Stenografiern zapisnik dvanajste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 4. fetoruvarija 1896. kr zwölften Sitzung des kraillischkll Landtages in Laiöach am 4. gießx'itax' 1896. Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton Detela. Vladna zastopnika: C. kr. deželni predsednik baron Viktor He in in c.kr. okrajni komisar baron Viljem Rechbach. — Vsi članovi razun: Ekscelenca knezoškof dr. Jakob Missi a, Ervin grof Auersperg in Feliks pl. Lenk h. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1. Branje deželno - zborskega zapisnika XI. seje dne 31. janu- varija 1896. 2. Naznanila deželno - zborskega predsedstva. 3. Priloga 46. Poročilo deželnega odbora glede prenaredbe mej selske občine Moste in mesta Ljubljane. *’ tlstna poročila finančnega odseka o prošnjah, in sicer: a) županstva v Trebnjem gledč brezobrestnega posojila 3000 gld. za nakup hiše za stanovanje učitelja; D učiteljeve udove Pirnat Jožefe za zvikšanje pokojnine oziroma za miloščino; c) Mihaela Hladnika, posestnika v Vadičah pri Kovorji glede podpore za nakup živine; dl šolskega vodstva in krajnega šolskega sveta v Šturiji glede podpore za napravo vodnjaka na šolskem vrtu; ^ !ij®etijske podružnice v Logatcu za podaljšanje podpore ouu gld. za razstavo. 5. »° Poročilo upravnega odseka o med okrajne ceste l-nntC6n^m občinskem potu, ki se začenja na severnem 0, u Kostanjevice pri Zagrebški državni cesti in drži na (k Sg?430)NOVOmeSt0'MerSeCavas‘Krško poleg ^meškega Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Detel a. — Regierungsvertreter: K. f. Landespräsident Victor-Freiherr v. Hein und k. k. Bezirkscommissär Wilhelm Freiherr v. Rechbach. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jacob Missia, Erwin Graf Auersperg und Felix v. Lenkh. — Schriftführer: Landschafts-Secretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der XL Laiidtagssitzung vom 31. Jänner 1896. 2. Mittheilungen des Landtcigspräsidiums. 3. Beilage 46. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Aenderung der Grenzen der Ortsgemeinde Moste und der Stadt Laibach. 4. Mündliche Berichte des Finanzausschusses über Petitionen, und zwar: a) des Gemeindeamtes in Tressen um ein unverzinsliches Darlehen per 3000 fl. für den Ankauf eines Hauses für die Lehrerswohnung; b) der Lehrerswitwe Pirnat Josefa um Pensionserhöhung, beziehungsweise um Bewilligung einer Unterstützung; c) des Grundbesitzers Michael Hladnik in Waditsche bei Kaier um Bewilligung einer Unterstützung behufs Ankaufes von Vieh; d) der Schulleitung und des Ortsschulrathes in Sturia um Subvention behufs Errichtung eines Brunnens im Schulgarten ; e) der landwirtschaftlichen Filiale in Loitsch um Verlängerung der für die dortige Ausstellung bewilligten Subvention per 500 fl. 5. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses in Angelegenheit der Einreihung des am nördlichen Ende von Landstraß an der Agramer Reichsstraße beginnenden, zur Rudolfswert-Mersetschen-dorf-Gurkfelder Bezirksstraße bei Zameško führende!? Gemeindeweges unter vie Bezirksstraßen (zur Beilage 43). 264 XII. seja dne 4. sehruvarija. 1896. 6. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Rafolčah za rešitev prošnje glede naprave vodovoda v Ver-hovljah. 7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Pra-prečah, okraj Litija, za uvrstitev občinske ceste od sv. Lorenca do vasi Stranje med okrajne ceste. 8. Ustno poročilo upravnega odseka glede ugovora več posestnikov iz Gorij zarad odklonitve zgradbe ceste iz Rečice v Spodnje Gorje. 9. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v 2u-žemperku za boljšo cestno zvezo z železnično postajo pri Zatičini. 10. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Velike Lipljene in Videm za boljšo cestno zvezo z okrajno cesto pri Ponikvah, oziroma s kolodvorom v Dobrepoljah. - XII. Sitzung am 4. Februar 1896. 6. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes in Rafolče um Erledigung der Eingabe, betreffend die Anlage einer Wasserleitung in Werchowlje. ' 7. Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschusses über die Petition des Gemeindeamtes in Prapretsche, Bezirk Littai, um Einreihung der Gemeindestraße von St. Laurenz bis zur Ortschaft ©train« dors unter die Bezirksstraßen. 8. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses hinsichtlich der Einsprache mehrerer Insassen von Görjach wegen Nichtausbaues der Straße von Retschitz nach Untergörjach. 9. Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschusses über dft Petition des Gemeindeamtes in Teisenberg um eine bessere Straßenverbindung mit der Eisenbahnstation nächst Sittich. 10. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Gemeinde Großliplein und Widem um eine bessere Straßen-verbindung mit der Bezirksstraße bei Ponique, respective mit der Bahnstation in Gutenfeld. Začetek seje ob 10, uri 15 minut dopoldne. Lcgillil tier Sitzung mu 10 llljv 15 Minuten tionitittng. XII. seja dne 4. februvarija 1896. L66 Deželni glavar: Potrjujem sklepčnost visoke zbornice ter otVarjam sejo. Gospoda zapisnikarja prosim, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje deželno - zborskega zapisnika XI. seje dne 31. januvarija 1896. 1. Lesmtg des Protokolles der XI. Landtagssitzung dom 31. Jänner 1896. Tajnik Pfeifer: (bere zapisnik XI. seje v slovenskem jeziku. — liest das Protokoll der XI. Sitzung in slovenischer Sprache.) Deželni glavar: Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ? Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen. 2. Naznanila deželno - zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Laudtagspräsidinms. Deželni glavar: Izročene so bile sledeče peticije: Kmetijska podružnica za Poljansko dolino prosi podpore za nakup vrta ter naprave sušilnice za sadje. (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Gemeindeamt in Obcrmösel bittet um Bewilligung [eis1' ®u^eip3It -Per 1000 fl. für die Anlage einer Wasser- (Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.) Več posestnikov iz Novevasi pri Lescah prosi 0(pomoči glede rabe vode potoka Zgoša. (Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-Mnngsausschnsse zugewiesen.) . Gospod poslanec Murnik izroča prošnjo zadruge za m6Z1"1" °krt *n c'ru^e izdelke iz železa v Kropi ind t'00 brezobrestnega posojila za povzdigo dzroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen) p Gospod poslanec Kalan izroča prošnjo Aleksija T)i,n.dn a’ slušatelja na visoki šoli za kmetijstvo na ai'i za dovolitev podpore. aušf4e°F55m)naI)re 1 km ans 3090 fl. zu stehen. Es ist dass bei neuen Straßen, wobei selbst einzelne kleine Kunstobjecte vorkommen, die Kosten per km circa 2500 fl. betragen; hier aber sollen die Kosten per km 3090 fl. ausmachen, wo doch bereits eine ebene Straße vorhanden ist und das Terrain für allfällige Umlegung unentgeltlich hergegeben wird! Ich weiß nicht, ob diese Kostenberechnung von 17.000 fl. richtig ist, der Landesausschuss weiß es auch nicht, indem er den Kostenvoranschlag nicht gesehen hat, da derselbe vom Be-zirksstraßenausschuße nicht vorgelegt worden ist, auch müsste der Kostenvoranschlag, der von einem Civilingenieur entworfen worden ist, von einem Landesingenieur erst geprüft werden, und erst dann, wenn es sich herausstellen würde, dass sich die Kosten für die Regulirung dieser Straße thatsächlich auf 17.000 fl. belaufen werden, was ich jedoch bezweifle, könnte der Landesausschuss an den hohen Landtag mit dem Antrage, eine Subvention von 5000 fl^zu diesem Zwecke zu bewilligen, herantreten. Jetzt ist die Sache nicht spruchreif. Infolgedessen stelle ich im Namen des Ver-waltungsausschnsses den Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: „l.)Der Landesausschuss wird beauftragt,den aufBer-anlassung des Landstraßer Bezirksstraßenausschusses durch einen Civilingenieur entworfenen Plan und namentlich Kostenvoranschlag zur Regulirung und Instandsetzung des in die Kategorie der Bezirksstraßen eingereihten Gemeindeweges Landstraß-Malence-Zamesko durch einen Landes-ingenienr überprüfen zu lassen und in der nächsten Session eventuelle Anträge zu stellen. 2.) Der Termin für die Vollendung der Regulirnng und Instandsetzung dieses Gemeindeweges in einen für die Bezirksstraßen vorgeschriebenen Stand wird bis Ende des Jahres 1898 verlängert." Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. -— Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim, bomo glasovali in gospodje, ki pritrde predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Preidemo na daljno točko dnevnega reda, to je: 6. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Rafolčah za rešitev prošnje glede naprave vodovoda v Ver-hovljah. 6, Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses über die Petition des Gemeindeamtes in Ra-foioe um Erledigung der Eingabe, betreffend die Anlage einer Wasserleitung in Werchowlje. Poročevalec Kersnik: Visoka zbornica! Županstvo občine Rafolče je že pred tremi leti prosilo za podporo za napravo vodovoda v Verhovljah. Predložilo je tudi načrt do-tičnega vodovoda, katerega je dalo napraviti-‘po privatnem inženirji. Tedaj je deželni zbor prošnjo izročil 270 XII. seja dne 4. februvarija 1896. deželnemu odboru v rešitev. Deželni odbor je dal načrt po svojem hidrotehniku pregledati in ta je našel, da je v marsikaterem oziru pomanjkljiv ter je poskušal popraviti ga. Med tem časom pa se je pri deželnemu odboru toliko jednakega dela nakopičilo, da je tudi ta stvar zaostala. Današnja prošnja namerava, da se ta zadeva zopet v tek spravi in upravni odsek, ki je videl, da je vas Vrbo vij e sama že precej žrtvovala za napravo načrta in da je pripravljena, mnogo sama storiti, spoznal je, da to podjetje v vsakem oziru zasluži deželno podporo. Sklenil je torej, da se ta prošnja zopet odstopi deželnemu odboru, pa z naročilom, da isti napravo tega vodovoda kolikor mogoče pospešuje. Predlog upravnega odseka se glasi: Visoki deželni zbor skleni: »Prošnja občine Rafolče se izroča deželnemu odboru v primerno rešitev ter z nalogom, da to zadevo kolikor mogoče pospeši.