GLAS SVOBODE
SLOVENSKI TEDNIK
Za Koristi Deiatneoa Ljudstva,
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SEO VENTO WEEKLY
Devoted To The Interests Ov The Laboring Glajssbo.
"0D BOJA DO ZMAGE”! ^	-	“KDOR NE MIŠU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
nj “Entered as Second-Class Matter nlrfiVa O. July 8,’03 at the Post Office at Chi-cugo.Ill, underActofMaroh3 1879	Chicago, 111., 1	>. februarja 1909. Leto VIII.
CENJENIM NAROČNIKOM!
Da bo mogel stari zagovornik ameriških svobodomiselnih Slovencev, “Glas Svobode’’, uspevati, pošljite zaostalo naročnino! Slab narodnjak, ki dolguje listu naročnino po več mesecev, namesto da bi ga podpiral. Kdor nemo-re plačati naenkrat cele naročnine, naj jo plača polletno, in to je dandanes vsakemu, tudi najrevnejšemu delavcu mogoče.
Uprav. “GLAS SVOBODE”.
597 W. 20. St. '"Chicago, Dl.
Razgled po svetu.
Avstrija.
Dunaj, 3. febr. ¡Na Balkanu so bojni oblaki pregnani, ter se po-vraeajo mirni o^nošaji in trgovina se prične zopet razvijati.
V Pragi so odnošaji 'med Nemci in Čehi neznosni; posebno nar petost med visokošoliei je skrajna. Vlada je celo vrsto čeških listov zaplenila, ker so baje proti Nemcem ščuvali. Opetovano je prišlo do tepeža med obedvefna strankama ter je bilo več oseb opasno' ranjenih.
Budapešta, 3. feb.r. V narodni kazini je prišlo med aristokrati do političnega razpara. Vzrok je ibil zloglasni bivši m in ist r baron Fejervary, kateri je leta 1905 tri mesece bil absolutni ministr in ljudstvu prizadel skrajna nasil-®tva. Pravijo, da ako se razpon ne poravna, zna imeti dalekosežne posledice.
Nemčija.
Berolin, 2. febr. V pruskim deželnem zboru pride v prihodnjih dneh v razpravo katastrofa, katera se je bila pri godila v Rad-bod-u in je bilo številno premo-garjev usmrčenih. Kongres radarjev, kateri zboruje je zastopan po treh največjih organizacijah in sicer: Soc. demokratična “Stara zveza”, strokovna zveza radarjev (Hirsch-Duncker) in poljska strokovna zveiza rudarjev. Kongres zahteva od vlade, da se 'radarski zakon predela oziroma dopolni. Zahteve so sledeče :	1. Vpeljava
nadzornikov v rudnikih, kateri imajo (biti izvoljeni izmed delavstva, a plačeni od' države. 2. Vpeljava državnega zakona z posebnim ozirom: a) varstvo rudarjev in ureditev kazenskega reda, b) vpeljava 8 urnega delavnega časa in c) enotno reformo v rudarstvu.
3.	Prepoved in kaznovanje sistema taikozvane “črne pole” in trajne zaprtij«. (Op. ur. Predno ibo prišlo do jedn'ake uvedbe tu v Ameriki, bo pač še nekaj vode v morje poteklo.)
Berolin, 1. febr. “Köln. Ztg.” 'konstatuje, da je v rensko-west-fa,takih premo gokopih veliko več premoga produiciranega, nego ga industrija, rabi. Posledica je neizogibna da bo veliko število pre-mogarjev odslovljenih, ostalim' pa plača znižana.
Francija.
Pariz, 2. febr. Angleški učenjaki so dognali, da je bolezen “rak” ozdravljiv. Rabili so pred ne dolgo iiznajdieno tvarino' “Radinim”. Med 68 'bolnikov so 64 popolnoma ozdravili. Zavod ima sedaj 16 gramov radiuma, kateri je vreden $65.000.
Italija.
Messina, 1. febr. Barak in začasnih zgradb primanjkuje, da bi se morali preživeli ponesrečenci pod streho spraviti. Zgradbe se neumorno nadaljujejo, ker je! se nad 40.000 ljudi brez zavetišča. Potresi se neprenehoma ponavljajo-	.	.<.......
Rusija.
Petrograd, 1. febr. Rusija je med Turčijo in Bolgarijo posredovala, in izid tega je od nasprotujočih držav ofieijelno sprejet. Turčija je kot odškodnino zahtevala $24.000.000, a Bolgarija je dajala $16.400.000. Pogodili so se sledeče': Vsled bero 1 inske pogodbe od leta 1878 imia Turčija Rusiji Skozi 100 let vsako leto $1.-
600.000	kot vojno odškodnino plačati. Te plačila so neobrestna. Po predlogu Rusije, se le ti obroki prekinejo, dokler ni 'zahtevek Turčije $24.000.000 pokrita, Bolgarija bo Rusiji letno $1.600.000 z obrestmi odpiacavala, dokler kapital $16.400.000 doseže; te o-bresti bodo diferenco poravnale. Ugodno za vse tri države.
Španija.
'Gibraltar, 2. febr. Na povelje podadmirala ¡Sparry, je bil danes neki kapitan ¡bojne ladje ameriške flote aretiran, in bo postavljen pred vojni sod. Kapitan je obdolžen d:a je bil pri sprejemu na 'kopnem — pijan. — Grozno, ameriška flota je onečaščena!
Povodenj v Californiji.
Iz ¡San Francisco, Oal. z dne 28. jam. 09. se -nam poroča, da ondot že 28 dni neprenehoma dežuje; vsled tega je vže čez 10.000 akrov zemlje preplovljene. Krompir in zelenjava je večinoma vničena. Draginja neznosna; vreča krompirja stane $2.50. Obširni dopis objavimo v prihodnji štev.
Lepo razliko med ameriškimi državami in državno zvezo v Avstraliji nazmotriva clevelandski “Citizen”. On navede ondotno vlado in pravi. Predstavimo si le za en trenutek, da bi bil vladni kabinet v Washingtonu z delavei zaseden in da ibi bili sedaj izvoljeni ‘ geutlemeni kateri pri dobro Obloženi predsednikovi mizi sedijo, na cesto postavljeni. Ali ne 'bi bilo to grozno!? Ali smo slišali kdaj kaj smešne j šega!?
’Toda ravno to se je v Avstraliji zgodilo. Namesto, da bi bil trust-odvetnik, kakor sta Root in Knox, premier-ministr, zoseduje tam to mesto navadni rudniški delavec po imenu Fišer. In potem si predečim», da je navadni pivovarni delavec podpredsednik, narodne postavodaje; in navadni kovinski delavec je za ministra vnanjih zadev; za generalnega postimoj-stna je neki rudar in vojno ministrstvo oskrbu je neki preprosti — mizar. Neki klobučar je trgovinski ministr, in ministr notranje oprave je en časnikar. —
In vzlic temu ne gre avstralska država k vragu. Čez to je vre,dno misliti, delavci v Ameriki!
Proti Tediju.
Oarso-n, Nev., 2. febr. V ¡poslanski zbornici nevadske legislature je bila včeraj anti-japonska resolucija predložena, katera bo, fca kor vse kaže, tudi sprejeta. Ljudstvu države Californija se svetuje, naj se nikar ne zmeni za Rooseveltove pretenja, temveč, da se mora vse ukreniti za preprečen j e nadaljnjega naseljevanja Japoncev. Govorance o preteči vojni z Japonsko, je prazna pretveza, in ako bi moralo že do vojne z Ja-poifci priti, je bolje da se že sedaj Japoncem pogoji stavijo, s katerim se prevzetnežem dokaže, da njihna prisotnost v tej deželi ni zažel j ena.____________
¡Pittsburg, 2. febr. Plače približno 3000 vslužbencev “ Westing-house Electric & Manufacturing Go.” katerim je bila za časa, ko je družba upravitelju v roke prišla, za 5 do 15% znižana, je sedaj zopet na prejšnjo visočino stopila.
Delo.
San Francisco, Calif. 23. jan. Sodlnik Sewell je razsodil v Superior Court, da beseda “unfair” se nemo.re tolmačiti, kot žuganje ali oškodovanje, in je odklonil prošnjo Fon.se1 ak Baking Company za ukaz ustavitve, proti tukaj-šni pekovski uniji. V njegovi razsodbi pravi sodnik, da za “Injunction”1 proti bojkotu je potrebno, da so dotični člani unije v tožbi z imeni navedeni. Dalje pravi, da beseda “'unfair”, /katera se od strokovstva napram ne-u-nijski tvrdki rabi, nobeno oškod-bo ne vsebuje. Z “unfair” se nemo re zaničevanje ali poniževanje izraziti. “Unfair” mož lahko s časoma “fair” postane, ako se z unijo sporazumi. Beseda “unfair” sliši k propagandi unije, ni nikakor kako pretenje in se ne more, kot pretenje napram kakšni tvrdki smatrati. (Op. ured. Se ve z Gompensom in tovariši se je v Washingtonu drugače, to je ravno nasprotno postopalo, od katerih sodnik že tirja $1500 za sodne stroške. Vsaki sodnik ima svoje naziranje o postavah, kakor vsaki pop po svoje uči boga spoznavati.)
Storite samo svojo dolžnost.
Victor Hugo, je svoječasno rekel, da se ne potrebujemo brigati za stvari, ki so nam nedosežne, niti za stvari, po 'drugih zanemarjene, za nje, mi nismo odgovorni. Storite samo svojo dolžnost, in sicer bolj kot je mogoče; bog pa bo odgovoren za vse drugo.
Postavna revščina.
New York, 2. feibr. Vrlost kapitalističnega gospodarstva in pro-speriteta po izvoijitvi Tafta predsednikom Zdr. držav, dokazujejo prežalostno dejstvo, ki so se samo v Greater New York 273 moških in 7 ženskih, ponudili na — prodaj ! Oni so sposobni in pripravljeni za vsako delo, “telo in dušo” ponujajo svojemu bodočemu gospodarju, ako jim' le da za plačilo hrano in stanovanje i,n če je to še tako skromno. E. T. 0’Loug-hlin št. 739 Carroll str v Brook-lynu, dobiva od vseh strani pismene 'ponudbe, od kar se je .zvedelo, da je le ta pred štirinajstimi dnevi nekega moža, kojega ime ni znano, “prodal”. 0’Loughlin je objavil v časniku, da se neki mož tistemu ponudi v last, kateri mu zagotovi hrano, stanovanje in obleko. 27 “kupcev” se je 'bilo zglasilo, da bi novodobnega sužnja kupili; 'konečno. ga je dobila neka ¡bogata gospa, ¡katera ga je na svoji farmi nastanila.
Od tistega dhe je 0’Loughlin s pismi preplovljen, v katerih je slikano gorje, kakoršnega si človek predstavljati ne more. Do sedaj je 0’Loughlin 67-tim moškim najpotrebnejše priskrbel, a tudi ostalim je obljubil pomoč po možnosti.
Skopljenje kot kazen.
Salem, Ore., <2. febr. Senat je danes sprejel z dvema glasoma proti enemu zakonski predlog po katerem se imajo blazni ali tafco-zvani “confirmed” zločinci' skopiti. Za “confirmed’’-zločince se proglasijo tisti, kateri so tri ali več termine v zaporih prestali. Zakonski predlog je duplikat jed-na.ke postave v državi Indij ana.
Najnovejša novica. Tri brezdomovinske (?) mladenče, knji so bili aretirani v Cincinnati radi pohajkanja, je sodnik LoudeTS obsodil k — mornarici.--------
Aha, sedaj vemo. Menda zato, iker je toliko delavcev v deželi brez dela in brez jela, so predsedniku) in dragim raznim postopačem zvišali plačo!
173 mrtvih.
Johannesburg, Transvaal, 22. jan. 10 'belih in 150 črncev je utonilo danes v Witwatersrand zlatem rudniku' in sicer vsled poiru-šeinja nasipa Knigh. Strajno deževje in pomanjkljiva konstrukcija je bilo vzrok nesreče. Del mesta Elsburg je preplovljen, več hiš je razdejanih: in tudi 13 meščanov se je v valovih potopilo.
T. P. Quin, član unije gledaliških igral/eev, se je pri govoru ljudskega shoda v Chicagi izrazil o sodniku Wright, kateri je obsodil Gompersa, Mitchellna in Morisona., sledeče: “Vsak kristjan je Ponciju Pilatu dolžnik, ker križanje Krista je odprlo pot kristjanstvu, Riavnotako bo ta obsodba sodnika Wriighta podlaga za odbtranitev industrije]»e sužnosti.”
Pričakuje se. d& 'bo unijsko delavstvo po vsi Ameriki obsojalo sodnika Wriighta razsodbo, kot jo obsoja “kralj igralcev.”
Milijone ton premoga.
Iz Pennsylvanje se poroča, da premoga rske družbe kupici jo izkopan premog na prostorih železnic Philadelphia and Reading railroad Company.
Velikanske zaloge nakopanega premoga, ne pomenijo druzega, kot- da se premogarski baroni pripravljajo na stavko. V Pennsyl-vaniji anthracite premo garsfcern polju je 140.000( premogarskih sužnjev, katerih pogodba z družbo, da smejo delati in živeti, bo potekla koncem marca meseea ter se bo morala nova 'pogodba narediti. ¡Premogarji so že ofieijelno družbe obvestili o tem, kakor tudi, da bojo zahtevali veči plačo, obratno pa družbe odklanjajo vsako povišanje plač.
Premogarji v Pennsylvaniji pozor!
Roosevelt, The rough rider.
’Theodore Roose velt, se je zopet osramotil, čemur se je že do cela privadil. Vendar je pa vprašanje dokaj resno, je li mož pri pravi pameti ali ne. Njegov brezskrbni nastop in mlahanje ofcolu selbe, se smatra početju blaznega, in kaj takega zamore tudi biti.
Morje denarja v Londonu, je črtati v Exehane, kot naslov nekemu članku, in vendar je na tisoče in tisoče brezposelnih, strganih im lačnih ljudi v tem modernim Babilonu
S krompirjem jih “debelijo”.
Milijonarji “po božji previdnosti” v Pittsiburgu, Pa. so velikodušno darovali vagon krompirja rešilni armadi (Salvation Army) z namenom, da naj ž njimi “debelijo” gladu e družine v mestu, katerih je nad 2.000.
Krompir so darovali zato, ker je najoenejši izmed živil. Pittsburg, kakor znano; je ono mesto, kjer si je Carnegie toliko milijonov prisvojil.
