255. številki!
Ljibljau, ? torek 7. novembra 1905
XXXVIII. leto.
ruk tan zvedor, imtmil tsadaljo Eb praznika, tor valja po po*tl armjamaa h avstro-ogrske Male M m Ut« U K, u H UU II K, n Satrt ItU I K 60 k, aa aa mm— 1 K tO k.   Za LJubljano ■ aeSUjanJem na dran ,im M, K,gza sol lata lt K, aa Satri lata S K, za an maaaa t K. Kdat hedi aaai panj, plača sa rta lata 11 K, aa aal lata 11 K, aa Satrt lata 5 K 60 h, aa as ataaaa 1 K 90 h. — Za tujo daiala tolika vaš, kolik« aaaSa poŠta ina. >
) saračba brai istodobna raaiujatra oara&ifaia — aa »mira. — Za oznanila aa atafiaja a4 patoroataone aatit-mta pa 11 k, da aa aa aaaaatta tlaka enkrat, pa 10 k, Sa aa dvakrat, ia pa 8 k, 6a aa tlaka trikrat ali veikrat. — Dopbl jsj aa Ssrale a-ankavati — Bokopiai »a na vradaja. — Urodnlitvo ta upravnlarvo )• v Kaaflarik allaah It. 6, ia aiaar ■reazdltvc v L aaaatrapja, apravniltva pa v pritličja. — UpravnJltva naj aa blagovolije pošiljati naročnina, raklamaat)«,
oananila, L j. administrativna stvari.
„Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. »Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
!či.-s»aVi
Politika v cerkvi.
Splošna in enaka volilna praviaa s nesmisel, če ni obenem zagotovljen s. popolna svoboda volitev. Dr. K?ek je mnenja, da je svoboda vc litre zadosti zagotovljena, ce je volilni akt tajen, ali vsak razumen Slovak mora vedeti, da tema ni tako. Tudi če jt volilni akt tajen, je vendar prav lahko mogoče, đa volitev ni svobodna. Z duševnim in materi* sloim terorizmom ee lahko volilna svoboda popolnoma uniči. Kako ie z materialnim terorizmom, smo večkrat videli na Notranjskem. Knez Win« dischgraetz te ukazal, da mora vsak, kdor hoča iz njegovih gozdov kaj lesa dobiti, glasovati za klerikalce — in s tem :n le s tem so zraagali klerikalci leta 1895. in leta 1891. Ia kaj s dušni terorizem in kako ga pra-ktieirajo duhovniki pri vseh volitvah, to ve VBskdo po sieštevilnih slučajih, ki smo jih mi objavili.
Dr. Krek bq je poslužil male ivijače. Dejal je, da č st j politična vpraŠ&DJa se spadajo v cerkev in da z;s!u£i duhovnik kazen, Če bi razpravljal na leci o volilni pravici ali o nagodbi z Ogrsko. To se prav lepo sliši, ali to je, kakcr rečeno, zvijača. v tem, da se sploh pod plaščem cerkvene avtoritete razpravlja o političnih rešen, tiči omejitev volilne svobode. AH se bavi duhovnik c& leci in v spovedniei s specialnimi političnimi vprašanji ali le splošno s pclitiško agitacijo, to je čisto vseeno — kajti pcgoj vsake svobode pri vo-tvah je, da se nihče v svoji uradni lastnosti vtika v volitve ia da svojega uradnega vpliva ne zlorablja za agitacijo. Kaj bi rekli ljudje, h bi na primer kak sodnik v uradnem ial&rju v sodni dvorani oznanil ljudem, da, kdor ne voli njegovega kandidata, tistemu ne bo sodil po zakonu in po pravici? Vihar bi na-Btal in ta vihar bi gotovo orinasel dctičnega sodnika. A ravno tako je z duhovniki. Na leci in v soovednici
je duhovnik javen uradnik in Če dela na svojem uradnem mestu, v svoji uradni lastnosti politično propagando, Če ene obsoja, ker nečejo voliti njegovega kandidata in jim odreka pravico na pr. do odveze ali do zadnje popotnice, potem zlorablja svojo oblast. Praktične izkušnje so nas izučile, koliko uspehov dosežejo duhovniki s tako zlorabo svoje uradne oblasti; vse, kar so dosegli, izvira iz te zlorabe lece in spovednioe in zato je kanzelparagraf eonditto sine qua non vsake volilne reforme.
Dr. Krek je kakor kak politični voltiier smuknil čez to stvar, češ, samo tisti, ki izvršuje zakonodajno in sodno oblast v cerkvenih zadevah, namreč škcf, je poklican odločevati, če je duhovnik pri obravnavi političnih zadev pravilno postopal aH ne. No, ko bi le škofje enostransko smeli določevati take stvari, bi daleč prišli. Pri tej stvari se pa ne gre sa to, ali je duhovnik prekoračil meje, ki jih je določil škof ali ne, gre se marveč zato, ali je duhovnik u tesni I volilno svobodo — pri tem so pa udeleženi tudi ljudje, ki se sa škofovo zakonodajno in cerkveno oblast toliko menijo, kakor za lanski sneg. Popolnoma napačno je, da ima tu Bamo škof odločevati. Skof lahko reče, kaj je s eerkvega stališča dopustno ali ne — kake nazore ima v tem oziru Jeglič, je znano — kaj pa je dopustno in nedopustno iz javnih ozirov, o tem ima odločati država, oziroma vbb ljudstvo ne glede na to, kaj misli cerkev. Ljubljanski škof JegHČ na pr. še ni kaznoval nobenega duhovnika zarodi tega, kar je v svrbo politične agitacije uganjal na leci in v Bpovednici, nasprotne, še podžigal jih je in jim dajal nagrade za kar mogoče najhujšo agitacijo.
Da pri takih razmerah ne more ost&ti, če dGba volilno pravieo politično nesamostojni in intelektuvalno | zaostali sloji, je pač samo ob sebi umevno.   Ako   dobi  masa  v roke
oblast, ako bo masa majorizirala iz-obraženstvo, potem je neizogibno potrebno, da se zagotovi ravnovesje agitaeijskih meči, enakost v borbi, a to je samo mogoče, če se s kanzelparagraf om odstrani krivični privilegij duhovščine, da sme agitirati v svoji ur a d ni lastnosti in zlorabi jati zaagi tacijo leoo in spovednico ter zakramente.
Poraz Frankovcev v Varaždinu.
Varaždin, 5, novembra.
Vkijub t mu, da je frankovski general Milkovie s svojo gardo 14 dni mučno delal in seljake hujskal, doživeli so Frankovci porai, kakr-šnjsga niso doživeli đosedaj. Frankovci: pop Toma?, Ivioa Frank. Per-šić, Ifirkec Pisačic in dr. Horvat, ki bo došli iz Zagreba, stekli so si grozno blamažo. Predno se je prešlo na volitev predsedstva, zavzeli so polovico dvorane gledidke restavracije neodvisni meščani in delavci z dr. Lorkovićjm, dr. Magđićem in Bugšekom na Čelu. Frankovci so pripeljali do 100 svojih pristašev. Ako ravno so stolkli na svoj proglas 105 podpisov, ni došlo ž njimi niti 20 meščanov. Ko so prišli Frankovci, je nastal oglušujoč krik in psovanje: »Deli Fraukovei, doli madjaroni, doli kamarila!« Peršić je hujskal svoje pristaše na meščane. Ti so res pograbili stole in jih metali proti meščanom in delavcem, toda ti, zlasti delavci, so vrnili napad. Frankovci so bežali skozi okna, med njimi pa pred vsem njihovi kolovodje Tomac, Peršić, Milkovie in ostali sklicatelji. PrcBtori restavracije so bili demolirani. Tu je pridrla policija, prepovedala vršitev zborovanja, prišlo je tudi vojaštvo in orožništvo, da sčisti ulico. Frankovci — okoli 200 oseb — ao imeli potem nekak shod na zaprtem dvorišču  Josipa Milkovie«.
Dr. Magd:« in Bngšek sta imela pa pred župno oerkvijo navdušene govore o pomenu reške resolucije, ki jo je odobravalo najmanj 2000 ljudi. Frankovci so heteli na sleparski način polastiti se hrvatske zastave, a ta jim je bila odvzeta. Tedaj so frankovski pristaš z dvema cunjama — a ne zastavama — odšli z Miiko-vićevega dvorišča, da spremijo Zagrebčane na kolodvor. Vojaštvo je Šlo pred njimi in za njimi in jih ščitilo. Pri tem je Peršie z bodalom ranil nekega delavca, kar se je naznanilo mestnemu načelniku, a ta se je zadovoljil i enostavno izjavo zagrebških fakinov, kakor jih je vse na ves glas imenovalo, da oni niso z bodalom bodli. Na kolodvoru, kamor je Frankovce spremilo meščanstvo ia delavstvo, je konjenica s svojimi špalirji komaj zaščitila vinjene seljake in njihove zagrebške kolovodje pred opravičeno razdraženostjo meščanov in delavcev. Scljaki so omočeni popolnoma izgubili glave, gromoviti »Abzug« je pa frankovskim vodjem vzel vso pamet Dr. Horvat je bil s svojo soprogo do nemila iz* zvižgan. In že ko se je vlak pomikal s postaje, so se še dolgo potem razlegali mogočni klici: »Abaug madjaroni in Frankovci, živela reška resolucija, živela splošna volilna pra vica!« Delavstvo je navdnšeno pelo marzeljezo in se pevaje razšlo. Milkovie in ostali varaždinski frankovski petelini bo pa formalno bežali pred razljučenim meščanstvom in delavstvom.
Pripomniti moramo še, da so župan Rubidc ter podžupan in vsa policija šli Frankovcem povsod silno na roko, braneč jih pri vsakem koraku in vstrajno izdajajoč ukaze vojaštvu in redarstvu, le da se Frankovcem ne zgodi niti najmanjša neprilika.
Frankovci so s tem porazom v Varaždinu napravili popolen banke-rot. Za to se je zahvaliti možatemu nastopu mesta Varaždina, ki je tako
nastopil, da v resnici nismo ksj takega pričakovali. Zatorej vsa čast varaždinskomu neodvisnemu meščanstvu in varaždinskim organiziranim delavcem za tako krasno uspelo zmago med ljutim nasprotnikom!
Deželni zbori.
Celovec, 6. okt Posl. Dober-mg je predlagal, naj se dovoli dežel nemu odboru 1000 K kredita sa pospeševanje tujih industrijskih predmetov na ta način, da se dajo nagrade za najboljše tozadevne vzoroe in modele. — Posl. dr. Steinvren-der je predlaga), naj ae predlog poslanca Weissa glede premembe lovskega zakona kratkomalo o riki oni. Posl. Weiss je priporočal, sko se že vsakemu posestniku ne dovoli streljati divjačine na njegovem zemljišču, naj se da vsaj občinam lovska pravica. Tudi ta predlog je bil odklonjen. — Nadalje je predlagal posl. dr. Steinwcnder, naj se deželni šolski svet pooblast', da dovoljuje po potrebi ljudskemu uČitelj-atvu dopuste, da ae pripravi sa me-ščanakošolski izpit. Predlog je bil sprejet
I n o m o s t 6. oktobra. Ustavni odsek tirolskega deželnega zbora je izdelal volilno reformo, ki jo predloži deželnemu zboru. Načrt nove reforme določa: tajne volitve po občinab; ustanovi se splošna (četrta) volilna kurija, v kateri volijo Nemci štiri, Italijani pa tri poslance; mesta dobe 16, mesto dosedanjih 13 poslancev, število poslancev v kmetskih občinah se pomnoži ia 10. Razen v splošni volilni skupini se zahteva povsod minimalni davek 8 K. Za splošno in enako volilno pravico potemtakem tudi na Tirolskem niso, dasi imajo vedar klerikalci odločilno besedo.
Demonstracije v Pragi.
Praga 6 oktobra. Prvi povod za včerajšnje krvave izgrede so dali nemški dijaki, ki so izzivali s pru-
LISTEK.
Slovensko - nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B. (Dalje.)
Dne 7. avgusta 1860. pa je prišel v Soboto Škof Anton Martin Slomšek er zapisal v knjigo: Anton Martin Slomschek, Furstbischof von Lavant Marburg. — Auf der bischbflichen Visitation. — Došel sem tretjokrat v prijazno Sobote, najšel stari kraj, pa e starih znaneov in prijateljev, tudi ezik slovenski v tih planinah tmira. Ako pa tudi slovenščina mnerje, naj živi naša sveta vera rimsko katoliška, kajti v Nebesih ne bomo govorili ne Po Slovensko, ne po nemško, *mpak po angelsko, ako bomo čredni. Ljubimo jezik materni, ljubimo imovino drago, pa nebes ie po-»bimo, kisonaš pravi dom."*)
*) Značilno js, da se je že Božidar Raifi traraoval teh lahkomiselnih škofovih besed, ta je ostale besede sicer prepisal, tu debelo tiskane pa izpustil ter punktiral.
Te lastnoročno zapisane in podpisane besede povedo mnogo. Morda dobe razni idealisti, ki nam opiszjejo pokojnega Slomška kot panslavista, ki mn je bilo reševanje slovenske stvari prva in edina skrb, sedaj pač nekoliko drugačne pojme. Šaljivo sem opomnil napram župniku: „Ubogi obmejni Slovenci! Ni dovolj, da se že za bivanja na zemlji morajo učiti dveh jezikov, . po smrti bodo morali vzeti v roko angelsko slovnico. V zadoščenje pa jim bodi, da se bodo morali tudi Nemci, ki se tako neradi uče drugega jezika, podvreči učenju angelskega jezika, ako bodo hoteli uživati nebeške sladkosti. Pa najbrže tudi v nebesih ne bo treba Nemcem poznati enakopravnosti.
Reče pa se lahko, da se je Sobota pod lavantinsko škofijo mnogo hitreje ponemčevala kakor pod graško. In to bi bil narodni škof Slomšek lahko preprečil, ako bi bil v Soboto pošiljal za narodno delo navdušene duhovnike in učitelje, ne pa le take, ki so delali edino za nebeško življenje. Ljudstvo v Soboti je že ed nekdaj fanatično po-božnjaško, dokaz, da so se za časa reformacije pojavili v Soboti takozvani skakavci (Springer).
Dne 10. avgusta 1860. je prišel v
Soboto „ Janez Majciger, f invazijski učnik iz Maribora", ki jf zapisal v knjigo: »Dosti res smo že morali svojih moči ptujstvu žrtvovati, pa upamo, da bodo Slovencam lepši časi zasijali (Prešeren!) in marsikaj bodo delavne roke rodoljubov poravnale in popravile "
Od 4. do 25. septembra 1860. je bival zopet v Soboti Josip Šaman, gimnazijski učitelj v Mariboru, ki je zapisal v knjigo: „Bivši (?) tukaj po blagi gostoljubnosti svojega botra, Če stitega g. župnika I. D. (Divjaka) na šolskih praznikih. Kopaje se in love sem zapazil, da se Sobočani, gori tako grajeni zavolj narodnosti »počnejo zavedovati s lo v. po kolen ja pri junačkem trudu g. župnika, ker popu-stivŠi gnusobno sramežljivost obstoji (?), da po materi razvi pet niš vsi slovenski znajo in da so se nemški v šoli naučili. Celo Šolski učnik se počne slovenski učiti. Živili, le naprej !u
Od 9. do 11. novembra 1862. najdemo v knjigi zapisano: |Josip K akt« vec, bogoslovec labudški (umrl kot župnik pri Sv. Andražu v Slov. goricah). Zapisal je sledečo pomembno pesmico:
Ti Bietrioa mili »ataše I ■•zlobnih zgodb ti priia si.
