54
Polycarpon tetraphyllum (L.) L.
Nova nahajališča v osrednji Sloveniji
New records in central Slovenia
0148/2 Slovenija: Primorska, Branik, na dvorišču hiše Branik 187, kjer pogosto parkira 
avto iz Izole. 45°51'20,51" N 13°47'22,87" E. Leg. N. Jogan, 8. 2012. (Hladnikia 30: 75)
9953/3 Slovenija: Ljubljana, Center, Poljane, Zarnikova ulica, pohojene zelenice in razpoke 
v tlaku pločnika. 46°2'51,35" N 14°30'54,19" E. Leg. N. Jogan, 22. 10. 2012 (Hladnikia 
30: 75)
9953/1 Slovenija: Ljubljana, Tomačevo, prodnata tla tik ob Savi, vendar ne v neposrednem 
vplivu reke. 46°5'11,67" N 14°32'3,35" E. Leg. S. Strgulc Krajšek & N. Jogan, 7. 11. 2012
Štirilistna pohojenka (P. tetraphyllum) je južnoevropska vrsta, ki se v Sloveniji pojavlja 
redno le v Istri (Jogan & al. 2001). Še tam je njeno pojavljanje neredko prezrto, saj je 
drobna, neopazno cvetoča polegla enoletnica, tako da jo na prvi pogled lahko zamenjamo 
za kak pitomec (Sagina spp.), s katerimi si deli rastišča. A značilna pahljačasta razrast je 
nezamenljiva in prav tako so nenavadni narobejajčasti drobni listi, ki so nameščeni po 4 
v vretencu (prava lista in preobraženi prilisti). V nam bližnjih krajih se vrsta pojavlja s 
primerljivim vzorcem: v primorskem delu Hrvaške in Furlanije-Julijske krajine (Pol Dini 
2002) raztreseno, na Južnem Tirolskem prav tako, v Avstriji le prehodno po ruderalnih 
rastiščih v nekaterih nižinskih deželah (Fischer 2008).
Na novoodkritih slovenskih nahajališčih so ekološke razmere popolnoma ustrezne, 
pojavljanje v Braniku je zelo verjetno povezano s pogostim parkiranjem avta iz Izole na 
prav tem dvorišču, saj je drugače pojavljanje pohojenke na Primorskem v glavnem vezano 
na ruderalna rastišča. Uspevanje vrste v Ljubljani, kjer sta bili odkriti celo dve popolnoma 
neodvisni nahajališči, pa ni tako neposredno razložljivo s potencialnimi vektorji semen s 
Primorske. Na Zarnikovi ulici se zdi populacija že stara, vsaj nekaj let, saj se pojavlja več 
10 rastlin na razdalji kakih 50 m pločnika. V neposredni bližini na Ulici talcev je bila pred 
leti odkrita indijska prosenka (Eleusine indica), ki prav tako izvira iz toplejših predelov, 
ljubljanska populacija pa se je po nekaj letih izgubila. Morda se bo tako zgodilo tudi s 
pohojenko, a vendar moramo imeti v mislih tudi toplejšo mestno klimo, ki bi na nivoju 
mikroekološke niše morda ustrezala trajnemu uspevanju te toploljubne vrste v Ljubljani.
Tretje omenjeno nahajališče je na teptanih prodnatih mestih ob Savi, kjer so nedavno 
odstranili divja odlagališča odpadkov in so uravnali predel zunaj neposrednega vpliva 
vode. Očitno je pojavljanje pohojenke tam posamično in vir semen je neugotovljiv. Rastišče 
leži na obrobju mesta in ob reki, zaradi česar je klima tam bolj podobna siceršnji klimi 
osrednje Slovenije. Tako se zdi verjetno, da bo populacija tu propadla prej kot tista v Centru. 
Hkrati pa lahko za obe ljubljanski populaciji pohojenke iščemo razloge za uspevanje tudi 
v globalnem segrevanju. Še nekaj drugih toplojubnih vrst se je namreč v zadnjih letih 
pojavilo tudi v osrednji Sloveniji in morda so to le »prve lastovke« spreminjanja flore zaradi 
klimatskih sprememb.