Navodilo kongresu. Ali Vi gentlemen i, ki tvorite (kongres, resno nameravate Theodorja Roosevelta pokazati v pravi luči ameriškemu ljudstvu? “The Press Dispatch” pravi, da Vas predsednik “blu-fa”, Vi pa se ne upate odkriti njegovih humbugarij. Mož je o-'borožen in bojite se, da bi on Vaših lumparij ne odkril.
Koliko resnice je na tem, ni naša stvar, pač pa vprašamo: Hočete li razkrinkati hipokratične-ga Roosevelta, ter ga pokazati a-merišfkem ljudstvu, kot enega najbolj umazanega demagoga, kar jih je še ikedaj sedelo na predsedniškem stolu v Washingtonu ?
“LJUDSKI” ZASTOPNIKI.
V	svojem govora je senator TilLman v poslanski zbornici grozno bičal predsednika Roosevelta, ki je po njegovem mnenju (po našem tudi) edini odgovoren, da si je “my dear Harriman”, kar tebi nič, meni nič, prisvojil dva milijona akrov bogate državne zemlje v državi Oregon. Pogodbe za to, niso bile nikdar predložene, ter se pogodbe niso ¡postavno sklenile in Harriman si je prilastil toliko bogastva popolnoma za nič.
Za $13.000 — 18 mesecev zapora. George W. Hopkins, je -bil v San Quinten, Cal. radi poneverje-nja $13.000 obsojen na 18 mesecev zapora. Hopkins je bil blagajničar trgovinske ¡banke v imenovanem' mestu. — Taiko se deli pravica vsem' enako, bogatinom kakor revežem.
Zopet črno oko postave. Višje
Zvezno sodišče se je zopet glori-jozno obneslo, ki si je zaušnico minuli' teden s tem prisodilo da je razveljavilo razsodbo nižjega sodišča, .radi samolastne prisvojitve državnih zemljišč v državi Colorade.
V	.tem slučaju ¡ni razsodba v prid in. ne proti delavstvu, pač pa proti vladi. Vladk, kadarkoli se gre za kako stvar med njo, in plu-tokratičnim korporacijami, do:bi vedno svojo “zdravilo” v polni meri.
Kardinal Gibbons in še nekteri drugi pristni kristjani so protestirali proti nekemu F. A. Munsiey, koji namerava izdajati tedenski časopis, in sicer v nedeljo popoldan. Pričakuje se, da ga bode ta gospoda tu!di kupovala in čítala, samo povedala ne bo nikomur. To pa znoči bojlkot, in sodišče pa pravi, da bojkotiranje je protizakonito.
Postava ni da poseže gor, pač pa da potlači dol j. Kardinal Gib-■bous, je eden izmed' stebrov ‘ ‘ vse-gamogočne” katoliške cerkve, pozabljenega kraljestva, ki nernore grešiti. Postava pa je narejena v prid peščici milijonarjev in cerkvenih magnatov, na škodo mase. Postava se dandanes bori z človekom v pomanjkanju, brez jela in dela, toda postava je slepa, ona ne vidi gospode v dragocenih o-blekah in damantih.
Stara stvar. Po statističnem poročilu povzamemo, da je poviprecf no število pri raznih industrijah
30.000	usmrčenih v letu, in en milijon pohabljenih. Sodimo pa iz tega tudi, da je v Zdr. državah ameriških več pohabljencev, kakor pa vposljenih delavcev.
Vsak slovenski delavec mora čitati “Glaa Svobod*”!
Gospodom F. Ad. Richter & Go. izdelo vatel jem “Anker Pain Ex-pellerja” je bilo na mednarodnih rasttavah nič man je kot 36 odlikovanj pri po znan ib. Koliko bolj se Vsled tega zaupanje v to sveltov-noznano zdravilo povzdigne! Proti revmatizmu, prehlajenju in živčnih bolečin, v resnici ni nič boljšega. Samo 25ct. in 50ct.
Till STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 ...............  50	kron,
za $ 20.50 ..............  100	kron,
za $ 41.00 ............... 200	kron,
za $ 102.50 .............. 500	kron,
za $ 204.50 ............. 1000	kron,
za $1018.50 ............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Honey Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St„ New York «mi cl Clair Ar«.. N. E. Cleveland. Obla

ZGODOVINSKA POVEST.
Spisal FRANJO LIPIČ
PRVI DEL.
XI.
Naj preveč teb ’ se ne mudi, Da glave Ibi ne zguibil ti!
Narodna.
¡Plemič Andrej 'Kržan je sedel za mizo v gosposki sobi velike gostilne in z očitno nevoljo zaražival svoj obed, 'ko je za seboj zaslišal vprašanje:
—	Ali dovolite, da prisedem k Vaši mizi?
Mož, ki ni čakal odgovora, nego se mirno vsedel k mizi, je bil kupčevalee s konji. Kržan kar ni ono gel limeti , kako da vodi sluča j tega čudnega tujca vedno v njegovo družbo. Vesel tega ni bil in tudi ni kar nič rad privolil, da je sedel tujec k njegovi mizi.
.— Dolgo Vam' ne bom družbe delal, je dejal precej neprijazno, ker mislim ¡koj ipo oibedu odpotovati.
—	Se Vam li tako mudi, izgubiti še svojo «glavo ? je vprašal kupčevalee s konji. Če se ne motim, hočete postati vojak. V naših časih je vojak vsak dan v smrtni nevarnosti in čim pozneje se izpostavite taki nevarnosti, toliko bolje za Vas.
—	Mislite li, da .sem strahopetec, se je ¡razjezil Kržan. Tedaj, ko ste šli z ¡mano na morje, ste pač sami videli, da nisem nič manj pogumen, kakor Vi.
—	Kuipčevalec s konji se je z zadovoljno dobrohotnostjo nasmehnil.
—	Ne razburjajte se, plemič Kržan’ Vem. d'a stie hraber mož. In ker verni, kaj ste vredni, zato mi je žal, da. bi se podajali v velike nevarnosti, pri katerih bi v slučaju zmage ničesar ne dosegli. Pri vojakih treba izredne sreče, če hoče kaj doseči, naj bo še tako vrl in hraber. Kdaj ste odšli z doma'?
—	Snoči, je kratko odgovoril Kržan, in ¡zdaj zopet odpotujem, v tiste nevarnosti, pred katerimi ste me> tako svarili, spoštovani kupčevalee s konji,
Kr:v’an se je čudil, da njegove ostre ;t> porogljive besede niso napravile za tujca nikakega vtiska. Knpčevaleic s konji je ostal ¡prijazen in »e je slej kot prej vedel s tisto familijarnostjo ki je v nazorih svoje, dobe vzgojeni plemič Kržan kar ni mogel trpeti.
Kržan je mislil, da mu hoče tujec zopet ponuditi posojilo. Kakor je bil tudi denarja potreben, iz njeg ivih rok le ni moral ničesar vzeti. Prepričan je [>•], da hi se s tem ponižal in ponižanja plemič Andrej Kržan ni poznal.
—	Z mer oj se pač še ne izplača delati kupčij, je zavedajoč se svojega uboštva, -nekam1 trpko rekel Kržan. Sicer pa ne sklepam kupčij z ljudmi, ki jih ne poznam..
—	Saj sem vam vendar povedal, kdo da sem in kaj da sem.
*— Da in zdaj bi jaz le rad vedel, čemu ste mi prikrili svoje pravo ime in utajili svoj pravi poklic, zakaj' da niste navaden ¡kupčevalee s konji, o tem. ni dvoma.
Tujec se1 je hrupno .zak robo tal in prav po mešetarsko tolkel z o-bem.a rokama po mizi.
—	Nisem mislil, da ima bedasti Tomo taik vpliv na Vašo sodbo! Haha! Kaj pa na.j borni, če nisem krape e valete s koinji? Kak knez, ki potuje za kratek čas po svetu in za svojo zabavo kupčuje s konji, mulami in osli? Bežite vendar! Dokaz, da. sem- res kupčevalee s konji, je to, da sem prišel semkaj za Vami, da ku|pim Vašo rdečkasto (kobilico.
Kržan je bil sicer presenečen po tej ponudbi in tudi njegov sum glede kupčevalea s konji je bil močnoi omajam, a vdati se vendar ni hotel.	« •
—Ne morem Vam verjeti, jej dejal odločno. Preveč ste bili pogumni in izvedeni, ko sva bila skupaj na1 mo/ju. In način, kako ste potem izginili brez sledu, je
bil tudi zelo sumljiv.
—	Vrag Vas naj razume, se je končno vendarle nekoliko razlju-til tujec. Ali mislite, da trgovec s ikon ji ne sme (biti pogumen in ne sme imeti usmiljenja z ljudmi, ki so v smrtni nevarnosti? Kaj je že to tudi kaka plemiška predpravica? In sumljiv sem tudi zato, ker sem odšel ¡po svojih opravkih, ne da bi čakal kdaj se bom od Vas, Iki ste ležali brez zavesti, primerno poslovil ! Kupčevalci s konji smo pač navadni ljudje in ne poznamo gosposkih navad, pač pa vemo, da je čas denar, moj dragi plemič.
—	Da, vse prav, je nekoliko zategnjeno odgovoril Kržan, ali — čemu ste pa mojega slugo toliko o meni izpraševali in mu za- njegova pojasnila dali kar t.ri tolarje.
—	Vsak kupčevalee s konji podkupi najprej služabnika, če hoče z gospodarjem ¡kupčijo skleniti. Kar daruje slugi, to gotovo zasluži pri gospodarju. Tudi pri kiupeiji s konji ne žanje nihče, kdor ni prej sejal.
—	Kaj ste prišli na moj gradič, da bi z mano napravili kupčijo ?
—	Seveda. Vašo kobilico bi bil rad kupil. V teh časih vednih vojn primanjkuje konj in težko je dobiti pripravnih za vojaštvo. Na Reki sem izvedel o Vaši kobilici in jezdil sem k Vam, da bi me kdo drugi ne prehitel. Prosim Vas, povejte, koliko zahtevate za svojo kobilico.
—	Rabim jo sam in je ne morem prodati.
—	Jaz bi jo potreboval za nekega' beneškega generala. Vi ste morda dali zanjo deset tolarjev. Sicer je moj poklic, ljudi goljufati — poštenega kupčevalea s konji svet še ni videl — a jaz bom še vedno lepo svoto zaslužil, če Vam povem, da je Vaša kobilica čistokrvna arabiska žival, ki je bila najbrž last 'kakega imenitnega turškega paše. Ta kobilica je vredna dvesto tolarjev.
Kržan se je komaj premagoval, da ni razodel svojega veselja in svojega presenečenja, a moral se je opreti ob mizo, talko je vse trepetalo v njem razburjenja.
—	Toge prav lepo, da mojo kobilico tako visoko cenitei; vprašanje je le, koliko bi zanjo odšteli denarja.
—	Veste kaj, plemič Kržan, je dejal tujec in ponudil Kržanu roko, udarite in kupčija je sklenjena, Dam vam stosodemdeset tolarjev v denarju in prav krepkega in čvrstega konja, ki vam bo izvrstno služil, ki pa ni za vojno, ker se boji streljanja.
Kržan se ni več obotavljal. Hitro, kakor bi se bal, da prekliče ■èujee svojo ponudbo, je položil svojo roko v roko kupčevalea s konji.
—	Kupčija velja-torej? V resnici, plemič Kržan?
—	Na mojo čast, da velja, je odgovoril Kržan.
—	Potem vam lahko po ve im d a je vaša1 kobilica vredna štiristo tolarjev, če ne še več. Iz sultanovega hleva je in nosila je sultanovega sina Ibrahima, ko je šel na vojno na Hrvaško. Razumete li zdej, plemič Kržan, zakaj sem ho-
ytel na vsak način dobiti to kobilico.
—- Privoščim vam od srca, da napravite dobro kupčijo, je dejal Kržan, jaz pa sem tudi s tem zadovoljen, kar dobim za- kobilico.
•— To je lepo, da- poštenim ljudem privoščite zaslužek. Evo vam stosedemdesef beneških tolatjev, konja vam pa pripelje moj hlapec takoj, in sicer osedlanega. Imam lepo sedlo, pa ga ne maram seboj vlačiti po svetu. Vašo kobilico pa .lahko kar sam odpeljem — če mi toliko zaupate.
—	Zaupam; vam, le odpeljite kobilico.	' '
Tomo ni bil kar nič zadovoljen
s tem, da je njegov gospodar kup-Sevalcu s kouji toliko zaupal.
—	Hudič to ni, je modroval, sedeč pred hlevom, zakaj tisti trije tolarji, ki mi jih je daroval, se še niso spremenili v ¡metulje in se tudi ne bodo, ker sem jih namočil v blagoslovljeni vodi. A zaupanja nimam vendar nič do tega človeka in prav nič ne verjamem, da pošlje konja, ki ga jo obljubil.
Vse to pa je Tomo slovesno preklical, ko je nekaj časa po tem pripeljal mlad hlapec ¡krasnega močnega -konja, čigar sedlo je bilo deloma od bakra in bogato pozlačeno.
—	Ta konj je še veliko lepši in dragocenejši kakor moja skromna kobilica je menil Kržan in zmajeval z lavo, ko je še ogledal sedlo.
—	Tomo pa se nikakor ni strinjal s tem mnenjem svojega gospodarja.
—■’ Kaj bi tako govorili! Prav po cigansko vas je ociganil. Ko bi ne bila vaša kobilica vredna petsto tolarjev, bi vam- poleg denarja ne bil poslal še takega konja. A naj ga jaz dobim v roke, jaz mu posvetiin^Jn še prav gotovo.
(Dalje prihodnjič.)
MILWAUKEE, WISCONSIN.
21. jan. 1809.
Zasledujem ves čas Vašo stvarno kritiko o uradovanju glavnega odbora 9. N. P. J. in prepričan sem, da ste 'zadeli povsem resnico. Na razna vprašanja intereso-vaniih članov in društev, odgovarjam in dokažem stvarno, kako je glavni odbor postopal napram društvu “Sloga”. Po končani iz-vanredni konvenciji, pri kateri naši tri delegati niso nobene pravice imeli, so se člani društva
“Sloga” jednostavno uprli S. N. P. J. in niso pripustili odposlati asesmenta.
Dne 2. junija 1908 smo sprejeli od ¡glavnega urada, oziroma tajnika Pr. Kržeta, sledeče pismo: (navedel bodem samo to, kar se tiče predaje blagajne) — “če pa 'hočete postati samostojno- društvo, postanete lahko vsak čas. Jed nota nima nič proti temu. Vi prevzamete lepo vse obveznosti obdržite denar, kar ga imate — pa jo končano. Jednotni odbor je zadovoljen z vsem.” — Toraj, ako je odbor zadovoljen, kaj vraga ste pa navezali, -g. Krže, odboru? Kje je g. Klobučar, kateri je stavil predlog, da naj se društvo “¡Sloga” toži? Uprašaim. g. Frank Mladiča, kdo je bil udarjen, društvo ali Jedhota? S tem pismom si je spletel glavni odbor tudi veličastno krono, katere se nikdar znebil ne bo.
