slovo
1922
Fultah Fisher's Boarding House
1924
kot ko-scenarist komedij Harryja Langdona; Picking Peaches; Smile Please; Shanghaied Lovers; Flickering Youth; The Cat's Meow; His New Mama; The ist 100 Years; The Luck o'the Foolish; The Hansom Cabman; All Night Long; Feet of Mud
1925
The Sea Squawk; Boobs in the Woods; His Marriage, Wow; Plain Clothes; Remember When?; Horace Greely, jr.; The White Wing's Bride; Lucky Stars; There He Goes; Saturday Afternoon
1926
Fiddlesticks; The Soldier Man; Tramp, Tramp, Tramp (ko-režiser brez avtorstva); THE STRONG MAN (plus ko-sc)
1927
LONG PANTS; FOR THE LOVE OF MIKE
1928
THAT CERTAIN THING; SO THIS IS LOVE; THE MATINEE IDOL; THE WAY OF THE STRONG; SAY IT WITH SABLES (ko-avtor zgodbe); SUBMARINE; THE POWER OF THE PRESS; THE SWIM PRINCESS; THE BURGLAR
1929
THE YOUNGER GENERATION; THE DONOVAN AFFAIR; FLIGHT (plus dialogi)
1930
LADIES OF LEISURE; RAIN OF SHINE
1931
DIRIGIBLE; THE MIRACLE WOMAN; PLATINUM BLONDE
1932
FORBIDDEN (plus SC); AMERICAN MADNESS
1933
THE BITTER TEA OF GENERAL YEN; LADY FOR A DAY
1934
IT HAPPENED ONE NIGHT; BROADWAY BILL
1936
MR, DEEDS GOES TO TOWN
1937
LOST HORIZON
1938
YOU CANT TAKE IT WITH YOU
1939
MR.SMITH GOES TO WASHINGTON
1941
MEET JOHN DOE
1942
ARSENIC AND OLD LACE; WHY WE FIGHT (PART 1); PRELUDE TO WAR
1943
WHY WE FIGHT (PART 2); THE NAZIS STRIKE (ko-režiral); WHY WE FIGHT (PART 3): DIVIDE AND CONQUER (ko-režiral); Why We Fight (Part 4); The Battle of Britain (le prod)
1944
The Negro Soldier (le prod); Why We Fight (Part 5); The Battle of Russia (le prod); WHY WE FIGHT (PART 6): THE BATTLE of china (ko-režiral); TUNISIAN VICTORY (ko-režiral); Know Your Ally: Britain (le prod)
FRANK CAPRAI
897 1991
1945
Why We Fight (Part 7); War Comes to America (le prod); Know Your Enemy: Japan (le prod); 2 DOWN, 1 TO GO
1946
IT'S A WONDERFUL LIFE (ko-SC)
1948
STATE OF THE UNION
1950
Westward the Woman (le zgodba)-RIDING HIGH
1951
HERE COMES THE GROOM
1956
BELL SYSTEM SCIENCE SERIES NUMBERS (1 do 4)
1957
HEMO THE MAGNIFICIENT (plus sc); THE STRANGE CASE OF THE COSMIC RAYS (plus ko-sc)
1958
THE UNCHAINED GODDESS (plus ko-sc)
1959
A HOLE IN THE HEAD
1961
POCKETFUL OF MIRACLES
FRANKIE VOICE
Frank Capra je bil ekscentrik par excellence. Prvič, pred malo manj kot devetdesetimi leti je s Sicilije priemigriral v Ameriko, toda nikoli ni posnel nobenega gangsterskega filma. Drugič, pred tridesetimi leti je posnel svoj zadnji film Pocketlul of Miracles in potem sveta ni več gnjavil s kakim klinično-avtističnim auteurizmom: remake svojega prvega velikega uspeha Lady for a Day (1933), nagrajenega z nominacijo za Oskarja, je razumel kot slovo — v Franciji so se takrat itak pojavili auteurji, ki niso vedeli, kaj bi počeli z njegovimi filmi, zato je bilo nesmiselno, da jim pušča ključe. Če bi snemal gangsterske filme, bi se rimal drugače. In tretjič, pred dvajsetimi leti je priobčil slovito avtobiografijo z naslovom The Name Above the Title (ali po naše Ime nad naslovom