Čaj, Slava se nemilo joče,
50 sini se izneverili. Zavest slovenska je zginila Beseda nemška že cveti.
Le starcom še slovenska mila Beseda je, mladosti ni. O mladež! mladež! po izgledi Ki stareov svojih ne živiš. Kultura nemška strup je, — vedi,
51 blagodušnost z njo moriš Napuh je kriv, da si počela Ta izdajavni zlobni Čin. Prihodnost bode teb s klela Obsodil tebe bo spomin.
Končno najdemo leta 1869. zapisano: „Lavoslav Gregorec obiskovaje g. Župnika in popotovavši na visoko Golico". (Dr. L. Gregorec je bil pozneje štajerski državni in deželni poslanec ter živi še danes kot Častni kanonik pri Novi cerkvi blizu Celja.) Ovekovečil se je v knjigi s sledečo pesmico:
„Dolgo že vabile ste  previsokih  planin me
strmine
Priti 8 Slovenskih goric gledat tu sinjši gret Subota dala mi je, veselit se dahovnega znanca In radovat Be lepo slavnih Golice višav. Toda le dvoje greni radovanje mojemu srcu Tema tolažbe ni najt', zelo zapstojn se solzim. Lesno bogastvo planin požira pohlepno sekira Polni skopinora žepe, vnukom s sir' maštvom preti. V hišnih imenih \)udi  naletim na  star'ga »lo-
venca,
Toda v besedi ja tuje, Nemec ia ust mi tišči."
Najbolj vneti rodoljub v Soboti je bil župnik g. Jos. Divjak (od 15. novembra 1854. do 17. septembra 1863.). Le Škoda, da ni še vsaj 10 let ostal, Sobota bi bila za Slovence najbrže rešena. Slovenci, ki so v njegovi dobi obiskovali Soboto, so vsi poudarjali blagodejni preobrat na bolje ter prorokovali Soboti glede Slovencev boljšo bodočnost. Potem pa je prišla z zaspanimi duhovniki slana reakcije.
Edine pisane slovenske besede, ki som 'jih našel v Soboti, je nagrobni spomenik : „ Tukaj počiva Mihel Laznik, rojen na 21 z p (?) Le 1886 umeri na 20 Ok Le 1903. Zemla mu bodi lehka!" — Nagrobni napis edini spomin na nekdaj slovensko Soboto! O ironija I Da pa Čitatelji vidijo, kaka je kulturna nemščina, ki osrečuje Sobotčane, navedem nagrobni napis, ki ga je skoval vsekakor najboljši izmed pismoukih So-botČanov. Napis se glasi:
Hiir Kuhet Joh-aa Boderčnlk ii Gest-trben am 23/12 in Jahr 1889. Wie fine Himne bia ih aafgefangen Wie tiae Rose (zli ib ab kaura aab ih Leben angefangen m-ft zrnih Uert ina k ubit iir
skini čepicami ter končno tuđi dobili, ksr so iskali. Ker so imeli Nemei valed tega slabo vest, saatražili so ai 1t0j kasino a močnim policijskim kordonom, kar je ia splošno volilno praviso demonstrujoče delavce tako razkačilo, da so napadli policijo ■ kamenjem. Ker ae je baje it mno iioe tudi streljalo na policijo, ao policaji iistrelili salvo ia revolverjev. Množica se je ia hip raspršila in na mestu je letalo ved hudo ranjenih demonstrantov in polisajev, a v sosednjih ulicah ao se domonatrantje ■brali ter anova metali kamenje ter streljali na policijo. Policija trdi, da se je oelo z oken in balkonov streljalo na njo, vsled Česar so tudi policaji streljali in kmalu je odmevalo po ulicah pokanje kakor v kaki bitki. Mladi vajenec, kateremu je policaj preklal glavo, se je imenoval Poličar. Posebno hudo ranjena je bila neka ne-priaadeta gospa, katero 80 podrli policijski konji ter drli preko nje na tleh ležeče. Pri nemškem gledališču je bila zopet bitka. Policija je streljala ter je bil neki mladenič zadet. Šele dva bataljona vojakov sta pregnala demonstrante iz notranjega mesta. Nato se je začelo isto delo v starem mestu. Množica je razdjala več nemških trgovin. Po oeli ulici bo bile pobite šipe. Prizadeti deli mesta so grozovito opustošeni: šipe pobite, tlak razdjan, povsod mlake krvi. Popoldne so se izgredi ponovili. Mncžioa se je zabarikadirala ter streljala izza barikad na policijo in vojake. Gledališče in vsa zabavišča bo se zaprla. V predmestjih so iz« gredi trajali še cb 10. ponoči. Policija pa je vso noč razganjala izgrednike ter na vsako tolpo streljala. Število ranjenih je ogromno, a se ne da dognati, ker večina ranjenih se iz strahu pred policijskim zasledovanjem ni javila, temuč se zdravi doma. Rešilna j družba je sprejela 47 zelo hudo in 180 lahko ranjenih izmed redarjev je ranjenih 23, izmed vojakov pa 16 mož. Policija je zaprla 130 oseb. Pri mnogih je dobila revolverje in bodala.
Za danes se oblasti priskrbele vse varnostne odredbe. Iz Jožefovega sta prišla danes dva polka pešcev. — Namestnik je izdal poziv, v katerem se sklicuje na vladno izjavo glede volilne reforme ter grozi s sistiranjem političnih pravic in u' skrajnimi sredstvi (obsedno stanje), ako ne nastane mir.
Skoraj vsi časopisi so bili danes konfiskovani, ker so poročali o izgredih. Ko je prišlo v uredništvo »Pravo lidu« šest policajev izvšit konfiskacijo, so jih delavci napadli, pretepli ter vrgli iz tiskarne. Eq policaj je baje bil smrtno ranjen. — Slušatelji češke tehnike so zapustili danes predavanje ter šli na ulioe demonstrirat za splošno volilno pravico. Slušatelji filozofske fakultete so sklenili š tr aj k.
Danes zvečer so se izgredi po-
novili. V Kraljevih Vinohradih jo vojaštvo nastopilo proti izgrednikom a bajoneti ter jo bilo več oseb ranjenih.
Dunaj, 6 oktobra. Ministrski avet je imel sejo ter sklonil, ako ao danes isgredi v Pragi ponove proglasiti izjemno stanje in naglo sodbo.
Poljaki in Madjari.
L v o v, 6. novembra. Pod vodstvom ogrskega državnega poslanca dr. Kovač s a je prišel v Lvov večji oddelek madjarskih dijakov. V avli politehnike so priredili Madjarom na čast svečan zajtrk, pri katerem so vseučiliščni profesorji, mestni odborniki in dijaki napivali madjarsko-poljskim simpatijam. Madjarski dijaki so položili na grob pesnika Mickievricza venec, prisostvovali zvečer predstavi v narodnem gledališču, zvečer pa je bil koiners.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 6. novembra Odbor peštanskega komitata je eprejel resolucijo, da ne prizna novoimenovan^* vel. župana Ta h j' i a prepove uradnikomu udeležbo pri umeščenju ter naroča podžupanu, da zaklene in zapečati komitatno palačo, ki je last muniaipija. — V Kostnici so korcit&tni uradniki dali celo zaiidati vrata stanovanja vel. župana, da ne more priti novoime novani vel. župan v svoje prostore.
Ustava v Črni gori.
Bel grad, 6. oktobra. Knez Nikolaj je izdal na črnogorski narod proklamacijo, v kateri odreja v pospeševanje svobode, neodvisnosti, heroizmi in patrijotizma svobodne volitve v novo skupščino. Skupščina se skliče na dan sv. Nikolaja (6. deoembra). Nadalje se da jejo skupščini zakonodajne pravice in posebne pravice pri sovladi.
Dogodki na Ruskem.
Finci so zmagali.
Vlada je spoznala, da je preslaba, da bi zadušila revolucijo na Ruskem ter se je morala vdati. Car je podpisal manifest, s katerim se na Finskem zopet odpravi vojaška obveznost, ki se je bila vpeljala leta 1901. Istotako so se razveljavile vse odredbe glede orožnikov in javnih shodov. Nadalje se je naročilo senatu, da izdela deželnozborski red na podiagi splošne in enake volilne pravice, da takoj odpravi preventivno cenzuro, izdela zakonske načrte za tiskovno svobodo, za svobodo s h a j a u j a in združevanja. Vsi načrti morajo biti izgotovljeni do otvoritve deželnega zbora. Takoj po razglasitvi carjevega manifesta je nastal popolni mir, in vsi štrajkujoči delavci so se vrnili na delo. Ljudstvo je vzra-došceno in navdušeno.
Revolucija v Odesi.
Iz Odese je došlo skoraj neverjetno brzojavno poročilo, da je bilo pri anarhističnem divjanju zadnje dneve ubitih 3500, ranjenih pa 12.000 oseb. Vse bolnice, šest velikih šolskih po-
ab jezt rab ih in den Rofiengarten und thn arih meine Elern war-ten, Sie haben fiir mich fiill gelitten, drura wirr (werde) ih bei Gott fiir Cie bi-tten liebe Ellern wei net niht ih bia ver (vor) Gottes aagesiht."
Pa pustimo tc žalostno-komične spomine. Sobota ostane za Slovence vekomaj izgubljena.
V. Bela. Sv. Ožbalt. Sv. Lovrenc. Ivnica.
Iz Sobote sem jo mahnil po šest-urni hoji na najvišji vrh Golovške planine (Koralpe), na 2141 m visoko Golico (Speikkogel;. Pripomnim, da slovensko ljudstvo imenuje ta vrh izrecno le Golca (Gtlica) ter je opisovalec je zikovie meje v „Prijatelju" napačne razumel, nazivajoč vrh Gorca ter piše v opazki: „Iz Gorce se je gotovo skovalo nemško „Koralpe", ker Slovenci še zdaj najviši vrh švanberških plaain naravnost „goro ali gorco" isaenujejo. Ta opazka je gotovo napotila tudi g. Šumana, da v svoji knjigi istotako navaja ime Gorca. Tudi Božidar Raič pravi v svojem potopisu v „Novicah" leta 1860., da sta s prijateljem s  Sobote začela riti na
5000 Čevljev visoko Gorico. Z Golice sem se vračal po srednjem gorskem razrastku v Belo (AViel-Freseni. Da je nemško ime prisiljena skovanka, dokazuje to, da še Slovenci v soseščini poznajo za to popolnoma ponemčeno gorsko župnijo le ime Bela. Da so tudf tukaj bivali pred sto leti Še Slovenci, o tem aam pričajo imena domačinov, kakor (iutschi, Maritechnig, Kriberneg, Jamernig, Mathiz, Gerbiz, Strametz itd. Uradi skušajo slovenska imena zatreti na ta način, da pišejo le vulgaraa imena posestnikov, kakor: Maxlipi, Petcrtanerl, Simerlsepel, Waldpeter itd. Na pokopališču pa sem zvedel, da je ta Wald-peter — Straaiec. Drugih sledov o Slovencih v tej župniji ni več. Ljadsko štetje leta 1880. je še našlo 4 Slovence, leta 1900 pa že nobenega več. Morda so res že umrli ali pa so bili le drvarji ali oglarji. Natančnega o tem nisem mogel zvedeti, ker je župnik zelo nezaupljiv. — Na pokopališču sem našel grob velikega domačega veljaka, ker napis nam pove, da počiva ondi „Anten Burghauser vlg. Winkier, Zimnaerpolier, Ortschulaufseher, Todtenbeschauer und Vorbeter". (Jast, komur čast!
(Dalje prib.)
slopij, klinike in mnoge privatne hiše so napolnjene z ranjenci. V predmestnih ulicah je bilo ponoči videti na stotine mrliče? in ranjencev. Govori se o nezaslišanih grozodejstvih, ki pa jih gotovo Židje s hudobnim namenom izmišljajo in širijo. Žene in dojence so klali, otroke davili, jih ssetaU {skozi akna na ulice, sploh se trpinčili svoje Žrtve na satanske načine: zabijali so jim Žeblje v glavo, jim trgali jezike s kleščami, jih polivali s petrolejem ter zažigali itd. Materijana ikoda se ceni na 20 milijonov mark.
Nemiri v drugih mestih.
V Moskvi je bil včeraj krvav boj med dijaki in reakcijonarji. Dijaki so na svoje preganjalce streljali.
V Rigi so bili tudi včeraj krvavi poulični poboji, pri katerih je bilo 8 oseb ubitih.
V R a d o m u je nekdo vrgel bombo v brzojavno poslopje.
V Ivaiovnem in Vosnosem-skem so se pričela preganjanja Židov.
Istotako so bili krvavi izgredi proti Židom v Bahmutu, Kronstadtu, Seba s topolu, Tiflisu i. dr.
Deželni zbor kranjski.
IV. seja, dne 7. novembra 1905.
Predsednik dež. glavar Detela, vlado zastopata dež. predsednik Scbvvarz in okrajni glavar Haas.
Došle peticije so se odkasaie pristojnim odsekom.
Volilna reforma.
Razprava o predlogih zaradi splošne in enake voliloe pravice se je danrS dokončala.
Posi. L u o k m a n n je obžaloval, da bo z nujnimi predlogi onemogoči vsako r sno delo dež. zbora. Z nuj nimi prellogi se volilni red, ki obstoji 30 let, ne bo predrogaČd. Rsklo se je, da tisti, ki plačujejo zemljiške in indirektne davke, morajo priti do besede. A to se gre vendar za drž. zbor. Jas sem za splošno volilno pravico, a ne zato, da bi masa, ki nič ne plačuje, major zirala davkoplačevalce. Če naj bo volilna pravica enaka, ali naj imajo tudi ženske volilno pravico. Pri nas v deželi ni Btvar nujna, če bi bila pri nas volilna pravica enaka in splošna, bi odločevala samo duhovščina. Reklo se je, da ie Nemcem treba tu usta zamašiti. Nemci so silno veliko storili za kranjsko deželo in so pomagali dvigniti slovenski jezik in slo vensko kulturo. Dr. Sasteršč je oelo grozil, a Nemei bodo ostali, kjer so, in se ne bodo dali raznaroditi, Nemci hočejo ostati v prvi vrsti Avstrijci. V interesu Slovencev samih je, da znajo nemški. Mi ho-v m j v miru živeti, a hočemo, da se nas respek tira. Ugovarja proti temu, da bi splošna in enaka volilna pravica ustvarila slovansko državo. (Sasteršič ugovara. Luckmann: Mi hočemo Avstrijci ostati — VI pa se hočete združiti b Hrvati. Susteršič: Ah Hrvatje ne spadajo k Avstriji? Luckmann: Ne, k Ogrski. — Vpitje kle rtkaleev.) Ako se pa hoče premeniti volilni rtd, se mora spremeniti tudi dež. red tako, da postane nemogoča vsakč ebstrukeija.