Ako bi pa “Proletarec” hotel gl. odbor ,S. N. P. J. zagovarjati, te lahkomiselne može — naj jih le; nimam proti temu nič; toda hočem javnosti podati še nadaljno sliko o njih uzornem delovanju: Ako se Vam gg. odborniki ni do-padlo' društvo “Sloga”, zakaj
ste pa potem pošiljali odbornike kot posredovalce v Milwaukee, kateri so grozili z tožbo in z najboljšimi advokati, da bodete nas prisilili denar in opravo društva? !
Morebiti je glavni odbor vse to delal iz nevednosti, a g. Krže je pa gotovo vedel kaj dela, in je še sam večkrat priplaval v Milwaukee — se ve na Jednotn-e stroške.
Ako ima' glavni odbor le % unče možganov v glavi, bi že davno vzel vajeti Kržetu iz rok, in od' njega zahteval povrnitev vseh sodnih in potnih stroškov, kajti le edino on je odgovoren za vse posledice in vaše blamaže!
Če se kje najde kakšen neverjetni Tomaž, da bi dvomil nad resnico vsega tega, naj takoj piše meni in točno mu bodem odgovoril, ter dodal tudi sramotilni odgovor tulkajšnega okrajnega sodnika napram Jednoti in njenim u-radnikom. — Od vzornega uradovanja S. N. P. J. čivkajo vsi vrabci, in to (udi jaz potrdim.
¡Pozdravljam vse člane S. N. P. društva “¡Sloga” m vse cenj. citate! je “Glas Svobode”. Pridem še.	Fr. Bačun.
410 S. Pierce St. Milwaukee, Wis.
8QP|4
Za odbor-
VABILO
k maškaradni veselici
katero priredi
društvo “Slovenija”, št. 44,
r-~n«TO—-"-|.--.Č. S. B. P. J. r--r '■■nni"n»i ■'
v soboto, dne 13. februarja 1909, v Narodni dvorani, 587 Centre Ave. in 18. ulica
nagrad v vrednosti $150.00 dobijo najfinejše maškare.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25c oseba -MOHOR MLADIČ, FRANK KLOBUČAR, FRANK UDOVČ
X 4? -i* rf* 4* ^ 4? ^ 4? rt? 4* rt? rt* rt» rt* rt» rt» rt» rt» rt» rt» 4? rt» rt» tj? rt» rt» 4? rt» tí? rt» rt» rt» 4? rt» rt» rt* %
FRANIC SAICSER CO., *
V
*
*
*
82 Cortlandt Street,
Podružnica
0104 ST. CLAIR AVE. IN. E.,
New York, N. Y. j[
CLEVELAND, O. J
-- ■ ....... - »
*
m si uti
o, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni še zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamoevožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje enarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
svote de
le prezreli!
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
&
*
*
*
*
4»
{aim za rojaki,
ki nameravajo potovati v staro domovino i dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj Bi izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih Oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To zelo važno in koristno.'
Dtnarja pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
*
*
4*
4-
4*
4*
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
A	ijfi	t jÿi A	ijti îjti A	ijTi ¿ÿt ¿‘l’iitfi	iti ¿'ÿ’t	A i*ÉTt t&A iti iti iti jlj ¿tfiižfct ijfiiti ajft ijl¡t ii*t ¿Tfrk rtCi iljft
0y »I» rl^ *	J» »i* “4“ “I» “I”	^4» ^4^	»J. *1»	»'à* O'k'm	•'J't »M W.	p'4'4 ri» ri'* ri1* r'i'é rï'r r|'# ri. r'4r ryr	H»
Drakonična sodba
Iz Londona se ¡piše:
V	angleškem pravosodju se ne nahaja določena olblika za odmerjanje kazni, marveč Vlada običajno pravo-; toraj ima sodnik večji krog pri pravorekiih,, kot imajo sodniki v dragih evropskih državah. To ima to dobro, da sodnik ni primoran trdo soditi, kjer je ¡miloba na pravem mestu in mu je pripuščalo človeško misliti in človeško občutiti. A na dragi strani pa ima sodnik priliko da pretirano strogost izvršuj e, ker je njegovo osebno razumljen j e pri od-merjenju kazni merodajno.
V	zadnjem času je bil posebno napadan londonski sodnik Sir Ralph Littler, ker je obsodbe izrekal, katere niso ibile v nobeni primeri z kazenskem predmetom. Talko je Obsodil nekega moža, kateri se je vdeležil tatvine jabolk v vrednost 1 shilling (25 centov) na tri leta ječe! Na tozadevno interpelacijo v državnem zboru, se je odgovorilo, da omenjena kazen se je na 18 mesecev znižala. (Velikodušno! V Avstriji bi bila kazen 24 ur zapora. Op. ur.) Sir Ralph je izjavil, da obsojeni se je nepretrgano od tatvin preživljal, ter mora pri obsddbi ostati. Ako bo pa mož pokazal, da mu je resno se poboljšati, tako bo sodnik, po pretoku pol leta predlagal, da se Obsojenca pomilosti. Neka 52 let stara ženska si je iz nabiralnika mdOdarov za bolnišnice (v Londonu se vse bolnišnice od milo-daneov vzdržujejo) en Penny (2y2 oeuta) prisvojila. Policija je pričala*, 'da je obtoženka več kot 20 let od tega živela, kar je mi-losrdne zavode ogoljufala ter je ponovno kaznovana bila zaradi teiga. Porota je krivorek potrdila z “da” in sodnik Sir Ralph Littler je žensko obsodil za radi tatvine 3 y2 cenit o v na — 5 let ječe!
Ali je tukaj socijalna reforma potrebna? Navedli smo samo dva slučaja, katera nam 'živo slikata gtijiloibo sedanjega sistema. Milijon ar-tovarnar .n ropa vsaki dan tisoče in tisoče svojih delavcev a bazni ni za njega! V rudnikih se imulčijo tisoče in tisoče radarjev za pičlo plačo, tvegajo noč in dan svoje Zdravje in življenje, in vse to za 'trota-milijonarja, kateri v zahvalo, da imu delavec-trpin gro-imadi premoženje in bogastvo, njega in rodbino na cesto vrže, liki psa, ne meneč se ima on, delavec, in njegova rodbina kaj jesti ali ne. Za vse to ni sodnika in ne postave, da bi se tem konec storilo in izkoriščevalca na odgovornost poklicalo, — tern manj e pa, da bi se ga obtožilo in obsodilo zaradi vsaki dan doprinešenega. ropa, goljufije, tatvine itd. —
V	gorenjih dveh slučajih smo navedli fakte, kateri dajo povod, da sc o tem nekoliko premišlja.
V	slučaju moiža, kateremu je sodnik Littler tri leta ječe pripo-znal, ni direktno rečeno, da hi bila policija podala informacije:, da se mož izključno od tatvine preživlja, toda to si moramo misliti. Koliko pa, da so policijske informacije in izpričevan ja vredne, tega nam ni potireba posebno poudarjati, ker se o njihi junaštvih skoraj vsaki dan kaj sliši in vidi. Toda to je postranska stvar. Za nas sc gre vprašanje: se je li sodnik prepričal, o vzroku, kaj da je možiai prignalo do tega, da se je tatvine jabolk v vrednosti 25 centov udeležil? Mi smo prepričani, da ne! Ako pomislim», dá v Londonu, ki je več milijonov ljudi brez dela in brez jela, tako pač ni čudno, da se tatvine prigodijo, ker glad ne pozna ne sodnike ne zakone. Da bi bil pa mož navaden zločinec-taifvje toliko manj verjetno, ker ne bi se lotil take malenkosti. 'Sičer pa je v velikanski pretežnosti današnji sistem sam kriv, ker le on zločince odgaja.
V	drugim slučaju je policija direktno izjavila, da dotičoa ženska že 20 let od toga 'živi kar pri milodarih' goljufa. To je naravnost gorostasna trditev, na Mero se nebi imel sodnik ozirati. Alko je 20 let 'živela od tega, kar je pri milodarih ogoljufala, tako se je
na vsaki način tudi 20 let s tem pečala, da je milodare nabirala, tedaj vendar ni zločin, ako se je od' tega preživljala. Vse kaj dragega 'bi bilo, ako br bila ves nabrani denar za-se pridržala. Po' celem svetu nune, kapucini in taki elementi fehtarijo, za cerkve, samostane' i.it,d. a preživljajo, in še prav dobro, se od naberačeneiga in iz nevednega ljudstva z raznimi pretvezami izsiljenega denarja.
Pisec teh vrst je sam videl, da se je fehtar-kapUcin po cesti z vinskimi duhovi premetaval. Iz tega je razvidno, da je sodnik trapast, ki je žensko za 3y2 cente na pet letno ječo obsodil.
Sicer pa, kje pa je bila policija celih 20 let, da ni preprečila — ako je 'ženska sploh toliko čaša goljufala?
In to nista samo ta dva slučaja; dogajajo se stvari, da se lasje ježijo ; toda cdpomoči ni', dokler ne bo soci.jalizemi proletiarijata se do viška povzdignil.
A. Werschnick.
Zakonsko življenje Indijancev.
Posebno zanimanje vzbujajo poročila, katere priobčuje Edvard S. Curtis v svojih delih o življenju, nravstvu in običajih Indijancev, in posebno o zakonskem življenju rdečekožcev. On pripoveduje o nekem poglavarju Aspa-roke-Indijaneev, kteri je 'bil prišel kot zastopnik njegove rodovine, pred senatno komisijo in katerega je učenjak Ourtis že osebno poznal izza njegovega bivanja na zapadu. V njegovim nagovoru na senatorje je omenil poglavar zakonske običaje kateri so od starodavnih časov v navadi pri rdečih moških, in še dandanes v veljavi. Stari zakon pozna poligamijo, (¡mnogo ženstvo) kot nekaj samoumevnega in kot potrebnega pri njih ljudstvu, katerega moški vidijo naj večjo častihlepnost v tem., da na bojnem polju padejo v mladih letih, in raji nmrjejo v dobi najboljših let, kakor da bi kot onemogel starec življenje končal. Toda slava bojevnika se ne meri po številu žensk., katere ima, temveč po številu., kolilko da jih zavrže, (indijanski izraz tolmači: “pročvreči”) po številu tistih, katere je ljubil a se jim je odpovedal. Močno, neobčutno sree ilmc-ti, je največje strm.l j en je Indijanca in nič ne more hrabrost, sa-mozatajstvo in voljo bojevnika bolj ojačiti, kot ee se ženski odpove, ¡katero ljubi, z vso dušo. Zato ne govorijo moški, kateri lastno čast hvalijo, od števila žensk katere so imeli, temveč od števila, koliko da so jih zavrgli. Stari poglavar je pred senaJtno komisijo s ponosom pripovedoval od desetih žensk, katerim se je bil odpovedal; 'Ourtis pravi, da je poglavar 19 žen imel, od katerih je-samlo ena ob njegovi strani ostarela. V 'prejšnjih časih, ko so še Indijanci lovci in bojevniki bili in ne onemogli varovanci vlade, posedovali so vsi hrabri bojevniki veliko število žena; vsled snubitve ali pa vsled ropa so si jih priborili,^iin vsa hrabrost je bila po-trebnai, da jo je* zopet odslovil. Vselej je mož pripustil, da je žena odšla in vsaki poskus, da 'bi ostala, je moral izosltati, ako si ni hotel sramoto in zaničevanje nakopati.
Častilakotnnost je bila vsakega dekleta, da je bila 'kupljena, in večji da je bila cena, temveč.ji ji je bila čaisrt. Celo življenje se je potem, kot žena ponosno hvalila z visoko ceno, ktero je mož za njo žrtvoval ter zaničljivo o oni govorila, za katero se je dalo samo polovico, toliko konj, kot za njo. K starim običajem tudi pripada, da v prvi noči na bojni poti si možje o svojih ljubicah pripovedujejo, ter svoje pripovedke potrjujejo razkazajoč ¡spominke in jamstva ljuba vi. Marsikako imese imenuje in marsikakšno Ijobavno jamstvo gre pri takih prilikah v krogu od rok v roko in ako je do-tieni imovitelj navzoč, posluša molče se tikajoče pripovedke. Srd in ogorčenost kazati, je bilo
pod dostojnostjo, ogoljufanega; nasprotno, pričakovalo se je od njega da dokaže moč svojega srca., da si izvoli za prijatelja onega tovariša, kateri mu je skrivaj ženo izneveril, in da na 'dan povrnitve sliši žena besede iz njegovih ust: “Ti ljubiš onega ¡moža, ti moraš k njemu ilti.” Ž njo pa gre tudi veči diel imetka, kateri se je pridobil za časa n ju zakonskega življenja, v posest novega moža. Na spomlad običajno bojevniki žene pri sosednih rodovih ropajo. Mož naznani, da isi hoče ženo vkra-sti in naprosi bojne tovariše naj ga. spremijo. Stanovanje (vig-vam) detiene žene, katero namerava vfcrasti, je bilo strogo opazovano, toda posetilo se ga ni dokler ni bil soprog navzoč. Potem je isnubec vstopil in .ženi rekel, da je prišel po njo. Njen mož niti ni trenil z očesom, marveč ravnodušno dejal: “Oni so zaradi tebe prišli. Moje srce je močno, pojdi.” To jebilanjegovo slava in njegovo maščevanje, on je dokazal, da je njegovo srce močno. Gorje pa tistemu, kateri bi skušal omahljivo ženo pregovoriti, da še nadalje pri njem ostane. Zasmehovanje in zaničevanje bi bilo mu plačilo, in njegov ves rodi. bi se bil čutil o-sramotenega. Bojevnik, kateri je zvedel o skrivnih razmerah njegove žene, napram tretji osebi, je bil tih in miren do prihodnje velike svečanosti. Ko je veselica vrhunec dosegla, je poklical tekmeca in svojo ženo, ter jih silil da vstopita v kolobar ¿branih. In pred vsem rodom je .potem mož zaklical: “Moja žena je nezvesta bila.; ona ljubi tega moiža. Moje terce je močno: jaz mu jo dam in obema dam deset konj, mnogo o-blek, in veliko kož. Naj bodeta srečna, ’ ’
Kaj pravijo k temu moje vrle rojakinje Slovenke? Nevem če se bi one tem običajem privadile. Živel sem kot “ prospektor”, nekaj let na zapadu in sicer tudi med Asparoko-Indijanci. Ko sem med nje prišcHsem na prvi trenotek mislil, da sean prišel med kranjske Kočevarje, ker njih narečje je kočevskemu po žlabudranju zelo podobno. Asporoko so gostoljubni in lepi ljudje, kolikor se ¡more o lepoti Indijancev isiploh govoriti. Njih jezik se lahko priuči, in sem v enem1 letu povsem lahko žnjirni občeval.
