Glasnik SED 50|1,2 2010 79 Poročila Helena Rožman verjetno opazili vsi prisotni: zelo veliko Krčanov; domačinov, ki so jim nenazadnje ta hiša in vsebine, ki so in še bodo v njej, tudi namenjene. Odprtja obnovljenega kompleksa sta se udele­ žila tudi polkovnik Egon Ehrlich in dr. Franc Alfonz Mahnert, Valvasorjeva vnuka v šestem in devetem kolenu. T. i. Valvasorjev kompleks zajema tri stavbe, ki so najkakovo­ stnejši del mestnega jedra Krškega: Valvasorjevo, Jarnovičevo in Kaplanovo hišo. Pri prvih dveh govorimo o prenovi, medtem ko je bila Kaplanova zaradi posledic neurja v letu 2004 porušena in nato, ob celostni prenovi kompleksa, rekonstruirana. Danes nudi Valvasorjev kompleks zanimivo podobo, v kateri se preple­ tajo stari izvirni in rekonstruirani elementi z novimi, sodobni­ mi vsadki. Celotno tkivo pa daje mnogo možnosti za oživitvene programe. V pritličju je tako prostor, kjer bo kmalu odprta me­ stna kavarna, poleg je pisarna turistično-informacijskega centra pa informacijska pisarna Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana, in pisarna Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Krško, začasno pa je v omenje­ nih prostorih tudi Mladinski center Krško. Nadstropje in podstrešje sta namenjena Mestnemu muzeju Kr­ ško, ki ga je ustanovila Občina Krško in deluje kot enota Kul­ turnega doma Krško. Prostori so namenjeni stalnim in občasnim muzejskim razstavam. Ob odprtju kompleksa so si obiskoval­ ci že lahko ogledali prvo: predstavitev akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička. Razstava je plod skupnega dela Alenke Černelič Krošelj, ki je tudi sicer zadnja leta skrbno bdela nad celotnim projektom prenove, ter kustosom Galerije Božidar Jakac, Goranom Milovanovićem. V prihodnje bodo v prostore umeščene še predstavitve Janeza Vajkarda Valvasorja, Adama Bohoriča in njegovega učenca Jurija Dalmatina, zakoncev Josi­ pine in Martina Hočevar ter nekdanjega krškega župana Janeza Mencingerja. Prostor bo namenjen tudi predstavitvi medičarske in lectarske dejavnosti in manjšim občasnim razstavam, oba sli­ kovita atrija pa bosta gotovo postala priljubljeni prizorišči različ­ nih kulturnih aktivnosti, ki jih, še zlasti na glasbenem področju, v Krškem res ne manjka. Sveža celostna grafična podoba muzeja je delo oblikovalke Polone Zupančič, ki je sodelovala tudi pri postavitvi in umestitvi Štovičkovih del in oblikovanju drugih gradiv, ki so izšla ob odprtju muzeja. Valvasorjev kompleks, ki je, če se ponovno vrnem k nagovoru dr. Pelka, »recept, da si je treba drzniti iti čez, da se je treba po­ govarjati s sosedi, da je treba brati pozno v noč – in da je treba predvsem vztrajati«, pričakuje svoje obiskovalce. Mestni muzej Krško lahko obiščemo od torka do sobote med 12. in 18. uro. Krško in Posavje pa sta tako dobila novo mesto srečevanj, tako tistih, ki so povezana s kulturno dediščino, kakor tudi točko dru­ žabnosti in pogovorov – tudi takih ob dobri kavi ali čaju! Na severozahodnem delu Istre se ob vznožju strmega hriba Perun nad Mošćeničko drago razprostirajo Mošćenice, srednjeveško utrjeno mestece, z razgledom na Kvarnerski zaliv ter otoka Krk in Cres. V preteklosti so mestecu svoj pečat zapustili predvsem Slovani, Liburni in habsburška monarhija, kar se odraža tudi v njegovi urbanistični zasnovi in številnih kulturnih spomenikih. Simbol Mošćenic je tristo let star toš – 'mlin in stiskalnica oljk', ki je danes uporabljen v turistično-degustacijske namene, v njegovi neposredni bližini pa