Dekan Ar k o je govoril o gospodstvu duhovščine, češ, da duhovščina dela za narod in njeno gospodstvo obstoji v ljubezni in hvaležnosti naroda. Dr. Tavčar mu je silno simpatičen. Pravil je, da je farška gonja klerikalcem silno koristila. Na sto tiso* ljudi pride 21% advokatov (Dr. Tavčar: sasteršič je tudi vmes) in le 4°/t dunuvnikov. (Klic: Še teh je preveč! Veselost) Dalje je pravil govorniki da škof nič ne komandira. A i škofa poslušamo, ako kaj pove, ne vprašamo, kdo je kaj rekel, aarveo kaj je rekel. Duhovnik vpraša škofa, še sme kandi rati — kako pa svoje mandate izvršujemo, smo odgovorni samo voliloem. (Smeh) Pravi, da so sedanji duhovniki ravno tako koncilijantni kakor nekdanji in pripoveduje, kako bo i neke veselice spodili klerikalce. Duhovščino bo liberalci povsod izbacnili. Kanzelparagrafa sem prav vesel. Mi imamo časnike, ki bo razširjeni med ljudstvom in imamo društva. Če bo napravi kanoelpara-graf, bodo ljudje videli, kako smo preganjani. Gibanje za splošno in enako volilno pravico rase tndi v napredni stranki. (Dr. Taviar: Saj bomo glasovali za nujnost, vsi edini pa nismo, sij tudi vi niste vsi edini.)
Poal. dr. Sohweitzer je očital Luokmannu, da stoji na strogem kapitalističnem stališču. Nemei pravijo Laokmannu, da šele Nemei mir, a ravno veleposestniki ao bili tisti, ki bo v začetku deželnega zbora posku šali pri volitvah v odseka potisniti klerikalce ob zid. Grof Barbo je sploh vse povedal, kar se da navesti proti
Bploini in enaki volilni pravici in je dejal, da eo veleposestniki prijatelji kmetov. Zakaj bo pa potem v svezi a stranko, ki je odločno proti k metaka. (Hribar: Te ni res! Klici: Skandal!) Kar Je klerikalna stranka v manjšini, pravi Schweitzer, da se kmetskomu ljudstvu ne anora slabše goditi, kakor ao mu godi. Ker ao tisti krogi, ki imajo politično razsodnost, zavozili z drŽavo, naj se poskusi s masami. Mi smo za to, naj se preobrati vrie poteza evolueije. ne potom revolucije, a vsaka pravica se more le potom boja uresniiiti. Grofa Barbo govor |e bil reakcionaren. Glede kancelpara grafa sta napredna stranka in veleposestniki edini. Kakor Periklej svojo Aspazijo, tako ima Periklej Hribsr svojo Aspazijo v veleposestnikih, ki so vplivali, da je predlagal splošno in enako volilno pravico za državni zbor. (Hribar: Saj jo hočemo tudi za deželni zbor!) V mestih se liberalci boje socialnih demokratov. (Dr. Tav čar: Prav nič, saj so le v I In ji faktor, in tam si že pri Vas.) Od kanzelparagrafa se pa napredna stranka ne more ločiti. Dalje je govornik kazal svojo nevednost o socialni demokraciji, nakar se mu je z galerije klicalo, da ne govori resnice. Hribar je raz-žalil socialiste in veleposestnike. (Klici: Sehweitz«-r pa joka nad tem!) 4vesa liberalcev z Nemci ni rodila nobenega sadu v narodnem oziru. (Hribar: Poglejte naše predloge!) Tudi meni je dr. Tavčar zelo simpatičen. Če ima kdo zaslugo za razširjenje splošne in enake volilne pravice, je to dr. Tavčar. Ta pa se je spckoril. Daroval je meščanstvo, ali daritev brez izročitve ne velja. V gotovih stvareh gremo vendar lahko skopaj. Hribar ima vedno v mialih »Slovenca«, dr. Tavčar pa škofa. (Klici: Škof je vsega kriv. Abeng šzof!) Z narodno napredno stranko je tako, kakor z junakom Maupassantove povesti, ki je sežgal hišo, da bi videl svoj strah. (Dr Tavčar: Poznamo to povest. Mau-passant je bil takrat že bolan, ko jo je spisal. Veselost.) Klerikalizma ne boste uničili.
Sobweitzer je bolestno DOgiedal po galerijah, ker mu ni nihče ploskal.
Posl. dr. Sasteršič se je skliceval na dogodke v Pragi in je vprašal, kako daleč smo še od revolucije. Volilna reforma ni samo na poti, je že čisto blizu in daneB stojimo na pragu uresničenja. Govore veleposestnikov lahko  mirno poslušamo, ker mrtvi hitro jašejo.  Naj še enkrat govore, dolgo ne bodo.  Gautsch je obljubil volilno reformo — koliko časa bo še trajalo, da se bodo veleposestniki v tem deželnem zboru ustavljali. Ker smo že ravno skopaj in ne bo to več dolgo, se moram vendar nekoliko z njimi baviti.   Luckmann  je pozabil šteti.   Rčkel je,  da obstrukei;a traja Že pet let, traja pa le tri tata Luckmann je reke', da se more, vprašanje študirati. To spominja na pravljico o hudiču, kateremu se je človek prodal,  da pride  jutri  ponj. Napredna stranka   hoče    z    zahtevo kanzelparagrafa  razburiti   tisto   maso, ki maršira   za  splošoo   in   enako volilno pravico. Luckmann me je sum ničli.  Poudarjal je  svoje avstrijan stvo, v nasprotju z menoj   ki sem se izrekel za jugoslovansko politiko. Hrvatje so ravno tako pod habsburške dinastijo kakor mi in pod to dinastijo hočemo   osnovati   slovensko - hrvatsko skupno domovino. Nemci naj bodo po svojem Številu zastopani v tej zbornici, gresta jim torej kvečjemu dva mandata. Grof Barbo stoji na stališču: mi imamo privilegije, pa jih ne damo iz rok. Oslovska koža, na katero so zapisani privilegiji, ne bo nič pomagala, strla bo Vas (klic z galerije: Pa Vas!).   Najprej je govoril Hribar in potem njegov edini prijatelj dr. Tavčar.  Hribar je rekel, da je aapredna stranka vedno bila za splošno in enako volilno pravico. Dr. Tavčar   pa,   da se to   ni oricijalno nikdar sklenilo. Hribar je očital, da mi večkrat poadarjamo   besedo ljudstvo, med tem ko se njemu dopada beseda narod. Kadar obsega ljudstvo vse stanove, naj tudi politični narod obsega vse stanove.   (Hribar: Saj to sem jaz govoril.) Hribar je rekel, da sno klerikalci kupovali glasove. Kdo jih je kupoval? (Hribar: Saj je bil kaznovan.) Od vodstva stranke ni nihče dobil denarja. Ali sploh spadajo te stvari sem? Hribar je zavrnil jugoslovansko politiko v državnem zboru. Zakaj pa ne v deželnem zboru? Hribar je govoril o zvezi liberalne stranke z veleposestniki. (Hribar: Ta zveza je bajka.)   Objavite to, da se bo sodilo, če je res tako nedolžna. Govornik se sklicuje na „Naš" Listu. ČeŠ, ta simpatizira z napredno (stranko (Hribar : Protestiram) in se je izrekel o podpori gledališču.  Mi Vam damo kar najmočnejšo garancijo za svobodno volitev. V volitve se vmešava tudi magistrat.   (Hribar: Tadi proti temu naj se uredi.) Pri zadnjih volitvah so se izdajale glasovnice, na katerih je bilo vpisano ime dr. Tavčarja. (Hribar: Pa tega ni storil magistrat.) Uradniki deželnega odbora so se silili, voliti dr. Tavčarja. Zakon o svobodi volitev bo
potreben, da se zavaraje svoboda delavca pred delodajalcem. O zlorabi cerkve govore največ tisti, ki hodijo najmanj v cerkev. Nihče ni prisiljea hoditi v eerkev in zato je neamnost, zahtevati kancelparagraf. Napredna stranka zlorablja vero. Njena glasila pišejo dan na daa zoper vero, da so farji sami oderuhi. (Burno, viharno k L eanje: Res je! Žitnik začne razbijati in vpiti. Susteršič: To so same barabe. Buren prizor.) Sasteršič začne taliti — klerikalci ia galeriji ž njim. Žitnik raz bija — na kar ukaže glavar eno galerijo izprazniti.
Strahovit šum.  Dr. Tavčar (gla varja): Vi postopajte nepristransko — če gre ena galerija, naj gre tadi draga.
Sasteršič tali kakor pijan: Vi dr. Tavčar ste vzgojili te ljudi. Dr. Tav čar: Kaj so že Vaši ljudje vse na na« vpili.
Glavar zapusti svoj sedež in s tem je seja pretrgana.
Ker se klerikalna galerija neČe umakniti, se tadi ne umakne liberalna. Tu se kliče :  Mi smo davkoplačevalci.
Reditelj Pire naznani, da sta ae „Slovenčeva" poročevalca Š t e f e in K r e m ž a r nesramno obnašala. (Klier. Aretira naj se jih !
Ko ste se izpraznili galeriji, je dež. glavar zopet otvoril sejo in pozval dr. Susteršič a, naj nadaljuje svoj govor.
V svojem govoru je konstatoval dr. ŠusteršiČ, da je skrajna levica «: danes tudi nadela kapo jakobinstva in se izrekla za „kanzelparagraf." SusterŠič je z dvignjenimi pestmi grozil veleposestnikom, češ, da bodo to svojo postopanje še drago plačali.
D e ž. g 1 a v a r ga je zbog tega grajal in naglašal, da takšen nastop ni parlamentaren.
Nadaljevaje svoj govor, je Susteršič pozival narodno napredno strank naj opusti svoj boj proti duhovnikom, potem bo ponehal v deželi tudi konte sijonalni razpor in ne bo treba nobe nega kanzelparagrafa.
Govoreč o aferi žspnika lircet* svetuje narodno napredni stranki, naj se o župniku preje informira, pred: nastopa zanj, in izjavlja, da je bilo ljudstvo v Sori zapeljano k nasilstvom ter pretaka radi tega skoro solze.
Katoliška stranka tira obstrukeijo, ker ima v to moč. Ako bi imeli v dri. zboru tudi toliko moči, kakor tu, bi tudi obstruirali tako dolgo, da bi tamkaj iz-vojevali splošno in enako volilno pravi Postopanje drja. Tavčarja je popolnoma umljivo, ker skrbi  za  interese svoje stranke. Meščanstvo  je mnenja, da bi mu splošna vol. pravica škodovala. 1 je pa napačno mneuje, ker je zgodovina dokazala, da splošna vol. pravica nfnikje: odvzela meščanstva potrebnega vpliva. Dr. Tavčar ima to napako, da je oki njen popolnoma v svojo strankino Št blono, zato ne  opaža  velikih ljudskiu interesov.  On   deluje   požrtvovalno za svojo stranko, je res, toda to je cistično,   ker   bi   se  moral   brigati ^ splošne   interese.  Škof   nam   nič ne ukazuje. Če bi hotel v političnih stvareh kaj ukazati, ga naša stranka ne bo ubogala. V   naši   stranki   odločujejo zaupniki oziroma njih pooblaščenci in posi. Mi smo zgodaj vstali, smo pripravljeni za vse (dr. Tavčar: za vsak pretep vi ki pa radi še naprej spali (dr. Tav, čar: pa nas pustite spati, saj bo bolje za Vas). Mi pa sc veselimo, da postac« srečnejša  Avstrija  in   srečnejši njem narodi.
Po dr. ŠuŠteršiču je obširno g voril župan Hribar. Potem je dež. predsednik S c h w a r z zavrnil SuSter šiČev napad na sodišče in je tudi glavar Detela to zavrnil. — Po koz čani debati so se s formalnimi poprav % oglasili glavar Detela, P o v š e, gro: Barbo in Luckmann,  na kar se oba nujna predloga zastran volilce pravice odkazala ustavnemu odseka.
Koncem saje je dež. predsednik S c h \v a r z obširno odgovarjal na interpelacijo zastran dogodka v Sori.
Prihodnja seja bo jutri ob 10 do poldne.
Dopisi.
Z Javorja. Nova gomila ea vsdiguje na našem pokopališču. N« Vernih duš dan smo položili v sena Ijo truplo moža, ki zasluži, da se gi ob njegovem grobu spominjamo m da mu posvetimo v n|egov spomin te skromne vrstice. S*j vse njegove dolgo življenje — dosegel je 80 let — bo je pošteno trudil, ne tul.ko zase kakor pa za svojce, vse svoi« življenje je bil poštenjak in kreme nit snačai, ki ga je ljubil vsa kil o kdor je bil kdaj ž njim v dotiki. T blagi starček je bil g. Jakob ln.4 oče tukajšnjega zelo priljubljene^ g. župnika. Jakob Iodof je dobil po tem, ko je odslužil vojake, sluitK sprevodnika pri južni želesnioi ' Ljubljani. Kot vojak se je bojev* lata 1848 na Laškem pod slavnu* Radeckim. V Ljubljani se je tuđ oženil in živel mnogo let v srečne* zakonu. Is tega zskona Živi še sedtj
WV Dalj« w prilogi« ^Pf1
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 255, dne 7, novembra 1905
cserc ctrtk, k Meri eo vsi *e dobro preskrbljeni. Itmsd njih sta se po svtt'U dva duhx*skerou stanu; eden je župnik pri nas, drugi pn je pro fesa* pri frančiškanih v Monseliee pri Padovi ca Laškem. Kdor ve, kako velike shrbi in stroškov napravljajo eUržem stadije ctrok, ta se bo pač Sadil, kako je mcgel rajnik tako dobro odgojiti vseh osmero otrok. Zi&to je pa na stara leta tudi užival hvaležnost evojcev in poleg svoje trdne narave se ima gotovo sahvaliti tudi skrbni sinovi postrežbi iu pa vežemu gorskemu zraku, da je do-r.vei tako visoko s>arost. Kako je bil priljubljen in spoštovan, je pokazal najbolje njegov pogreb. Javorje še ni videlo tskcgp. Celo g. dekan Ztcgar is Šmartna je prihitel v gorsko vas, '■s je ob obilni asistenci položil moža k zadnjemu. Uko zasluženemu po Mtku Ob grobu je imel dekan pretresljiv govor. Težko smo se ločili od groba b:?g«ga starčka in še danes kličemo *už ega srca v temno jamo: B £ Ti daj večni m:r, pečivaj sla«*o do — svidenja!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. novembra.