Sedaj sem odločil se oženiti, če bo kaka brhka Slovenka, da bi zme* noj skozi življenje stopicati hotla, kajti ,po Indijanko ne pojdem; tega pa že ne.
Frank Mušič, Akron, Mich.
CJemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 483.
POZOR ROJAKI!
POZOR ROJAKI!
SLOVENSKO PODJETJE!
THE DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
tovarna za izdelovanje
Prva in edina slovenska
NEOPOJNIH PIJAČ
pop, gingerale, lemon-sour, sodavica, v steklenicah ali v tanks. Slovenski krčmariji in sploh rojaki podpirajte slovensko podjetje.
Za društvo:
JOHN POTOKAR, preds. in poslovodja, LOUIS KNAUS, blagajnik
1838 St. Ciair A ve., N. E.,
Telefon Cuy. Central 5473
Cleveland, O.
t

F. J. Skala & Co.
Česko-SIovanska Banka
318*320-322 zapadna 18* ulica.
Zastopstvo plovnih, družb:	Bremen, Hamburg, Rotterdam, Antwer-
pen, Havre, Liverpool in Southampton.
Javni notarijal:	Izdeljujejo vse uradne listine in uredujejo vse de-
narne zadeve v stari domovini.
Nadzorujejo in izterjavajo denar in sprejemajo hranilne vloge od drugih bank.
Odajo v najem, blagajnične predale, narejene po najnovejšem sistemu, varne proti vlomu in požaru, za shranjevati denar, vrednostne papirje in dragocenosti. Najemščina predala za celo leto samo $3.co
¡ Pijte najboljše pivo
VABILO!
Društvo “Pomočnik” št. 2. S.
D.	P. Zveze v Johnstown, Pa., je imelo dne 24. januarja t. 1. mesečno sejo, pri kateri se je sklenilo, da priredi plesno veselico in sicer v dvorani društva sv. Aloizija št. 36. v Conemaugh, Pa., dne 20. svečana t. 1. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vabljeni so vsi Slovenci, izrecno pa naši bratje S. P. P. Zvez©!
Toraj' še enkrat vabim ¡da pridete, ker se bodemo dobro imeli. — Za “punce” si sfchbite sami, a za sveže r>ivo, in 'dober prigrizek bo pa skrbel odbor.
Vstopnine za moške $1, dame proste.
¡S sprijaznim pozdravom !
■Društvo “Pomočnik” št. 2., Johnstown, Pa.
Martin Ključevšek, tajnik.
OBVESTILO!
Slovenski kmetje, gospodarji in Slovenke pozor! Ravnokar je izšel bogato ilustrovani cenik v slovenščini, državno nadzorovanih trtnic, drevesnic in cvetličnjakov
v Herman in St. Louis, Mo. z podukom, saden j a in ravnanja ter z opisom vsake vrste.
Opozarjam Slovence na senčnato drevje, lipe, kostanje i.t.d. vsih velikosti, in Slovenke pa posebno na raznovrstne in krasne rože iu cvetlice.
Vse ceneje, kakor kjer koli v Ameriki.
Cenik prosto in franco.
F. Gram, Naylor, Mo.
I Petar Schoenhoffen Brewing Go. I
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C.G. Fouček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav rs nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
s
M. A. WEISSKOPF, M. D.

ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1.— 3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludae doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
é
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
_____________WEEKLY______________
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
----.--------in velja -----------
ZA AMERIKO:
Za celo leto............$1.50
‘za pol leta............75c
ZA EVROPO:
Za celo leto.........kron 10
za pol leta..........kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 WEST 20TH ST., CHICAGO, lLL
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA.
(Nadaljevanje.)
_ Odkar S. N. P. Jednota obstoji še niso nikdar vsa društva pravočasno in pravilno asesínente glavnemu uradu vplačava!e. Akorav-no je bil popred' običaj, da so se mesečni predpisi asesínenla na društva razposlala, so vzlic temu ndkfcera društva več kakor so imele, a zopet druge društva pa mianje vplačale kot je bilo predpisano, in zopet so bila društva 'koja so kar za celi mesec s prispevki zaostale. Ni bilo nie meseca in ne leta, da ne bi bil zaostanek za terjati. In vse to se je godilo za časa, ko se je normalno delalo in so člani redno 'denar za-šluižili. Tega sedaj ni; kar povzro-čuje, tla elani namonejo redno a-sesmente plačavati in samoumevno tudi društva ne odpošiljati, tora j so napram Jednote na dolgu. Tie jedmotne terjatve niso majhne, temveč znašajo, kakor smo informirani, okrog $3000, med katerimi je društvo “Slavija” št. 1. z svoto $96.00 dolgo všteta.
Dvaimesečni račun S. N. P. J. z dne 15. januarja t. 1. izkazuje prijemlke koincem Sl. decembra 1908 s $23,007.02, kot faktični pri-jemki, toraj so vplačani, a kje pa je svota katero društva dolgujejo, to je okrog $2000, imed katerimi je društvo “Slavija” št. 1. z $96.00?! Kaj to pomeni? Ali so računi pravilni? Ne! Toda oglejmo si stvar 'podrobneje.
'Alko je svota prijemikov $23,-007.82 popolnoma vpflačana, tedaj je terjatev $2000 izpuščena, kar nikakor ni pravilno; ako pa je ■dolg $2000 pri prijemkih vštet, tedaj pa račun zopet ni pravilen, ker se v blagajni nahajajoči denar z .računi ne strinja, in to, ker Jednota 'denar še nima in-ga. morebiti tudi vsega nikdar imela ne bo!
Iz tega je razvidno da računi niso ne pravilni in ne resnični, kjer se je golob upisal, a gospodje računarji niti vrabca nimajo.
Kje so se ti gospodje knjigovodstvo učili, nam ni znano, toda to se. mora premisliti, kaj da za tem tiči. Mislimo pa, da je delavec in vsaki član opravičen do pravilnih in resničnih računov, ker se ja gre za njegov denar!
Da je namenoma račun o jed-motnem imetju zverižen tja v en-dan, je prozorno kot solnčni žarki ; in akoravno si nekteri glumači domišljujejo in u.pijejo, da nam to nič mar ni, bodemo vkljub temu, to zadevo nekoliko obširneje razmotrivali.
Kot resnicoljubni in vestni časnikarji, si štejemo v dolžnost, da posvetimo v vse kotičke te goro-stasne gnjilo.be in, da iztrebimo humlbug in slepilo, katero se godi v uradu glavnega odbora v po-gibel Jednote in v škodo članov.
Kdliko je vreden in koliko se moramo zanašati na nadzorni odbor, simo vže dokazali, kaj je in “kako zna” glavni odbor, to pov-dar jamo izrečno gg. Potokar, kot predsednik in Krže, kot glavni tajnik, smo tudi že omenili in se bodemio ž njima še pečali.
Tedaj nepravilni in neresnični račun o prijemkih je namenjen za reklamo češ, “vidite kako redno člani in. društva plačujejo, in koliko ima Jednota premoženja.” To pa ni poštena reklama, marveč
slepilo! Pravo stanje jednotnega premoženja se taji, in to iz enostavnega vzroka, da ne bi člani pozorni postali, in da se vsaki najmanjši dvom o solidnem in korektnem uradovanju takoj zaduši iu prikirijie. Nakana je. fina, toda preveč prozorna; zavožena stvar se ne da kar čez noč popraviti. Velike številke nam niso merodajne, mi se zadovoljujemo z manjšimi številkami, katere pa morajo biti povsem resnične, morajo odgovarjati dejstvu, katere se ne dajo drugače tolmačiti, kakor stvar v isti ni obstoji.
Ali so gospodje tutti quanti fce-daj premislili, kaj se lahko prigodi Jednoti, ako take letne račune na državno upravo v Springfield pošiljajo? Ne, tega ne mislijo', in ako pa na to mislijo, tako je dokazano, da jim mi-za to, ako danes Jednota propade.
Vi gospod Potokar, ste se li kiot predsednik glavnega odbora o računih kaj informiral predno ste ga podpisal? Se ve, Vi se bodete izgovarjal, da za račune pregledovati, je nadzorni odbor; toda mi Vam zagotovimo, da nadzorni odbor ima pri pretežni večini jednotnih članov toliko zaupanja, kakor novo rojeno diete in tudi Vi se li podpišete ali ne, tc je vseeno. Vi ste predsednikom izvoljen bil, čast vživate a vpliv? hm, ga nikoli niste imel, ker niste •nikoli kot predsednik na. lastnih nogah stal in v bodoče si ga tudi ne boste pridobil ; — to je enkrat za vselej pribita stvar!
Ko ste enkrat že vidil, da je g. Krže velikanski nered napravil, bila je Vaša prekleta dolžnost pravočasno v mes poseči, nered odstraniti in red vpeljati, a Vi ste roke križem, držial in jih še držite, in to zato, ker samostalno-sti nimate, ker sie zavedate svoje dolžnosti kot v grmu speči zajec. Z eno besedo Vaša glorija je za-teimnela, ni je več.
S tern mislimo, da smio našim cenjenim či tabel jem in jednotnim članom dokazali, da zaključek d va m es e enega računa o prijemkih, z dne 31. decembra 1908 ni praviln, ni resničen in. da z g. Kržetovkn besedami govorimo, ni počenega «groša vreden.
'Gospodu Frank Mladiča hvala “je vse v najlepšem redu”, je na škodo Jednotnim elanom, splavala po'vodi.
Svojeeasina trditev g. Kržeta, da glavni odbor o uradovanju ničesar ne umi in razumi, se je do cela dokazala, kar je pravcati škandal !
Se ve, gospodje, to je nekteri se k “Proletarcu” zatekajo, da jih on reši iz blata v-katerega so zagazili, toda gospodje se motijo. Svobodno jim ; naj le bruhajo žve plo in smolo na naše grešne gla. ve ; mi simo trdni, smo vajeni marsikaj neprijetnega prenašati,” torej se tudi sedaj ne vklonemo nobeni sili in makari se vrli možakarji na glavo postavijo.
Vsojamo .si na glavni' in na nadzorovalni odbor sledeča vprašanja staviti, da odgovora ne bodemo dobili smo popolnoma uverjeni — in sicer:
1.	Zakaj ni nikjer v računih o-značena skupna svota, koliko je stala tožba z g. Klobučarjem o predaji - Jednotne blagajne?
2.	Kako se ti stroški razdelijo na posamezne točke?
3.	Ako je bil glavni odbor o-oravičen do blagajne, zakaj je potem z g. Klobučarjem kompromis sklenil?
4.	Ali se čuti glavni odbor ponižanega s tem, ko se je pustil od g. Klobučarja na čez vse smešen, toda za Jednoto občutno škodljiv način — v kozji rog ugnati ?
5.	Kaj je glavni odbor do tega privedlo, da je z g. Klobučarjem kompromis na stroške in škodo Jednote sklenil, ter Jednota preko 700 tolarjev škode trpi ?
6.	Na kakšni .podlagi je glavni odbor z g. Klobučarjem kompromis z pogojem sklenil, da se ga v Jednoti pridrži, ter so se s tem pogojem pravila stran 25. točka
1.	in 2., in stran 26. točka 2. kršila?
7.	Nla kakšen načini je bil g. Klobučar celo v glavni odbor iz-
voljen, namesto, da bi se ga bilo v zmislu gori navedenih točk izključiti moralo ?
8.	Kaj je privedlo g. predsednika Potokarja do tega, da je dopustil, da so se ua konvenciji sklenjena in potrjena pravila nezaslišano kršila?
9.	Kdo je dal g. Potokarju o-ziroma glavnemu odboru pravico samovoljno postopati preko kon-venčnih sklepov in pravil?
10.	Zakaj se ne pojasni koliko je stala brezglavna in za Jednoto kvarljiva tožba proti društvu “ISloga” v Milwaukee, Wis. ?
11.	Za kaj so bili ti stroški povzročeni in kdo jih je povzročil?
12.	Zakaj glavni odbor ne dela ua to, da bi se vendar enkrat že prišlo do računskega zaključka, koliko je Jednota prikrajšana vsled dolgotrajnega pogajanja o predaji blagajne? To je zelo potrebno, ker je splošno govorjenje da je Jednota že nad $2000 oškodovana po sedanjemu glavnemu odboru.
13.	Ako' je “vse v najlepšem redu” pri Jednoti, zakaj se dohodki in stroški podrobneje ne specificirajo ?
Mi smo tu za enkrat samo 13 vprašanj stavili, a ko se trdi da je številka 13 nesrečna številka, tako se bojimo da ne dobimo- ni-kakoršnega odgovora, -kvečjem bo loputnilo zasebno glasilo glavnega odbora “Proletarec” kateri je zaščitnik vzornih glavnih u-radnikov, ter se k njemu plakaje zatekajo, kakor poredni fantički kadar z brezovko po hlačah dobijo.
(Pride še.)
Carina na kavo.
Kongresna komisija v Washieg-tenu, katera ima nalogo preiskava, ti sedanje carinske tarife, se bavi z načrtom uvedbe carine na kavo, in sicer bo predlagala 5 centov na vsaki funt.
Pravijo, da ta carina mora biti naložena, da se pospeši pridelovanje kave v Porto Rico in Hawai-ju, katera 'posestva so ameriška last in je uvoz carine prost, ter da bo imelo ondotno ljudstvo več zaslužka. »
To se sliši za prebivalstvo omenjenih otokov prav ugodno in velikodušno, toda v resnici ni dru-- gega, kakor je navadno v meščanski politiki te dežele, kot pristni, humbug in slepilo.
Ni se za ozirati na to, da bi se pomnožilo pridelovanje kave na omenjenih otokih, katere plantaže Američani 'posedujejo, najma-nje pa je za pričakovati, da bi kaj od vsega tega ondotnim delav-coniMiomačinom Ik dobrim, prišlo. Dejstvo jerda pri vsej obsežnosti pridelovanja kave, katero je možno v Porto Rico in Hawaii, bi ena tretjina produkta zadostovala, pokriti vso potrebščino kave v Zdr. državah. Ako se tedaj uvede carina na kavo, bi bila naša dežela večinoma navezana na uvoženo in obdačeno kavo. Carina je naklad na ciemo uvoženega produkta in mali trgovec ne ipriračuna samo svoje odstotke ceni uvoženega produkta, temveč tudi visočino carine, 'katero mora on v velatr-govstvu vštevši k Miniti eeni plačati.