« Deželni glavar: Zeli kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, preidemo na glasovanje, in prosim gospode, ki pritrdijo predlogu, da izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog upravnega odseka je sprejet. Daljna točka je: 7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Praprečah, okraj Litija, za uvrstitev občinske ceste od sv. Lorenca do vasi Stranje med okrajne ceste. 7. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes in Pra-pretsche, Bezirk Littai, mit Einreihung der Gcmeindestrasze von St. Laurenz bis zur Ortschaft Straindorf unter die Bezirksstraszen. Poročevalec Jelovšek: Županstvo v Praprečah v okraji Litijskem je vložilo prošnjo, da bi se cesta od sv. Lorenca do vasi Stranje uvrstila med okrajne ceste. Občina navaja v svojej prošnji, da je ta pot, ki je sicer občinska, bila vsled zgradbe Dolenjske železnice jako pokvarjena. Služila je namreč mnogim vozovom, ki so dovažali materijal za Dolenjsko železnico, in sedaj je tako pokvarjena, da je nujno potrebno popravite jo, kar bo, kakor mislijo, laglje, ako postane okrajna cesta. Prosilci dalje pravijo, da je ta cesta velike važnosti za celo Temeniško dolino, in končno prosijo, da, ako bi jo visoka zbornica ne hotela uvrstiti mej okrajne ceste, naj bi vsaj naklonila občini kako podporo za nakup gramoza, da se pot posuje. Upravni odsek je stvar pretresaval in sicer ne nasprotuje uvrstitvi te ceste med okrajne ceste, ampak prošnja bi morala biti bolj podprta, predložiti bi se - XII. Sitzung mu 4. Februar 1896. bil moral kak načrt itd., in ker tudi cestni odbor še ni izrekel svojega mnenja in je prošnja sploh jako površno sestavljena, predlaga upravni odsek sledeče: Visoki deželni zbor skleni: »Prošnja županstva Prapreče, da bi se občinska cesta, ki pelje od sv. Lorenca skozi vasi: Spodnje Prapreče, Verhovo in Gor. Prapreče do vasi Stranje v Velkog-aberski občini, uvrstila mej okrajne ceste, se izroči deželnemu odboru, da v potrebi uvrstitve te ceste mej okrajne ceste poizveduje in v prihodnjem zasedanji o tem zanesljivo poroča.« Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim gospode poslance, ki hočejo glasovati za predlog upravnega odseka, da izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je : 8. Ustno poročilo upravnega odseka glede ugovora več posestnikov iz Gorij zarad odklonitve zgradbe ceste iz Rečice v Spodnje Gorje. 8. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses hinsichtlich der Einsprache mehrerer Insasse» von Görjach wegen Nichtansbancs der Straße von Retschilz nach Untergörjach. Poročevalec Lenarčič: Visoka zbornica! V imenu upravnega odseka mi je poročati o ugovoru več posestnikov iz Gonj glede preložitve oziroma poprave ceste iz Rečice v Spodnje Gorje. V IX. seji dne 1. februvarija 189o sklepalo se je o prošnji cestnega odbora na Bledu za posojilo in podporo za preložitev te ceste in ta sklep se glasi tako-le : »Deželnemu odboru se naroča, da po cestnem odboru Blejskem predloženi načrt s proračunom o odpravi klancev med Rečico in Gorjami deželne ceste Bled-Javornik da pregledati po deželnem stavbnem uradu, in da se takoj po odobrenem načrtu in ko se doženejo potrebni dogovori z udeleženci, prične s projektovanimi popravami navedenega dela deze ne ceste. Delo zvršiti je v smislu zakona z dne 28. julij3 1889, št. 17. drž. zak. tako, da plačata dežela Kranjs» in cestni okraj Bled vsak polovico troškov. Deželni odbor se pooblašča, da sme ^stnemu odboru v pokritje nanj spadajočih stroškov da 1 P trebna predplačila iz kredita za vzdrževanje deze n cest proti povračilu.« 271 XII. seja dne 4. februvarija 1896. — XII. Sitzung mu 4. Februar 1896. Proti temu sklepu so se vložili ugovori. Vslecl tega je gospod deželni nadinženir Witsch1 stvar pregledal na lici mesta, deželni odbor je potem objavil svoj sklep cestnemu odboru Blejskemu in proti temu sklepu se je uložil ugovor, ki je danes na dnevnem redu. Med tem časom pa so se stranke nekoliko pomirile in ugovor danes nima več tiste veljave, kakor takrat, ko se je vložil. Stranke so se namreč v tem pogledu pomirile, ker zdraviško društvo Blejsko namerava vložiti na visoko zbornico prošnjo za podporo za napravo neke poti po tisti progi, ki je bila predlagana za preložitev ceste iz Rečice v Spodnje Gorje, s čemur bi bilo tudi ustreženo ugovornikom. Žal, da nam dotična prošnja do danes še ni došla, in zato upravni odsek ni mogel sklepati o podpori sami. Kadar pa prošnja dojde, prepričan sem, da jo bo visoka zbornica uslišala in naklonila primerno podporo za napravo dotične ceste. Usojam si torej v imenu upravnega odseka predlagati: Visoki deželni zbor skleni: »Sklep visoke zbornice v IX. seji dne 1. februvarija 1895 o prošnji cestnega odbora na Bledu za posojilo in podporo za preložitev ceste Bled-Javornik se vzdržuje.« Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo nasvetu upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Daljna točka 9. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Žužemperku za boljšo cestno zvezo z železnično postajo pri Zatičini ' • P"indischer Bericht des Verwaltnttgsansschusscs itiicf die Petition des Gemeindeamtes in Sci-KtUicrg um eine bessere Straszcnberbindnng «m der Eisenbahnstation nächst Sittich ] Se odstavlJa od dnevnega reda današnje seje, mi ie gospod načelnik upravnega odseka naznanil, da v odseku še ni rešena. Preidemo torej k točki: 10. Ustno poročilo upravnega odseka o proš-nji občin Velike Lipljene in Videm za ° J so cestno zvezo z okrajno cesto pri omkvah, oziroma s kolodvorom vDo-brepoljah. , ? ^dem «m eilte bessere Straszenverbindnn. Z ^Hrksstrasze bei Poniqne, respcctiv «ut der Bahnstation in Gntenfcld. Poročevalec Jelovšek: Občini Velike Lipljene in Videm ste vložili sledečo prošnjo (bere — liest): »Občini Velike Lipljene, okraj Ljubljanske okolice, z vasmi Velike Lipljene, Roženbach, Medvedca, Male Lipljene, Staroapno in Škocjan, potem vasi Gradeš in Slokagora občine Turjak, političnega okraja Kočevje, ležijo v nekem skritem kraji in so radi prometa nekako popolnoma zaprta, ker nimajo nobene primerne poti do kakega kolodvora. V omenjenem kraji se nahaja veliko Iesa> kot: smereke, hrastje in bukovno, ali kam ž njim, ako prodamo, stane nas precej vožnja do kolodvora in ne moremo s sosednimi občinami konkurirati. Le s težavo se vozi 1000 kg s parom konj do postaje Grosuplje v štirih urah. Ako hočemo pa mi tekmovati z železnico, nam ne kaže druzega, nego obrniti se do visokega deželnega zbora s sledečo prošnjo : Središče omenjenih vasij je Škocjan, kjer je tudi župnija in šola, od tukaj pelja občinska pot do okrajne ceste v Ponikve, občine Videm, katera ima daljave okoli 5 km in je čisto v ravni legi. Ta občinska pot bi se dala z malimi troški popraviti in mi imamo potem čisto ravno cesto do kolodvora Dobrepolje, v daljavi 1 ’/2 ure, po kateri bi mi naše blago z majhno težavo spravili do postaje, katere nam zelo primanjkuje. Ne samo za prej omenjene občine bi ta cesta koristila, ampak tudi za sosedne občine, posebno pa za občino Videm, ker imajo vaščanje iz Ponikev v tem kraji svoje gozde, bi njim ta cesta veliko koristila, v drugem oziru pa tudi sploh, ker bi imela ta cesta zvezo od Ponikev do deželne ceste proti Turjaku, tako bi se ognili ovinka pri Rašici in klanca v turjaškem smerečji. Zatorej podpisane občine uljudno prosijo, visoki deželni zbor naj blagovoli prej ko mogoče poslati jednega gospoda deželnega inženirja, da stvar na lici mesta pregleda, napravi načrt in proračun, da se delo prej ko mogoče prične.« Upravni odsek je prošnjo uvaževal, pa ker gre tukaj samo za občinsko pot in se občine niso posvetovale poprej s cestnim odborom, ki je v prvi vrsti merodajen govoriti v takih zadevah, ne more priporočati te prošnje, kajti težko je pošiljati za vsako stvar deželnega inženirja. Deželni stavbni urad je tako preobložen z delom, da bi bilo treba še enkrat toliko moči, ako bi se hotelo ustrezati vsem takim prošnjam. Prosilci sicer ne zahtevajo nobene denarne podpore, ali če prosijo, da se jim pošlje inženir, bi bila to za deželo tudi denarna podpora. Poleg tega pa je ravno letos posebno težko take moči izgublje-vati in zato se upravni odsek ni mogel odločiti, da bi kaj drugega predlagal, nego sledeče: Visoki deželni zbor skleni: »Prošnja županstva Videm in občine Welike Lipljene, da bi se občinska pot, ki pelje iz Škocijana 272 XII. seja dne 4. februvarija 1896. — XII. Sitzung mu 4. februar 1896. do okrajne ceste v Ponikve, popravila, in da bi se v to s vrbo poslal na lice mesta deželni inženir, izroči se deželnemu odboru v primerno rešitev.« Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo z nasvetom upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet in s tem je rešen dnevni red današnje seje. Gospod načelnik upravnega odseka mi je naznanil, da je v upravnem odseku že rešena lit. A § 3. letnega poročila deželnega odbora »Deželna kultura«. Ta stvar sicer ni na dnevnem redu današnje seje, ako pa nihče ne ugovarja temu, da bi se o tem oddelku letnega poročila takoj danes razpravljalo, kar bi bilo jako umestno, ker imamo danes še dovelj časa, med tem, ko bomo v prihodnji seji imeli veliko gradiva in nam bo šlo jako trdo s časom, obravnavalo se bo o.tej točki. Ako torej ni ugovora (Nihče ne ugovarja — Es wird kein Widerspruch erhoben) prosim gospoda poročevalca upravnega odseka, da poroča o § 3. letnega poročila lit. A. Ustno poročilo upravnega odseka o § 3. letnega poročila lit. a) ,,Deželna kultura1! Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusscs über § 3. des Rechenschaftsberichtes lit. a) „Landescultur". Poročevalec Povše: Bodi mi torej dovoljeno, danes že poročati o § 3. letnega poročila deželnega odbora lit. a o deželni kulturi, marg. št. 1—82. inkluzivno. Dovolil si bom to precej obširno poročilo zvršiti tako, kakor sem to storil lansko leto, osobito. ker je upravni odsek včeraj odobril ta način poročanja. Navajal bom namreč vsako marg. št., pri kateri imam v imenu upravnega odseka kaj govoriti ali pristaviti, in prečastiti gospod deželni glavar bo potem visoko zbornico blagovolil uprašati, ali kdo želi govoriti. Deželni glavar: Ker obstoji poročilo iz več oddelkov, otvarjam splošnjo razpravo. Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prestopimo v nadrobno razpravo. Poročevalec Povše: V marg. št. 1. je govor o hidrografičnem poslu na Kranjskem. Visoka zbornica se je s to zadevo že v minulem letu pečala. Državna vlada je namreč napravila osrednji urad, kateremu naj bi bili podrejeni uradi v posameznih kronovinah, ki bi imeli preiskovati vse v hidrologijo spadajoče zadeve glede dežja, vod, rek itd., tako da bodo ti uradi imeli nabrano vse gradivo za hidrografična podjetja. Centralna vlada zahteva od dežel, da tudi one prispevajo v svrho hidrografičnega posla, in pogajajoč se z našim deželnim odborom, zahtevala je centralna vlada, da naj dežela naša prispeva k trošlcom s 50%. Deželni odbor pa se je udal v prispevek dežele le s 30%. Iz novejših dopisov je razvidno, da vlada temu pritrjuje in v tem oziru se bo visoka zbornica še imela pečati z neko posebno predlogo. Vsaj finančni odsek bo v proračun vstavil tolik znesek, da bo deželnemu odboru mogoče, ustreči zahtevi vlade in prispevati s 30 % k troskom, katere bo stala ustanovitev podružnice osrednjega hidrografičnega urada za deželo Kranjsko. Predlagam, da visoka zbornica marg. št. 1 vzame na znanje. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) O marg. št. 2—4. nimam prav nič pripomniti, in o marg. št. 5. le naznanjam, da vsled poročila vladnega inženirja, ki vodi uravnavna dela pri Savi, glede rečne proge Hotič - Litija sila ni tako nujna in da naprava uravnalnih del torej lahko počaka do tedaj, ko bodo proge Tacen - Črnuče - Sv. Jakob popolnoma uravnane, kar se pa tiče rečne proge Kresnice-Iiotič - Litija, je delni načrt za uravnavo že sprejet. Predlagam, da se marg. št. 2 — 5 vzamejo na znanje. (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.) Marg. št. 6. je dala upravnemu odseku povod, da bo stavil neko resolucijo. Ravna se za uravnavo Save ob progi Senožet - Ribče in pri tej priliki pravi deželni odbor, da se je odločil, da dežela tisti svet, ki se je pri uravnavi Save pridobil, ne obdrži v svojej lasti, ampak da ga da na prodaj. Tukaj naj mi bo dovoljenih nekoliko več besed, ker je stvar važna. Ne da bi se spuščal v nadrobnosti, imam navajati samo določilo vodnega zakona veljajočega za kronovino Kranjsko, da imajo adjacenti, torej^ sosed, pri takih vsled uravnave pridobljenih zemljišč pie( pravico za nakup. To se jim mora varovati, ne e, ker se ravna za staro pravico, ampak tudi ker je ne samo v gospodarskem, v ekonomičnem oziru opravičeno, ampak naravnost potrebno, kajti sicer utegnilo nastati veliko prepirov, ako bi kdo maj ie kos novega proda kupil in tako preprečil pot tis 'm, ki so imeli stari prod v lasti. Zato je državna v a^ priznavala pri sklepanji tega zakona, da se mo mejašem pridržati predpravica do nakupa. Po e ai ratu, katerega je izdelal stavbni urad c. kr. deze vlade, pripadel je od teh prodov, ki so se pn( 0 XII. seja dne 4. februvarija 1896. 273 vsled uravnave ob progi Senožet-Ribče, deželi Kranjski del sveta, ki meri 6360m2, kjer pa ne raste nič kakor spina, katero voda nanese. Ako se vpraša po vrednosti tega sveta, mora ekonom priznati, da ni vreden več kakor nekaj desetakov, morebiti celo samo en desetak. Visoka vlada se je, kakor mi je znano in kakor je znano tudi nekaterim drugim gospodom poslancem, ki so se s to zadevo več ba-vili, najprvo principijelno postavila na stališče, da naj bi se ta svet za erar nazaj pridobil, da bi se svoječasno po vodopravnem zakonu prodajal. Vlada bi se ozirala na predpravico mejašev do nakupa. Ljudje, ki so bili zaslišani, so silno ugovarjali in morebiti ne neopravičeno, kajti istinito je, da so prebivalci ob Savi imeli usus, da so, ako je voda na eni strani odtrgala kos sveta, na drugo stran naneseni svet jemali v svojo last, trebili in pripravljali za pašnike. Iz najnovejših obravnav pa je razvidno, da se dotični od vlade pooblaščeni organi pogajajo, da bi mejaši odstopili 10 m sveta od škarp na obeh straneh Save v to svrho, da se ti prostori pogozde, ker bi ti pogozdeni prostori gotovo pripomogli, da bi voda ne imela tako hudega curka, ako prestopi meje škarp. Kolikor je meni dosedaj znano, odločili so se dotični mejaši, da odstopijo 5 m- Iz tega se principijelno kaže, da državna uprava pridobljenega sveta ne misli za-se vzeti, ampak ga hoče pustiti ljudem. Vsled tega se je zdelo upravnemu odseku treba, dati deželnemu odboru navodila, da se tudi on ne prenagli z odločilom glede prodaje dotičnega sveta, ampak da počaka, da se najprej reši vprašanje, komu naj dotični svet služi in ali bo država ljudem odstopila dotični kos sveta ob progi škarp. Ker so adja-centi prispevali k uravnavnim troskom in je gotovo namen države in dežele, da se adjacent! regresirajo na tem svetu, prosil bi. da bi visoka zbornica pritrdila sledeči resoluciji, ki jo predlaga upravni odsek : Visoki deželni zbor naj sklene: »Deželni odbor naj glede prodaje onih prodov, t'se pridobe pri uravnavi Save, ne ukrene nobenih , epov, dokler se ne bo o tem tudi ces. vlada končno odločila,« Tukaj bi prečastitega gospoda deželnega predsednika v imenu vseh prebivalcev ob Savi iskreno prosu da naj bi se blagohotno oziral na želje ljud-sva, ki merijo — čemur bo gotovo pritrdil častiti gospod tovariš Kersnik — na to, da naj bi se jim ta svet v last prepustil. Deželni glavar: ^eli kdo besede? sednilf ^eSe<^* se j® oglasil gospod deželni predli* It. ßauiicsprüjiicnt Freiherr non Hein: bei J?stCr '5en gesetzlichen Bestimmungen steht allerdings reckt Ü"?Egsbanten den Adjacenten das Eigeuthums-liälhmV.1 'sU mG1! gewonnenen Gründen nach dem Beril three Beitragsleistnng zn, allein diese Interessenten - XII. Strung ant 4. Februar 1896. leisten selbst so gut wie gar nichts, verlangen aber die ganzen Gründe für sich. Diesen Standpunkt kann jedoch die Regierung unmöglich einnehmen und id) bedauere, diesbezüglich die bestimmte Erklärung abgeben zn müssen, dass die Regierung ans derlei Ansinnen nidjt eingehen kann, denn erstens muss an den diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen festgehalten werden, zweitens sprechen aber auch praktische Gründe dafür. Die durch Regulirungsbantcn gewonnenen Grundflächen werden nämlich in der Regel sehr bald insoweit fruchtbar, dass darauf Faschinenmaterial gewonnen werden kaun, welche Faschinen dann für die weiter auszubauenden Strecken verwendet werden. Es kommt dazu noch der weitere Umstand, dass bei der Vertheilung von derlei Gründen, insoweit die Interessenten auf dieselben einen Anspruch haben, sich das Ärar mit ihnen gewöhnlich dahin abfindet, dass ihm selbst nur ein Streifen längs des ganzen Ufers bleibt, ans welchem Streifen dann Faschinen gewonnen werden, während der Rest allerdings gewöhnlich den localen Interessenten überlassen wird. Dergleichen Angelegenheiten werden gewöhnlich im Vergleichswege geregelt. Dass man aber das Recht wieder erkaufen müsste, auf ehemals eigenen und dann verschenkten Gründen Faschinen gewinnen zu können, hieße mit derlei Gründen in einer Weise vorgehen, wie sie eine rationelle Gebarung absolut nicht gestattet und ich müsste daher im Namen der Regierung ein solches Ansinnen entschieden ablehnen. Ich erlaube mir die Herren nun auf den ans Seite 31 des Rechenschaftsberichtes vorkommenden Passus aufmerksam zu machen, wo es sich bei der Rcgnlirnng des Fcistritz-bachcs bei Bišče ergeben hat, dass die Beiträge der Interessenten im Voranschläge keinen ziffermäßigen Ausdruck finden können, da sich die Adjacenten' bloss dazu herbeigelassen haben, die Zufuhr über ihre Gründe zn gestatten. Das ist der ganze Beitrag der Adjacenten und dazu kommt, wahrscheinlich ans besonderer Gnade, noch die Gestattung der Weidengewinnnng. Bei dergleichen Beiträgen muss man denn doch an den Rechten des Ärars festhalten und die Gründe nicht preisgeben, ans welchen seinerzeit wieder das nöthige Material gewonnen werden soll, um die weiteren int öffentlichen Interesse gebotenen Arbeiten ausführen zu können. So gerne ich sonst in jeder Richtung den Wünschen des hohen Landtages und der Bevölkerung entgegen komme, so entschieden muss ich in diesem Falle die Zumutung ablehnen, dass das Ärar auf die ihm gesetzmäßig zustehenden Rechte verzichten soll. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec Kersnik si je izprosil besedo. Poslanec Kersnik: Visoka zbornica! V prvi vrsti čutim potrebo, zahvaliti se častitemu gospodu poročevalcu za tople besede. s katerimi je priporočal resolucijo upravnega odseka in s katerimi je omenjal razmere prebivalcev ob bregu Save na progi Senožet - Ribče. Glede ugovora prečastitega gospoda deželnega predsednika žalibog nimam prav nič omeniti1. Razmere glede prispevkov adjacentov za regulacijska 274 XII. seja dne 4. februvarija 1896. dela pri Savi in Bistrici so povsod jednake. To leži že v značaji našega ljudstva, da pred regulovanjem obljubuje vse mogoče, kadar pa res pride do potrebne spolnitve, pa neha vsa dobrovoljnost in prispevki se skrčijo — če se sploh kaj dovoli — k večjemu na to, da se dovoli vožnja po dotičnem svetu in da se sme tu pa tam porezati kaka šibica za fašine. Kar je res, to se ne da tajiti; a glede vprašanja, ali je umestno, kar je deželni odbor sklenil, namreč, da se tisti svet, ki se je vsled regulo-vanja Save za deželo pridobil, da na prodaj, bi pa vender prosil, da naj bi deželni odbor, kadar pride do končne rešitve glede cen. ki se bodo od adja-centov ponujale, kolikor mogoče zatisnil oko, ter ne zahteval preveč ali morebiti pritiskal na ponudnike; temveč pomisli naj, da prebivalstvo ob bregovih Save glede svojega imetja in zaslužka ni več tisto, ka-koršno je bilo poprej, ko je bila na Savi še imenitna plovba. Plovba1 je nehala, ljudje so ubežali in navezani so večinoma le še na živinorejo; ako sedaj vsled uravnave dobijo tu pa tam kak košček zemlje, jim bo s tem že veliko pomagano. Zato priporočam deželnemu odboru, da naj nasproti tem ponudnikom postopa kolikor mogoče popustljivo in ne zahteva previsokih cen za dotična res malo vredna zemljišča. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec Povše: Po besedah častitega gospoda predgovornika mi ni treba ničesa več dostavljati, ampak le mislim, da sem v imenu upravnega odseka opravičen, da ustra-jam pri stavljenem predlogu. Deželni glavar: Preidemo torej na glasovanje. Predlog, katerega stavi j a upravni odsek k marg. št. 6.. se glasi: »Deželni odbor naj glede prodaje onih prodov, ki se pridobe pri uravnavi Save, ne ukrene nobenih sklepov, dokler ne bo o tem tudi ces. vlada končno se odločila.« Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Povše: O marg. št. 7. in 8. prosim, da smem skupno poročati. Ravna se za nabrežne zgradbe ob reki Ljubljanici pri Fužinah in v Slapah. Glede tega vprašanja imam navajati, da je glede nabrežnih del v Slapah deželni odbor prevzel 50 % troškov, torej več, kakor je načelo visoke zbornice. Prosim, da se - XII. Siiztmg mn 4. Jfcbntar 1896. marg. št. 7. in 8. tudi v tem oziru odobrovalno sprejmeta na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Glede marg. št. 9., kjer je govor o nabrežni zgradbi ob Bistrici pri Biščah, navajam, da prvotni načrt, katerega je dala izdelati deželna vlada, ni bil dovelj obsežen in da je potem deželni hidrotehnik predelal 5600 gld. znašajoči načrt na okroglih 8000 gld. Krajne in vodne razmere so prisilile deželnega hidrotehnika, da je napravil ta obširnejši načrt. Delo se že zvršuje in s tem se bo dokaj storilo, da bi voda Bistrica več ne prestopala čez bregove in na polja. Predlagam, da se marg. št. 9. vzame odobrovalno na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Pod marg. št. 10. poroča deželni odbor o uravnavi potoka Mirne. Kakor je nekaterim gospodom članom upravnega odseka znano, se je dotični priziv interesentov v drugi inštanci odklonil in vsled tega so bili primorani napraviti vodno zadrugo. Kaj se je nadalje zgodilo, iz poročila deželnega odbora ni razvideti, in ker je s tolikim naporom prišlo res do tega. da se ima uravnati Mirna, h katerim troskom bo država prispevala polovico, želeti bi bilo, da se ta stvar z vrši. V tem oziru bi znabiti prečastiti gospod deželni predsednik zamogel visoki zbornici kaj povedati, v kakem stanu se nahaja vprašanje. V drugem predlagam samo, da se marg. št. 10. vzame na znanje. Deželni glavar: Želi kdo besede? Gospod deželni predsednik ima besedo. ft. It. Landespriilidcnl Freiherr von Hei» : Wenn § 3. des Rechenschaftsberichtes auf die Tagesordnung gesetzt worden wäre, wäre ich jedenfalls in der Lage, über den gegenwärtigen Stand der Angelegenheit Aufklärungen zu geben. Nachdem aber eine derartige Überraschung sich ergeben hat, dass Gegenstände verhandelt werden, die nicht auf der Tagesordnung stehen, so erlaube ich mir auch meinerseits damit zu überraschen, dass ich über diese Angelegenheit absolut nichts mittheilen kann. Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. -— Niemand meldet sich.) Gospod poročevalec? Poročevalec Povše: Nimam ničesa omeniti. Deželni glavar: Gospod poročevalec je predlagal, da se maig-št. 10. vzame na znanje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. 275 XII. seja dne 4. februvarija 1896. — XII. Sitzung mn 4. Februar 1896. Poročevalec Povše: K marg. St. 11. nimam čisto nič opomniti, ampak le predlagam, da se vzame na znanje. Deželni glavar: Zeli kdo besede? Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Visoki deželni zbor! Z marg. št. 11. se začenja poročilo deželnega odbora o onih hidrotehniških napravah v deželi Kranjski, katere v deželnem gospodarstvu zavzemajo tako važno mesto; od marg. št. 11—47. se povsod! govori o vodovodih, o osuševanji zemljišč in o napravi vodnjakov na Kraškem svetu. Da je to vprašanje silno važno za našo deželo, razvidno je iz tega, ker se v poslednjih letih od leta do leta postavlja v proračun precejšnja svota za napravo vodovodov in vodnjakov in ker, kakor se kaže, potrebščina pod tem naslovom pri deželnem proračunu čedalje bolj raste. Jaz prav obžalujem, da je že danes prišlo na dnevni red poročilo deželnega odbora o deželno-kulturnih zadevah, ker gre tukaj za tako važna vprašanja, da bi bilo potrebno marsikaj govoriti; tako pa sem popolnoma nepripravljen, ter sem šele sedaj v naglici moral domov poslati po svoje letno poročilo, v katerem imam nekatere beležke, ker ravno nisem pričakoval, da se bodo te stvari že danes razpravljale. (Dr. Tavčar — Abgeordneter Tavčar: »Pa hi bil ugovarjal!«i Ugovarjati nisem hotel, ker zborujemo že tako dolgo in nečem, da se naše razprave še bolj zavlečejo, temveč končno jaz tudi želim, da bi se naše zasedanje kolikor mogoče skrajšalo. Zaradi tega sem se tudi jaz pridružil tistim gospodom tovarišem, 1 80 hm za to, da se o tej stvari že danes raz-pravlja. Želeti bi pač bilo, da bi gospodje načelniki od-serov pravočasno naznanjali točke, ki se v odsekih rešijo, da bi se mogle postaviti na dnevni red, da 30 0 gospodje poslanci pripravljeni in da se bodo mogli tudi oglašati, kadar se gre za tako važne svari Po pa sem hotel omeniti samo mimogrede. ... otvar, zaradi katere se danes oglašam k besedi, ice se onega predloga, katerega je bil v seji viso-ega deželnega zbora dne 13. maja 1893 stavil bivši c/.e m poslanec gospod dvorni svetnik Suklje in o c e|em je potem upravni odsek v seji visoke zbor-nan*3 ^-0 12' maja 1. 1893 poročal; onega predloga sln-hr' ’■ ie merH na veliko državno akcijo za preens draškega sveta s pitno vodo. Predlog lietf° •a ^clanjega tovariša, dvornega svetnika Šuk-lieva -6 b-ndiral na to, naj bi vlada vse to preskrbelI?'6 V0C*e. na. baškem svetu zvrševala iz lastnih načrt 6Vi’ na^ ki torej državnemu zboru predložila hi 7» Za C°na’ P° h at er e m bi jej bilo omogočeno, da svetu rlaPrave vodovodov in vodnjakov na Kraškem c ovoljevala večje zneske, kakor jih mora do- voljevati po amelijoracijskem zakonu. Deželni odbor poroča, da je dotični sklep visoke zbornice, ki je bil sprejet soglasno, predložil visoki vladi; ali vlada je odgovorila, da v tem oziru ne more ničesar storiti, ker že obstoji amelijoracijski zakon in ker vlada v okviru tega zakona vedno rada dovoljuje podpore, kjerkoli so interesentje za to, da se kako važno delo z vrši. To je torej 50 %, ki jih dovoljuje vlada v najugodnejšem slučaji. Pomisliti pa je treba, da je predlog, kateri je stavil bivši tovariš Šuklje. kateri si je pozneje osvojil upravni odsek in kateri je soglasno sprejela visoka zbornica, pred vsem imel tudi v mislih, da bi se veliki troški, ki naraščajo deželi za napravo načrtov za vodovode in vodnjake, od dežele odvalili in da bi jih prevzela država. Tudi v tem oziru se ni ničesar doseglo; doseglo pa zato ne, ker mislim, da deželni odbor ni našel pravega načina, vlado naprositi, da bi prevzela vsaj del dotičnih troškov. Glede preskrbljevanja Kraškega sveta s pitno vodo se poskusi ne delajo samo pri nas na Kranjskem, ampak tudi na sosednem Primorskem in v Dalmaciji. Kakor sem poučen, nikjer dežele ne plačujejo načrtov in nikjer dežele ne uporabljajo za hidrotehnični posel svojega personala; temveč je ministerstvo ustanovilo pri primorski deželni vladi in ravno tako v Dalmaciji pri deželni vladi poseben hidrotehničen oddelek, kateri potem zvršuje take načrte, ki so potrebni za dobavo pitne vode. Zdi se mi. da je to nejednako postopanje. Ako je osrednja vlada sprevidela, da je v dveh drugih deželah, kjer so razmere glede pitne vode ravnoiste, kakor pri nas. potrebno, da ona daje zvrševati načrte ob svojih troških, potem mislim, da bi bila spoznala to tudi glede Kranjske dežele, ako bi se mi ne bili prehitro angažovali in začeli načrte sami izdelovati, ali pa, ako hi se bili obrnili do vlade, naj nam dovoli kak prispevek. Gospoda moja! pomisliti je treba, da nas vtem oziru čaka še. reči moram, ogromno dela. 52 vodovodov in vodnjakov je projektovanih, za katere se prošnje že nahajajo pri deželnem odboru. Izračunil sem, da bi bilo potreba 31 ‘/a mesecev, torej celih 2 let in 7 '/„ mesecev samo da se napravijo načrti. Poleg tega pa je že v deželnem zakonu zagotovljena zvršitev Ambruškega in Sem iškega vodovoda kot deželnih podjetij. Ta dva vodovoda bosta potrebovala vsak po dva inženirja za celo leto. torej oba štiri inženirje za jedno leto ali štiri leta za jed-nega inženirja. Potemtakem je razvidno, da bi jeden inženir potreboval vsega skupaj 6 let in 7 V* mesecev, da izdela ono, kar je že sklenjeno, da se ima zvršiti. Vsled tega se vidi, da bodo troški, ki zadevajo deželo za te naprave, jako veliki, in jaz mislim, da je naša dolžnost, obrniti se do vlade, da dovoli vsaj prispevek k troškom za izdelovanje načrtov, ki so potrebni za dobavo pitne vode, ako že noče ustanoviti posebnega hidrotehničnega urada na Kranjskem. Prispevati pa bi morala vlada vsaj v onem razmerji, kakor prispeva iz melioracijskega -“zaklada za naprave vodovodov samih. 276 XII. seja dne 4. februvarija 1896. - To mi je torej bilo povod, da z ozirom na naše deželne finance in z ozirom na to, da je res naloga države, skrbeti za pitno vodo na Kraškem svetu, stavim sledeči predlog: Visoki deželni zbor skleni : »Visoka c. kr. vlada se poživlja, da za napravo načrtov, ki so potrebni za dobavo pitne vode v Kraških krajih na Kranjskem, ustanovi poseben hidro-tehničen urad na Kranjskem, ali pa, da v ta namen deželi Kranjskej dovoli primeren letni donesek.« Je pa. visoka zbornica, še neka druga stvar, o kateri sem hotel govoriti. Dosedaj je ves hidroteh-niški posel slonel v rokah jednega samega inženirja, deželnega inženirja Jana Vladimira Kraškega, kateremu se je šele v poslednjem času pridodal še jeden inženir v pomoč. Gospoda moja, da se toliko dela zvrši, kolikor ga je že sedaj nakopičenega, za to ste dve moči nedostatni in zato bo, naj že vlada odgovori tako ali tako, na vsak način deželnemu odboru treba skrbeti, da si takoj zagotovi tretjo moč za izdelovanje načrtov za vodovode in vodnjake, in za nadzorovanje pri onih vodovodih, ki se imajo že sedaj zvrševati. Le tedaj , ako se bo to zgodilo, bo mogoče, da se bodo te stvari reševale v hitre-jem tempu kakor sedaj. Vsa čast pa se mora dati — in to bo gotovo priznala vsa visoka zbornica — hidrotehniko, ki je vse te načrte, kar jih je dosedaj napravljenih, izdelal tako točno in hitro, da si je pridobil celo zahvalo visoke vlade. Zato pa mislim, ako že o teh stvareh govorim, ki imajo precej izdatno spremeniti zdravstvene in gospodarske razmere v naši deželi, da je umestno, ako se ob jednem spominjam tudi tega moža, na katerega ramah je slonelo vse to silno delo, in zatorej bi si dovolil predlagati resolucijo, po kateri bi se deželnemu odboru naročilo, da premišljuje, kako bi se gospodu Kraškemu na primeren način dalo izraziti to priznanje. Ta resolucija bi se glasila: Visoki deželni zbor skleni: »Deželnemu odboru se naroča, naj uvažuje, če bi ne kazalo deželnemu inženirju Jan. Vladimiru Kraškemu podeliti v priznanje zaslug, katere si je pridobil za deželo s požrtvovalnim in veščim svojim delovanjem zlasti v hidrotehničnih stvareh, naslov nadinženirja ali pa deželnega stavbnega svetnika.