filma): Frank Capra je bil auteur (se spomnite izrazov kot, denimo, capraesken ali pa Capracorn?), še preden so filmarji to besedo znali izgovoriti, ali rečeno lepše, Capra je bil auteur, ko se to še ni opazilo — ko je to lahko opazil vsak, Capra pač ni hotel biti tam. Le zakaj ni posnel Botra, gangsterski film? In le zakaj bi ga, saj jih tudi v depresivno-recesivnih tridesetih, ko so gangsterji v filmih tipa Public Enemy, Scarface In Little Caesar ameriški sen osvajali brez besed, ni — a je kljub temu postal kralj teh istih tridesetih. Pitch njegovega auteurizma je čisti high-concept: ameriški sen je mogoče zgrabiti le z besedo. Zgrabite njegovo besedo: »Preprost poštenjak, ki ga v kot stisnejo grabežljivi goljufi, lahko, če to pač hoče, seže po svojih božjih darovih in s potrebnim prgiščem poguma, duha in ljubezni premaga svoje okolje.« Toda pravi božji dar, s katerim si je mogoče prisvojiti American Dream, pa je prav zvok, glas, beseda: »Diplomiral sem iz kemije, zato sem vedel vse o zvoku, predvsem o fiziki zvoka. Lahko sem se meril z inženirji zvoka, zato mi niso mogli ukazovati... In zvok v filmu sem začel dojemati kot nov
pretinjen pripomoček, ne pa kot pomanjkljivost.« V filmih American Madness, Mr, Deeds Goes to Town, You Can't Take It With You, Mr. Smith Goes to Washington, Meet John Doe in State of the Union, v tem svojem dekado in pol dolgem epopejsko-progresivnem osvajanju ameriškega sna, je postala prav govorjena beseda tisto, za kar se velja boriti — le z govorjeno besedo je mogoče razkrinkati skorumpiranost politike, sofizem mikro-fašizma, popačenost korporativizma in laž populizma. Ko gospod Deeds po dolgi tišini spet spregovori, pomeni, da družba spet funkcionira; ko gospod Smith začne s svojim govorom, s katerim bo vzpostavil stik s socialno bazo ameriškega sna, je jasno, da ga ne bo mogel nihče prekiniti; gospod Matthews v filmu State of the Union pa svojo politično izkrivljenost, vključno z ljubeznijo do svoje družice, izpove prek televizijskega zaslona. In težko bi rekli, da Gary Cooper, Jean Arthur, Barbara Stanwyck in James Stewart niso imeli zvočnega glasu, glasu, s katerim bi lahko vladali galaksijam. In potem — Zgodilo se je neke noči. V resnici pa je bil lep sončen dan. In uredniki Ekrana, zbrani za zadnjim poletnim omizjem, smo tuhtali, kateri je najstarejši, še živeči filmski režiser. Mogočno smo, enotni kot nikoli, kriknili — Frank Capra iz Palm Springsa. Potem smo šli vsak v svoj Palm Springs, A tja nismo nikoli prišli, prej, že čez nekaj ur, so na liniji običajnih osumljencev zacingljali telefoni z resonančnimi besedami: »Frank Capra je umrl. Mi smo ga ubili.« Prvi filmar, ki je živel z besedo in od besede tudi umrl. Silvan Furlan je skesano izdavil: »Marčelo, tega ne smemo več.« Dolgo časa smo razmišljali, kje za vraga je med tistim našim zadnjim poletnim omizjem sedel Frank Capra, ker smo pač že navajeni, da — bolj ko govorimo drug o drugem, bolj mrtvi smo.
MARCEL ŠTEFANČIČ, jr.