Tedaj ne bo kava v mali trgo-vovini samo 5 centov, dražji, temveč ibo cena višje poskočila. Kava, katera sedaj stane funt I5c. plačati se bo moralo po 21 ali 22e. taka po 20 ali 30c. v sedanji trgovini, stala bo 28 in 40c. Tudi se mora vpoštevati, da za ,cene kave se bo ravno tista carina plačevala, kakor za drage, tedaj bo kaven! v žit ek revnih slojev veliko dražji, kot oni, premožnih. Povišanje cene se ne bo samo na iz inozemstva uvoženo kavo omejilo ; in iz Porto Rieo kakor tudi iz Hawaii neobdaee.no uvožena kava bo v ceni takisto poskočila, kakor druga.
Ameriški kapitalisti, kateri so postali posestniki kavenih plantaž v Porto Rieo in Hawaii, hočejo “kšeft” narediti, Vladia “strica Sama”, deluje z deficitom, kateri narašča vsled1 povišanja vojnih in mornaričnih izdatkov; k a-
Slovenska Narodna Podporna Zveza
Chicago
Illinois.
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave.
ANTON DULLER, blagajnik; 24 W. 25. Str.
Nadzorniki:
JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik: B, J. DVORSKY, 55 Fisk Str.
Vsi t Chicagi, Illinois.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, lil.
va kot živilska potrebščina mase,
daje dobrodošlo sredstvo, da se primanjkljaj zmanjša in luknja v državnem ižepu kolikor možno zakrpa. In v tem leži nevarnost, da načrt, kateri izhaja od ameriških posestnikov plantaž, vladajoča stranka odobri.
Povprečna poraba kave v Zdr. državah se računa sedaj 11 funtov na osebo na leto, kar se pa mora vpoštevati, da v mestih in v krajih, kjer se delavci nahajajo, je poraba kave veliko večja, kakor je povprečno računjeno. Družina obstoječa iz 5 oseb rabi tedaj leltno '55 funtov kave, kar znaša •do uvedli carine za vsako rodbino $3.75 do $4.00, kateri znesek se mora samo za zajtrk več izdati; in iz tega dohodek v znesku okroglih 40 milijonov pride v korist posestnikom plantaž in pa vladi v Washingtonu, da more slednja, bojne iadje graditi.
Ako bo carina na kavo sprejeta, se bo moral .ameriški delavec pač privaditi, da bo k običajni kavi nekoliko zrn manj, kot sedaj vzel, ker kak odpor-mi za pričakovati v tej deželi ljudovladc.
Denuncijantom in lažnikom.
Zavrtnik prati, da je “Glas Svobode ” za nič. Res je, ni dosti prida toda najbolj za nič je bil za časa, ko ga je Zavrtnik ureje-
val.	—
«s-
Do $600 je stala Jednoto tožba s Klobučarjem; tožbo proti društvu “Sloga” v Milwaukee, Wis. je Jednota zgubila in naravno tudi nekaj stotakov; pri oiddaji blagajne pa manjka, kakor tudi Zavrtnik v njegovem umazanem “leibžurnalu”, trdi okolu 700 tolarjev, in svetovnoznani matema-tikar g. Frank Mladic pravi v predzadnji tozadevni cunji, da je vse v najlepšem redu. — Verujemo ! In ko bode manjkalo par tisoč tolarjev bo v uradu Jednote še lepši red, in 'ko bode blagajna prazna pa še lepši!
tur
G. Krže je Jednotni tajnik, a tajništvo opravlja Frank Petrič. Plačo vlečeta torej namesto enega dva tajnika po $100 in $60, razven teh plač pa se plača še na-jemščina. od sobe po $10.00 na mer sec, potem premog itd. Pisalni stroj, na katerega se g. Krže uči, je stal $100 in sedaj še — telefon v hiši. Kjer je uzorno gospodarstvo, kot pri iS. N. P. J. tam je povsod najlepši red. Ali ni tako Vi veternjak?
«2T
In uzorno gospodarstvo bo pri Jednoti dokler bo imel Zavrtnik svoje umazane prste vmes. ís-
Pred enim letom bilo je v blagajni društva “Slavija” št. 1. S.
N.	P. J. v Chicagi, dokler je bilo še v naprednih rokah nad $400.00, danes pa, ko mu načelujejo uzor ljudje ala 'Zavrtnik pa še Jednoti nad $90 dolguje, in Frank Mladič, kot blagajničar tega društva lahko zopet v svet zatrobi, da je vse v najlepšem redu.
tss-
'Člani S. N. P. Jednote, brezov-ko v roke in pometite s žnjo “u-zor” uradhrke in ministrskega predsednika — Zavntnika.
Zavrtnik je še povsod, kjer je bil, dobil z nogo v r-t in tudi pri S. N. P. J. ne bo miru, dokler ne dobi brco št. 2.
«3-
G. Krže zahteva, da se voli novi pomožni odbor, dosedanji mn ni več povolji, in ker mu drugače nemnre do živega obtožil ga je, •da nam izdaja tajnosti Jednote. Kake tajnosti pa imate g. Krže pri Jednoti? Sider pa, ali se teh. ne upate izklučit?
«ar
In, ako ste možak — poštenja-kbvjč, zakaj ne odgovorite na g. Klobučarjevo obdolžitev v cirku— larjih na društva, katera je precej kosmata?
«ar
Dokler je bil g. Krže urednik pokojnega Komarja v New Torku, je vedno pisal o Zahrbtnifcu — Zaprdniku m Pincu. Sedaj pa mu je prvi za svetovalca in drugi pa tajnik Jednote. Vsi trije pa trdijo da nimajo nikakoršne medsebojne zivezc. Vzor, ne samo gospodje ampak gentlemeni.
«ar
Chikaški “proletarec” in ljubljanski “domoljub” sta dve najbolj umazani cunji med slovenskimi časniki. Prvega ureduje ober-socijalist, ali kakor se je svoje-časno sam izrazil, da je — anarhist, druzega pa slovenski farji na čelu jim ljubljanski škof Bonaventura Jeglič.
«sr
“Mi pri “Glas Svobode” smo lopovi, uimazaci, ljubljanski župan Hribar in državni poslanec je pa — tepec”, tako je pisal sosed izza plota. In tako umazano cunjo naj slovenski ameriški delavci podpirajo? Nikdar! Delavci odgovorite jim, in bacnite cunjo iz svoje hiše, dia vas ne okuži.
«3-
Pa strokovno glasilo? Joj! Za poč t. In za tako “strokovno” glasilo izda Jednota po sto dolarjev na mesec. Hej ! Vi Frank Mladič, ali ni tudi to uzorno gospodarstvo? In v najlepšem redu?
«sr
Ne nam, ampak Zavrtniku se sline cedijo po Jednoti, po — bla-ajni. Samo da bi imel Frank Mladic še Jednotmo blagajno, za katero se je toliko trudil dobiti jo, pa bi bilo res vse uzorno.
«ar
Za izklučitev brata Ivan Gauša iz Red Lodge, Mont. je porotni odbor volil: Železnikar “ne”, Miklavčič “ja” im Štefančič je velikodušno prepustil Kržetu da voli zanj. Vzorno! Vzorno!
«$-
Pri društvu v Waukegan, 111., je neki član pohabljen., s katerim se bojo tudi “glihali” za izplačilo. Vsi talki podatki stojijo črno na belem v “strokovnem” glasilu, in mi dobivamo informacije od člana Jednotnega odbora?!
ar
Demmcijantje in lažniki, kje ste ?
Trgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Slovanska Delavska Podporna Zveza
v Conemaugh
Vstanovljena dne
Pennsylvania.
16. avgust^ 1908.
Nadzorniki
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL. ROVANŠEK', R. E. O. No l. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC,
Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328	”	>>
Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,	”	”
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
) Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406	”	”
j II- nadzornik: JOSIP CULJKAR,	”	>>
| III. ” IVAN GLAVIČ,	”	.
j. Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Po™tni J H- odbornik: IVAN SPEND AL,	Conemaugh,	Pa
odbor | ///,	>. MARTIN PETRIČ,	>*■	”
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,	”	”
Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL,	>>	>•
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na g j tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
DOPISI.
J
Minneapolis, Minin. 29. jan. 1909.
Ob enem sem odposlal na Vas od mene izdano knjigo, ki poziva Slovence k kmetijstvu, ter razpravlja kako dobiti “homestead” zastonj, one zemlje, katetre se je še preteklo leto nasejilo nad 20 milijonov akrov od naprednejših narodov, kot smo mi Slovenci, o-ne zemlje, katere je še precej po državah Micihigan, Wisconsin, Minn., Miss., Mo., Ark., La., S. 'Do., N. Do., Mont., Tex., ki leže v pasu ¡dežja, one zemlje, ki ležijo (blizo in daleč od železnic in je cenjena vseskozi od $1000 naprej za 160 akrov. Drugi del knjige je izvleček državnih aktov in če se laže zvezna vlada, laže se tudi 'knjiga, kar se ve, še misliti ni.
Usojam se Vas prositi, da bi blagovolili ob priliki knjigo prečrtati, in izreči v nji nepristransko sodibo v listu “Glas Svobode”
Po ena knjiga bila je poslana tudi na uredništva A. S., P., A. in S. >N. Kar se cene knjige tiče blagovolite se ozirati na fakt, da knjiga nima oglasov in da je nje tisk droben, kar bi nje ceno znižalo, oziroma knjigo povečalo. — Pakt je', da stane mene knjiga 39e in nje ceno znižal sem; na 60c, 0-ziroma 50c. če se jih naroči nad 5 komadov skupaj.
V rokah imam več priznalnih pisem od mislečih Slovencev, ki so kupili knjigo; na obrat no bila je pa knjiga napadena od. trust-janske tvrdke P. Sakser, od tvrdke, ki hoče vničiti vsak koristen slovenski razvoj, ki bi, mogoče, lc količkaj škodoval podjetju Njegove Milosti F. 'Sakser.
Opoitunem naj še, da je 'bila knjiga napadena, predno so jo gospodje pri tvrdki F. Sakser videli, kar znači dovolj jasno na besti-jalno nevoščljivost in vničenje vsega, kar bi kolikor toliko koristilo slovenstvu!
¡Spoštovanjem
Wm. Brunshmid.
Oregon Gity, Ore. 16. jan. 1909.
Tukaj Vam pošiljam zopet naročnino za dva naročnika, namreč enega pčstari domovini,' da se podpre list, ki nas varuje zlobnega vraga. Gotovo- si je že kdo mislil da sem zamrznil v kakšnem kotu; T>a ne, še živim. S tem hočem tudi odgovoriti na več pisem, v katerih me povprašujejo za informacije radi dela.
Delamo še dosti dobro skozi vso' krizo, katera se že nad leto dni vije med ubogimi delavci. Žalostno je le, ako pomislimo, koliko da so nam znižali plače. No, pa saj je to business teh krvoloč-nežev, ako vže tako malo plačo, še znižati morajo. Še me pred davnem Časom od kar je izvoljen predsednikom' Mr. Taft, je tukaj-šma družba zopet nekaterim znižala 26e dnevne plače. Je li to prosperiteta ? Da! bodo rekli kapitalistični agenti. Zatoraj nikomur ne svetujem hoditi v naš kraj ker je ;le feško dobiti delo. Denarja bi se dosti porabilo, ker je daleč, zato je bolje ga porabiti za ootrebno hrano, nego rediti krvosese železniških dtružb, ker že itak norce brijejo iz ubogega trpina.
Minul je božič, nastopili smo novo leto in kaj imamo od stare-
ga leta? Nič! Nič druzega, kot da smo za eno leto stare ji. Zatoraj delavci na plan, dajmo se združiti pod zastavo socializma, ker v združitvi je moč. Nikomur nemo-re škodovati delavska organizacija, skatero si dobimo v naše roke bič, shatierim so nas neusmiljeno bičali do sedaj, delodajalci. Tako moramo jim povrniti, ker zmaga ‘bo naša. Mine leto za letom, a ti r.lbogi trpin nimaš druzega kot trudne roke, ali si pa še celo postal pohabljenec, za celo življenje, nesposoben za delo. Teško vzdihuješ, ker ne moreš prislužiti prepotrebnega kruha svoji družini, katera gladu umira. Zato je potrebno, da, se skupno borimo, ker le na tak način nam je mogoče priti do zaželjenegai cilja, kateri nas resi kapitalističnega jarma. Orožje nam' je, dobro časopisje citati, ne pa take ki na široko in dolgo pojejo o prosperiteti, in dobrih časih, ki jih pa ni. Se ve da, tudi dobiš hinavca ali hujskača, ki te od strani napada, da Ti nič ne veš, ^er čitaš samo “Glas Svobode ’ a kora v no še ni dolgo tega, ki so se izrazili da je najboljši list “Glas Svobode”. No saj se poznamo! Vraga, ako čitaš druge liste, zakaj ne bi eital “Glas Svobode”, saj ti vedno stoji na tvoji strani in te varuje hudobnih duhov. Ako imamo poleg ‘1 Glas Svobode” še devetero časopisov v naši hiši, menda. ni , vse liberalno, kakor ne klerikalno, tora j na izbero vsak po svoje.
Tudi naj omenim, da smo dobili veliko nebeških muh; stari možje godrnjajo, da že 20 let ni bilo toliko snega kakor sedaj, a ležal je le 14 dni, ker tukaj ljubimo bolj dež nego nebeške muhe. V kratkem času se je spremenil v vodo, katera nam dela vedno preglavice, ako je premajhna ali prevelika imamo .smolo, ker goni stroje tukajšnih družb.
K sklepu pozdravim vse rojake na prednega mišljenja in čitatelje “Glas Svobode” ko j emu želim veliko novih naročnikov ter ti kličem: Le tako naprej, od boja do zmage!
Peter Kurnik.
Conemaugh, Pa., 25. jan. 1909.