« K temu le pripominjam, da skorej gotovo vsi kolegi Jana Vladimira Kraškega, ki so nekdaj bili ž njim na vseučilišči, nosijo sedaj višje naslove, kakor ga ima on, akoravno sem prepričan, da marsikdo izmed njih nima zvrševati tako važnih agend, kakor jih opravlja on. Deželni glavar: Gospod deželni poslanec Hribar je stavil dva predloga, prvi se glasi: »Visoka c. kr. vlada se poživlja, da za napravo načrtov, ki so potrebni za dobavo pitne vode v kraških krajih na Kranjskem, ustanovi poseben hidrotehnični ■ XII. Sitzung am 4. Februar 1896. urad na Kranjskem, ali pa da v ta namen deželi Kranjski dovoli primeren letni donesek.« Gospodje, ki podpirajo ta predlog, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Predlog je zadostno podprt in je v razpravi. Drugi predlog gospoda poslanca Hribarja se glasi: »Deželnemu odboru se naroča, naj uvažuje, če bi ne kazalo deželnemu inženirju Jan. Vladimiru Kraškemu podeliti v priznanje zaslug, katere si je pridobil za deželo s požrtvovalnim in veščim svojim delovanjem zlasti v hidrotehničnih stvareh, naslov nadinženirja ali pa deželnega stavbnega svetnika.« Poslanec Klun: Prosim besede! Deželni glavar: Gospod poslanec kanonik Klun ima besedo. Poslanec Klun: Visoki zbor! Zmirom je sitno razpravljati osobne razmere v javnih sejah, ker se ne ve, ali morebiti kdo. mesto da se počasti, ne dobi še kake psovke. Jaz sicer ne nasprotujem naravnost predlogu gospoda poslanca Hribarja glede podelitve kakega častnega naslova gospodu inženirju Kraškemu, mislim pa, da bi bilo primernejše, razpravljati stvar v tajni seji, v kateri imamo sploh reševati nekatere zadeve deželnih uradnikov. Prosil bi torej gospoda poslanca Hribarja, da privoli v to, da bi se o njegovem predlogu ne obravnavalo takoj, ampak šele v tajni seji, v kateri nam bo itak sklepati še o nekaterih drugih osobnih zadevah. Deželni glavar: Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Strinjam se s predlogom gospoda poslanca Kluna. Deželni glavar: Torej ni treba podpirati predloga gospoda poslanca Hribarja. Zeli še kdo besede ? Gospod poslanec dr. Papež ima besedo. Poslanec dr. Papež: Oskrbovanje dežele s pitno vodo je tako važno in tako obsežno, da bi gotovo ne zadostoval nadalje edini hidrotehnik za te naloge, ki so že sedaj dane deželnemu odboru in katere bo moral on tudi za; naprej opravljati. Vsled tega moram jaz naspro 277 XII. seja dne 4. februvarija 1896. — XII. Sitzung mu 4. Februar 1896. gospodu poslancu Hribarju pojasnovalno omeniti, da se je od deželnega odbora pisalo na visoko vlado, naj bi ona blagovolila nastaniti posebnega hidrotehnika v deželi in sicer v državni službi, enako kakor je nastavljen en tak hidrotehnik v Trstu in drugi v Dalmaciji. To se je poročalo že v lanskem letnem poročilu. V zadnjem času je deželni odbor moral ponoviti to prošnjo iz razlogov, ki so bili že lani v letnem poročilu omenjeni; in ker je vlada rekla, da ona ministerstvu tega ne more priporočati, ker njej sami manjka osobja pri njenem stavbnem uradu, zato se je to pisalo od deželnega odbora ministerstvu z neposrednjo prošnjo, in sicer vsled nekega nasveta, ki mi je osobno došel. To se je čisto pred kratkem zgodilo, tako da ni moglo priti v letno poročilo. V drugem se strinjam z nasvetom gospoda predgovornika. Deželni glavar: Gospod deželni predsednik se je oglasil k besedi. Ä. k. Landegpriisidtill Freiherr von Hein: Die Ausführungen des Herrn Abgeordneten Hribar haben darin gegipfelt, dass er erstens dem Landcsausschnsse den Vorwurf gemacht hat, er habe den Auftrag des hohen Landtages, ltd) wegen Besorgung des hydrotechnischen ticustes bind) Organe des Staates an die Regierung zn wenden, nicht vollzogen, und zweitens darin, dass eine ungleiche Behandlung und zwar eine Verkürzung Krams gegenüber Dalmatien und Istrien seitens der staatlichen Behörden in dieser Angelegenheit stattfindet. ■■ ■ fiermif habe id) Folgendes zn bemerken: Was die Djatigkcit des Landesausschusses anbelangt, so hat der -Zrr Abgeordnete Dr. Papež mitgetheilt, dass der Landes-ansjchuss in dieser Angelegenheit im Laufe des Jahres pctmal an die Landesregierung sich gewendet, dass aber vl ^adesregiernng beidcmale das betreffende Ansinnen "v Landesausschnsses abgelehnt habe. Id) mödste die minue dieser Ablehnung nur ganz kurz andeuten. Die 1 amcheu Bauorgane, die Bauted)>iiker, sind zunächst dazu tm’1 mv « thätlichen Äugenden in dem ihnen zugewie-Lfren Edirkuugskreisc zu besorgen. Diese Aufgaben zil er-Lj,1? die Staatstedjniker in Kram in dem gegen« iw 3en Momente nur mit dem Aufgebote des äußersten > chiv uud der größten Kraftanstreuguug int Stande, . "f?? Status ist nicht complek, indem es derzeit vier idiniT C 9^t. Wenn nun die staatlichen Kräfte hi ist , jtüllung der eigenen Aufgaben nid)t ansreid)en, pm,l absolut numöglid), sie auch nod) für Zlvecke des 3U bertoenbeu, resp. sie quasi in den Dienst des $prhiUt^U ttellen für Aufgaben, für toeld)c die staatliche beim v,11^ llrU^ ^rc Organe nicht anfznkommen haben, UI drr 0p. 9blogenheiten, betreffend die Landesenltur, fallen das 9^,^^i.E3skreis des hohen Landtages und hat daher foWn mx tur diese Aufgaben in erster Reihe selbst zu §[n'fnnI,, cniI gleid)wohl der Staat ausnahmsweise solche fernst a 1td? summt, so thut er es nur daun, wenn puschen Kräfte hiefür ausreichen, und dies ist der Fall in Triest und in Dalmatien. Jedes Land aber, welches in einem lebhaften Fortschritte begriffen ist, muss and) diejenigen Kräfte prodnciren, auf deren Thätigkeit es reflectirt, oder es muss ein Import solcher Kräfte stattfinden. Kram produeirt nahezu gar keine Techniker und es ist daher eine ganz natürliche 'Erscheinung, wenn die technischen Arbeiten derart angewachsen sind, dass den diesbezüglichen Anforderungen uidjt mehr nachgekommen werden kann. Jmportirt können Techniker im Staatsdienste in Kram auch nur sehr schwer werden, weil sie der Landessprache mächtig sein müssen und eben solche Techniker sehr fchwer zu finden sind, nachdem gerade die slovenisdje Bevölkerung sid) selten den technischen Studien zuwendet, sondern mit Vorliebe einem anderen Zuge folgt, indem sid) die jungen Leute gewöhnlich Gymnasialstndien, nid)t aber technischen Studien widmen. Infolgedessen ist es geradezu numöglid), dem Ansinnen des hohen Landtages, resp. des Landesausschnsses .zu entsprechen. Wenn and) das hohe Ackerbauministerinm sid) bereit erklärt hat, in dieser Beziehung dem Lande entgegen zu kommen, so muss id) es denn doch als sehr fraglich erscheinen lassen, ob sich diese Wünsche werden realisiren können, insolange der Status der Staatsted)niker nid)t vollständig completirt ist. Die wiederholt veranlassten Concursansschreibnngen haben aber auch md)t einen einzigen befähigten Concurrenten zutage gefördert, ja, die Landesregierung hat sid) and) an die verschiedenen ted)nifd)cn Hochschulen mit dem Ersuchen gewendet, die Rectoren mögen die Absolventen dieser Schulen ermuntern, in den Staats - Bandienst einzutreten und nach Strain zu kommen, doch alles vergebens. Solange also das Land nidjt selbst Tedjniker produeirt, werden wir immer großen Mangel an solchen Kräften haben und solange wird and) die Staatsverwaltung nidjt in der Lage fein, derartigen Wünschen des hohen Landtages zu ent-fprechen. Landeshauptmann: Der Herr Abgeordnete Dr. Schaffer hat das Wort. ^Abgeordneter Dr. Schaffer: Der Herr Abgeordnete für die Stadt Laibad) hat zwei Anträge gestellt, von denen der eine eine minder wichtige Personalangelegenheit, der zweite aber einen un-gleid) wichtigeren Gegenstand betrifft, dessen Bedeutung schon durch die Ausführungen der unmittelbaren Herren Vorredner genügend gekennzeichnet erscheint. Dies gibt mir den Anlass, in formeller Beziehung den Antrag zu stellen, diese beiden von dem Herrn Abgeordneten für die Stadt Laibach vorgebrachten Angelegenheiten, da sie wegen ihrer Widjtigkeit nubedingt eine Vorberathnng im Ausschüsse erheischen, dem Finanzaussdjusse zur Borberathung zuzuweisen, welcher hierüber uub zwar über den Antrag, betreffend die Wasserversorgilug ant Karste in öffentlicher, über den anderen aber in geheimer Sitzung Bericht zu erstatten haben wird. Deželni glavar: Gospod poslanec Hribar ima besedo. 