Še nekaj besed o strokovnem imenu vrste. V literaturi zasledimo dve obliki pisanja 
avtorstva: »(L.) L.« in samo »L.«. Pravilna je prva oblika, saj je Linne 1753. vrsto opisal 
in objavil pod imenom Mollugo tetraphylla, 6 let kasneje pa jo prestavil v rod Polycarpon, 
Notulae ad floram Sloveniae

55
ki ga je medtem poimenoval Linnejev »apostol« Pehr Löfling (uradna okrajšava po IPNI: 
Loefl.). Löfling je bil perspektivni botanik, ki je umrl pri rosnih 27 letih na ekspediciji 
v Južni Ameriki 1756. in je Linne šele posmrtno izdal njegovo delo »Iter Hispanicum«. 
V njem na 7. strani omenja vrsto »Polycarpa tetraphylla« in dalje na 40. strani mimogrede 
rod »Polycarpon«. Vsekakor torej ne moremo govoriti o veljavnem opisu in publikaciji 
rodovnega imena, zato velja pisati Polycarpon Loefl. ex L. in kot letnico veljavne objave 
imena rodu 1759.
Viri:
Fischer , M. a ., W. a Dler & k . o s Wal D, 2008: Exkursionsflora. Österreich, Liechtenstein, 
Suedtirol. Biologiezentrum der Oberoesterreichischen Landesmuseen, Linz. 1392 pp.
jogan, n., t. Bačič, B. Frajman, i. leSKovar, D. naglič, a. PoDoBniK, B. rozman, S. Strgulc 
KrajšeK & B. trčaK, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne 
in flore, Miklavž na Dravskem polju. p. 140.
l ö Fling , P. & C. Von l inné , 1758: Iter Hispanicum, eller resa til Spanska länderna uti Europa 
och America. Stockholm. 316 pp.
Pol Dini , l ., 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. 
Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda parchi e foreste regionali & Universita 
degli studi di Trieste, Dipartimento di biologia. Udine. 529 pp.
n e Jc Jogan & s i Mona s trgulc k ra Jšek Chenopodium glaucum L.
Nova nahajališča redkejše vrste in prvi zapis asociacije za Slovenijo
New localities of fairly rare species and first record of the association for Slovenia
9361/2 (33T WM77) Slovenija: Štajerska, Apaško polje: Lutverci, Gornji Podgrad, mrtvica 
ob Muri, na vlažnem. 215 m n. m. Leg. & det. B. Vreš, 16. 6. 1994 (herbarij LJS 00182).
9460/2 ( 3 3 T WM 6 5 ) S l o v e n i j a , Š ta j e r s k a , J e z e r o K o m a rn ik . 2 5 0 m n . m . L e g . & d e t . A . 
Seliškar, D. Trpin, B. Vreš, 13. 8. 2003 (floristični popis avtorjev).
9551/4 (33T VM43) Slovenija, Gorenjska, Karavanke: Podljubelj. 750 m n. m. Leg. & det. B. 
Anderle, 22. 6. 2003 (avtorjev floristični popis).
9752/4 (33T VM51) Slovenija, Gorenjska, Voglje (Šenčur), južno od Aerodroma Brnik, vlažno 
nasipališče. 370 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 11. 7. 2003 (avtorjev floristični popis).
9851/2 (33T VM41) Slovenija, Gorenjska, Škofja Loka, Podpulfrca. 400 m n. m. Leg. & det. 
B. Anderle, 17. 8. 2003 (avtorjev floristični popis).
9955/3 ( 3 3 T V L 8 9 ) S l o v e n i j a , Z a s a v j e , Š m a r t n o p r i L i t i j i , g n o j n a j a m a p r i k r a v j i f a r m i , 
ruderalno rastišče. 256 m n. m. Leg. & det. U. Šilc, 21. 9. 2009 (avtorjev fitocenološki 
popis in herbarij LJS 11640).
Hladnikia 31: 51-59 (2013)