Prosim da priobčite le ta moj dopis in se nadjam, da ga ne vrže-te v boš, ter ga potisnete v 'kakšen kotiček našega preljubl.jenega lista “Glas Svobode”, katerega vsaki rad .čita, koji je svobodne misli, in da spozna kolik delavski prijatelj je ta list. Za to sem si vzel nekoliko' časa, da opišem nekoliko položaj in napredek našega ljubega naroda, čvrsti in značajni Slovenci, tukaj in v okolici, spoznavajo napredek našega naroda kot preipotireb.no stvar, za to se tudi v slogi in bratski zajemno-sti združujejo. Poglejmo naše rojake v okolici, kako so vneti in premišljeni v svojo korist ter so nrevidhi za v bodočnost, ker se ne ve za čas in ne kraj, kje enega ali drugega nepričakovano nesreča zadene. Danes jaz, jutri Ti! Bratje ¡Slovenci si ustanovljajo nova društva, kar je vse hvale vredno, prekoristno, in pa veseli pojav navdušenja Slovencev, kateri se proibujajo iz dušenega snu. Toda žal da povdarjati moram, da je še veliko rojakov, koji niso pri nika-
kem društvu, da so ravnodušni in brezbrižni za koristi, katere se jim nudijo ravno v društveni zvezi.
Toraj dragi rojaki! Kličem vami: ne zamudite prilike, ktera se vam nudi, da pristopite v podporno društvo in naj si bo to ali ono, samo da je varno, da vam bo točno koristilo v času potrebe.
Vsaki dan se e it a po listih o nesrečah, katere se dogajajo in marsikateri je med nami, koji je sam skusil, kaj to pomeni, če je v bedi in ni pomoči.
Omenim našo novo Jednoto z imenom Slovanska Delavska Podporna Zveza, kako živahno napreduje z novimi društvi, katere u-stanavljajo organizirani rojaki. To je gotovo vesel pojav in kličem: Rojaki, le tako.naprej! U-stanovijajte društva koder jih še nimate in priklopite je k naši Zvezi, da bo postala čvrsto drevo in ponos naš Slovanov.
Sporočati vam dragi rojaki imam tudi, kako vestno in pravilno vodita Zvezine posle naš glavni tajnik br. Ivan Pajk in blagajnik br. Ivan Kukoviča. Jaz kot predsednik nadz. odbora in odbornik Ivan Glavica sva 4 mesečne račune pregledala in vse do centa v redu. našla. Brata le delujta tako naprej in stavba S. D. P. Zveze bo vedno trdnejša.
Sedaj pa pozdravljam vse svobodomiselne rojake, tebi “Glas Svobode” pa želim tol'ko plač lijočih naročnikov da bi skoraj po dvakrat na teden izhajal.
Frank Šega.
Steelton, Pa., 24. jan. 1909.
Prosim dovolite mi malo prostora v nam cenjenem listu “Glas Svobode”, za' kar sem' uverjen, da mi bodete vstregli. — Nisem dopisovalec, kakega lista, niti ne pišem veliko, prvič ker nisem učen in drugič delavcu, kateri mora v tovarni svoj kruh služiti, je potem tako delo ■ po odmoru dnevnega dela pretežko.
Ker sem pa, knjigo naročil izdano od gospoda W. Brunshmada v Minneapolis, Minn, v katerej opisuje Amerikansko-slovensko-zadružno - kmetijsko - naselbino “Slovenia” in poduk, kako dobiti “Homestead 160 akrov državne zemlje zastonj!” zato si štejem v dolžnost, da nekaj o njej spregovorim :
Knjiga ni kinč in lišp, niti v knjigi ni humbug-roman napisan, ali kake bajke v medvedu in lisici, kar bi mogoče učenjake v New Yoitkubolj zanimalo ; ampak knjiga je resen poduk za celi slovenski narod, kažipot do doma in kruha, ki bo- slednjič vsakomur dobrodošel in potreben gotovo bolj kot vse druge štorije in bajke. Če bi izšla Itaka knjiga že pred 15. leti ali še- preje, ko so se dajala zastonj rodovitna ho mest čad. bili bi danes Slovenci vse nekaj druzega, bot žalibotg smo. Mi smo kmetijski narod, industrija je nam vsiljena in, če ibi naši voditelji pokazali rojakom pred 15. leti krasne prerije v sredi ameri-kanskih držav, katere je vlada dajala zastonj mesto, da bi jim šif-karte in druge nepotrebne neum-n osti vsiljevali, imeli bi mi danes c v »teče vasi, bili bi premožni, vlivali bi vgled; bili bi Sloveniens in ne Austrians in Slave (suženj), kakor nas vsakdo zaničljivo imenuje. To so dosegli naši vodje v desetletjih, še povedali niso Ame-rikaneero, kdo da smo! Držali so nas v terni samo, da lažje ribarijo.
Nadalje sem čital v knjigi: “Kranjska dežela z njenim eko-nomtičnim gospodarstvom s pri-gliho k bodoče ustanovljeni Slovenski koloniji v Ameriki.” To je jako podučljivo za nas Slovence in v temu je razvidno, da ni sleparija, kakor so razglasili učenjaki iz New Yorka, ampak v ‘knjigi sem videl neumorljivo delovanje g. W. Brunshmdda za blagor našega narodiča.
Zatoraj priporočam 'knjigo opis Am e r i k an sk e -‘Sl o v emslk e-zad .ru žne-km-eti jske-n asellbine Slovenia, z dobrima drugimi poduki, najtopleje rojakom' širom Amerike. — H koncu moje izjave bi še stavil predlog g. izdajatelju knjige, ako
AVSTRO-AMERIXANSKA-LINIJA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
m?
v
PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA:
Alice.............17, feb. ’09
Laura.....,...... 3. mar. ’09
Argentina....10. marca 1909
Mar. Washington 24. mar. ’09
“Laura in “Alice” sta nora parnika na dva vijaka. “Francesca” in Sobe Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta nai-novejsa m jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so: l£W Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA 1 Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča SLOVENSKEMfeJEZI0KU	postrežba; občuje sev
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
RAZPRODAJA
radi selitve v nove prostore na 594. 596 Blue Island Ave. Pohištvo, peči in druge vrste te stroke blago prodajamo po znižanih cenah pri
V. KOBZINA-tu
580-582 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........30.000 HP La Lorraine..........22.000 HP
La Savoie.........22.000 HP La Touraine............20.000 HP
Chicago, nov'parnik......9500 HP
Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE Vi. K0ZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
Dobra Unijska Gos1ilna,kjerse
dobi
"pS” KS Jos. S. Stastny
650 Blue Island Ave.
Velika Dvorana za druStvene in unijske seje. in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
WELKY’S
Restavracija in gostilna
552 Blue Island Ave. CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458
V ITALIJO
v Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Maderr, vsevdiv-nih pokrajinah, kjer je zimskopod-nebje kot poleti, preplujejo parniki
Cutiard 1 itie.
Društvo vstanovljeno Uta 1840 (po sluje 69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni
CARM ANIA (Oojne turbine in vijaki)
VAItmAHIA . največji in najlepši piio-
666
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR
163ReedSt, Milwaukee. Wis.
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE in DVORANA
ne bi Vi liotli spisati kako povest iz “¡Carigrada” z takojšnem nabiranjem za zlati “polu mesec”, ter bi ga podarili velikemu vezirju Kjamil pašu, sigurno vstrežete New Yobk-eamom.
¡Sledni«, bratski pozdrav vsim čitateljem ‘ ‘ Glas ¡Svobode ’ ’ in Tebi vrli list želim obilo vspeha.
Joseph Majzelj.
brod sveta,
rARANI A (? dvojnimi vijaki). LAUUIUA, ljevdolfr.in z 2O.CC0 ton v; binske moči.
Dva največja parnika sveta;
CARMANIA odrlujo iz New Yorka !
vnimiHiviH januarja in 4. marca.
CARONIA
bruarja 1909."
V Ozore, Madera, Gibraltar, Gen« va,Neapol, Aleksandri jo, Trst in Rek
Vsi novi in novodobno opremljeni parni Carpatbia z 13.600 tonami Slavonia z 10.600 Ponnania z 10.000 Ultonia z 10.400
Vse pojasnila daje CEN A RD pa robrodno društvo, L. t. d.
F. G. WHITING, Mgr. West Dept.
S. E. CORNER Dearborn in Randolph St CHICAGO.
Kakor tudi vsi lokalni agenti.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik. Raznovrstne
GLASBENE INSTRUMENTE
prodaja in popravlja Josip Jiran
459 W. 18th St. Chicago, I1L
IZ STARE DOMOVINE
Sprejem deželnega predsednika v kranjskem deželnem zboru. Dne
8. jan. je bil kranjski deželni zbor od tvor j en. Ko je vstopil v dvora-no zloglasni baron Sehwarz, pozdravili so ga napredni poslanci dokaj spodobno, kakor tak cesarski namestnik zasluži. Med strahovitimi krikom se je culo: “Ven ž njim! Abzug Schwarz! Pereat ScSiwarz! kazinobuzar, krvoločni ik, svinja, germanizator, lakaj, volks'vera ter, — la-j tnanta Majerja pripeljite noter, — zatiralec slovenskega naroda, nerodnež, kje imaš 500 žandarjev? Morilec” itd. Tudi raz galarije so gromeli Ab-eng klici in ropotanje je zadušilo zvonemije dež. glavarja. Prav tako, kdor seje veter žanje vihar.
Baron — vojaški begun. V Brežicah so prijeli v obleki državnega uradnika človeka, o katerem se je izkazalo, da je baron Zoren-sibeirg, ki jie kot Infanterist pobegnil od svojega polka na Ogrskem.
V Ameriko je odšel Ivan Jankovič, delavec v kemični tovarni v Ljubljani in zapustil doma ženo s štirimi majhnimi otroci v največji revščini.
Vlak je raztrgal pri Viču 40-letinega Mihaela (Košaka iz Rodice pri Jaršah. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča ali samomor.
Smrtna nesreča. V Mariboru je na ISletnega zidarskega vajenca Štefana Ertla iz Sv. Margarete na Dravskem polju padlo toliko materi j al a, da je umrl za ipoškodba-•mi, predno so ga izkopali.
Obesil se je v zaporih šoštanj-skega sodišča bogati posestnic Štefan Melk iz Drožmirja pri Šoštanju. Bil je v preiskavi zaradi ■požiga in bi bil prišel drugi teden pred porotnike.
Stroj je ujel ISletnega delavca Ferdinanda Kocjančiča v podgorski tovarni v desno nogo. Poskušal j,e na vse načine, da bi se izognil nesreči. A štro-j ga je tako trdno zgrabil, da mu je zlomil desno nogo. Zdravi se v bolnišnici u-smiljenih bratov v Gorici.
Opuščeno delo. V premogovniku Pečovnik pri Celju so delo popolnoma opustili. Vse delavstvo je odpuščeno. Za silo so pridržali le sedem mož in uradništvo. Čuje se, da mislijo proizvajanje v teni premogokopu sploh ustaviti.
Konec žganjepivca lSletni Fran Hvala v Št. Petru pod Sv. gorami se je tako žganja napil, da je domov grede padel v sneg in da ni mogel več ustat-i. Našli so ga zjutraj mrtvega. Ali ni škoda mladega življenja?
Stara svinjarja. V Trstu so zaprli 58tetnega čevljarja Jakoba Delfabbra iz Latisave v Italiji in 60 letnega modelirja Alberta De-zorzija iz Buzeta, ki sta izvršila hudodelstvo proti nravnosti na triletnem otroku.
Zvišana kazen. Čevljarju Avgustu Semoliču, ki je bil pred gori-škim porotnim sodiščem obsojen na pet let ječe zaradi poskušeniega roparskega umora na mlinarju Furlanu je višje deželno sodišče v Trstu zvišalo kazen na 10 let ječe.
Grozil, da bo zažgal in moril.
301ietni rudar Simam Goričan je pri Sv. Urhu pri Ivnici na Štajerskem posestnici Mariji Kumpič zagrozil, da ji bo zažgal hišo, ker ga je izgnala iz nje. Ko so ga aretirali, se je silno ustavljal in vpil, da škoda, da nima pri sebi noža, da bi vse pomoril.
15 tisoč kron za plemstvo! Šo-štanjs ki Hans Woschnagg (Vos-1 njak) bi rad dobil plemstvo. Mož-se je peljal v ¡Slovenjgradec in ponudil tam okr. glav. 15 tisoč kron kot fond za ustanovitev hiralnice " okraju, če dobi plemstvo. Pa so se njegovi tisočaki zavrnili in Hans v Slovenjgradec, Hans iz Slovenj gra-dea!
Lastno hčer onečastil. V Trstu so zaprli 56 letnega čevljarja Petra Descovicha iz Splita. Naznanila ga je 241etaa hči Klara, da jo je onečastil pred 10 leti, ko je bila stara 14 let. Takrat jo je peljal v neki samostan, v Siriji. Na poti tja jo je na parniku posilil in ji zagrozil s smrtjo, če .bi o tam komu kaj omenila, čez nekaj ča-
sa jo je vzel iz samostana in jo prisilil, da se je morala vdajati moškinn. Stud in strah pred vodnimi grožnjami sta provzročila, da je naznanila očeta policiji. Deseovich je deloma priznal svoje peklensko dejanje.
Izum urednika. Hrvaški časnikar Vekoslav Maletič v Belovaru je izumil stroj, ki mu je dal ime ‘Heureka”. Stroj ima 'namen brez goriva in ibrez vsakih drugih stroškov nadomestovati lokomolbi-le in druge gonilne motorje. Od stroja producirana moč je v razmerju z velikostjo stroja in jo bo mogoče uporabljati zlasti pri mli-. nih, žagah itd. Iznajdba se izkaže morda velike važnosti za človeštvo in povzroči v mehaniki po polen preobrat. Izumitelj se*je o-brnil na društvo hrvaških 'književnikov, da strokovna komisija iz njegove srede preizkusi in preštudira ta stroj.
Vam li hrana ugaja?
Velikokrat vidimo ljudi, kateri imajo 'slast do jedi, «toda brana jim ne ugaja. Jih ne ojači; in po zavžiitju dobrega kosila so zopet kmalu lačni. To pa ni zdravo stanje, zato ker aavžita, najbolj tečna hrana gre neprebavljena skozi želodec, in je torej brez koristi. In to dokazu j e, da je prebavni sistem' preslab, da bi vzdržal in prebavil hrano; torej ga morate ojačiti z Trinerjeviml omeriškim Zdravilnem, grenkem) vinom. Ono služi v popolno zadovolnost v vseh ozdravljivih slučajih bolezni v želodcu in črevah. Primora prebavne organe k ¡rednemu delovanju in potem Vam bode gotovo 'tudi hrana ugajala. Nairedi zdravo kri, močne živce im elastične mieice. Rabite ga v vseh slučajih, sosebno kadar nimate naravne slasti, kadar zgubljate težo in kadar se čutite zmučenebrez vzroka.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pni ¡izdelovalcu Jos. Tnlneir, 616'—622 S. Ashland Ave. Chicago, 111.