se nahaja Etnografski muzej Mošćenice. Nevladno in neprofitno združenje Katedra Čakavskog sabora Občine Mošćenička draga od leta 2003 izvaja projekt »Mošće­ nice – živo mesto muzej« z osrednjim namenom revitalizacije in revalorizacije Mošćenic kot prepleta kulturnih tradicij malega zgodovinskega mesta in sodobnega načina življenja v turistič­ nem okolju, kar naj bi rabilo kot model dobre prakse za druga mala mesta v hrvaškem (in mednarodnem) prostoru. Eden od večjih rezultatov projekta je bila tudi mednarodna konfe­ renca Revitalizacija malih zgodovinskih mest in njihove okolice v Primorsko-Goranski županiji: Pilotni projekt Mošćenice – ži­ vo mesto muzej«, ki je v Mošćenicah potekala 23. in 24. okto­ bra 2009 v organizaciji Hrvaške nacionalne sekcije evropskega združenja ECOVAST (European Council for the Village and Small Town / Evropski svet za vas in malo mesto) in Katedre Čakavskog sabora Občine Mošćenička draga v sodelovanju z Društvom umetnostnih zgodovinarjev Hrvaške, Odborom za de­ diščino in prostor. Dogodek je bil hkrati tudi del projekta ASSET (Action to Strengthen Small European Towns / Akcija za krepitev malih evropskih mest), ki ga je sprožil ECOV AST za spodbujanje povezovanja malih mest in naselij v Evropi in v okviru katerega hrvaška sekcija ECOVAST-a vodi projekt »Mala zgodovinska mesta in naselja Hrvaške – obnova in trajnostni razvoj«. 1 1 ECOVAST je bil ustanovljen leta 1984 z namenom krepitve kvalitete življenja podeželskih skupnosti in ohranjanja podeželske dediščine Evrope. Deluje v obliki mreže posameznih članov in nacionalnih sekcij (Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Poljska, Romu­ nija, Rusija, Slovaška, Velika Britanija), s povezovanjem lokalnih, re­ gionalnih in mednarodnih akterjev in pristopom od spodaj navzgor. Ima Poročila Tatjana Vokić* * Tatjana Vokić, prof. geografije in univ. dipl. literarna komparativistka, vodja projekta Rokodelska akademija, Občina Veržej. 924 1 Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, E-naslov: tatjana.vokic@verzej.si, spletna stran: www.rokodelska-akademija.si REVITALIZACIJA MALIH ZGODOVINSKIH MEST IN NJIHOVE OKOLICE V PRIMORSKO-GORANSKI ŽUPANIJI: PILOTNI PROJEKT MOŠĆENICE – ŽIVO MESTO MUZEJ 2. mednarodna konferenca, 23.–24. 10. 2009, Mošćenice, Hrvaška Glasnik SED 50|1,2 2010 80 Poročila Tatjana Vokić Izhodišče konference je temeljilo na ugotovitvi, da so mala mesta tesno povezana s svojo pokrajino, ki določa njihovo identiteto, kar ustvarja ugodne možnosti za razvoj kulturnega in eko-turiz­ ma ter v mesta privablja potencialne investitorje. Zgodovinska jedra malih evropskih mest bogatijo kulturno raznolikost Evro­ pe, zato je treba sprejeti ukrepe za ohranjanje vitalnih mestnih jeder in preprečiti njihovo preobrazbo v muzejske ostaline. Razprava je poskušala poiskati odgovore na vprašanja o revita­ lizaciji in trajnostnem razvoju zgodovinskih malih mest z opre­ delitvami problematike interakcij med malimi mesti in njihovim ožjim in širšim zaledjem (zgodovinski, kulturni, urbanistični, eko­ nomski, turistični, sociološki in drugi vidiki), s tipologijo, z viri in s potenciali malih zgodovinskih mest za revitalizacijo in trajnostni razvoj, z ekonomskimi vidiki obnove in razvoja, modeli upravlja­ nja z razvojnimi programi, možnimi oblikami rabe prostora ter vlogo zasebnega sektorja in lokalne skupnosti pri revitalizaciji. 