgovoril: Musee Dauphinois, dopis z dne 16.10.1984 (Annie Bosso); gl. tudi: P. Sebillot, Le folklore de France, torne III (la Faune et la Flore), Pariš 1906, str. 517 ( 91) Sporočil: Narodopisni oddelem HM Narod-niho muzea v Praze, dopis štev. Cj. HM 4 -264/1983, Praga, dne 9.4.1983 (dr. Alena Plessingerova)
( 92) Sporočil: Muzeum Etnograficzne w Krako-wie, Krakov, dne 21.3.1983 ( 93) Sporočil: prof. dr. Bela Gunda, Kossuthova univerza, Debrecen, dne 1.11.1984
		
	tiskarna	
itroplh	art	
34125 trst ulica rossetti 14 tel. 77 2151	vinicio stupar