NAZDAR ROJAKI!
SALOON
z lepo urejenim kegljiščem Sveže Scboenbofen pivo v sodčkih in buteljkah in druge razno vrstne naravne pijače ter fine unijske smodke- Vsem Slovencem in drugim Slov. sa priporoča.
Anton Mladič,
937 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Navodilo kako prihraniti denar
je: Vloži del zaslužka vsak teden ali vsaj vsak mesec enkrat pri
Industrial Saving Bank
in zapomni si: Pri nas postrežemo vsakemu bodi revež ali bogatine.
Poslovni čas je od g. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Ob sobotah še od 6.—8. ure zvečer Premoženja nad pol milijona dolarjev.
652 Blue Island Ave.
John 0. Hruby
^ ir j.
íp
589-591 So. Centre Avenue Chicago, III.
Priporočam veliko zalogo
pohištva
-<•	"n.
za spalne in jedilne sobe, preproge,zastorje, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino,peči indru-gih potrebščin.
AJNIŽJE CENE"®«
t&' Na]solldneI§e blago"©«
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobrp, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah- jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH TBINEB’B
1 OF
ftER vrti
REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in * popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodpu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
UPR AŠ AN J E. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
t
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Podpisani naznanjam
Slovencom ¡n Hrvatom
da točim v svoji
<s^~ gostilnd.
zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na
680 BLUE ISLAND AVENUE
Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za I5c s kozarcem pive ali vina.
IG. F. HALLER, lastnik
J. HERMANEK
633 Blue Island Avenue, Chicago. lil.
Ostrige, raki, ribe in velika zaloga konzerv
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja /TEL. CANAL 7841	*
VACLAV DONAT
izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo.
758	19 St. Tel, Canal 8296
im 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke aliženske )8k SOLID GOLD filled z lepo dkrašenira dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne ^elavoem na železnicah.
AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troSke, na pregled, in ako ni, kot
__	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaS $35.00 za ravno takžno uro ako 1o kupift od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in privezek darujemo z vsako uro. s»
EXCELSIOR WATCH Co
SOB ATHENXUM B'LD’G, Chicago
v W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM 14,26 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Svobode

1»
Vsem društvam, gostilničarjem, trgovcem kakor tudi posamesni-kom se priporoča “Glas Svobode” za nabavi jen je vsakovrstnih tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine; priskrbi društvena pršu vila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali obratno.
Vsa pojasnila se dajajo naročnikom “Glas Svobode” brezplačno, samo poštna znamka za 2c, je za odgovor priložiti.
----------------
Kašparjeva Državna Banka, \
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.--
VLOGE 32,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prvn In edina češkn drževna bankn v Chioagl. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hrtlllae predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo Sifkarte In posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
Štev. 1005. — Garantirano tvrdko W. F. Severa Co. pod “Food and Drugs Act’ , dne 30, junija 1906.
?
i
ODSTRANITE KAŠELJ
Bolniki, ki trpe na kašlju bodejo našli hitro pemoč v zdravilu, ki se že rabi mnogo let z najbolšim uspehom, Najbolje kar je storiti v slučajih bolezni je, da začnete rabiti tako zdravilo ki je že prestalo poskušnje.
Severov Balzam za pljuča
je zdravilo, ki bode zadovoljilo vsakogar. Ime “SEVERA” jamči to zdravilo, ki )e že rabljemo z najbolšim uspehom nad 25 let.
Nasledki rabljenja se preč počutijo, ki so pa res prijetni. To je idealni lek za vsa vnetja oprsja. Prijktno jeza rabljenje. To je velika pomoč materam, ako njih otroci trpe na zimskem kašlju.
Cena 25 in 50 centov
Mr. Jak. REPPA, Houtzdale, Pa. piše sledeče: “Naznanjam Vam, da se je pokazal vaš balzam za pljuča, kot čudovito zdravilo ob priliki bolezni mo-■ je družine. Nismo mogli sgati za več, noči radi kd-šlja naše hčere, ko pa je porabila eno steklenico istega je bila popolnoma zdrava. Za isto se Vam najiskrenejše zavaljujem.”
'f ital bJ
R ,;A uk».
4* U»« ?***> *****
isjr pnkumOni*} Croup,
n	oafict« _________
•|* " _
42. pmc& 60 C£NT9 I
% fjSffiÖ »,
?
Kadar vprašate za SEVEROVA zdravila, glejte da jih tudi dobite. Dobe se v vseh lekarnah. ^Bodite pozorni, da dobite SEVEROVA.
Utiiversalno zdravilo
zoper bolečine, trganje, rane, otekline in vnetja vsake vrste, ter ter zoper vse revmatične, napake in bolečine je
Severovo
Olje sv. Gotharda.
To je zdravilo zanesljivo:	Ni samo dobro ma-
zilo temveč je tudi zdravilo za vselej najboljše vetja ve.	Cena 50 centov
zoper nerede krvi, ki se navadno pojavljajo spomladi, kakor odprtje ko, e, prišči, mezolji, činil-ei in nezdravo kri, je
Severov
Kričistilec.
Deluje naravnost na kri ter isto tako razdeluje da se pretaka redno po životu. Odstrani vse nerednosti.	Cena $1.00.
ZDRAVNIŠKI SVET DAMO BREZPLAČNO.
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove iaažr	_:spo	-m
^ najnovejši modi in nizki ceni.
f	JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, 111.
f
I
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico.
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzoroe za maške obleke.
»©“ Oglejte si našo zalogo OBUČE.
TEL. CANAL 1198.
-m
• •
vmimichomn
Kloboučnid a obchodnid zbožim vypravnÿm
2AKÂZK0VÉ PRÂa VERUJE SE	598*600
* ZVUŠTRl' POZORNOST	BLUE- ISLAND AVENUE
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah, onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoku-pljenem
salooim “Triglav”
vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Uniiske smodke na razpolago. V zabavo vaip služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
611 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
RAZNO IN DRUGO.
ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložnosti
471 W. 19th Street Chicago, 111
Edward Paucli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO “
GOSTILNA
SLOVENSKI DOM
NA NOVEM PROSTORU
583 S. Centre Ave. vogal 18. St.
Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem
Mohor Mladič
Najprvo premoženje, potem nebesa.
Kakor se iz iSolonike poroča, so sklenili zastopniki “mniške republike” Athos na zborovanju v Karyaes, kjer so bili navzoči vsi samostanski predstojniki, da po posredovanju ekuaneniškega pa-trijarha pri turškem parlamentu zaprosijo, da se jim stare samostanske predpravice, katere so jim bile podeljene od vlad bizan-tišlkih cesarjev in potem od turških sultanov potrjene, od sedanje kamore vnovič potrdijo. Vloga opozarja turško vlado, da je neka tuja država v teku časa, po-selbuo pa v zadnjih desetletjih pretežni vpliv v teh samostanih zadobila, kar ji je bilo tem ložje, ker je turška vlada vedno malomarna bila.
Čisti dobiček trgovine v Lurdu.
Obisk “svetišča” gospe v Lurdu je v jubilamem letu lepi dobiček prinesel. Od 12. maja do 22. septembra 1907 se ni man je prodalo kot 41.767 kilogramov sveč s čistim dobičkom 67.500 frankov. Od preprodaje darovanih sveč (med katerim so bile do na 'pol dogorele a zopet prodane za nove) se jie dobilo 40.000 frankov. Za male kipe in “svetinje” se je dobilo 500.000 in za maše 2.500,-000 frankov. Od prodaje “čudo-tvome-medecinal-vode ’ ’	znaša
skupiček “samo” 140.000 frankov. Kakor sie vidi “nese” ta ver-sko-trgovinski švindel, in bedakov še ne bo konec. -
Spopad med madžarskimi in srbskimi rudarji. V Brniku na Hrvaškem so se stepli madžarski in srbski rudarji. Ubita sta bila dva Srba. Policija je aretirala sedem Madžarov.
Papež — dedič. Pred 2 letoma umrli škof Meszlenyi v Szatmaru je zapustil vse svoje imetje papežu. Škofovi sorodniki izpodbijajo oporoko. Med njimi in Vatikanom pride do procesa-.
Veljaven zakon katoliškega duhovnika. Okrožno sodišče v Ogrskem Hradišču je sodilo-o veljavnosti zakona bivšega katoliškega duhovnika Bogoljuba Paulusa, ki je 'bil katehet na češki gimnaziji v Hodoninu, a je kasneje prestopil v starokatoliško cerkev in se o-ženil. Sodišče je zakon proglasilo za veljaven.
Izumrla vas. Ob sibirskem o-brežju so našli vas brez žive duše. V hišah so našli ljudi, ki so umrli od lakote in zmržnili. O živilih ni bilo nobenega sledu. Nesrečni ljudje so že bili začeli gristi iz ribjih kož sestavljene hišne strehe. Mrliči, podcibni marmornim kipom', so bili od mraza trdi in vsled hudega mraza popolnoma sveži o-hranjeni.-
V svobodni Avstriji. Dunajsko policijsko ravnateljstvo je z “ozirov javnega redu” izgnalo z Dunaja in iz Avstrije‘znanega dopisnika petrogradskega “Novega Vremena”, A, Berezovskega. Pa naj še kdo trdi, da je Avstrija policijska država!
Grozovit zločin. V Radešovieah
n.a Češkem v Avstriji so našli umorjeno hčerko delavca Novaka. Odrezan ji je bil vrat. Njenega očeta so zaprli, ker je bil na sumu, da je sam izvršil zločin. Drugi dan pa je na cesti neki neznanec naipadel 51et.no Marijo in 31etno Boženo Smutanv. Prvi je odrezal vrat, drugo pa je težiko ranil. Nato je utekel v bližnji gozd. Orožništvo in vse prebivalstvo išče sedaj po gozdu zlodejea. Novaka so izpustili iz zapora.
Neka starka, Karolina Neumann po imenu, v nekem dunajskem predmestju, je imela dve mački vedno okoli sebe; ker je bila starka slaba, so jej svetovali, naj gre v bolnišnico. Ali z mačkama — je rekla. Tega jej niso dovolili. Starka je kmalu na to umrla. Mački sta se držali trupla in. mi javkali tako, da so jih mogli le z največjo težavo spraviti proč.
Veliki mojster prostozidarske lože umrl. V ¡Pesti je umrl bivši državni tajnik pl. Ivannovicz. veliki mojster prostozidarske lože ogrske. Ivannovicz se je udeležil madžarske vstaje 1. 1848., po bitki
v Vilagošu je zbežal v Turčijo. Ko se je vrnil, je bil postavljen pred sodišče in obsojen v 5ietno ječo, ki jo je tudi prestal. Državni tajnik je bil od 1. 1866. do 1871 v kabinetu Andrassy.
* Strašna družinska drama. V Mandrajb, mali vasici v Vogezih, je zapodil mož, neki Emil Bonate, velik pijanec, svojo ženo ponoči iz hiše v mraz, v sami srajci je bila zunaj pri 15 stopinjah mraza. Slednjič jej je odprl pa jo pretepel tako, da je meso viselo od nje. Ko se je zgrudila, je vzel kladivo ter jej razbil glavo, katero jej je potem odsekal. Mahal pa je s sekiro, ker je zblaznel, okoli sebe tako, da si je prizadjal veliko rano na roki. Zjutraj so ga našli nezavestnega poleg njegove žrtve.
Slovani v Združenih državah. Po statističnih podatkih je bilo 1906 v zveznih državah ameriških 5 milijonov Slovanov in sicer 3 milijone Poljakov, 500.000 Slovakov, 350.000 Rusov in Ilusi-nov, 300.000 Čehov, 250.000 Hrvatov in Srbov, 125.000 Slovencev, 12,000 Lužiških Srbov in 6000 ¡Bolgarov. Seveda je v resnici Slovanov v združenih državah veliko več.
Plesalka v levovi kletki. Direktor cirkusa “Puin City” v Londonu je razpisal nagrado 800 kron oni dami, ki bi si upala plestati 45 minut v kletki njegovega afri-kanškega leva. 457 deklet se je ponudil*). Izbrana je bila gospodična Baker, ki je bila natakarica in kdt taka najbrže na razne reči navajena. Plesala je in lev se zanjo niti zmenil ni. Najbolj čudno je to, da se je toliko mladih ženskih bitij oglasilo ter hotelo poskusiti srečo tik levovega žrela.
Redka starost. Isti dan, ko je avstrijski cesar Franc Jožef obhajal 6'Oletni vladarski jubilej, je obhajala na Dunaju Katarina N. 110 rojstni dan, izredno vesela in zdrava. Rojena je bila na Ogrskem, a,leta 1816. se je kot 181et-im dekle omožila z. Luščigom ter se preselila z možem na Dunaj, kjer je preživela ves čas do danes. Cesarja je videla le enkrat kot mladega častnika. Rada bi ga še enkrat videla, a pravi sama, da mina zanjo časa. Starka ima 24 vnukov, 27 pravnukov in 41 pra-pr a vnukov, d očim so ji otroci že davno stari pomrli.
Ruski krvniki divjajo zopet tako 'barbarsko, da so vse povesti o krvološtvu Indijancev in ljudo-žrcev prave otroške bajke spričo grozovitosti, bi jih počenjajo sodišča krvavega batjuške v imenu zakona. Dne 1- januarja se je končala pred vojnim sodiščem v Jekaterinoslavi razprava proti re-votucivnarjem, ki so se pred tremi leti polastili katerinske železnice. Kar so obtoženci storili, je bilo bojno delo. ki ni imelo z navadnim zločinom prav pič opraviti. A vojno sodišče se ni nič oziralo na to, pa jih je obsodilo 32 na smrt, 12 na dosmrtno prisilno dieto, 39 obtožencev je bilo oprošče-' n ih.
Na Ruskem je bilo na novega leta dan razven onih 32 revolucionarjev, o katerih smo že poročali, v Jekaterinoslavi še 9 osob obsojenih na smrt; razven tega so v Harkovu dva, v Jekaterinodaru sedem, v Lodžu pet in v Orlu dva obsojenca usmrtili. Vsega skupaj se javlja 50 izrečenih in 13 izvršenih smrtnih obsodb.
V ruski dumi je vodja kadetov Mijukov predlagal resolucijo, ki izreka svoje ogorčenje nad vsakdanjimi smrtnimi sodbami. Nazadnjaška desnica je začela razgrajati, predsednik je pozval govornika na red, naNto je pa Mil4 jukov zapustil zbornico. Z njim so odšli kadet j e in socialisti.