2 Ob zaključku konference sta znanstveni in organizacijski odbor v nadaljnjo obravnavo strokovni in širši javnosti predlagala na­ slednje delovne sklepe: Vrednote in potenciali malih zgodovinskih mest obsegajo 1. njihovo vlogo čuvajev dediščine in identitete in so hkrati pomembni viri trajnostnega razvoja. Pojem malega me­ sta vključuje poleg njegovih urbanih struktur tudi njegovo okolico (kulturno pokrajino), s katero ga povezujejo fizične, funkcionalne, administrativne, vizualne in druge vezi. Vsako malo mesto je posebno in zahteva specifičen pristop, 2. vendar so metodološki postopki revitalizacije podobni in temeljijo na interdisciplinarnem raziskovanju in dokumen­ tiranju obstoječega stanja vseh elementov mesta in njegove kulturne pokrajine, izdelavi in sprejemanju načrtov revitali­ zacije ter sprejemanju načrta upravljanja. Projekt »Mošćeni­ ce – živo mesto muzej« je pomemben primer implementacije posvetovalni status pri Svetu Evrope ter sodeluje z Evropsko komisijo in drugimi evropskimi organizacijami. Znotraj ECOV AST-a delujeta delov­ ni skupini za podeželsko arhitekturo in pokrajino. Več o ECOV AST-u si lahko preberete na www.ecovast.org, o Hrvaški nacionalni sekciji pa na http://www.ecovast.hr. 2 Zbornik povzetkov predavanj je dostopen na http://www.ecovast.hr/sku­ povi/Moscenice09/Moscenice09_sazetci.pdf. revitalizacijskih načrtov malega mesta. Treba je uvesti nove oblike prostorsko­ planskih dokumentov 3. oziroma konservatorsko-urbanističnega plana kot temeljnega dokumenta revitalizacije malega zgodovinskega mesta. Izde­ lava in sprejetje tovrstnega dokumenta vključuje strokovno in družbeno javnost ter povezanost vseh interesnih skupin. Vloga lokalnega prebivalstva je ključna pri izdelavi in spre­ jetju vseh odločitev. Načrt revitalizacije malega zgodovin­ skega mesta vključuje konservacijo in interpretacijo njegove kulturne in naravne dediščine na podlagi predhodno izdelane konservatorske in pokrajinske študije. Implementacija načrta revitalizacije in koordinacije aktiv­ 4. nosti zahteva nujno sprejetje načrta upravljanja z akcijskim načrtom. Trajnostne kulturne, eko in druge oblike selektivnega turiz­ 5. ma lahko postanejo ključna gibala razvoja malih mest. Zagotoviti je treba mreženje mest, podatkov, izkušenj in ak­ 6. tivnosti. Vire financiranja za projekte revitalizacije je treba iskati na 7. različnih ravneh, od državnih, predpristopnih in drugih skla­ dov ter z oblikovanjem javno-zasebnega partnerstva. Potrebna sta nenehno spremljanje sprememb v prostoru ter 8. strokovna podpora vseh aktivnosti, ki lahko pripeljejo do spre­ memb na kulturno-zgodovinskih območjih in v pokrajinah. Hrvaški zakon o zaščiti in neusklajenosti kulturnih dobrin, 9. zakon o zaščiti narave ter zakon o prostorski ureditvi in gra­ dnji niso medsebojno usklajeni, zato so potrebne njihove do­ polnitve in sprejetje strategije obnove malih mest na nacio- nalni in regionalni ravni. Da so zgoraj omenjeni sklepi oziroma odprta vprašanja vsekakor aktualna v širšem evropskem prostoru in da je malim mestom treba zagotoviti sistemsko zakonodajno, ekonomsko in stro­ kovno podporo, je razvidno tudi iz mednarodnega projekta Sus­ SET (Sustaining Small Expanding Towns), 3 v okviru katerega so razvili spletno orodje kot pripomoček odgovornim osebam in lokalni skupnosti za izbiro najustreznejše trajnostne razvojne strategije malih mest. 3 Več na spletni strani http://www.susset.org Notranjost Etnografskega muzeja Mošćenice. Foto: Tatjana Vokić, 24. 10. 2009 Mala mesta so še posebej občutljiva za okoljske obremenitve. Foto: Tatjana Vokić, 14. 10. 2009