— Tudi Lfubljana ne! Ko
je dr. Tavčar v svojem govoru dokazal, da bi vpeljava splošne in ?nake volilne pravice za naša mesta ii trga bila smrtnonesen udarec, ker bi potem ta mesta izgubila vse svoje poslance in bi k večjemu Ljubljana imela Se par bsr. ških poslancev, je Štefe na d: želnozborski galeriji oblastno zaklica?: Tudi Ljubljana ne! Ia »Siovecec« jo ta veievažni medklic vestno ponatisnil v svojem de zjorsksm poročilu, t*r tako *a dck*?al, da se klerikalna gospoda samo zategadelj ogreva za splošno i ii enako volilno pravico, ker bi se ž njo našanspredna mesta oropala dosedanje v o -lil ne prav ic-?. Ko se gre za vpeljavo splošne in enake volilne pravice za državni zbor, kjer imsjo n*?3 mesta tak neznatno zastopstvo, m 3, stoječ na stališču slovanska korist1', morali ee iireč; sa tako vpeljavo. Kakor hitro bi pa prišel čas, ko so bode resno razpravljalo o tom, naj 89 v deželni zbor kranjski tudi vpelje splošna in enaka -volilna pravica, potem je jasno, da n.-%ši poslanci v de želni zbornici svojih volilcev ne bodo prodajali kakemu ^ionskemu socialnemu demokratu na ljubo ka ko r mačka v vr Ji, potem bedo imeli ti voiilci sami odločiti, ali naj s? jim v političnem življenju pcseka;o glaio aii ne. Kakor bodo ti voiilci točili, tako bode, in naj gre popu-laviteta pri t:ia tuli rakom Žvižgat. Morda štf celo ljubljanski voiilci ne Doao zaaovotjui, ua bi a> nreenieila Stefetova želj*: Tuli Ljubljen* ne! No pa o tem bodemo govorili, kadsr pride čas za to!
— Občni zbor* političnega društva Edinost" v Trstu se je vršil v nedeljo in je bil pičlo obiskan. V novi odbor je izvoljen za predsed nikv g. Ivan Gori up, za odbornike pa: dr. Gustav Gregor in, dr. O tokar Rybaf, dr. Jos. Abram, dr. Edvard S lavi k, Ant. i J o g d ano vi ć; M. Co-tiČ, Jos. Nego de, Ant. Miklavec. Pri točki eventualia je dr. Rybaf dejal, da je društveno denarno staDJe slabo. Društvo ima le 220 Članov, a bi jih imelo lahko na tisoče. Sprejela se je na to resolucija za uvedbo narodne avtonomije in splošne in enake ter direktne volilne pravice. Izražena je bila
naposled želja, naj bi list „EdinOSt" agitiral za splošno volilno pravico.
— Šolsfee vesti. Absolvirana učit. kandidatinja gdč. Marija Bi te qc je imenovana za suplentinjo v Šoiart-nem pod Šmarno goro. Na mesto obolelega naducitelja g. Ivana V u g a, ki je dobil dopust, je prišla v Nadanje selo kot suplentinja izprašana učitelj ska kandidatinja gdč. Ana PleŠko. Izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Jastina Modic je imenovana za pro vizoriČno učiteljico v Vipavi. Na mesto obolele učiteljice gdč. Ernestine Jam šek je nameščena na Studencu izprašana otroška vrtnarica gdč. Frančiška J a n e ž i č. Izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Ivana Smole je imenovana za provizorično učiteljico v Dole-
. nji vasi pri Senožečah. Za suplentinjo v Domžalah je nameščena absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Ana Belič, ker je dobila obolela učiteljica gdč. Terezija Friedrich dopust do konca februarja 1906. Učiteljica gdč. Al. D ostal na Ptujski gori ter učitelj gosp. Al. Bučar pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju sta dobila za to šolsko leto dopust, da se udeležita meščansko-šolskega tečaja v Mariboru, in bode prvoimenovano nadomeščala gdč. Ljudmila Skrbinšek, slednjega pa gosp. Miroslav Raj h.
— Slovensko gledališče.
Danes se p ^navija veles&bavna burka
»Detektiv«. — V petek, dne 10. novembra se poje zadnjič opera »P i kova dam a«
— Izredni občni zbor fPi-sateljah ega podpor, društva1.
Sinoči se »■•• vršil iiredni občni zbor •Pisateljskega podpor, drnštvs« v gostilni »Narodnega doma«. Udeležilo se ga je 27 Članov Zborovanje je b 1 > silno burno. Volil se je odstopi »Si odbor, na čelu mu prof Pe ruše k, znova in spremenila so se pravila v toliko, da je lahko roden ■JU:-, druži v? vsakdo, ako tuli ni pisatelj, in da ima odbor pravico od klanjati čk*ne, ne da bi mu bilo treba v to navajati ri»z'ogo*!
— Laščina na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Za uči t-lja tega neobligatnega predmeta na II državni gimoaz'ji v Ljubljani je itrenovan g. dr. Mihael Opeka za tekočo šo'sko Utr
— „Etlen Key in njeni nazori o vzgoji". V nedeljo je predaval ua povabilo „Splošnega sloven. žen. društva" g. profesor Jos. Wester o veliki, svetovno3lavni Švedski filozofinji in pisateljici Ellen Kevevi. Veseli nas prav posebno, da si je izbral gospod predavate! ravno to snov, ki mora pač znani mati vsakega naobraženca. In da je bil.) zanimanje zares mnogostransko, kaze zares obilna udeležba občinstva. Gospod profesor se je pri svojem predavanju zlasti oziral na znani deli Ellen Keveve »Stoletje otroka* ter „0 lju bežni in zakonu". Predvsem je treba, da se oplemeni ženska duša, to je vodilni motiv, ki preveva nekatere spise Keveve. Razvoj duševnega mišljenja preide potem na zarod matere in na človeštvo sploh. Keyeva stremi za ople menitvijo, za izpopolnitvijo človeštva. Njeni spisi so polni žareČega, mladiu skega navdušeuja ter polni neomajne vere v bodočnost, v kateri se nadeja pisateljica odrešenja. V to svrho pa je treba v prvi vrsti prave vzgoje otrok, treba je, da vladata med zakonci ljubezen duše, t. j. popolna harmonija. Kevevi je mladina sveta in otrok ima pravico, da se porodi v harmoničnem zakonu ter ne sme trpeti zaradi blodenj in nesporazumljenj med starši. Svet naj bo staršem in odgojiteljem mladi rod, zato pa morajo postati odrasli z otroki sami otroci morajo se potruditi, da mladino razumejo ter ne smejo svojih otrok dresirati, ne pobijati v njih individual nosti, ne odgajati jih po šabloni, po
I starem konservativnem sistemu. Sta/ši
J sr meje imeti c"ojib otrok za sej
j tkfCAOk, za parado, VSgejUi jib moi jo v samobitne, plemenite ljudi, koristne Člane Človeške družbe, ki morajo ii ti čut za vse lepo in dobro. Res je skoraj nemogoče združiti ideal, ki nam ga podaja gospa Keyeva, s trpko istino, a vkljub temu zna ta genijalna, jasnovidna ženska človeka prepričati in hvaležni moramo biti gosp. profesorju Westru, da je vzbudil s svojim prezanimivim predavanjem v občinstvu zauimanje za to veliko, nenavadno ženo.
— Koncert zagrebškega
jiKofa". li\ koncert hrv&ts&eg? pevskega društva »Kolo« v sjboto, dne 11 t m. navajamo zanimivo re minisoenoo iz leta 1867 o vsprejetju istega društva v družbi kakih 400 Hrvatov v Ljubljani. L^ta 1866 uie ležilo se je večjo število Slovencev, posebno članov »Ljubljanskega S? fcoia« in ljubljanske »Narodne čitalnica« svečanosti, ki so jo v Zagrebu priredili v proslavo 300!etnice rojstva bana N kole &abić-Zrinjsk?ga. Ta poset Slovencev vrnili eo Zagreb čani naalednje leto. Iilet je v L;ub Ijano priredilo hrvatsko pevsko društvo »Kolo«. Dne 9. jon ja 1867. t d peljali so se »Kolaš,«, s kakimi 400 odličnimi osebami proti kmani Slo-veui;i, da vidijo belo Ljubljano, krasote naše dežele in natančneje api-in&jo njih brate. Na južnem kolodvoru so bratom Hrvatom Ljubljen-Čani priredili krasen sprejem. Pričakoval) jih je vel ko štavilo belo oblečenih deklic, telovadno društvo •Sokol« in mnogobrojno drugega občinstva. Dr. Janez Bleiw<sis pozdravil je došlece s prekrasnim nagovorom. Predsednik »Kola« gospod Mijo Kres o zahvalil se je govorniku in vsem S ovencem za presrčni sprejem. Bolo oblečena deklioa je na to pozdravila »Kt 1)«, okitila zastavo a v ono-, m in pripela trak z uaplaom: »Ljubljanske domorodke hrvatskemu
pevskemu društvu »Kolu«.« Nato eo vsi odkorakali v mesto v prostore »Narodne čitalnice«. Tamkaj se je »Kola« na čast priredil obed za 500 ljudi. Seveda se je pri tej priliki Bližala marsikaka krepka beseda o bratstvu Hrvatov in Slovencev, posebno se je pa napivalo »Kolu«. Pri obedu je pelo »Kolo«, člani »Sokola« in »Narodne čitalnice«. Po obedu so nanravili Hrvati izlet na Rožnik in v Šiško k rojstni hiši Vodnika, kjer so bili sprejeti po slovanski navadi s kruhom in soljo. Zvečer je bila na sijajno razsvetljenem vrtu »Narodne čitalnice« zabava, kjer je zopet »Kol « zapelo veliko krasnih hrvatskih zborov. Drogi dan zjutraj odpeljali so se Hrvati v Postojno, kjer so bili itak presrčno sprejeti in so si Ogledali Postojnsko jamo. V zahvalo za bratski sprejem in gostoljubnost Slovencev do Hrvatov imenovalo je pevsko društvo »Kolo« svojim častnim članom sladeČe Slovence: Dr. Janeza B 1 e i w e i s a , dr. H nko D o-1 e n o a , dr. H. E. K o s t a , Antona viteza Garibaldija in dr. L a v -r i Č a. Ljubljanskim krasotietm, ki so ovenčale zastavo »Kola« izrekla se je v imenu društva po dr. Biei-weisu srčna zahvala. Telovadnemu društvu »Ljubljanski Soko!« poslal se je album kateri je obsegal slike vseh izvršujočih članov »Kola«. Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« je bilo torej prvo hrvatsko društvo, ki je pohitelo med Slo^enoe, da dejanski pokaže ljubsv do svojih bratov — bilo je prvo društvo, ki se je "prijelo ideje te bratske sležnosti Preteklo je že 38 let odkar so Ljubljančani pozdravili v svoji sredi prvo hrvatsko pevsko diuštvo »Kolo«, ka-terennu društvu z navdušenjem kliči mo: Iieja, katere si se oprijelo pred 38 leti, mei nami šd živi, vez-bratstva so Še trdneje. Oitali smo in ostanemo vedno z verni enega roj stva, ene krvi in eresa duha!
— šentpeterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda vljudno vabita častiti: družabnike in družabotce svojih in drugih podružnic k zadušni sv. m«š> za pokojaega pr«om6Btnika mošic-podružnice, velečastitega gospoda Martin-: Malenška, ki se bo darovala v župni cerkvi Sv. Petra v četrtek 9 t. m ob 9. uri.
— Za bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu pobira sedaj orat zavoda po L ubijani prostovoljne pri spevke. Priporočamo vsem dobro srčnim Hudem zavod naito^bje.
— Martinov zabavni večer priredi bralno drušuo v Smartnem pri Litiji dne 11. novembra v gostilni gosp. Ir. Robavsa. Z*čet&k ob 8 uri.
— Konaumno društvo na čeonjici v sels&i dolini je zopet zaprto. Ko eo odgnali trgovca Ru etalfa PleterŠka, poklicali so na pritisk selških duhovnikov bivšega Bil-banovega mlinarja iz Sele za prodajalca. Zdaj jo je moral todi ta pobrati, ker se je zameril odbornikom. Kiko stoji konsum, je rs s vidno ** tega, da je prodal n !;n*r zadnji mesec le toliko, da je - ... 1 tsHii 84 vinarje-' dobička če* BfO|< plačo.
— Imenik porotnikov za IVi zasedanje v Novem mestu pričenši 27. novembra t. 1.: Bako vec Alojzij, posestnik na Veliki Lok*; Šla j pa h Anton., posestnik na Veliki Loki; Šular Anton, posestnik na Mirni; PakiŽ Ivan, posestnik v Sj-drsžiei; Zupaučič Franae, posestnik in gostilničar v Mirni Peči; Debeljak Anton, posestnik in gostil niČar v Gornjih Rstjab; Bar tel France, posestnik v Jelovca; Stegna u n đ J:h p, posestnik in gostilničar v Vrbovic; Ž rt ga r Franc««, posestnik, trgovec in žnpan v Trebel nem; Petschcuer I?an, posestnik is Podhoste; Klobučar Herman, posaatnik in klep&r v Krškem; Repov ž Ivan, posestnik in trgovec v Št Janžo; Pfeifer Ivan, pC'Se^toik t L^skovcu; P e ta oha ue* Ivan. po sestcik in branievee v Poljanioah; Grill Jurij, posestnik in mlinar na Stavi Ž gi; Podboj SUfan, posestnik na Adamovem; Vogrin Ivan, posestnik v Bistrici; Mrhar J io. posestnik in trgovec v Dolenji vas ; Haller Ivan, trgovec v Radečah; Heierle Juri, posestaik <n trgovec v Mokronogu; Arkol-an, posestnik v G>tenicah; Govaneo Karo), posestnik in trgovtc v Metliki; Ne-m* nič Martin, posestnik in mlinar v Ž^lebeb; Gatssh Alojzij, posest nik in trgoveo v Kostanjevio ; Zaletel Franc«, posestnik na HuUro; Slapšak Josip, posestnik in trgovce v Bjštauju; K od rio Jože, po sestmk in gostilničar v Krški vasi; Šteh Jo&cf, posestnik in trgovec v i'odgorioi; Kalin Jožef, posestnik v B . J ruejo; Horvat Ivan, posestnik v ž'«. J^rneio; Pri|atelj 1-a«, po cestnik v Št Janšu; Koša k Jože! posestnik in ml n&r v Družinski vasi; Tomiič Emattuel, posestnik in trgovec v Trebnjem; Škušek Fri-
derik, posastnfk in trgoveo v Metliki; Novak Jožef, posastnik v Orehovio*; Samida Matija, posestnik in gostilničar v Crmošnicab. Namestnica porotnikom so bili izžrebani: Se ni Čar Anten, pnsestnik iz Smoline vas«; Bevc France, posestnik v St Petro; Rifelj I?an, posestnik in mlinar v C'Snieab; Ja kas Anton, posestnik in gostilničar v Rudolfa-vem; Jak še Iva a, posestnik in gc-stUn'.čar v K -\ Gastin Adolf, pr s stni* in trgovec v Rudolf a vera; Luser Avgust, posestnik v Rudol-fovece; Kastolio Ivao, posestnik in pek v Rudolfovero; Franci Č Dra-gotto, posestaik in klobučar v Ru d cif o vem
— Iz Hrastnifoa se nam piše: Namen teh vrstic ni, blatiti osebo tak. g, d r. M a r c i u s a, ki je kaj marljiv zdravnik, ampak gre se za vse kaj drugega. Stvar je namreč ta le : En sam zdravnik ne more več zmagovati v Hrastniku, to je faktum, ki ga ne ho mogel ovreči nihče. Pomislimo, na stotine delavcev v rudokopu in v obeh to varnah, na one raznih manjših podjetij, dalje na muožico kmetov i. dr. Koliko je otrok v Hrastniku, pove najbolj jasno to, da jih šteje prvo šolsko leto blizu 200. Pod področje istega zdravnika spada tudi Šola na Dolu in v Turji, dela toliko, da je re3 preveč za eno moč. Gospod Marcius nam pač ne bo štel v zlo, če torej želimo, da se nastani v Hrastniku Še en zdravnik. S tem bode ustreženo ljudstvu, a tudi njemu samemu bode ljubo, če se ne bodo godili več slučaji kot se sedaj, da zdravnik odide za ves dan od doma, doma se pa prigodi slučaj, ki zahteva nemudne zdravniške pomoči. Tako se je zgodilo baš v pe tek. Gospod Marcius tudi ni naše krvi (po rodu je Oger), in zato bi želeli, da bi prišel k nam zdravnik Slovenec. Sprejeli ga bomo z odprtimi rokami. Ker se govori, da bode z novim letom razpisana služba distriktuega zdravnika v Hrastniku, sc usojamo tem potom opozarjati na to službo.
— „SaKoiski dom" v CeSju. Oibcr ee»J3z<rgs Sjkola, &i se je z* dolgo b* /:! omogočiti d o stojo j stavno iasine telovadn ce, je v zadnji seji sklenil, to misel na vss.k naČia urr-■niAiti in začeti s n&biranjem potrebnega sklada. Oibornizi sami so podpisali snatne priapavke za zgradbo nov*g* »Sokolskoga doma« v skup nem znesku 500 K Zt*j pa priae ua vrsto slavno slovensko občinstvo, na katero se obračamo z rodoljubno prošnjo, da po najboljših močeh sledi danemu ?gUdu in vpošiij* prispevke na naslov odoora ctijs&ega S >kcU. Nadalnjo vire »kuail boele odbor ot*?o riti s prireditvijo loterije s srečkami. •Sokolski dem« v Cdl|a je nujna potreba na eni in velikega narodnega pomena na drugi strani. SAolstvO, si je nsjboljše gojišče narodne mis^i, se v C^ljU ne more r zviti do one mare, kakor bi s^ meglo, ker krvavo pogrešamo dostojne telovadnice Go tovo je pa. da se bede celjski Sokol neitmerao pokrcpČal brž ko dobi 3-o; lastr.i dom. In jasno je, da ja za slovenski živelj v Celju in okolic; naj   * »ga pomena, »ko se kar noj-
*  si »venske  mladine  eridobi za r-ano sokoleko Rtvai.   S temi malo besedami danes sklepamo prvo pr § njo ns vse narodno mtsleče stvo,   da   se   z   znatnimi prispevki spomni »Sokolskcga doma«, s čimer vrši pomenljivo narodno delo. Daro v.telji s prispevkom najmanj 100 K ne bodo prištevali k ust&novnim čla nem »Sokolskoga dorca«.
— Nadebudna nemška mladina. Uees« o !?ud*Ky šole Ojkar Z a 11 n i k , sinko strojevodjo v Ma riboro, je imel v petek eilno densrja in pravii, da je zadel v loteriji. S svoj m prijatelj* m ljudsko šolskim učencem Iranom S*mlitzkym je Živel prav po grofoveko in mkda bogataša sta si privoščila vsega v izobilju Ko sta se naveličaš Mari b ra, namenila sta se v Trst, ki je, kot se kaže, pribežališču raznih mladih nadebudnih sinov iz vseh deljv naš* držav\ Pripeljala sta so že do Hočja, tn se jiira je pa ustavila ur> sreče. Železniški uradniki so ju pc-auii v Maribor k njunim statšem. Kakšen jo bil sprejem Zattnikov pri niegovem očetu kftteremu jo vzoren otrok ukradel zi&to uro z verižO in rbojo ?h-.i-v:1 za 120 K, ne vimo Slasti paličinih udarce/ goto?o ni okusil ljubljeni sin, ki je vsekakor po krivdi BVOjib staršev, ki 83 mu na vsak način dali prav lepo vzgojo, postal tat v svojih prvih letih življenja Slaba vzgaja otrok se maščuje vedao netprej nad starši Bamim\!
— Umrl je v Gradcu dvorni svetnik Aleksander R o ž e k dežel i Šolski nadzornik v pokoju, star 81 tet. Pokojnik je b 1 izvrsten šolnik in je tudi vel>ko spisal, zlasti več latinskih beril in vadnio
— Aksdem. tehn. društvo „Triglav" s   je pri ssdnjein cb oiem zboru tovoltlo sledeči oibo»: prrđ*eđntk: stud teobn. V. Pleha ti, podnreslsselnik; s>ud iu* M Kranjc,
tajnik: stud. ph!l. J  Pir na t, bla gajnik:   otud.  med.  V. Tajnšek, knjižničar: stud. phil.  R Cimerman, gospodar: stud. iur. M. H*s-Šoveo, odbor, namestnik: stui. ph 1 J. K e 1 e m i n a.
— Gonilni jermen fe zgrabil v mlinu A. Jurce P u o nekega mladeniča in g?, potrgati s Sfiboj. Ves razm=s»rjon je umrl ranjenec v str&šnih boledinth.
— Vlomi v Gorici. Zadnji čas so se pojavile v Gorici posebne vrste vlomov. Trije gosposko oblečeni gospodje v starosti 25—30 let so si najemali svoje stanovanje nad trgovinami, kjer so upali, da je dosti denarja ali drugih vrednosti shranjenega. Tako so zaarali sobo nad trgovino zlatarja Fuchsa, a svoj namen vlomiti in pokrasti pri Fuchsu, so opustili Iz neznanega vzroka. Pač pa so pri Samuelu Joni, ki ima menjalnico, tubakarno in loterijo, poskusili svojo srečo s tem, da so si najeli stanovanje nad njegovo pisarno, in zvečer, ko so šli ljudje po čivat, predrli strop nad menjalnico. A sreča jim ni bila posebno mila. Denarja so odnesli le okoli 260 K nekaj vrednostnih papirjev, blagajni pa, v kateri jo bilo 80.000 K, niso mogli do živega. Kljub temu, da jih je lovila policija povsod, jih ni mogla ujeti, nasprotno so pa lopovi vlomili takoj čez par dni v pisarno trgovca Venuttija, navrtali ondi blagajno in bi bili tudi odnesli precej denarja, da jih ni pri tem zmotil čuvaj, ki ga nekateri goriški trgovci plačujejo, da jim pazi Čez noč na njihove trgovine in pisarne. Ker je čuvaju samokres odpovedal, so rnu tatovi zbežali in eden je Še celo nanj streljal, ko je tekel za njimi. Tržaška policija je aretovala v soboto dva tiča, brivca Ivana Colomba in kotlarja Renata Sig« licha. Pri njima so našli dobršen del ukradenih srečk. Kot tretjega vlomilca je tržaška policija prijela 28ietncga mehanika Alberta Pečenka iz Komna. Pečenko je takoj priznal vso stvar in bil toliko prijazen, da se ni prav nič upiral aretaciji in hišni preiskavi, ki je imela uprav krasen uspeh, kajti polic ia je našla celo muožico vlomiluih predmetov in drugih tatinskih priprav.
— Demonstracije v Trstu. Socijalni demokratje so priredili po nedeljskem zborovanju v „Politeama Ros-setti" demonstracijo po mestu za splošno volilno pravico. Krščanski socialisti so metali iz svoje društvene hiše kamenje na demonstrante. Neki krščanski socijalist je vrgel celo 20 kg težki kamniti stebrič na cesto. Socijalisti so hoteli nato naskočiti društveni dom krSč. so-cijalcev, a o jih zadržali policaji. Kamenje je dva demonstranta močno r i-nilo.
— Grozna zakonska drama.
Tehnični uradnik Henrik Grennham v Trstu se je pred šestimi leti v ta kratni starosti 21 let poročil s 151etno Pijo Irmler, hčerjo zelo znane restav-raterke gostilne „Giardinettou na Aeque-dottu. Tekom časa sta dobila mlada zakonska dve hčeri, ki sta bili zdaj stari 4 oziroma 21 , leti. Zakon je bil pa nesrečen in to vsled ženine krivde. Pred 14 dnevi sta se mož in žena ločila in žena je vzela svoji dve hčeri seboj k svoji materi. Mož je vložil tožbo na ločitev zakona, poleg tega na tudi tožbo na izročitev »ifceli deklic. V par dneh bi se imela vršiti v tej rjd j zadevi razprava. V so p poldne I Je Pa prišel Crenonam L svoji tašči in I vzel oUoka peboj ra sp caod. Ker zvečer ni bilo otrok domov »a ker jih tudi drugo dopoldne ni bilo, polastil se je njune matere hud strah in skrb iu povedala je vso stvar svojemu stričuiku, ki je odhitel v stanovanje Grenuha movo. Vrata so bila od znotraj zaklenjena. Odprli so jih s silo in pokazal se je strašen prizor. Greenham in oba otroka so ležali v veliki mlaki krvi. Oče je držal v vsaki roki po en samokres. Mlajši hčeri je pognal kroglo v srce, da je bila takoj mrtva. Starejšo hčer je ustrelil v glavo, a je Še živela ko so jo našli. Seveda ni upanja, da bi ozdravela. Samega sebe jc Grem ham ustrelil v usta. V Trstu je ta vest obudila veliko presenečenje, ker je bil Grennham znau kot izredno ponižen iu ljubezniv mož, ki je bil povsod priljubljen in ki je bil tudi vesten in marljiv uradnik ia visoko cenjen.
— V Ikavtsrni Jo zaapal v Ttotu Franc Kodelja, ki 83 je božje kapljice nai^ztl dodobra. To pr 1 žnost je porabi neki Alojzij Batić, ki je spečemu piianou vztl uro in verižico, vredno 92 K. Kodelja se je pa še o pravem č^su zbudil in zgrabil t tu, k* je pa jI n izročil svojemu prijaitljU, ki io je med tem že popihal v varnost. D a -tiča so p^orli.
— „Vesna" na Dunaju. Novoizvoljeni odbor se je zi.nši-m-tral takole: Pr&deelnik: G vid o Bi-rolla, slikar; podpredsednik: Fran Berneker, kipar; tajnik: Saša Šantel, slikar; arhivar: Vil|em Sever, arhitek■; blagajnik: Fran Ravnikar, kipar; namest: Hinko Smrekar. slikar; pregledna* su: Maksim Gaspari, sikar in gdč. Minka Rakovecva, um, vezilja
— Krvav izgredi Precej redek slučaj se je isvrStl v nedeljo v Zagrebu. Poročnik Štefan Sertić je del svečer i dvema prostovoljcema in črkostaveem Curijem nekoliko vinjen v mesto. Is neznanega vzroka se je pričel prepir med poročnikom in stavcem. Poročnik je potegnil Bsbljo in udaril psrkrat Gurija po glavi. Is bližnje gostilne so prileteli ljudje, med temi tudi mizar Habasiu s leno in hčerjo. Poročnik se je vrgdl na hčer, in ko jo je hotel oče branit', prizadel mu je Sertić več smrtno nevarnih počkodb. Množica je med tem razorožila poročnika, ki je divjt bil okrog sebe, ranil več oseb in priložil tudi nekemu redarju zaušnico. Tudi na policijski stražnici se je ve del poročnik kot divjak. Odvedli so ga nato v vojašnico.
— Jubilejne ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1905 osemnajst cesar Franc Jožefovih ustanov (osem po 50 K in deset po 20 K) za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske in pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrt nikov. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 24. novembra 190 5. Priloži naj se jim od občinskega in župnij s k ega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
— Za srednješolce je Medn. razstava panorame velikega nazornega pomena. Razstavljena je namreč zgodovinska Grška s otokom Krfom, Atene z Akropoli, Parteno-nom, Pirejem in dobro ohranjenimi svetišči. Po tudi za vsakega prijatelja narave ima serija obilno užitka. Tn je posebno otok Krf s raskošnim gradičem Ahileitm. nekdaj last in bivališče pokojne cesarise Elizabete, pa tudi sioer je na na otoku vse uprav orijentalako č^rokrasno. — Pri hodnji tedtn se razstavi hrvaško Primorje.
— Panopama>kosmopama. Serija »Avstrijci v Pekingu ob okupaciji z velesilami«, ki se nam kale ta teden v tem umetniškem zavodu, je tako privlačna sila, da občinstvo naravnost oblega to podjetje. Saj pa se tudi splača ogledati si pekinške znamenitosti in nji hove prebivalce. Pozornost vzbujajo zlasti prizori iz prepovedanega mesta, ki je vkljub tako strogim prepovedim kitajskim dostopno vsakemu poset-niku panorame. Prihodnji teden Bosna in Hercegovina.
— V krasni slovenščine in nemščini je na hiši št. 26 v Kolodvorskih ulicah nalepljen listek za oddajo stanovsnj, ki se dobesedno glaBi tako le: »ILr im Hauze zind 2 Cimer sofort su vergeben suszžht auf di gasse II Stok ainoel ne Cimer sind zu vergeben Nr. 26 Odaja se tukaj II. Sobe in Kuhinja, Dervarnio tudi v sako Sobo se posebaj odaja Nr. 26. Drugo nadstropje zgled na ulico.« Ž3 iz besedila samega ni mrgoče pOBneti, kaj lastnik hiše želi oddati, ker je pa hiša poleg tega tudi le enonadstropna, je tedaj toliko bolj zammivo, ker oddaja stanovanje V IL nadstropju.
— Maline dozorele pod Snegom Na vrtu gospe Joaipine J a u na Radeckega cesti so dozorele pod zadnjim snegom rdeče maline, da jih je veselje videti. Predno je padel sneg, so bile še čisto zelene, zdaj pa, ko je skopnel, se blešče v vsej kraaoti zrelosti. Res nekaj izrednega!
— Vošaski begun. Degradc-vani kadet Edvard Rieder, rodom iz Ljubljane, je te dni pobegnil od 87 peŠpolka in mislijo, da jo je krenil proti Sviti. Rieder je že štirikrat po begnil.
— Umrl je predvčerajšnjim v deželni bolnišnici posestnik Ivan Kra kar is Kočevja, ki se je pred neksj dnevi po nesreči obstrelil.
— Tatvini« Posestnikovi ženi Uršuli Zalaznikovi je bila z voza ukradena konjaka odeja, vredna 5 K.
— Ivanu Strletu je bil ukraden zlat prstan. V obeh slučajih so osumljenci znani.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 25 Slovencev, 100 Hrva tov in 20 Črnogorcev, nazaj je pa prišlo 20 Slovenoev in 30 Maeedon-cev. V Heb je šlo 25, v Inomost pa 19 Hrvatov.
— Izgubljene in najdene reči. Dijak Fran Vole te ifgubil bankovec za 10 K. — Crevljarski mojster g. Anton Ravnihar je izgubil denarnico z 20 K. — BruBač Ferdi nand Lettig je izgubil srebrno verižico, vredno 6 K. — Neka dama je izgubila zlato brožo, vredno 14 K.
— Na julnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden star dežnik, črna torbica in kolesarska suknja.
— Jermen mm konje je nekdo postil v SeŠarkovi trefiki, in
sioer pretefteni teden. Naj se kmalo oglasi.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub Ijanske od 22 do 28 oktobra 1905. Število novorojencev 11 (=a 1523 °/o0). umrlih 15 (=2073°/00); med njimi so umrli za jetiko 3, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 10 Med njimi je bilo tujcev 5 (=33 30/0), iz zavodov 7 (= 46 6°/0). Za infekcioznimi boleznimi so zboleli, in sicsr za Škar-l*tioo 1, za tiiuKOm 6. za vratioo 1 oseba.
— Jugoslovanske vesti.
Zveza hrv. sokolskih drnŠtev. Kakor je znano, bo prihodnje leto velik vsesokolski zlet v Zagrebu. Priprave za ta zlet vodi „Zveza hrv. sokolskih društev", katere načelnik je Stjepan pl. Mile ti 6. Zlet se bo vršil, kolikor se že sedaj da določiti, koncem meseca junija in bo trajal dva dni. češki Sokoli prirede ob tej priliki velik izlet na Hrvatsko in si nameravajo ogledati tudi   Dalmacijo,  Bosno in Crno goro.
V Ljubljano in Lvov odide posebno odposlanstvo „Zvezeu, da povabi slovenske in poljske Sokole na zlet. Zleta se udeleže tudi Srbi, Rusini in Bolgari, s katerimi je stopila „Zvezau v dotiko
V istem času se priredi v Zagrebu raz stava za telesno vzgojo, kjer bodo razstavljene razne priprave za vse vrste telovadbe. „Zveza hrv. sokolskih društev" izda za to leto svoj sokolski koledar.
— Saborske volitve v Peru šiču so se završile z zmago vladne stranke. Izvoljen je bil madžaronski kandidat, justični načelnik dr. Luka Marjanovi ć z 31 glasovi. Njegov protikandidat, pristaš Čiste stranke župnik Canjnga je dobil 20 glasov. Ta okraj je bil tudi dosedaj v rokah mad žaronske stranke. Okraj šteje 21.527 prebivalcev, od teh ima volilno pravioo
samo 26%.
— zaupan zagrebški dr. Anini š — Potočnjakov protikandidat. Združena hrvatska in srbska opozicija kandidira, kakor smo že po rocali, na izprazneno mesto saborskega poslanca v K o p r i v n i c i dr. Franko Potočn jaka. Te dni so prinesli hrv. listi vest, da se je protikandidura proti dr. Potočnjaku ponudila zagrebškemu Županu dr. Milanu Amrušu. Z ozi-rom na to vest, ki se je pa sprva zdela neverjetna, so v soboto priredili na predni akademiki v Zagrebu demonstracijo proti Milanu Amrušu. Včerajšnji rAgramer Tagblatt- pa priobčuje izjavo dr. Amruša, v kateri sam potrjuje to vest in obenem izjavlja, da sprejme ponuđeno mu kandidaturo. Čudno, da se najde brv. rodoljub, ki kandiduje proti takemu možu, kakor je dr. Po-t o čnj a k!
— Branislav Nušić na slovenskem odru. Pretekli teden se je igrala na sloveuskcm odru v Ljubijan zgodovinska slika „Knez Sembe-rijski", ki jo je srbski spisal Branislav Nušić. To je poleg raznih Trif-kovićevih iger prvo srbsko delo, ki se je vprizorilo v slovenskem gledališču. „Knez Semberijskia je dramski fragment, ki pa se odlikuje z mnogimi vr linami. Predvsem je ta črtica, kakor jo sam zove pisatelj, izdelana z veliko skrbnostjo in resnostjo, da se ji tehnično te^ko da kaj očitati, zlasti pa jo diCi krasen pesniški jezik, poln 1 opkih in izbranih izrazov. Iz vsega d< la pa diše iskrena ljubezen do onega junaškega naroda srbskega, ki je v težkem boju proti turškem nasilstvu rodil toliko junakov, ki so, polni vzvišenega heroizma, žrtvovali za domovino in svoje sobrate radi vse, kar jim je bilo najdražje. Eden takšnih junakov jo knez Ivoj ki ga je z veliko spretnostjo narisal Nušić v svojem dramskem prizoru ; posebno krasno so očrtani kmetje in kdor je imel priliko le enkrat občevati s srbskim kmetom, ta ve, da se je Nožića posrečilo z nedosegljivo realnostjo naslikati te kmetske tipe. Najmanj ae je pisatelju posrečilo pogoditi kapetana Kutina, čigar značaj je v igri označen zelo nejasno. V obče pa vsa igra izpričuje, da je Branislav Nušić nadebuden talent in se nadejamo, da bodemo skoro videli na slovenskem odru kakšno večje njegovo delo.
— Organizacija mlajših srbskih književnikov. V nedeljo so imeli v Belgradu zborovanje mlajši srbski književniki. Sklenili so osnovati svoje društvo, ki bi naj zastopalo nji hove težnje napram javnosti.
— Kongres jugoslovanskih književnikov in Časnikarjev v Belgradu je definitivno določen 19., 2 0. in 21. t. m. Kaj bo predmet raz pravam, nam ni znano, ker programa še nismo dobili Ker se je dan kongresa tako pozno definitivno določil, dvomimo, da bi bilo Slovencem mogoče, se ga udeležiti!
— Slovenci v Ameriki. — Zadušil sejevGastie Greeku vsled nafiUlega ognja v rofU Jakob Plut. — Novo cerkev so si postavili Slovenci v Jolietu — Na umujeobolelvClevelandu An ton Peterlin. — 125 OOOdolar-jev je poneveril v Bostonu slavaški
bankir Miloš Štefanovih ter izginil. Prizadetih jo bilo kakih 20.000 slovaških in poljskih, a baje tudi nekaj slovenskih delavoev. — Pri eksploziji je ubilo v neki steklarni v Jolijetu Miha Bohinca, doma ■ Gorenjske. — Vlak je vrgel v globok jarek v Mason-townu Petra Vrb ina, da ai je rasklal glavo. S cer še Živi, a ni upanja, da bi ozdravel.
— NaJfiovei&e novice. —
V srbski skupščini je bila adresa večine sprejeta tudi v drugem branju, nakar so jo izročili kralju.
— Bolgarsko angleška in bolgarsko - italijanska   trg o vinska pogodba sta podpisani.
— Silovit vihar razsaja na
Solnograškem, ki je napravil ogromno ekode  na  drevju  in  poslopjih, po sebno v Gssteinu.
— Ruski admiral Nebo-ga tov, ki je v pomorski bitki kapituliral ter bil vsled tega degradiran, dcBpe te dni na Dunaj.
Eremićevaoporoka Predlanskim v Vel. Ktkindi umorjeni madjaronaki državni poslanec in odvetnik dr. Pavel Eremić je napravil šest let poprej oporoko, v kateri je določil celo svoje premoženje 21/, milijona K svojenru nečaku Petru Prekajskemu Uživanje nepri-mičnine pa je določil svoji ženi, dokler se zopet ne tm.ži. Vdova na se je 1 to po moževi smrti omož it s tenršvarskim odvetnikom dr. Tto-dorovićem ter vložila obenem tožbo na razvelj&vljenje oporoke, Češ, da je mož leto pred svojo smrtjo spisal drugo oporoko, v kateri zapušča svoje premoženje na enake dele njej, Prekajskemu in srbskim kulturnim zavodom. P/ekajski se je vdal ter vdovi odstopil tretjino premoženja.
* Abesinska osveta Ras By£&noe, poveljnik 15000 vojakov, se je pred nekaterimi meseci poročil s sestro nekega sosednjega vladarja. Novoporočenoa sta živela nekaj časa prav srečno v Adis Abeb», dokler ni postal Bvzance ljubosumen na nekega poglavarja. Ljubosumnost ga je premagala, da je neko noč umoril svojo ženo in njenih šest služabnic. Brat umorjene je zahteval po abe-s.riskem zakonu od najvišjega sodišča, da se mu morilec izroči. Sodišču e predsedoval sam Menelik, ki je b solznimi očmi prosil maščevalca, naj prizanese svoji žrtvi, ker je za By-zacca najhujša kazen, ako mora živeti ter neprestano objokavati svoj zločin. Brat umerjene pa se ni dal omehčati, in vojskovodjo Bvzanoa so spremili vojaki iz mesta, a zunaj so ga izročili krvoželjnemu protivniku, da ga je z mečem ubil.
* Spretni detektivi. Londonski ciettktivi so skov&li natri, ki je bil posebno originalen in jim je pripomogel, da so en dan vjeli 11 tatov dragocenosti. Polioija je odkrila, da neka tvrdka zlatnine v 0!erken-welilu kupuje ukradene zlate in srebrne stvari. V sredo zvečer je Šel nadzornik detektivov s več detektivi v omenjeno trgovino in aretiral oba prinoipala. Detektivi so se etablirali nato kot trgovski pomočniki, komaj so prevzeli ta pose), že vstopi neki mož, ki je dragocene zlate in srebrne stvari ponudil v nakup. Na njegovo nemalo začudenje so ga pomočniki prijeli in zaprli v neko privatno sobo. Tatovi so nato prihajali kar zaporedoma, in še isti dan je bilo zajetih 10 drugih tatov.
* Kakega  spola  so angeli?  Naš sacf Tone je bodli konkurente v Ameriki.   Belg jski kipar Gatzcn Porglum je dobil naročilo, da napravi za katedralo v Belmontu dva angela.   Kipar je angela upo dobil kot žer.eki, vsled česar je nastala med duhovniki velika nevolja. Tuli v Ameriki  mrse namreč du hovniki bujno žensko telo ako je iz — mrzlega kamna. Cerkveni farizeji so se postavili na stal-šče, da smejo biti angeli le — moški, ženske po hujšljivosfci ne trpe med argeli. Po s >bno  angel,   ki  pride  Mariji na znanjat   »veselo   vest«,   mora biti moški.   Kiparja je ta abderitski pre pir tako razkačil, da je oba angela razbil.
* Napredujoča znanost.
Neki profesor medicine na pariškem vseučilišču je pokazal svojim slušate Ijem na prsih bolnega moža ter ga vprašal: „Kaj je vaš poklic V" — „ Godec", je bil odgovor. „Vidite, gospoda moja," je profesor zmagoslavno razlagal vernim poslušalcem, „tu imam priliko, vam dokazati, da jc preveliko napihovanje, kakršno zahteva pihalo pri godbi, vzrok prsnim boleznim. In sicer kateri inštrument igrate? „Veliki boben," se je odrezal mož.
* Vrednost železnic celega sveta Neki angleški šUtutik je laralunil, da bi bilo sa nakup vseh železnfo na sveta treba ogromne vsote 008,800.000000 K. Toliko znašajo komaj dohodki vseh evropskih držav v 8 letih. Res čudovito vreJ-
noat so dosegle Železnice v razme* roma nepredolgl dobi, odkar je iz-najden parni stroj.
* Devetkrat na nove zgrajeno mesto je mesto Martirano v Kalabriji. Potres ga je Že osemkrat popolnoma razrušil. — Sedaj je sklenil občinski svet, naj se po zadnjem potresu zopet do tal uničeno mesto na novo vgradi.
* lice se 6000 mol New
y irske o&laati i&Sejo 6000 mol, ki 80 zapustili svoje Žene. D jhovniki vseh veroizpovedanj so obupani, ker nji hove cerkvene vezi ne  držijo več skupaj zakonskih.
Književnost.
— Dr. Dimitrij A. Markov: Piama publicista. Lvov. Itaanie avtora. C na, 1 K Str. 101. Odlični maloruski časnikar in pisatelj dr Mirkov, ki je tudi med Slovenci prav dobro znan in uživa tuka) mnogo simpatij, je v tej knjigi zbral štiri zanimanja vredne stud je. Prva ae bavi z dijaškim gibanjem na Ho skem, diuga obsega popis potovanja, ki ga je napravil pisatelj po Slovenskem in vtiske, kt jih je dobil pri epazovaniu vsega našega živl;enja delovanja in nehanja Tretji spis razprav Ija o naoijonaini avtonomiji s posebnim ozirom na politične hakatiste v Ga-l.ški, četrti pa je posvećen gališko ruskemu dij*£t?u in kar je v njem povedano je pisatelj sam imenoval »bridko resnioo« Vasm poznavalcem maloruakega jezika bo podala ta knjiga mnogo pcuČnih detajlov in misli ter jih opozarja in mnogo zanimivih stvari.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem.
Peter Strmi j an iz Zagorja, naposled delavec pri zgradbi železniškega predora na Urušiei, je zaradi malomarnosti iz službe odpuščen na Jesenicah čevljarja Franceta Robiča z lažnjivo pretvezo, da ima v predoru dober zaslužek, do tega pripravil, da mu je napravil par novib, par starih Čevljev pa popravil. Mesarju Francetu Kočarju na Hrušici je dal v poplačilo svojih dolgov za 120 K kolo, katero je vzel od tvrd-ke Jax na obroke za 150 K in Še ne plačal. Od Kočarja je izvabil tudi vinski sod, in zimnico, češ da bo vzel na stanovanje nekega delavca in da sod nujno potrebuje, ker je njegovi ženi, ki je bila natakarica, ostalo nekaj vina. Ko se je Strmljan vrnil na dom svoje žene, ki živi v litijskem okraju, obiskal je več kmetov, se jim za konjederca predstavil in jim zagrozil, da jih bode zaradi psov ovadil, ker ti ne nosijo nagobčnikov, da pa hoče opustiti, če mu zato kaj dajo. Res je petim kmetom izvabil 10 K; vse to obdolženec odkrito priznava. Obsojen je bil na 3 mesece ječe.
Andrej Pogač ar, posestnika sin v Olševku, se je v gostilni Franceta Juvana s Francetom Prešernom za radi dobitka pri ke^lanju spri, ker je slednji trdil, da mu pripada koštrun kot glavni dobitek. To je obdolženca tako ujezilo, da je Prešernu vrček v glavo vrgel. Pogačar sicer trdi, da ga je zagnal pred Prešerna na mizo ter ga je le po uesreči zadel. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe.
France Makove c, dninar v Ra teČab, jc iz zaklenjene kamre Mariji Cuznar izmaknil zlat za 20 K. Denar je deloma zapravil, kar obdolženec od krito priznava. Obsojen je bil na 4 tedne ječe.
Janez Kumer, delavec v Podpur-felcu, je dne 4. kimovca t. 1. okoli treh zjutraj v veži Miklavčičeve gostilne z ostrino rovuiee 19 let starega Jakoba Tavčarja po levi rami iu licu udaril in ga opasno poškodoval. Vzrok prepira je bila malenkostna stvar. Kumer je v svoji dobrovoljnosti pričel laško govoriti. Tavčar mu je pa rekel, da naj molči, ker laškega Jezika ne ume. Kumer pravi, da je to storil v jezi, ker mu je en fant nož vzel, in ker je mislil, da bode od fantov tepen. Obsojen je bil na 2 meseca ječe.
Taiefonš&g in brxoja?3& poročila.
Dunaj 7. oktobra V prvi seji državnega zbora 28. t m bo baron Gautsch v posebni izjavi pojasnil stališče vlade napram volilni reformi.
Dunaj 7. novembra. Kakor se je sedaj izvedelo, je odšlo iz Linea 400, iz Solnograda pa :>00 vojakov v Prago.
Dunaj 7. novembra. Na Dunaju in v Pragi je nastal zopet mir. Pred dunajsko univerzo ste danes zjutraj promenirali dve bur-ševski društvi, na dragi strani pa razna druga društva Ob enaj stih   je   bilo pred vaeučili Scena
zbranih okoli 2000 dijakov, ven dar pa ni prišlo do nobenih izgredov.
Praga 7. novembra Ponoči je nastal mir in red. Mesto je zopet dobilo navadno podobo. Stavku joči železničarji so odklonili ponudbo železniškega ministrstva ter izjavil', da ne prenehajo stavkati preje, dokler se jim ne izpolnijo vse njihove zahteve.
Praga 7. novembra. „Narod nim Listom" se poroča z Dunaja, da je dala vlada namestniku grefu Coudenhovu dovoljenje, da sme takoj uvesti preki sod, ako bi se v Pragi ponovili dogodki sobote in nedelje.
Praga 7. novembra.   Na češkem vseučilišču so ustavljena pre davanja.
Praga 7. uovembra. Na Vinogradih je bil shod, kjer so imeli posamezniki govore revolucionarne vsebine. Na ulicah so napravili delavci barikade iz lesa in slame, jih polili s petrolejem in jih zažgali.
Praga 7.  novembra. Včeraj so bili konfiscirani ..Narodni List v " danes pa „Pravo Lidii".
Zadar 7 novembra Reško resolucijo so poleg deželnega poslanca Crnca naknadno podpisali tudi državni poslai-ci Biankini, Ferri in Vuković
Zagreb 7. novembra Pri seji občinskega sveta so se neodvisni občinski svetniki pri razpravi o proračunu odstranil?, da s tem izrazijo svojo nezadovoljnost županu dr. Amrušu, ki je sprejel kandidaturo proti dr. Pctočnjaku.
Petrograd 7 novembr- Car je sprejel d-nrsijo fiaančnega ministra Kokovcova in ministra B u 1 y g i n a Ved itvo notranjih zadev je prevzel Bulyginov namestnik Durmcnov.
Petrograd 7. novembra. (i V it te je imenovan za predsednika ministrskega sveta.
Varšava 7. novembra. Velika množica dijakov jo naskočila k« zaŠko vojašnico. Med dijaki in vojaki se je vnel boj. V boju je bilo na obeli straneh mnogo ranjencev.
Varšava 7. novembra Včeraj se je c tvoril zopet promet za to verno blago za vse inozemske železnice z Rusijo.
Kališ 7. novembra Tu so pri redili Poljaki veliko politično skup-ščino. Na vseh cerkvah so razobašene poljske zastave. Na shodu se je sklenila resolucija, ki zahteva popolno avtonomijo Polj z deželnim zborom v Vaitavi
Beroiifi 7. okiobra. španski kralj Alfonz je prispel včeraj popoldne v Berolin, kjer sta ga sprejela cesar Viljem in prestolo naslednik. Sprejem je bil najpro-srčnejši.
m neobhodno potrebna zobna Creme ae
vzdržuje zobe čiste, bele In zdrava
roti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Taiifio-cMiM Mura
katera oUrepeuJe l»al*ee, od«tra-njiije luflUe in preprečuje Izpadanje la«.
1 atelklenlea z nahodom t u.
Razpošilja so z obratno poŠto no manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medio, mil, medioinal. vin, špeoijali-tet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Dež. lekarna Milana Lensteka
v Ljubljani, Rešljiva cesta it. 1
poiag Bovoegrajenega Fran Juretovega
iobiL mosta 81—45
Umrli so v Ljubljani:
Dne SI. oktobra: Joiip Span, knjigovodja, 53 let, Sv Petra cesto 69, j etika. — Adolflna Palme, zasebnega uradnika bdi, 18 let, Breg 80, treoa hiba.
Dne 1. novembra: Jožef Prašnikar, rudar, 17 let, Radeckega cesto 11, Scrophulosis. flartia  Maleniek,   župnik,  52   let,   St. Petra aeata 78, mrtvoud.
Dne 3* aorembra: Franja Cepon, delav-tera žena, 45 let, Stranska pot 10, Jetika, — Amalija Peb, ključarjeva hči, 1 in pol mes., Rožne alice 8, Ecclampsie in fantu m.
Dne 5. novembra: Marija Buncek, delavka, $8 let, Kolodvorske ulice 2», jetika.
V deželni bolnici:
Dne 2>. oktobra: Matevž Benet, rudar, 36 let, Dementia secund. — Marija Težak, pocestnica, 67 let, Ileus.
Dne 30. oktobra: Fran Žabjek, mesarski pom. 38 let, Alkoholismus. ckron.
Dne 31. oktobra: Neža Končma, delavčeva žena, 60 let, srčna hiba — Jakob K ikolj, šolar, 8 let, davica
Borzna poročila,
ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
C radni kumi dua, bona 6. novembra 1905.
49/, majeva renta .   .   •   • • d6/, srebrna renta ..... avstr. kronska rtnta   . .
*- ogrska kronska m « • . 4l/t „ alato b * * * 4Q/a posojilo dežele Kranlake . 41/s% posojilo mesta SpUet . A4/ '/ * f» Zadar . 4*/*«/* bos.-bere. žel. pos. 1908 4«'-, Seska, dež. banka k. a.
4°;
ž. o.
aat pisma gal. cL bip, b.
a it *'
4*
4*
iiii)s
pežt.   kom,  k.   o. i.
10"/# pr..   .  c  .  . . 4s.;s9/» a*8^ pisma Innerst nr.
B      p     agrske cen. dež. hr.....• .
*'V7« »• Pw* OflT« niP« DIUI* • oot ogr. lokalnih žs-lesnie d. dr.   ... . obl. <Se£ke in d. banko . 4*£ prior. Trst-Porec lok. žal.
«7, 9ri«r. doL žel.....
I -c ' 9 juž. žeL kup. ViVt • *VU *Tlt* P°*- "       P* °« •
£r*efca ad L 18601 . .   .   . .
,      B   . 1864 .....
9    oanka . aec. kred. I.
*gz. hip. banko . . a     srbsko t frs. 100' -
, *arike.....
">&sillka sro^ko . . .
E^roditno „    . . .
Caom&Ske «.    • • .
krakovske *   • • «
Ljubljanske        a   • • *
^Tst. rad. krm«   „    • • .
Ogr.     E     s       s     , * •
Šudolfove c   • • •
Bsleburške ,   • • •
Dunajsko kom.    m    • . «
natsifiir JiŽn« železnioe   •  •   • • Dršame Seiesnioo    .   . • Avstr.-ogrsko bančno delnice Avstr. kreditno banka   . . Ogrsko      n       9      . • Žlvnostenako        M       • . Premogokop v Mostu (BrfLz) Alpinske m on ton .... Praske žeL ind*. dr. .   . . Bnna-Muranvi , Trbovliek« prem. družba Avstr. orožne tovr. družb« . češke sladkorna druibo
Vatate. 0. kr. eakiit žO franki
20 marko ... ...
Sovoroigna ....
Marka .......
-sški banket s*.   .   .   , . Snblji ......  i i
Dolarji.   , ....
Dec*r
100-15 100 06 10015 11860
95'' 11415 99-60 10060 100-1C0 60 99-76 99 76 100 70
106*16 100-50
100* 100 —
90 50 100-25 99*90 99*50 316 80 IC0-70
190 75 «94 — 161 25 300 — 300-— 264 — 103 — 147-25 24-90 471-— 74-— 91-— 64-63 — 34 — 60"-72*— 632 —
122 672 75
1638 -67450 782 — 247 — 680 — 63875
2660 — 639 — 2i»2 — 589 — 165 —
1^49 19 7 23 60 14' — 117*62 96-70
t64 — 4*84
Blage
100*6
100- 26 10035 11870
95*95 114-35
101- — 101*60
100 —
101 60
100 05 10005
101 70
107-15 101*60
10020
100 60
1.0 50
101 2'
100*-3'8 80 10170
192-76 296 — 16325 *08 — 308 — 271 80 111 —
: 48*26
«6 90 481 — 84*-S8 40 70 — 54 80 36 80 64 — 78 — 542 —
12S-— 673-75 IS48 —
875 50 783 — i?47 60 685 — 539 76 S700 -539 25 294 - -B93 —
11 57 19 9 23 58 140S
117*72 95*90
264*75 6-—
Žitno cene v Budimpešti.
Dno 7. novembra 1906.
PSeaiea sa april 1906 Rž „ april . . Kenaa , maj 1906 Oves
.   „ 100 . m I«* . . 100
, april  .   .   .   .  „ 100 5—10 vin. višje.
a H 28 . 14*46 . 1* ~ n 1*18
Mefeorologično poročilo.
liin* ua4 merara 306-1.   Bzodrjl aračnl tlak 716d M
Novemb. j	pa. ■ -tfanja	Stanje baro-xnetara sj mm	—. * s e o 3 E-*^3	Vetrovi	Siobo
6.	8. z v	7300	86	al. j vzhod	oblačno
7.	7.zj.	731 3	68	si i i vzhod	oblačno
*	S. pup.	7315	88	si jj vzhod	oblačno
8-odnia včjraiSnja tomporatnrn 9 8-, cocseia: 5*9'. — Padavina v asm 20 0.
Ravnokar je izšla
KORISTIM.
Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „SIov. Naroda.)
Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje  dogodke  neke  koristke izza Časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva.
Cena broširano 80 v.a po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni
L SCHUENTNER o Ljubljani
(Prešernove ulice.
Zahvala. 8694
Za vse dokase srčnega aočutja povodom bolesni in smrti nalaga nepozabnega sina in brata, gospoda
Fran Ks. Zemljano
osmoiolca I. državne gimnaifje
kakor tudi za lepe vance in mnogobrojno spremstvo izrekamo vsem prijateljem in znancem nafio najsrčnejšo zahvalo. Posebno se aar hvaljujemo č. gg. profesorjem, osobito pa gg. osmoSolcem za prelepo tolažilno petje in za prekrasni venec, ki so ga poklonili ranjemu svojemu tovarišu. Srčna hvala vsem!
Ljubljana, 6. novembra 19J5.
3597    žalujoča rodbina Zemljanova.
Sode
vinske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki oeni 9681 83
Turovo maslo
iz kravjega mleka fl. 3*90, koštranovo
___________________________ _ meso. sadnji sel, aa
10 funtov fl. 2*10. 6 funtov surovega masla in 5 funtov mesta fl. 3 —.   3603 1
Kamerllng 23, Tluste (Avstr.)
6
se odda na novembrski termin.
Pojasnila na Resljevl cesti 22
v gostilni.
3648-5
Sprejme ee takoj
spreten sedlar
pri Tereziji Flander. Železniki,
Gorenjsko. 3374- 9
Postni sel
(pismonoša) se išče pri poštnem nradu
v Spodnji Šiški. 36u{
Privatna plesna šola
v dvorani hotela „pri Maliču".
Usojam se proč. p. n. občinstvu javljati, da sem 6. t. m. pričel s plesnim poukom in sicer: strokovni tečaji za dame In gospode iz boljših rodovln bodo vsak ponedeljek in petek ob polu 8. zvečer. Tečaj za boston in druge moderne plese za lanske učence bo vsak četrtek od 8. do II. zečer. — Pripravlja se tečaj za otroke in mladeniče.
Ameriški boston, angleški boston in boston parlslenne.
Posebne ure se dajo ob vsakem času za vse stare in moderne plese po labki in bitro pojmljivi metodi, za zasebnike, za družbe, v dvorani in v zasebnih hišah. — Prijave in vpisovanja vsak dan od II. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne v hotelu „pri Slonu", soba 73.
Z odličnim spoštovanjem 3599—1 Julij Morterra, plesni učitelj.
Vinska trgovina
na debelo In drobno
JOSIP LBNČE
jjjgjge ulice štev. 4 »Pri belem uolku" p Ljubljani.
Zaloga različnih štajerskih, hrvaških, Istrskih, primorskih, dolenjskih in goriSkih vin.
Pristna, izborna roba po nizki ceni.
Vino se v Ljubljani postavi v hišo, na deželi pa na dotično železniško postajo. 3281-5
V  Za 1» x-1 • « n o s«  m     Jam«-1. ~wm
Tudi potrebna posoda se dobi na razpolago.
\ I
fl    1 T
Oddaja stavbe
noueso enonodstrop. šolskeso poslopja
s 3 učnimi sobami, eno sobo za učila in konference, z naduČiteljevim stanovanjem obstoječim iz ene večje  in dveb manjših sob in kuhinje, kletmi, dalje z eno sobo za 2. učitelja in s potrebni r i hodniki in drugimi prostori v Bočni. Ustmena zniževalna dražba se bo vršila
v ponedeljek, dne 13. listopada ob 9. uri predpoldne
v šolskem poslopju v Bočni.
Stavba se bo oddala le enemu glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 35.290 K.
Stavbni operat obstoječ iz stavbnih načrtov, stroškovnika, stavbnga dovoljenja in stavbnih pogojev je razpoložen na vpogled v šolski pisarni v Bučni in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju.
Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku po 3529 kron.
Krajni šolski  svet Bočna
dne 20. oktobra 1905. 3544—3 Načelnik : Fran fitiglic.
* Anton Sare
eo
fcU9
terJO
v l,|nbl|
na Sv. Petra cesti št. 8
Zaloga ces.      kr. tvornice
sa  platneno,  namizno  in  damaatno blago
Norbert Langer A sinovi =====  na Moravskom ■
platno vseh širin za telesno In posteljno perilo, namizni prti, serviete, gafrilture za kavo, bele in barvaste, brl-salke, žepni robci, brlsalne rute, sifon, širtlng, kreton, batlst Itd. Itd.
Švicarske vezenine.
Specialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno} in najceneje.
Opreme za neveste od
K 350 - naprej.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled.
Z odličnim BpoitoTanjtm
Anton Šare
St. Petra cesta St. 8
▼ LJubljani. 2215-18
Stanovanje
s dvema svetlima gobama in p riti kl i-nami le i 1. februarjem odda.   8MH 2 Poizve se pri gospodarju v 8a-lendrovlh ulicah 6, III. nadstr.
Dva gospoda se sprejmeta
od 46—48 K mesečno.
Kje, pove npravništvo „ Slovenskega Naroda". 3581—3
obstoječih iz Štirih, ozir. petih sob, kopalne sobe in pripadkov, z električno razsvetljavo, se odda v najem za februarjev termin na Resi je vi cesti 6t. 7f I. nadstropje.
Natančneje ravnotam.        3548 -4
Učenca
iz poštene hiše in s potrebno šolsko izobrazbo sprejme takoj
Franc Plcak
trgovec s špecer. blagom in železnino v Ribnici.        3535—3
Stanovanje
z dvema suhima, lepima sobama, kuhinjo in pritiklinami, se takoj odda.
Več se izve na Dolenjski cesti
Štev. 14. 3573—2
Surovo maslo! meiotmed!
Siroto maslo ii kravjega mleka, koli s 10 fanti 3*76 fl, čebeljni med prirodno čist koli e 10 fanti 2-50 fl. Za poiikaŠnjo koli % 10 fanti tir. masla in 6 funtoT moda S* — fl. Ovčje meso, (stegno), vsak dan sveže, debelo po poljnbnosti. Košara z 10 fanti 2 25 fl. rtlernlleb, eksportna   trgovina  Tlu ste   (Avstr.)   353»—2
Učenca
išče večja trgovina na Dolenjskem.
Ponudbe pod „A. B." na nprav. „Slov. Naroda". 3580-3
Stanovanje
obstoječe iz S sob in pritiklin se odda s 1. februarjem v Cigaletoiili ulicah 3, pred sodnijo. 3598—1
Penzionist
''samec ali oženjen), ki lahko še kaj malega dela za kratek čas, in si lahko nekaj pri hiši zasluži, se takoj sprejme v majhno stanovanje. — Natančne ponudbe pod „ Blizu mesta 1000" nprav. „Slov. Naroda". 3596-1
In sploh ose deželne pridelke
kupuje 3444—7
Ant. Kolenc v Celju.
V hiši štev. 20 na Bleivveisovi cesti se odda
za   nrtarj**,   odvetnike,   trorovoe ali barke t*«* *~drt» v s *vqi
DEGENGHI, Dalmatinove ulice
▼ pritličji. 3226—10
V hiši štev. 16 na Bleivveisovi cesti se odda v III. nadstr.
lepo stanovanje
' s  tremi  sobami  in  kopalno  sobo za februariev termin.
I i
Vpraša se pri F. Supančiču na Rimski cesti it 20. 3604—1
Sveže
stanovanje »ne in zajci
s tremi sobami v I. nadstropju in sicer takoj ali pa s 1. februarjem.
Vpraša se pri F. Supančiču na Rimski cesti št. 20. 358*-2
se dobe vsak dan v
Gosposkih ulicah št. 15.
Pošiljam tudi po pošti.
Rozalijai Keržan.
-602-1
Št.Nc I 162/5
3534—3
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da se je dovolila
prostovoljna dražba
hišnega posestva Marije Pollak, vi. št. 178 kat. obe. mesto Ljubljana, hišno število 5 v Židov kili nlicah v Ljubljani, in se bo vršila dne 10. novembra 1905 ob 11. nri dopoldne v pisarni c.kr. notarja Ivana Plantana v Sodnijskih ulicah št. 2, L nadstropje.
Vsak ponudnik mora založiti na roke prodajnega poverjenika pred ponud-kom kot vadij 10" 0 na 90.000 K določene izklicne cene, tedaj 9000 K v gotovini ali v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev po kurzu dunajske borze prejšnjega dne, ali v vložnih knjižicah tuzemskih hranilnic ali posojilnic z neomejeno zavezo.
Zdražitelj prevzame terjatve knjižnih upnikov v osebno plačilno zavezo in obrestovanje od 1. svečana 1906 dalje. — Ostanek najvišjega ponudka pa ima poplačati v 5 zaporednih letnih obrokih s 5% obrestmi od 1. svečana 1906 dalje.
Dražbeni pogoji se lahko pregledajo med navadnimi uradnimi urami v pisarni sodnega komisarja c. kr. notarja Ivana Plantana v Ljubljani.
Lastnici posestva, ki se bode prodajalo, se pridrži pravica, doseženi najvišji ponudek takoj po sklepu prodaje ali sprejeti ali pa odkloniti.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. I
dne 28. oktobra 1905.
Zaloga koles
486 49 in motorjev
iz znane tovarne J. Puch v Gradcu« Z  dveletnim JaniitTom.
FRANC ČUDEN
urar In trgovec v LJubljani
Prešernove ulice, nasproti franč. samostana Filialka: Mestni trg, nasproti rotoria.
Drugih vrst kolesa od K120 — dalje.
— Z enoletnim jamstvom. =====
Velika zalega šivalnih strojev.
cen ovni ki  zastonj  In  poštnine pro«to.
85
15^6
GU
Sprejema ea varovanja človeškega trtljanja po oajrajmovTstnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti )e ugodno zavarovanje as doživetie in smrt a ^anjSujofiimi ae vpiafili
Vsak dan ima po preteku petih let pravico đo di viden. ^
Stanovanje
lepo prenovljeno, obstoječe iz 2 sob s » pritiklinami, se takoj odda na Tržaški cesti št. 38 za letno najemnino 130 gld. I Natančneje pri A. Gjudu, brivcu, ' na Kongresnem trgu št. 3.   35:92-2 I ,_________
5 kron in već zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni
česar. -— Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletllnlh strojev za domače delavce 8477 5 TIIOS.  1JL. WHITTiCK Ac Co. Praga, Petrskč namčstf 7 156.  Trst, Viaa Campanile 13 156.
vzajemna zavarovalna binkavPra^:, Raz. fondi: 31,865.386*80 BL Izplačana odškodnina in kapitalije: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ *m«*m1iobI «l«v*nMlto • narodno uprav«. 5—129
V m pojM&iU dajo:
Seneralni u stop v Ljubljani, tegar pisarno ao t laatnaj baninej hiši
Gospodje o« dame
ki od 6. do II. t. m. kupijo blaga za črez 20 gld.,
dobe  zastonj  dobro  idočo  patentno nikljasto Roskopfovo uro ali budilko.
Kdor kupi en komad blaga za črez 30 gld,, dobi brezplačno elegantno uro na nihalo. 3569—3
Angleško skladišče oblek
0. Bernatouić u Ljubljani, na Mestnem tr$u šteu. 5.
SB§Bff
„Goriško vinarsko društvo"
(registrovana zadruga z omejeno zavezo)
= T7- G-orici =
ima t svojih zalogsh in prodaja
in pristna đim
iz Brd, z Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. — Vzorce
vin pošilja na zahtevo. 3157-10 Cene zmerne, postrežba točna in reelna.
Sedež društvo: Gorico, ulico Borzelini štev. ZZ.
Najcenejša in največja domača Jg ^
eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta. .
Urar in trgovec
3493-4
H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izbornoz alogo najfinejših, natančnih švicarskih*ur, kakor
najbolj 8loveČih znamk: Safhausen, Ornega, Roskopf, Urania i. t. d.
Zlatnine m srebrnine, kakor nakraski, verižice, uhani, prstani, obeski itd. najfinejšega izdelka po  najnižjih cenah.
Dokaz ,§ da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje g$ glavnih mest._
Št. 602. Nikelnasta an- RavnO^je Izšel najnovejši Št. B05. Prava srebrna ker remont. „RoBkopf, veliki   Cenik,   kateri   se   pošlje  cilinder remont trpežno
. ».toni inSoitnine prorto.   . ^T^SST^ i^SfiVn   Moške ini-/.'jnravn velikosti! —
Zavaruje poslopja in premiCmne proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjaje takoj in cajkaiantneje USiva najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička isdatno podpore v narodne in obCnokoriatno namene.
Stanovanje
na Kongresnem trgu M. 13,
v I. nadstropja, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za novemberski ali februvarski termin. 1442 -32
VeČ se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva uiitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31.
9/TV -»fYft
LJ bMAovljeno leti 1142
^ (RK05LIKHR^M, SUKAKJA n/
1narisov in qrbov ««7» BK/1T/1 EBEKLJ
p ucjBunrin, 55TM!Y*-S K
- Telefon It 154. - ft/
V Mokronogu je naprodaj
11 i s*i o
v dobrem stanu, stoječa ob glavni cesti ter sposobna za vsako obrt. Proda se tudi velika njiva prve vrste, dobijo se pa zraven na željo tudi pašniki, gozdi, travniki itd. kolikor pač kupec rabi. Cena zmerna ter se zahteva le del kupnine na račun.
Vse podatke daje g. Peter Strel, trgovec v Mokronogu. 3510—3
Odda se takoj v najem
prostor za prodajali
opravljeno z vsemi v prodajalno spada-jočimi opravami, na primernem kraju v hiši g. Simona Bratoža št. 39 v Št. Vidu pri Vipavi.
Sprejme se tudi v trgovski stroki izvežbana
gospodična
katera bi si želela nabaviti samostojno trgovino aH pa v družbi z goriomen-jenim gospodarjem ali pa z namenom resne ženitne ponudbe.
Več se izve ustmeno ali pismeno pri navedenem gospodarju. 3593—1
prašno izbero
l^e-nfel^eije
ca dame ■. deklic«
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
1- t_ dL-p rlper.f.
kisa Sekata
LJubljana Špitahke iltee fttev. 7.
^ Solidno blago.
Nizke cene.
pp-* Novost <asj
z elegantnimi patentovanimi aparati!!
Preč. p. d. občinstvu in slav. posadki se naznanja, da je v tukajšnjem mestu in sicer na Kongresnem trgu nasproti Kazine prodajališče
pristnih Južnotlrolsklh žlahtnih narod.
Južnotirolski maroni so jako redilni, obsegajo najfinejšo moko in sladkor, so prav priporočljivi otrokom in vsakomur, ter naslada k vsaki pijači.
Cenj. odjemalcem se lahko od 8. zjutraj do 10. zvečer postreže z vedno sveže pečenimi maroni, ki so v gorkih zavitkih v aparatu.
Opirajoč se na 301etno delovanje v tej stroki, more prodajalee v<se svoje cenj. odjemalce najbolje in najtoČneje postreči z izvrstnim blagom.
"■ ■'■       ----- *  "m^-JT ■»'-Ti
Ces. kr. avstriiske
državne železnice.
C kr. ravnatelj stro dri. ielezniee v Beljaku.
Veljaven od dne i. oktobra 1906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE jni. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri U m peno** m rlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Moaakoto Ljubno, čer Seiitba) • Auesee, Solnograd, ces Klein-Raifling v Steyr, v Line, na Dunaj   via Amstetten,
— Ob 7. ari & rx ejutrrj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Maran, Maaterndorf, Fransensfest«, Ljubno, Dunaj, fie« Bela tka. v Solnograd, Inomost, cez KJein-Reifiing v Stever, v Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipako. ces Anusteiter: na Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne csobr. rlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glod nitz, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Bad G u ste in, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc Carica, Ženeva, Pariz, cez Anstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 6ti m popoldn* OM>bni vlak *> Trbiž. Šmohor, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno( čea Klein Reiflin^ i Bfesfi, Lice, Budej.Tice, Pisen, Marijine vars Beb; toanoove eare, fcL»rlGve vjtre, Pra«,'Ok (v Pra^o li-rek mi vos I. in II. razr.). Lipako, Dun^j cez Amstetten. —- Ob 10. on ponoći osobr vlak v Trbiž, Beljak, Fransensfeste, inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni vos i. in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOĆE V JE. Osebni vlaki. Ob 7. ur. 17 m zjutraj osebni vlak « Noto  mesto, Stražo, Toplice,   Kočevje,   ob 1 uri b  m pep iatetako.
— Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jul. koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak i Dunaja čez Amstetten, Monakov (Monakovo-Trst direkt. voz I., XI. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stejr, lat Aussee, Ljubnc, Celovec, Mali  Glodnitz,  Beljak. Ob 7. ori VA m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlas & Dunaja cez Amstetten, Lipsko, Prago (is Prage direktni vos I. in il. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Mari i ne vare. Pisen, Budejevice, Line, Steyr, Parit Ženeva, Curin, Bregene, Inomost, Zeli ob Jezeru, Bad Gastem, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni ▼lak s Dunaja, Ljub na, Selzthala, Beljaku Celovca, Malega Gl&dnitza, Monakovega, Is-mosta, Fr-ADzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri Oft a zvečer osobni vlai s Dunaja, Ljubna, Beljaka Mursua, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inom usta in Solnograda, eez K Jam Reiflng iz Stejra Lisca, Badejevic, Plzne, Marijinih varov, Heba, Francovvih var-jv, Prsgj, Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA EN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob S. uri 44 m tjuSaj osobni vlak iz Novega mesta iz Kočevja, ob 2. uri 3*2 m popoldne iz Straže. Toplic, Novega mebi*, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istorako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kat V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. ori 10 n i večer. — Ob 10. uri 45 m ponoć; samo cb nerfaljah in pravnikih in le v oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6, uri Aif m zjutraj, ob 10. ari 69 m dopoldne, ob S. ari 10 m zvečat Ob d. ari 66 m ponoči sam oh ed.oJiab n praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas ie aa ii min. pred 5cx&jevnii21 časom v Linttfc   i 2076
Zimske
klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopice, hlače, do-kolenke, rokavice, različne grelce, ga-maše, tirolske dežne plašče, dežnike, čevlje, ščitnike ovratnikov, ter sploh vse druge predmete razen konfekcije, priznano samo trpežno blago, kupite najceneje
u prvi modni trgovini za gospode 3247-9
Engelbert Skušek
v Ljubljani, Pred škofijo št. 19.
Sprejme se takoj^mlad
Plačam od para. 3566—2
IVAN RAMOVŠ
v Vodmatu štev. 36 pri Ljubljani.
Išče se pod jako ugodnimi pogoji
mizarski piii
dobro izurjen pri mizarskih strojih, ki si zna sam napraviti potrebno orodje za stroje. Nezmožni naj se ne oglašajo.
Kje — pove upravnižtvo „Slov. Naroda". 3463 1
Izvrstno proženje koue električnim potom.
Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva čist, do-
brodišeč, okusen pridelek, ki je prijetnega učinka, pa ne provzroča vročine. Posebni način, kako se kava praži, odpravlja vse Škodljive tvarine, ki so nevarne živcem: tako pražena kava je plemenita pijača, ki pospešuje prebavljanje in zdravje.
Že en poizkus Vas takoj uveri o izrednih prednostih novega pražeoja proti zastareli metodi. Za prazen je so odločilna tale načela:
1. ) Najpopolnejša naprava za praženje in najpopolnejši tehnični obrat. 3600—1
2. ) Najskrbnejše preizkušanje vseh kavnih vrst glede čistote in dobrote.
3. ) Hitra prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom.
KARL PLANINŠEK
Dunajska cesta
(postaja električne cestne železnice).
Prva
velika
pražarna za kavo
Dva dobra čevljarska
pomočnika
sprejme takoj IVAN ŠLIBAK _čevljar nm Bledu.   3o37 3
Izprašan spreten
strojnik in kurjač
z dobrimi izpričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika, izuČen ključavni Carskih  in kovaških del ter popravil pri  strojih,  želi primerne službe v mestu ali zunaj mesta.
Naslov  pove  upravniStvo »Slov. Naroda". ^Boia-a
Isdajateij in odgovorni vednik: Dr. Ivan Taviar.
Lavtataa te tok .M4rodn* tatni1,
16
D76/3.9B
D2^D