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, raznevrste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe. '
J. VOKOUtf, 559 W. 18. St.
ED. SIHRA,
j izdelovalec finih Havana in do-1 mačih smodk. Tudi prodajam vse j vrste tobak na debelo in drobno, j 612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
SPOVED.
Ivan Gasparič in njegova boljša polovica Rozalija, na kratko imenovana Roáai, sta živela složno im v miiiru!. Imela sta 'hišico in nekaj zemljišča in vrhu vsega je Ibil Ivan nastavljen kolt nadzomilk na nekii žagi; šlo jima je do>hro. Po župnikovem nasveta sta dala svojega sina Matija v latinske šole, da 'bi kdaj duhovniki postal. Ko je Matija tiste z najboljšim uspehom dovršil, bil je sprejet v semenišče, in danes je pel prvo sv. mašo.
V domači valsi se je zbralo vse polno ljuldi iz ^sosednih krajev, ker ljudstvo je mnenja da je novomašnik prvi dan najčistejši, in vsega mogočen 'kakor — kakšen —-bog. Žganjarji, trgovci, krčmarji in talki poštenjakovim — vsi so Ibili uvertjeni in so se zbrali v nadi, da jih bo posvečena roka mladega novomašnika odrešila vsi h sleparij, katere pri njih “poklicu” doprinašajo.
In Roza, Matijeva mati bila je samega veselja raz sebe. Ona je Islišala, da (novomašnik, kadar povzdigne prvokrat* sveto telo, vidi bodočnost vsega svojega rodu. Tudi je slišala, da novomašnik vidi, kdo od njegovih ljudi pride v sveti raj, in kateri pride v pekel, in da je novomiašniku dano od boga, da vže na zemlji vse vidi in vse zina.
In Roza, ta pobožna 'žena, bila je felino razburjena. Nosila je v svojem srcu žalno tajnost, ter tresla se je same bojazni pri celi maši; in ko je njen sin povzdigoval sveto telo, vidila je v Isvojam strahu, da se on trese, ‘c^a so mu so-drugi priskočili na pomoč, a so-seibno domači župnik ....
—	On sedaj ve . . . zarezalo jo je v dušo in ni mu mogla v oči pogledati.
Matija je bil samo zmeden in razburjen — 'kakor so to običajno mladomiašniki — toda Roža, njegova mati, je stvar ‘tolmačila vse drugače.
—	On ve. On me je videl že v naprej v peklu. On mene obsajo; ... in bila je reva vsa izsébe.
Ljudje so milslili, da je razburjena zaradi dogodka in Ivam, njen mož, proti večeru nekoliko natr-kan, prijel jo je okoli vratu ter vskLitonil:
—	Stara, plešva malo!
Ona se mu je polagoma izvila njegovega .objema, in odišla vsa preplašena v svojo sobo.
Dokler so gostje in duhovniki, ¡kateri so bili povabljeni na svečanost, držali govore in napitnice mladomašnikui, od vinskih duhov razburjeni, govorili so o velikanskem pomenu današnjega 'dne in navdušeno povdarjali o njegovi bodočnosti1, o njegovi kulturni in patrijotični misiji naprám narodu. Med1 vsemi se je osobito odlikoval domači župnik, kateri je tako toplo govoril, da so mu vsi častitali, a Matijev oče ga je od same navdušenosti — “cmok!” poljubil. Medtem, ko so se le ti 'raznovrstno zabavali, ležala je Roža v spalni sobi vsa razburjena, preplašena in izmučena.
—	Moj Matija vse ve; on me je vidil v peklu. 'Le kakšne so bile njegove oči, ko me je po maši gledal?
In te oči so se ji globoko vsekale, te oči so ji pripovedovale, da je ta dan Matiju dragi bog vse razodel. Ona mu vsega tega ne sme tajiti. Ona mu mora vse priznati . . . . Ja, priznati mu mora ... .
Toda kako?
—	On je moj sin, in naj njemu ? . . . Ne. . . . Toda on .je duhovnik, kateri vse ve, njemu je danes bog vse povedal ... Ti moraš . . .
In Roža se je k o neon o odločila, da pojde k svojemu sinu k spovedi. Ona mora to storiti, ker so 'tisto tudi storili' Franc Plešovi in Ivan Guštinovi, ko so njihovi sinovi' novo mašo peli. Ona mora k spovedi k svojemu, sinu in mu povedati vse, ker bi z lažjo storila bogokletje, a 'konečno ja itak Matija vse ve, on je vse vidil izza svetotajstva.
Odločila se je, da gre k spovedi.
!Ko je po noči prišel v sobo njen
mož Ivan ves razburjen in od vina razgret, pričel je svoji Roži pripovedovati o vknešenih govorih, a prišel je pa tudi na zdavna pretekle čaJse, ko jo je pričel pre-t epa vati in take siltne stvari, katere so bile že zdavno pozabljene. A govoril je tudi o času, ki jo je začel ljubkovati, in kako je za njo lazil; na kratko v njegovem razpoložaju mu je prišlo vse na misel in o. vsem jej je govoril a — Roža je bila žalostna.
Ona je vedla, da je vse to zaradi Matija. Ono je vedla, da je ves ta čar, toplina itn izbruh — užitek nad Matijam, nad sinovo srečo. Ona je vedla, da ki bi znal njen mož Ivan, zakaj da jo čaka utekel, bi jo sam izročil samemu belcebubu.
■— Pusti me Ivan — bolna sem.
—	Kako moreš biti bolna o taki priliki? — reče Ivan, zaveda v-ši se polnega ponosa in srečnega trenutka. — On si je mislil, da bi on na tak dan od mrtvih vstati moral.
Legel je v posteljo in kmalu zaspal z nasmehom na licu kateri je odseval kot zimsko solnee poznega njegovega jesenskega 'življenja. Kmalu je cula Roža njenega sina Matija, kako se slači, kako moli in kako v le ga ... Za malo časa je slišala čvrsto smrčanje njeinea moža in sina.
Svetilka je gorela pold podobo svetega Florjana, zaščitnik in varuh predi tukajšnjim in peklenskim ognjem'; brleča tačica je motno odsevala po sobi, ter nje senca vprizarjala razne podobe.
Roza je pričela moliti. Izmolila je em rožnivenec, izmolila drugega, pa tretjega in ... . zaspala.
ISpala je dokaj dobro, tudi sanjala ni o ničemer. To je bilo za njo sl#bo znamenje in radi katerega bi znala Ibiti eeli dan zlovoljna, toda 'danes tega ni Ibilo.
Ko jo je zjutraj Matija, lep in zdrav mladenič, pozdravil: — “Dobro jutro mati!” odzdravila mu je samo kimaj e z obvezano glavo in odišla v kuhinjo, da zajtrk sikuha . . .
Matija je tudi v kuhinjo prišel in se pričel šaliti, kako da je ona pozabljiva ter bi morala vadit, da mora on danes maševati, in da bo šelej potem zajtikval.
Roža se je nasmehnila in naglo, kakor bi odrezal, odvrnila:
—	Ja, danes me boš izpovedal in obhajal!
—	Ako ti je težkotno, to ni da mora biti! ,
—	Ali jaz že nisem bila več kot 24 let pri spovedi.
—	Vse bomo odvezali, — jo sin po rami po tepla.
—	Vse če odvezati, — zarezalo je Roži globoko v srce. Tako on ve? On ve tudi za ono? On me če Odvezati? Neka osrečovalna tesnoba in ob jednem 'radost ji prešine srce .... On me hoče odvezati . . .
In odišla sta skupno v cerkev.
IS potoma ju je ljudstvo lepo in bogaboječe pozdravljalo. Ko dospela v cerkev, ostavi Matija mater pri spovednici' a sam pa gre v zakristijo po štolo in roket.
Ko se je vsedel v spovednici, sliši drhteči glas svoje matere:
—	Prosim Vas duhovni oče. . . .
On je križal in občutil v sebi
neko ugodnost in veselo utripanje krvi nad svojo vsomoejo.
Mati je govorila, a Matija je prisluškal njene grebe a nenadoma vstane.
—	Imate še kaj?
—	Imam1.
—	Povejte — de ... .
Matija je še bolje vprl svoje oči
v svojo mater, a njej siroti je bilo, kot da propada zemlja.
—	Ti si Matija . . Ne, Vi vele-častni, niste sin Ivana Gašparea...
Matija je zbuljeno pogledal v mater, in reče čez nekoliko časa z drhtečim glasom:
—	Tedaj preljub ....
Ni jo popred izpustil izpred sebe, dokler ni pripoznala, da je sim domačega župnika, in da jo je zapeljal, 'ko je šla 'k njemu k spovedi, a on jo je spovedoval v njegovi sobi, češ da je v cerkvi mraz.
Matiju se je vse to zdelo smešno a prešinil ga je gmjus in groza.
'Po izpovedi — kot sv. zakramenta — preljub, preljub najgor-je vrste ....
—	Tako, jaz sem sin tvojega greha ....
—	Da velečastmi — rekla je potrta, kakor na smrt obsojena.
—	Odrešeni — reče Matija, da sploh kaj reče, a Roži, materi so solze radosti zalile oči. Plakala je od veselja in od' tuige, od sramu in brezsramnosti, od iskrenosti in od lažnjivega življenja . . .
Ko so maše minule, šla sta zopet skupno na dom*Ikar je mati sramežljivo pričela:
—	Očeta ne bodeš o tem pravil?
—	Spoved je tajna.
—	A njčmu?
—	Spoved je tajna.
Dalje sta korakala, nakar ga malti ponižno zopet u.praša:
1— Ali me ne bo bog kaznoval, ako še dalje lažem da si Ivanov sin?
—	Odpuščeno ti je — odvrne
hladno Matija.
* * *
Drugi dan odšel je Matija v župnišče in tam dal izjavo na škofijski ordinarij at, da Matija od-kljanja določeno mu, kot vzornemu kleriku, mesto v škofijski pi-4 sami.
—	A zakaj ? — ga vpraša presenečeno župnik?
—	Spovedna tajnost — reče polglasno Matija.
—	Kaj veš ?
—	Bog vam naj- odpusti.
Matija je odšel v Bosno k trapistom blizo Banjaluke. Silno se je spremenil v dveh letih; njegovo mlado in krepko telo je bilo uničeno. A v Zalbrdju se Ivan Gašperac ni mogel utolažiti nad izgubo svojega edinega — sina. Niti Roža ga. ni mogla ntešiti.
M. R.
Odgovor “Odnekodu”.
Lopov “Odnekod” ki piše v “Proletarcu” zaradi računov S. N. P. Z., da že obstoji 8 mesecev pa še ni računov. Ti nizkotni Janez račune si pa zaspal, koji so vže zdavnaj razposlani na vsa priglašena društva; povprašaj pri dotičnem društvu, če te sploh kaj brigajo zvezni računi, a vse kaže, da si član vipavskih oslov, ne pa naše Zveze! Jaz mislim, da, ker ®e društva ne pritožujejo zaradi računov, vidijo da se pošteno postaje, .bi se imoral tudi lopov koji se skriva za plot pod imenom “Odnekod”, zadovoljiti s tem, kar se tiče Magajnih računov; hodi ali vozi se pa. po Blue Island Ave., pa ni videl oa Blue Island tik 19. ulice, ua južno-zapadnem vogalu hišo z velikimi črkami na oknu naslikano: “Kasparjeta državna ali States ¡Bank”; tam bi se prepričal kje je denar. Ti lopovski 'mračnjak .pišeš, da ne bi imel nič za reči, ko bi ne videl, da je Klobučar na tak način prekratek, zatoraj je bolje da se prej zmenimo. Dobro ti lopov, ti hočeš .meni moje poštenje krasti! Dokaži ti meni, da sem jaz kako lopovščino ali sleparijo storil; poznajo me večina vsi Slovenci v Chieagi, a ne more mi nikdo najmanjše sleparije dokazati. Ne razumem, da so ti gospodje pri “Proletarcu” tako malenkostni, da pišejo od takega lopovskega šmirjok.lna, ki bi rad zabavljal pa je preveč zelen. No ja, se ve da gospodje pač pišejo kakor razumejo, in to le zaradi tega, ker nočemo sprejemati zdražbarje. To se nektarini sline cedijo, kaj ne? In to1 zato, ker imamo takega predsednika, da vsakemu v želodec vidi, in so morali -marširati. Ha, ha, sram jih je bilo, ker so se morali odstraniti.
Toda, zavedni delavci se bodo vedno zanimali za novo S. N. P. Zvezo, pri kateri se bo vgdno postopalo točno in previdno; zatoraj pristopajte k tej Zvezi, nikdo ne bo ogoljufan niti za en cent, pač pa bo pošteno dobil podporo v slučaju bolezni in nesreče. In kakor hitro nas bo večje število elanov tako bodemo imeli tudi večjo moč.
Toraj na noge; ustanovljajte nova društva po slovenskih nasel-
binah, ter jih priklopite S. N. P. Zvezi!
Pozdravljam vse čitatelje “Gl. Svobode” in naše brate S. N. P. Z.
Anton Duller, blagajnik.
Op. uredništva: Dejstvo je pre-prozorno da ne bi takoj vidili da se je “Odnekod” v “Proletarče-vem” uredništvu porodil. Tam je sedaj 6 urednikov, eden “kuinšt-niejši” od drugega, a vseeno jim ne gre S. N. P. Z. v glavo; zato jim pa pustite veselje; naj kole j o okoli sebe saj druzega ne znajo.
IŠČEM Martina Cesar, doma iz vasi Kal na Belokranjskem, je vže star Amerikanec. Za njega bi rada sestra izvedila* Kdor ve za njegov naslov, prosim naj ga mi naznani, ali se pa naj sam javi.
J. C. Kaiser, Box 58 Dalzell, 111.
POZOR ROJAKI!
Kdor kupuje uro ali drug-o zlatnino, naj pi£e po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago.
Dergance, Widetich & Co.
1622 Arapahoe St.,
DENVER, .	.	. COLORADO
B- 2193
'Delavci na prostem"
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pair Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
580 So. Centre ftve., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval In pripoznanj jamči za pristnost in ekusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.

ATLAS BREWING CO.
staje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
E
LAQER
I
MAGNET
I

Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi Be obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
GRANAT
J. C. HERMANEK,.
SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, Dl
ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgične priprave, eno in dvestranske kilne pasove.
WI8CONSIN
L.0
ta*
^ PHONE 413
e*1-00* Eli
Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in brano.
24 Union Street. KENOSHA,	WISC

% m m m m 9 m
9 m * * # m m
l
J
mm