278 XII. seja dne 4. februvarija 1896. — XII. Sitzung mit 4. Februar 1896. Poslanec Hribar: Gospoda moja! Jaz se s predlogom častitega gospoda predgovornika popolnoma strinjam in sem zadovoljen, da se stvar izroči finančnemu odseku v posvetovanje in poročanje; vender pa si štejem v dolžnost, da odgovorim par kratkih besed visoko-rodnemu gospodu deželnemu predsedniku, ki se je nekako spustil v polemiko z menoj. Iz najboljšega namena, naši deželi pripomoči do lagljega pokritja velikih troskov, kateri jej naraščajo iz hidrotehničnih naprav, stavil sem prvi svoj predlog, ki meri na to, naj se najde pravi način, kako stopiti z vlado v dogovor, da da deželi kak prispevek ali pa da ustanovi posebni hidrotehnični urad pri deželni vladi. Da bi bil jaz v tem oziru deželnemu odboru kaj očital, to ni res, zakaj deželni zbor deželnemu odboru nikdar ni dal naloga, da se obrne do vlade, da bi državni inženir zvrševal posel, katerega zvršuje sedaj deželni inženir. Ako je deželni odbor to storil, zgodilo se je iz lastnega nagiba. Imel je le nek drug nalog, nalog namreč storiti kaj glede splošne državne akcije o preskrbljevanji kraškega sveta s pitno vodo. Da se je deželni odbor obrnil do vlade iz lastnega nagiba, to je tudi meni dobro znano, ali petit ni bil pravi. Prosilo se je namreč c. kr. deželno pred-sedništvo, naj ukaže svojemu podrejenemu stavbnemu uradu, da bi izdelaval načrte, katere sedaj izdeluje deželni stavbeni urad. Tega storiti, gospoda moja, deželni odbor ni imel pravice in v tem oziru ima visokorodni gospod deželni predsednik čisto prav, ako je dejal, da je personal pri stavbnem uradu c. kr. deželne vlade zato tukaj, da zvršuje tiste agende, ki so mu prideljene. Res pa ni, in to nasproti izvajanjem visokorodnega gospoda deželnega predsednika naravnost naglašam, da se je v Dalmaciji in na Primorskem pridelil hidrografični posel personalu, ki je v statusu deželne vlade oziroma cesarskega namestništva. Ne, gospoda moja, ampak ministerstvo je tam ustanovilo službo posebnega inženirja, ki ima zvrše-vati hidrotehnični posel in izdelavati načrte za vodovode in vodnjake. To, mislim, bi se dalo tudi pri nas doseči, in namestu, da se je deželni odbor obrnil do visoke c. kr. deželne vlade s prošnjo, naj ukaže jed-nemu svojih inženirjev, da zvršuje omenjeni posel, naj se obrne do vlade s prošnjo, kakoršno sem jaz tukaj precizoval, namreč, naj vlada ali ustanovi posebni hidrotehničen oddelek za našo deželo, ali naj pa vsaj da deželnemu odboru primeren donesek za troske k zvrševanju hidrotehničnih del. Ne morem se pa strinjati z mnenjem visokorodnega gospoda deželnega predsednika, da, ako bi se pri deželni vladi ustanovil tak urad, bi morala dežela produktovati dotičnega inženirja. Kje pa je to zapisano, gospoda moja? Kaj tacega bi se od nas lahko zahtevalo, ako bi imeli v deželi kako veliko tehnično šolo. Naj nam vlada ustanovi tako šolo, potem sme zahtevati, da mora dežela sama produktovati tehnične moči; dokler pa take šole v deželi ni, se pa tudi ne more in ne sme kaj tacega zahtevati od naše dežele. Zlasti pa se mora na drugi strani povdarjati, da je na drugih krajih dosti tehničnih sil, ki včasih dolgo čakajo, da se jim ponudi prilika, da se kje oglasijo za kako službo. Sicer pa vidimo, da je ravno deželni inženir Hrasky izvrstna moč; da pa ni vzrastel v deželi naši in si tudi tukaj ni pridobil svoje izobražbe. Da bi torej dežela morala produkovati tehnične moči, tega se ne more zahtevati in proti takemu izvajanju se moram upirati. Izrekel pa bi željo, naj bi deželna vlada, kadar bo to našo resolucijo predkladala ministerstvu, blagovolila predložiti jo s priporočilom, naj bi visoko ministerstvo uvaževalo te želje deželnega zbora kranjskega. Deželni glavar: K besedi seje oglasil gospod deželni predsednik. L. k. Landespmsldent Freiherr tum Hein: Den Ausführungen des Herrn Abgeordneten Hribar gegenüber erlaube ich mir zu bemerken, dass in Dalmatien und dem Küstenlande die Staatstechniker für den landschaftlichen hydrotechnischen Dienst dem Status der Staathalterei entnommen sind; allerdings aber hat deren Bezüge das hohe Ackerbanministerium auf feinen Etat übernommen, wodurch andere Posten im Staatsdienste provisorisch frei und wieder besetzt wurden. (Poslanec Hribar — Abgeordneter Hribar: „Nun also!") Es ist richtig, dass dies auch hier möglich wäre, aber an freien Stellen mangelt es ja hier nicht, wir haben gegenwärtig vier freie Stellen, die nicht besetzt werden können und infolgedessen nutzt es nichts, wenn das hohe Ackchebauministerium die betreffenden Bezüge auf seinen Etat übernimmt, denn der Mann ist eben nicht zu sinden, mit dem man den Posten besetzen könnte. Das ist so klar, dass man darüber gar nicht zweifeln kann, denn wir haben, wie gesagt, vier leere Stellen, die nicht besetzt werden können, und würden dann, wenn ein Staatstechniker der politischen Verwaltnmg für Landescnltnrzwecke verwendet würde, fünf unbesetzte Stellen im eigentlichen Staatsbaudienste erhalten. Weiters hat der Herr Abgeordnete Hribar gemeint, dass genug technische Kräfte vorhanden sind, die nur aus die Gelegenheit warten, in den Staatsdienst eintreten zn können. Ich möchte den Herrn Abgeordneten ersuchen, mir doch die Adressen dieser Techniker bekanntzugeben, nachdem sich über unsere wiederholten Concnrsanssihreh bungen niemand gemeldet hat. Es sind eben keine Kraje vorhanden und dort, wo sie vorhanden sind, sind sie mch der slovenischen Sprache mächtig und nicht gewillt, m em Land zu gehen, wo derjenige, der der Landessprache my mächtig ist, nur Angriffen ausgesetzt ist. Wie me -tiev Haltnisse liegen, leiden wir Mangel nicht nur an techmsche ^ Kräften, sondern auch an Ärzten, Professoren U-K?'' wir müssen uns mit Supplenten und Lehrern behetsc, welche die erforderlichen Prüfungen nicht abgelegt ha' , weil eben geeignete Personen nicht vorhanden sind; 1 z. B. haben wir an den Mittelschulen in Krain 9 welche die erforderlichen Prüsttngen nicht abgelegt ya• Ein Land, welches in einem lebhaften Fortschritte begnss ist, kann eben diese Kräfte nicht auf einmal produ XII. seja dne 4. februvarija 1896. 279 XII. Sitzung ant 4. Februar 1896. Deželni glavar: Ker se je gospod predlagatelj Hribar strinjal s predlogom gospoda poslanca dr. Schafferja, da se predloga izročita finančnemu odseku, ki naj o prvem poroča v javni, o drugem pa v tajni seji, in ker nihče temu predlogu ne ugovarja, odpade za zdaj glasovanje o teh dveh predlogih. Zeli še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, ima gospod poročevalec besedo. Poročevalec Povše: O mariginalni številki, o kateri sem poročal, se ni ravno direktno govorilo in zato mi tudi ni treba spuščati se v daljno razpravo. Glede opazek gospoda poslanca Hribarja si dovoljujem le navesti in konšta-tirati, da je bila glavna stvar deželnega odbora, izposlovati glede dobave pitne vode na Kraškem svetu, da je osrednja vlada ali ministerstvo pritrdilo, da hoče država tudi za dobavo pitne vode dajati 50% prispevek iz melijoracijskega zaklada, kajti dejansko je dosedaj dovoljevala take prispevke le za povzdigo gospodarstva, kmetijstva. Pitna voda, ta spada v prvi vrsti pod ministerstvo notranjih stvarij, vender pa je vlada pritrdila — in to iz sanitarnih ozirov — da se smejo iz melijoracijskega zaklada dovoljevati 50% prispevki tudi za dobavo pitne vode. S tem je odstranjeno, kar se je deželnemu odboru očitalo. Glede hidrotehničnega posla priznavam, da je postopanje počasno. Uzrok je pomanjkanje tehničnih rnočij, ali na drugi strani treba tudi pomisliti, da nekateri kraji silno težko čakajo rešitve. Naj mi bo torej dovoljeno omeniti in izraziti željo s tega prostora, naj bi se deželnemu hidrotehniki! ne nakladala druga dela, visoke stavbe namreč, ampak pusti naj se mu čas, da deluje edino le v stroki, za katero jo v prvi vrsti nastavljen. Sicer nimam ničesa omeniti, ampak le prosim, da visoka zbornica vzame m arg. št. 11. na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) O št. 12 — 16. nimam ničesa omeniti, ampak prosim, da se sprejmejo na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Marg. št. 17. govori o osuševanji Ljubljanskega arja. Sedaj smo po tolikih letih vender tako daleč cospeh, da je prva instanca napravila razsodbo, ezelni odbor je to, kar se mu je lani od visoke °rnice naročilo, zvršil. Vse. preporne zadeve z «J“* ljubljanskimi so poravnane, kar se pa tiče •° 1 uh podjetij, kakor Leykam - Josefsthal v Vevčah serih80“'*0 iužne železnice, pa se deželni odbor z raz-° Prve. instance ni mogel zadovoljiti, temveč je pravil priziv na drugo instanco. Upati je, da bo niti^N ' 1 . k°lj®e izpadla. Drugega nimam pripom-n 1 bzelni odbor je popolnoma storil svojo dolž-la ’ okujmo sedaj, kaj se bo naprej zgodilo. Pred- & m, da visoka zbornica izvoli marg. št. 17. vzeti na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Glede marg. št. 18. pripomnim, da znaša močvirski zaklad sedaj vsega skupaj 99.475 gld. 63 l/a kr. Prosim, vzeti to na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Ravno tako naj se odobri pod marg. št. 19. izkazana potrebščina za iztrebljevanje jarkov. (Obvelja. — Angenommen.) Sedaj si dovoljujem prositi, da bi glede vodovodov smel poročati skupno o marg. št. 20 — 49. Vse te mariginalne številke imajo razprave glede naprave vodovodov, in gospodje ste lahko raz videli iz letnega poročila, v koliko so ti vodovodi že zvr-šeni in v koliko deloma še rešitve pričakujejo. Med najvažnejšimi navajam vodovod Novomeški in vodovod v Kočevji. Načrta za Novomeški vodovod še ni, ker deželni hidrotehnik dosedaj še ni imel časa ga narediti, glede Kočevskega vodovoda se pa delajo vedno novi predlogi. Nasvetujem, da visoka zbornica marg. št. 20—49. vzame na znanje. Deželni glavar: Zeli kdo besede ? Gospod poslanec Modic se je oglasil k besedi. Poslanec Modic: Visoki deželni zbor! Že minulo leto dne 11. februvarija v XII. seji se je v..tej visoki zbornici poudarjala potreba oskrbeti z vodo Cerknico in nje bližnje vasi. Kot zastopnik tistih krajev sem za gotovo mislil, da se bo v tem zasedanji zadostno poročalo, kako daleč je prišel slavni deželni odbor z obravnavami o cerkniškem vodovodu. Mislil sem tudi, da bo v proračunu o tem kaj omenjeno. Ker pa vsega tega pogrešam, dovolim si, staviti nastopni predlog: Visoki deželni zbor skleni: »Deželni zbor priznava potrebo, da se vasi Topol, Brezje, trg Cerknica, Dolenjavas, Zelše, Rakek in Unc z vodo preskrbijo. Deželni zbor se izreče: da je za ta vodovod v slučaji, da, ako prevzame država 50 % gradilnih stroškov, in da se dotični občini zavežejo, celo zgradbo kot občinsko podjetje izpeljati, zagotoviti 30% deželne podpore.« Deželni glavar: Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Modica, izvolijo ustati. (Se podpre. — Wird unterstützt.) Želi kdo besede ? Gospod poslanec Hribar ima besedo. 42 280 XII. seja dne 4. februvarija 1896. — Poslanec Hribar: Visoka zbornica! Pri marg. št. 22. poroča deželni odbor, kaj se je dalje zvršilo glede vodovoda v Razdrtem in pripoveduje, da je sedaj vlada odgovorila, da je pripravljena prispevati za ta vodovod z zneskom 1200 gld. Lani je deželni odbor poročal, da so troski za ta vodovod proračunjeni na 1600 gld. in da je ministerstvo bilo pripravljeno, dovoliti prispevek 800 gld., to je onih 50%, katere določa ameli-joracijski zakon. Kasneje se je načrt pregledal in pokazalo se je, -da se s 1600 gld. ne bo mogla zvršiti ta vodovodna naprava, in deželni hidrotehnik Hrasky je napravil nov načrt, po katerem bodo troski znašali 5000 gld. Deželni odbor se je nato zopet obrnil do vlade in ona je odgovorila, da sedaj za te zvišane troske 5000 gld. hoče prispevati samo 1200 gld. To se mi, gospoda moja, ne zdi pravo razmerje s prejšnjim zagotovilom. Prej je dovolila vlada 50 %, in ako je bila torej takrat pripravljena prevzeti polovico vseh troskov, morala bi tudi danes pri tem ostati in, ker se je ravno pokazalo, da bodo troški znašali 5000 gld., dovoliti od svoje strani 2500 gld. Ne sta vi j am sicer nobenega predloga, izražam pa željo, naj bi se deželni odbor, ker je visoki zbornici v tej zadevi danes bila predložena prošnja občine Razdrto, zopet obrnil do visoke vlade in ji na srce položil, da tudi za ta vodovod v zmislu amelijoracij-skega zaklada prispeva s 50%, kakor jih dovoljuje za druge vodovodne naprave na Kranjskem. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec dr. Papež ima besedo. Poslanec dr. Papež: Na vprašanje častitega gospoda tovariša Modica morem pojasniti, da je deželni stavbni urad izdelal načrt za Cerkniški vodovod tekom preteklega leta in ga predložil sredi meseca januvarija letošnjega leta, tako da stvar ni mogla priti v poročilo, namreč v takozvano letno poročilo. Načrt in proračun, oba-dva sta popolnoma jasna in iz proračuna je razvi-deti, da bo vodovod stal 90.000 gld. Da se je tako dolgo delalo samo na papirji in da se do danes ni prišlo dalje kakor do načrtovanj, so krivi Cerkničan) e sami, ker so pred nekaj leti si dali napraviti nek načrt, po katerem bi se bila voda privedla iz nekega druzega kraja. Potem pa, ko se je delal vodovod za Begunje, Selšček in Bezuljak, se niso hoteli pogajati z ravno imenovanimi podobčinami in med temi razporami se je vodovod za Begunje, Selšček in Bezuljak zvršil. Vsled tega ni preostajalo druzega, kakor da je sedaj deželni hidrotehnik, uvi-devši, kako dobro deluje vodovod za Sevšček, Begunje in Bezuljak, izrekel svoje mnenje, da bi bilo najbolj, iz ravnoistega studenca, ki služi tem trem ■ XII. Sitzung am 4. Februar 1896. podobčinam, napeljati tudi posebni vodovod do Cerknice in dalje do Rakeka. Toliko v pojasnilo častitemu gospodu tovarišu Modicu. Deželni glavar: Gospod poslanec Pakiž se je oglasil k besedi. Poslanec Pakiž: Visoki zbor! Lansko leto se je v tej visoki zbornici sprejel predlog oziroma načrt za vodovod v okraji Ribniškem, in sicer za občini Vinice in Sušje. Načrt je bil zdelan in predložen, ravno v tistem času pa, ko so se dotični predlogi sprejeli v visoki zbornici, došle so pa visokemu zboru druge prošnje in sicer iz vasij Zlatnik, Zapotok in iz občine Jurjevec-Brezje. Visoka zbornica je takrat sklenila, da se tudi tem prošnjam zadostuje in da se bo poslal tehnik, da bo pregledal stvar na lici mesta in napravil načrt. Ker se pa dosedaj to še ni zvršilo, predrznem se prositi visoki zbor, da pritrdi moji prošnji do deželnega odbora, ali priporočilu, da se stvar vsaj v teku tega leta z vrši. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo. Poslanec dr. Tavčar: Jaz hočem visoko zbornico le malo časa nadlegovati in morda moj govor ne bo mnogo daljši, kakor dotična mariginalna številka, o kateri bom govoril! Pod marg. št. 35. nahajamo lakonično poročilo, da glede vodovoda za Novo mesto in okolico deželni odbor še vedno tiči tam, kjer je tičal že lansko leto, in to — kakor se v poročilu dostavlja — »iz znanih razlogov«. Ne spominjam se na zadnje letno poročilo in torej ne vem, kakošni so ti »znani razlogi«) ampak domnevam, da je deželni odbor s tem hotel izreči, da nima potrebnih tehničnih močij, ali da te nimajo časa. To so torej tisti »znani razlogi«, o katerih je danes že gospod poslanec Hribar govoru m o katerih je z ognjevitim prepričanjem govoril tudi visokorodni gospod deželni predsednik. Iz vsega tega pa sklepam, da bodo ti »znani razlogi« še dolgo živeli med nami. Pričakovati je, da se stvar lahko zavleče in zato bi hotel na 0 opozoriti, da nikakor ne gre, vodovod za Novo mes o na tak način v delo vzeti, kakor ako bi šlo za majhen vodovod kake selske vasi. To je vprašani6) glede katerega je vsekako želeti, da deželni odioi hitro deluje in spolni tisti posel, ki mu je v ten oziru od visoke zbornice ukazan. 281 XII. seja dne 4. februvarija 1896. — XII. Sitzung um 4. Februar 1896. Ne bom 'stavil nobenega predloga, ker je na drugi strani poročila obsežena obljuba, da pride, kakor hitro bodo potresne stvari v redu, takoj na vrsto vodovod za Novo mesto. Ker se pa bojim, da bi te potresne zadeve vender morebiti predolgo časa ne prišle v red, prosil bi slavni deželni odbor vse jedno, da naj se te zadeve poprime z nekoliko večjo ognjevitostjo in ljubeznijo že zato, ker semv sedaj jaz poslanec Novega mesta in ne več profesor Šuklje. Deželni glavar: K besedi se je še oglasil gospod poslanec dr. Papež. Poslanec dr. Papež: Predlagam, da bi se nasvet gospoda tovariša Modica izročil finančnemu odseku z ozirom na to, ker je določiti prispevek dežele glede na prispevek posameznikov in države. Poslanec Modic: Strinjam se s predlogom gospoda poslanca dr. Papeža. Deželni glavar: Ker se gospod predlagatelj Modic strinja s tem, da se njegov nasvet izroči finančnemu odseku, in ker nihče temu ne ugovarja, odpade glasovanje in se predlog izroči finančnemu odseku. Gospod poročevalec ima besedo. Poročevalec Povše: Nimam svojemu poročilu čisto nič pripomniti. Deželni glavar: Torej prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki e s rmjajo s predlogom gospoda poročevalca, kateri eri na to, da se marg. št. 20—49. letnega poročila ameJ° na znanje, izvolijo ustati. (Obvelja. •— Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Povše: o ra7mir! mar®," 50. in 51. poroča deželni odbor tiiski o * -Vl Podpor za kmetijske namene in o kme-’egijonalni razstavi v Dolenjem Logatcu. odohmxPIiaVni o6ssk predlaga, da se te dve številki ^ovalno na znanje vzamete. (Obvelja. — Angenommen.) Podpo^se™^ ,Št' 5?' in 53‘ Je razvidno, koliko Prosim i 6 da 0 učencem raznih strokovnih šol. vzame ’ C a Se to P°ročilo odobrovalno na znanje (Obvelja. — Angenommen.) V marg. št. 54. in 55. so izkazani šolski vrti, koliko je sadnih drevesnic in koliko obseza pouk v sadjarstvu. Prosim, da se tudi te dve marginalni številki vzamete na znanje. (Obvelja. —- Angenommen.) Pod marg. št. 55. sta omenjena šolska vrta v Crnečivasi in v Kostanjevici, katerima je deželni odbor dal podpore 40 gld. iz deželnega zaklada. Prosim, da visoka zbornica to odobruje in vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) V marg. št. 66 je govor o botaničnem vrtu našem. Temu poročilu ne morem nič druzega pripomniti in le izrekam upanje, da se bo tekom tega leta to vprašanje približalo svoji rešitvi. Deželni glavar: Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Gospoda moja! Gospod poročevalec je izrekel upanje, da se utegne vprašanje premestitve botaničnega vrta rešiti še tekom tekočega leta. Jaz, žalibog, tega upanja ne morem ž njim deliti, v prvi vrsti zato ne, ker se, kakor sem sprevidel, v tej zadevi jako počasno deluje, drugič pa tudi zato ne, ker bi bila premestitev botaničnega vrta v jednem letu absolutno nemogoča Če se bo botanični vrt sploh premestil — in to upanje moramo gojiti — zgodilo se to ne bo tekom letošnjega leta; ampak premeščati se bo mogel le polagoma, tako, da bo premestitev stala najmanj tri do štiri leta časa. Gospoda moja, jaz v tej zadevi ne bom stavil nobenega predloga, pač pa se mi zdi stvar tako važna, da bi si usojal prositi, slavni deželni odbor naj bi nanjo obračal vso pažnjo. V seji dne 8. januvarija leta 1895. je sklenil visoki deželni zbor, naj se c. kr. deželna vlada prav nujna naprosi, da vso svojo pažnjo posveti premestitvi botaničnega vrta, zlasti da glede na veliki učni pomen take premestitve pri c. kr. učnem er ar ji takoj stori zanjo potrebne korake. Iz poročila deželnega odbora sprevidim, da se je deželni odbor obrnil do c. kr. deželnega šolskega sveta, vender pa nam je zamolčal, kedaj se je do njega obrnil in jaz se le bojim, da se je ta sklep, ki je bil storjen lanskega leta dne 8. januvarija, zvršil morebiti šele koncem leta. Kolikor poznam naš deželni šolski svet, vem, da deluje po navadi venderle nekoliko hitreje, in zaradi tega mislim, ako bi mu bil deželni odbor naš sklep naznanil poprej, da bi nam bil danes deželni odbor morebiti že kaj imel poročati o kakem odloku od ministerstva. Naj pa bo stvar taka ali taka, vsekako je to poročilo gotovo nekoliko prelakonično, kajti človek iz nj^a ne more posneti, kedaj in kaj se je vse ukrenilo v tej zadevi. Premestitev botaničnega vrta je precej važna 282 XII. seja dne 4. februvarija 1896. stvar. Dasiravno sprevidevam iz gest gospoda deželnega predsednika, da ga to ne zanima, usojal bi se vender opozarjati visoko zbornico, da je stvar važna zlasti v sedanjem času, ker je mogoče, da bi se pri podiranji hiš v Ljubljani moglo dobiti takega mate-rijala, ki utegne prav priti za uredbo novega botaničnega vrta. Mestna občina se zanima za to stvar, deželna vlada je tudi že izrekla, da proti premestitvi nima ničesa ugovarjati in gotovo je, da bi botanični vrt na novem mestu, katerega hoče odstopiti mesto Ljubljansko, veliko bolj ugajal, kakor na sedanjem mestu. Ampak, kakor rečeno, premestitev se ne bo dala še tako hitro izvesti; zato pa bi si dovolil opozoriti visoko vlado, da se nekoliko ozre po sedanjem botaničnem vrtu, v kako groznem stanji se namreč nahaja. Vrtni zid na cesto se je podrl, hišica na vrtu isto tako in kustos botaničnega vrta ne more pridobiti vlade, da bi dovolila, da se napravi nova taka hišica, dasiravno je gotovo, da je neobhodno potrebna, ako se hoče, da se le količkaj racij onelno na vrtu gospodari. Dokler se torej preselitev botaničnega vrta ne z vrši, naj bi vsaj vlada storila potrebno, da se sedanji botanični vrt spravi v tak stan, da bo vsaj deloma odgovarjal namenu, kateremu ima služiti. To so kratke opomnje, katere želim, da jih uva-žuje na jedni strani deželni odbor, na drugi strani pa da bi jih uvaževala visoka c. kr. deželna vlada. Deželni glavar: Gospod deželni predsednik ima besedo. K. It. Landespriisidrnt Freiherr turn Hein: Aus demselben Grunde, den ich bereits bei einem früheren Punkte angeführt habe, dass nämlich dieser Gegenstand aus die heutige Tagesordnung nicht gesetzt wurde, bin ich absolut nicht in der Lage, über den gegenwärtigen Stand der betreffendest Verhandlungen Ansklärustg zu geben und bedauere nochmals, dass so wichtige Gegenstände im hohen Landtage zur Verhandlung gelangen, ohne dass sie früher auf die Tagesordnung gesetzt worden sind. Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Torej bomo glasovali. Gospod poročevalec je predlagal, da se marg. št. 56. vzame na znanje. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Povše: Pod marg. št. 57. se poroča, da bo o tej stvari, o razširjenji trtne uši, visoka zbornica dobila posebno predlogo. - XII. Sitzung mu 4. februar 1896. Torej tudi odpade glasovanje o tej točki. Pod marg. št. 58. se govori ob oddaji ameriških trt iz državnih trtnic. Naveden je cenik za trte uko-renščene, kakor tudi za kovči, po katerem se prodajajo trte iz državnih trtnic. Predlagam, da se ta mariginalna številka vzame na znanje. Deželni glavar: Gospod poslanec Schweiger ima besedo. Poslanec Schweiger: Visoki zbor 1 Opetovano sem že govoril v visoki zbornici o trtoreji in sem med drugim naglašal posebno to, da se je bati, da bo nam vinogradnikom zmanjkalo potrebnih trtnih sadik in da se utegne prigoditi, da bo ena ali druga izrigolana parcela ostala nezasajena. Mi vinogradniki dobivamo trtne sadike na tri načine; ali si jih sami pridelamo in deloma pomnožimo, ali jih dobivamo brezplačno, ali pa končno, da jih kupujemo. Dobivamo in kupujemo sijih lahko od raznih stranij; dobivamo jih brezplačno deloma od države, deloma od dežele. Kar zadeva trtne sadike, katere je razdelil minulo leto naš deželni odbor, moram se o njih prav pohvalno izreči. Bil je res lep in krepak trsni materijah Le glede požlahtnjenlc bi prosil slavni deželni odbor, naj pazi na to, da se bodo razpošiljale samo take požlahtnjenke, ki so popolnoma nepokvarjene, ker smo dobivali doslej tudi take komadičke, ki so se med potjo pokvarili, ali pa so bili že doma taki oddani. Dobili smo tudi trte, ki niso bile ukoreničene. Naj torej tisti gospod, ki trte razpošilja, vsako dobro pregleda in odpošlje samo dobre, bodisi tistim, ki jih dobivajo brezplačno, posebno pa tudi tistim, ki jih celo plačujejo. Dobivamo pa trte tudi od države, in sicer \i državne trtnice v Kostanjevici. O teh se pa žal ne morem tako pohvalno izreči. Imajo namreč, kakor sem deloma sam videl, dve napaki. Prvič so Pie, šibke, drugič pa so preslabo ukoreničene. Tako mi je načelnik kmetijske podružnice metliške pravil, ta je z zahvalnim srcem iz državne trtnice v Kostanje vici prejel 4000 ključev, da so bili pa tako dio n, daje bil prisiljen dejati po dva komadiča v eno jamicA češ, ako se eden ne prime, prijel se bo vsaj druo • In slabo ukoreničene, je rekel, so bile tudi. le se pa sam videl in sklepal sem, da se bodo težko u reničile, ampak da bi bilo najboljše, jih dejati v v pesek. Mož, ki je deloma dobil trte brezpa : deloma pa jih je plačal komadič po 1 kr., prav’ je, da se jih je od 100 pogubilo gotovo 50. 1J se jih je torej samo polovica. . , |0 Drugega ne opomnim, samo to prosim v ’ da bi pazila, da bi se pošiljal v resnici samo c . materija!, bodisi, da ga dotičniki dobivajo za ^ bodisi, da si ga kupujejo; zakaj ako dobivajo materijal, nimajo s tem samo materijelne ,. I ampak zgube tudi eno leto in pa upanje m x 283 XII. seja dno 4. februvarija 1896. — XII. Srhnng mn 4. Jxlmtmr 1896. za daljno nasaditev, ker vidijo, da poleg vsega truda, ki ga' imajo, trtoreja tudi ne uspeva. Ne stavljam torej nobenega predloga; prosim pa vlado, da bi pazila, da se bo iz državnih trtnic oddajal samo dober in krepek materija! za nove nasaditve. Deželni glavar: Zeli še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. —■ Niemand meldet sich.) Ker ne, gospod poročevalec? (Poročevalec Povše - Berichterstatter Povše: »Nel«) Preidemo torej na glasovanje in prosim gospode poslance, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, da se marg. št. 58. vzame na znanje, da izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje. Poročevalec Povše: 0 marg. št. 59—66. nimam ničesa omeniti in predlagam v imenu upravnega odseka, da se sprejmö odobrovalno na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Pod marg. št. 67. poroča deželni odbor, da je v minulem letu nadaljevalni kmetijski tečaj za ljudske učitelje vsled potresnih razmer izostal, da pa bo za to leto dalje časa trajal in se ga bo udeležilo večje število učiteljev. Pričakovati je, da se bo v ta namen dovolila tudi nekoliko večja podpora iz državnih sredstev. Predlagam, da se marg. št. 67. vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Pod marg. št. 68. se poroča o številu zglašenih trav in telic, o licenciranji bikov in o razdelitvi bikov plemenjakov. Tudi to poročilo naj se jemlje na znanje.^ Ob enem omenjam, da me je upravni odsek pooblastil, naj pri tej priliki v njegovem imenu izrazim posebno željo, na katero naj se deželni odbor ozma, ko bo zopet nakupoval živali, da naj bi namreč namesto muricodolcev rajši kupoval mur-]J°c nerje, ki glede svojih lastnostij toliko kot delavna dolce COt P^ovna živina daleko presegajo murico- V drugem predlagam, da se marg. št. 68. vzame na znanje. ' s (Obvelja. — Angenommen.) 4 , ^arg. št, 69. in 70. obsegata poročilo, koliko rnpn° l * deželni odbor podpor v nakup bikov ple-mpJa/°V ’n koliko nagrad za obdržanje bikov ple-•nenjabov nad pogojeno dobo. V7nrr,^rCt'*a"am’ da se ti dve mariginalni številki žamete na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Pod marg. št. 71. se razpravlja, kaj se je storilo glede živinske soli. Lani je bil v tej zbornici v razpravi poseben predlog, ki je meril na to, da naj deželni odbor izposluje nekatere olajšave glede oddaje živinske soli. Stvar ilustruje najbolj to-le: Lani je bilo od države dovoljenih za posamezne kronovine skupaj 500.000 q živinske soli, posluževalo se je je pa živinorejstvo, osobito županstva, le v pičli meri, kajti prejelo se je je le 113.600 q. Ker bo glede živinske soli še prišla posebna predloga v obravnavo v tej zbornici, predlagam v imenu upravnega odseka samo, da naj se ta mariginalna številka vzame odobrovalno na znanje. (Obvelja. -— Angenommen.) Pri marg. št 72. treba pripomniti v imenu upravnega odseka, da je visoka vlada ustregla želji visoke zbornice in dala na okrajna glavarstva okrožnico, s katero se poživljajo, da strogo pazijo na določbe vodnega zakona in ribarskega zakona, katera zakona podajata političnim oblastim dovelj prilike, da zamorejo kazensko postopati proti podjetjem, ki izpuščajo otrovne tvarine v vode in tako ostrup-ljajo reke. Predlagam, da se ta mariginalna številka vzame na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Pod mariginalno št. 73., 74. in 75. poroča deželni odbor o pogozdovanji Krasa in izkazuje, da znaša potrebščina 15.325 gld. Pokritje pa znaša, in sicer predvidni blagajnični ostanek koncem leta 1895. 703 gld. 40 Vs kr., donesek deželnega zaklada 2000gld., donesek južne železnice 1275 gld. in globe za gozdne prestopke 2000 gld., torej skupaj 4178 gld. 40 V2 kr. Drugih 11.146 gld. 79 Vz kr., katerih še primanjkuje, pa prevzame potem država, to je poljedelsko mini-sterstvo. Upravni odsek je napravil le eno opazko in ta je šla na to, da bi bilo želeti, da bi se nasadbe kolikor mogoče boljši kup vršile, kajti dejansko je izkazana potrebščina za nasaditev 1 orala z 26 gld., ne da bi bili pri tem vpoštevani troški za osobje. Vsled jako težavnega dela so ti troški veliki, kar je pa deloma tudi s tem opravičeno, da je treba v poletni suši od daleč vodo voziti za polivanje mladik-sadik, da ne usahnejo. Predlagam, da se tudi poročilo pod temi marg. številkami vzame odobrovalno na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Pod marg. št. 76 se poroča o gozdni drevesnici v Beršlinu pri Novem mestu. O tem imam pripomniti, da uspeva ta drevesnica jako dobro in torej je deželni prispevek popolnoma opravičen. Predlagam, da se marg. št. 76, vzame odobrovalnc^na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) O marg. št. 77.—80. nimam ničesar pripomniti in le predlagam, da se vzame odobrovalno na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) 284 SIL seja dne 4. februvarija 1896. Pod marg. št. 81. poroča deželni odbor, kaj se je storilo glede sladorne pese. Visoka zbornica je dovolila svoječasno 1000 gld. v s vrbo poskušenj glede vpeljave pridelovanja sladorne pese na Dolenjskem, kajti treba je vedeti, ali so dotične zemlje res v taki boniteti, da bi se mogla na njih pridelovati sladorna pesa. Posltušnje so se vršile, kmetijska družba je tudi sklicala poseben zbor in zbrani so bili vsi kmetovalci, ki se za to stvar zanimajo. Kmetijska družba je od onih 1000 goldinarjev, katere je visoka deželna zbornica svoječasno dovolila v namen poskušenj glede vpeljave pridelovanja sladorne pese, porabila 792 gld. 50 kr. Forsirati ali siliti nadaljne poskušnje ne gre, kajti dandanes se nahaja naša avstrijska sladorna obrt v veliki krizi, in na Češkem in Moravskem so cene sladorne pese padle za 40%. Upati je, da bo naša razvita sladorna obrt prestala to hudo krizo, osobito ako bo državna uprava kaj storila v saniranje. Dokler pa se to uprašanje ugodno ne reši, ne kaže delati daljnih poskušenj glede sladorne pese. Predlagam, da se to poročilo vzame odobro-valno na znanje. (Obvelja. — Angenommen.) Pod marg. št. 82. je izkazano, da se je na premijah za pobite zveri in vidre prejelo 1.1895. 129 gld. Konec seje ob 12. uri 50 minut popoldne. - XII. Sitzung mn 4. februar 1896. Prosim, da se tudi ta marg. številka sprejme odobro-valno na znanje. Deželni glavar: Zeli kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu gospoda poročevalca, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto, in s tem je ves oddelek letnega poročila pod lit. A. § 3. rešen. Prihodnja seja bo v četrtek, dne 6. februvarija t. 1., ob 10. uri dopoldne. Na dnevni red pridejo sledeče točke : (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Finančni odsek ima sejo danes popoldne ob 4. uri; upravni odsek zboruje jutri ob 4. uri popoldne, in odsek za letno poročilo danes popoldne ob 5. uri. Vsi odseki zborujejo v deželni hiši. Sklepam sejo. — Schluss bet' Siijituij um 12 Uhr 50 Minuten Nachmittag. Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani.