Don. — italijanski uničevalni oddelki Bpedizione in abbonamento postati!' Poštnina plačana v gotovini Cena 1 lira? DRUŽINSKI TEDNIK • Leto XIV. V Ljubljani, 15. oktobra 1912-XX. štev. 38 (671) Vreme vinotoka daje za april poroka Slovenski rek J »DRUŽINSKI TEDNIK« ^ Izhaja ob četrtkih. Uredništvo 1« uprava v Ljubljani, MikloSIčeva 14/JII. Poštni predal fit. 345. Telefon št. 33 32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani fit. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah. ** NAROČNINA *U leta 10 nr. »/» leta 20 lir, vse leto 40 lir. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Jo treta plačatt vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vr«ta ali njtu prostor (višina 8 mm in širina 55 mm) 7 lir; v r.glasnem delu 4.50 lire, V dvobarvnem tisku čete po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali oglasi*: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust. danes: NAŠA NOVA PRAVLJICA KUHARČEK ANDREJ (Gl sir. 4) Uspehi Italijanske atlantske podmornice Angleški 20.000 tonski parnik potopljen. — Izgube sovražnega letalstva nad Malto Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. oktobra svoje 864. Vojno poročilo: Živahna delavnost izvidniških čet in obojestranskega topništva na egiptovski fronti. Protiletalske baterije kopenskih čet so uničile eno sovražno letalo, drugo pa so sestrelili naši lovci. Nad Malto je med bombardiranjem ki so 2a izvršili naši oddelki, izgubil sovražnik dve letali tipa «Spitfire> v letalskh dvobojih z nemškimi lovci. Z vojnih poletov zadnjih dveh dni se dve letali nista vrnili. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 8. oktobra svoje 865. vojno poročilo: Na egiptovski fronti omejena delavnost na kopnem in v zraku. Med poletom nad Tobruk se je sovražno letalo, zadeto od protiletalske obrambe, zrušilo na zemljo v bližini Bardije. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil it. oktobra svoje 866. vojno poročilo: Na bojišču pri El Alameinu le neznatno delovanje. Včeraj je avtomatsko orožje pehotne divizije : Folgore«. sestrelilo en >Hur-rieane . Pilota, ki je bil Južnoafrikanec, smo ujeli. Drugo letalo, ki so ga sestrelili strelci istega oddelka, je pad lo na tla blizu Hitn Himata. , 7. oktobra popoldne so angleški lovci s strojnicami obstreljevali sanitetne oddelke divizije >Folgore«. ki so nosili vidne spoznavalne znake in so tri bolničarje ubili. 12 pa jih ranili. .Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 10. oktobra svoje 867. vojno poročilo: Letalstvo Osi je včeraj v intenzivnem delovanju doseglo na egiptov-bojišču posebno sijajne uspehe. Močile skupine sovražnih bombnikov, ki so jih spremljali številni lovci in 6o se pripravljale za napad na naše postojanke, smo prestregli in napadli. V ponovnih srditih bojih so italijanski lovci sestrelili 20 letal, nemški lovci Pa 25 letal: devet nadaljnih letal je sestrelilo topništvo. Avtomobile co-razzato inglese, distrutto da bombe aviatorie ita-tiane. — Angleški oklopni avtomobil, ki so ga razbile italijanske letalske bombe. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 11. oktobra svoje 868. vojno poročilo: Na fronti pri Alameinu zelo živahno topniško delovanje. V letalskih dvobojih je sovražno letalstvo izgubilo 3 letala po zaslugi nemških lovcev in 3 nadaljnja po zaslugi italijanskih lovskih letal. Dve izmed teh letal je sestrelil naš lovec v posameznem poletu, ki je drzno napadel patruljo treh sovražnih letal. Med bombardiranjem, ki so ga izvedli naši oddelki nad vojaškimi cilji na Malti, so nemški lovci sestrelili 2 angleški letali. Z bojnih akcij zadnjih dveh dni se niso vrnila 4 naša letala. Naša atlantska podmornica pod poveljstvom pomorskega kapitana (iuida Saccarda je torpedirala in potopila angleški transatlantski parnik ilronsi-de«, ki je izpodrival 2(1.000 ton. ter je razen tega s torpedi hudo zadela transatlantski parnik ?Nea Hellast ali bivšo »Tuscanijo« s 17.000 bruto reg. tonami. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 12. septembra svoje 869. vojno poročilo,: Topniško in ogledniško delovanje na egiptovskem bojišču. Protiletalska obramba kopenskih enot je sestrelila 4 sovražna letala:| janske politične pisce tri nadaljnja letala so v boju sestrelili ! mu. Zavod bo imel mi nemški lovci. Bombniki in strmoglave! Osi so včeraj podnevi in pa ponoči napadali letališča na Malti, kamor so v zaporednih valovih prihajali nad cilje. Spremljevalni lovci so se zapletli v zmagovite dvoboje z letalskimi nasprotnimi silami. Šest strojev so zbili Nemci, devet pa Italijani, ki so še mnogo drugih uspešno obstreljevali s strojnicami. Tri naša letala se niso vrnila v oporišča. Naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Raula Gallettiin je v osrednjem Sredozemlju torpedirala in potopila eno sovražno podmornico. Duce predsedoval seii vlade Sprejeli so važne sklepe Kini, 10. okt. Davi ob 10. se ie pod Predsedstvom Duceia sestal ministrski svet. Navzočna sta bila tudi tajnik in državni podtajnik pri ministrskem Predsedništvu. Ministrski svet ie odobril razen rednih upravnih ukrepov še naslednje: Osnutek zakona Kr. ukaza, ki se nanaša na napredovanje civilnih državnih uradnikov, ki so prišli v ne-prijateljevo oblast. Taki uradniki bodo lahko napredovali z vsemi pravnimi in finančnimi učinki, brž ko bo uprava obveščena, da medtem morda niso Umrli. Na predlog zunanjega ministra so biti odobreni nekateri raznovrstni Ukrepi. Na predlog Duceia kot notranjega ministra so bili sprejeti ukrepi glede smernic za ustanovitev občinskih poljedelskih zadrug. Sedanje vojno stanje je postavilo v ospredje vprašanje boljšega izkoriščanja zemljišč, ki so sicer v posesti večjih občin v državi, da bi se pospeševala proizvodnja in reden dotok na trge velikih mest. Pri tern gre v glavnem za proizvode, ki so J-elo važni za prehrano prebivalstva. tov vprašanje, ki je danes poseb.no važno. 1)0 obdržalo svoj trajni pomen. «er bodo ta zemljišča lahko občutno in stalno prispevala k potrebam za Prehrano večjih mestnih središč. Na jej seji sprejeti sklep določa ustanovitev posebnih poljedelskih zadrug pri Večjih občinah, ki bodo skrbele za to. «a bodo doslej za poljedelstvo uporabljena zemljišča preurejena predvsem za vrtove. Nadalje je bil sprejet osnutek zako-ki vsebuje posebne norme za pridobitev italijanskega državljanstva pri Sn®m prebivalstvu, ki je bilo priključno Italiji na podlagi Kr. dekretov * dne 3. odnosno 18. maja 1941-XIX. Na predlog Tajnika Fašistovske ~>ranke je bil sprejet načrt ukrepa, da uredita naprava in poslovanje v vojnih vrtovih. Ta ukrep, ki bo ostal v ^eliavi za vso dobo in še eno leto '5?. njeni zalcljučitvi. bo v vseh pogle-J!jh in s sodelovanjem tehničnih orga-J“v iz poljedeske in gozdne stroke jjvskrbel za čim donosnejše obratovale vojnih vrtov, ki so na področju s°*nače poljedelske proizvodnje do-žo znaten pomen. Ta ureditev se . nanašala na one vrtove glede sp>l gojitve bodo ustanovl-jpe po-*a *L*e °*>Cipoljedelske zadruge in ?,(> ®lere ie bil spreiet poseben sklep iiii,,*!®. Predlog Ducoia kot notranjega ““»istia Na predlog ministra za Italijansko Afriko je bil odobren osnutek dekreta. ki se nanaša na priznanje pokojnin. podpor in pomoči za civilne ponesrečence. ki so rojeni v Italijanski Afriki in so doživeli nezgode zaradi voinih dogodkov. Na predlog pravosodnega ministra je bil sprejet osnutek zakona, ki vsebuje spremenjene določbe glede registracije razprav, predvsem pa o taksnih predpisih za spise in listine v civilnem sodnem postopku. prispevali k organskemu zboljšanju vojne mornarice. S tega področja so sprejeli nekaj zako'nškili sprememb, ki se nanašajo na preureditev in izpopolnitev vojne mornarice. Na predlog ministra za narodno vzgojo ie bil odobren načrt zakona o ustanovitvi študijskega zavoda za italj-e s sedežem v Ri-hamen. širiti, združevati in razširjevati razprave vsake vrste o italiianski politični ideji ter v polni luči pojasniti prispevek, ki so ga italiianski politični pisci dali za evropsko civilizacijo. Po predlogu istega predlagatelja ie bil odobren načrt dekreta. ki določa znatne ugodnosti ranjenim ali obolelim vojakom pri vpisu v umetniške zavode. Na predlog ministra za javna dela je bit odobren zakonski osnutek, ki ureja poenotenje frekvence pri električnih napravah. Ta ukrep bo prinesel enotno ureditev izrabe električnega toka in bodo izjeme veliale samo še za železniške in telefonske naprave. Da bo mogoče že obstoječe naprave preurediti v smislu novih določb, je bila odrejena doba 1<> let. Naslednji zakonski ukrep se nanaša na uvedbo regulacijskega načrta in razširjenje mesta Sasariia na Sardiniji. Z drugim ukrepom ie bilo spremenjeno besedilo zakonskih določb, ki ureiaio ljudsko in najbolj gospodarsko gradu io stanovanj. Tudi glede kolavdaciie takih ljudskih stavb so bile določene nekatere olajšave. V zvezi s tem so bile odrejene tudi izpolnitve glede sodelovanja fašističnih zavodov pri tej stavbni delavnosti in dva ukrena. ki vsebujeta inačice za regulacijske načrte mest Firenze in Foggie. Na predlog prometnega ministra so bile v razpravi spremembe glede gmotnega zavarovania osebia državne telefonske službe, ki bi se ponesrečilo v službi. Nadalje je bila izdana zasebni industriji odobritev za zgraditev ir) na življenje vojakov, ki so pogrešani v vojni ali pa meti ali internirani. V tem osmPaii je -;^ia vrsta predpisov. ki bodo olajšal:' vpoklicanim in pozneie pogrešanim vojakom likvidacijo zavarovalnih polic, enako kakor za take. ki so prišli v ujetništvo ali internacijo v nevtralnih ali nevojuio-čib se državah. Nadalje so bile na predlog istega predlagatelja podaljšane pogodbe za obratovanje žveplenih rudnikov na Siciliji. Ta ukrep stremi za tem. da se bo tudi v vojnem času redno nadaljevalo izkoriščanje žveplenih rudnikov na Siciliji. V novih določbah je predvideno, da bo mogoče te pogodbe podaljšati še za eno leto po končani vojni. Poseben zakonski osnutek obsega nove določbe glede graditve navadnih ali vrtanih vodnjakov. Vsak. kdor bo hotel zgraditi tak vodnjak v globino preko 30 m. bo moral načrt prej prijaviti geološkemu uradu pri rudniških oblastih ter poskrbeti za predložitev vzorcev zemljišča, ki ga bo uporabil. Na ta način se bodo polagoma zbrali vsi potrebni podatki o čim podrobnejšem poznavanju podtalnih sestavin. Na predlog 11111 istra za ljudsko kulturo je bil spreiet zakonski načrt, ki ureja proizvodnjo knjig in tiska v vojni dobi. S tein ukrepom bo za ves čas vojne in še (i mesecev kasneje natančno urejeno izdajanje publikacij, ki bi imele propagandne namene političnega in vojaškega značaja. Vse I take pu | odobriti | ro. kar pa : avtorji bi Direktorij Fašistične Stranke. Seja ministrskega sveta se ie kon-i čala ob 12.30. prihodnja pa bo dno/ 21. novembra. Tajnik Stranke pri kanclerju Hitlerju Tajnik Stranke Eksc. Vidussoni se je po ogledu vzhodnega bojišča, kjer je obiskal italijanske vojake, letalce» in ranjence, podal v Nemčijo. V avdi-jenci ga je sprejel kancler Hitler. Z njim se je prisrčno nagovarjal <*. raznih .perečih vprašanjih. Pri sprejemu je bit navzočen tudi feldinaršal Keitel in državni vodja Bormann. ki ca ia z letalom spremil v Monakovo. mesto narodnosocialisličnega gibanja. Tam so Tajnika Stranke sprejeli z vsemi vojaškimi častmi mnogi odličniki ia zastopniki stranke. Državni vodja Bormann je priredil Eksc. Viiddusoniiu na čast sprejem, ki se ga ie udeležilo mnogo odličnikov, zastopnikov oblasti in nemških ter italijanskih društev y, Monakovem. Med sprejemom sta imeli Eksc. Vidussoni iu okrožni vodja govore. v katerih sta poveličevala skupno borbo obeh narodov za dosegi končne zmage. t Dr. Marico Natlačen pr Nadalje ie bil v razpravi in spreiet. obratovanje zelezniske proge Castel-redlog finančnega ministra 7. osnut-1 lammare—Sorrento. Novembra 1. i.jtO kom zakonskega ukrepa, ki se nanaša1 l? bil otvonen prvi del te proge v (lojna določitev alikvotnega dela davkov ž'll> 562 km med ( astellammare in in drugih dajatev iz dohodkov zem-jTermom. sedai pa se bo spričo ;igod-liišč, ki so no družili zakonskih določ-! n'b razmer za tako delo nadalievata bab podvržena splošni reviziii. | gradnia se za nadaliniih 1 km proge Pregledani in poenostavljeni so bili (1° Sorrenta la dela bouo kipih vomi tudi nekateri drugi zakonski predpisi, izvršljiva, ker zame ni potrebno koki se nanašajo na obdavčenje dohod- 1 vinsko gradivo, prav tako pa tudi ne kov iz poljedelstva Nadalje ie bil i»S°iisku gorivo in gumi. Tako bo vso dobo vojne podaljšan skutini iznos j takoj po zmagi to delo že tenko izraznih vrst davščin ki obremenjujejo vi>eno da bo lahko, potem čtmprei nepremično premoženje. I izpopolnjeno glede ostalih naprav. Na predlog Duceia kol mornariške- Predvsem električnih, ga ministra so soreieli zakonski osmi-l Na predlog ministra za korporacije tek. ki ustanavlja dv.e posebni skuMi''i i je bil spreiet zakonsk1 osnutek z do-častnikov za trajno službo in ki bodo ločili za likvidacijo zavarovalnih polic V torek zjutraj se je k« blisk hitro razširila po Ljubljaui vest. da je padla nova žrtev zavratnih komunistov. To pot ie zločinska roka posegla med vrste naših najmarkantneiših javnih delavcev; ubila io bivšega bana dravske banovine tir. Marka Natlačena. Nekemu komunistu preoblečenemu v duhovniško obleko, ie • uspelo priti prav v dr. Natlačena delovno sobo. s pretvezo, da 11111 prinaša pismo. Medtem ko je dr. Natlačen bral pisiuo. ie zločinec oddal nanj' dva strela, naravnost v glavo; Nato ie pobegnil skojci kuhinjo, kjer sč je nekaj časa ruval s sinom Markom Natlačenom, nakar ga je udaril s samokresnitn ročajem po glavi iu zbežal >kozi okni) pa cesto. Zunaj ga je čakal njegov zločinski paiilaš s iririklem in ca odpeljal. Torkov umor ie zgrozil , slehernega človeka, ki ie ohranil le še trohico člo-večaustva. Živima v času. ko nas dogodki sredi med nami in okoli nas navajajo na stvari, ki jih nekoč uiti v — —r- Keparti di gua-statori Ualuuii sul sanjali ne bi mogli smatrati za možna. Toda sunt certi denigue fines — nekje mora biti meja tudi za tiste kf mislijo, da je njihovo glavno poslanstvo med slovenskim narodom ubija-’ nje. Nekie je zapik. Vsaka stvar ima. svoje meje. Mednarodni komunizem ni* doslej še nikjer v Evropi zagrešil toliko krvavih dejanj kakor pri na*. Akcija povzroča reakcijo. Takšen je zakon narave. * > Pokojni dr. Marko Natlačen ie bil! mož neomajne poštenosti in nepodkupljivosti. Marsikdo mu ie lahko oči-' tal preveliko dobroto ali popustljivosti nasproti svojim nasprotnikom, ki ja izvirala 'predvsem iz njegove dobrosrčnosti/in velikega usmiljenja. Nihče, pa se/ne bo našel, da hi mu mogel očitati kdaj. senco nepoštenosti. Rodil se Jv dne 24. aprila 1886 v Mančah; v .•dolini Vipacco. Obiskoval ie gimna-. /ajo v Ljubljani ter je z odliko dovršiN srednjo šolo. Posvetil se je pravnemu! študiju ter je na Dunaju promoviral leta 1912. za doktorja. Po vec letih pripravništva kot advokatski konci-pient ie nato leta 1919. odprl lastno odvetniško pisarno v Ljubljani. Dr. Marko Natlačen ie že zgodaj začel s politično delavnostjo iu se že kot dijak odlikoval v dijaških organizacijah. Bil je tudi predsednik bivše Slovenske dijaške zveze od leta 190H. do leta 1910. Pozneje ga je njegovo delo čedalje bolj vodilo v ospredje političnega udejstvovanja na vidnih mestih. L. 1927. je bil izvoljen za oblast-, nega poslanca ter že istega leta postal predsednik nekdanjega Oblastnega odbora. Dve leti ie tu uspešno delal in skrbel za ljudske potrebe. Ko ie bila oblastna skupščina razpuščena, je postal njen komisar. 11. septembra 1935 je zopet stopil v ospredje slovenskega političnega življenja. Postal ie slovenski ban ter v tej funkciji z veliko ljubeznijo in skrbjo skrbel za blaginjo slovenskega ljudstva do razpadaj bivše Jugoslavije. Njegovo delovanje je bilo vsestransko plodno. Ogromno, delo. ki ga je izvršil za svoj uarod,1 niti Ivo mogel poplačati samo Bog. Njegova skrb je bila zlasti oosve-j čena kmečkemu stanu. Ustanavljal i»i kmečke in gospodinjske šolo, gradil vodovode. V valjal razne gospodarske tečaje ^ospou. 'l;e šola. po- •peševal sadjarstvo, živinorejstvo. vinarstvo ter sploh neutrudno delal za prospeh in dvig kmefikega stanu. Gradil ie nove Sole. izvajal elektrifikacijo po vsej deželi, obnavljal in gradil ceste. mostove, pospeševal turizem itd. Uresničil je tudi ogromni delovni nažrt za napredek ljudskega zdravstva. Po vsej deželi se ie izvedla zdravstvena služba, bolnišnice so se razširile in modernizirale. Vse to ie še delal kot oblastni predsednik. Pozneje kot ban ie to svoje delovanje še stopnjeval ter neutrudno garal za narod. Zavzel se ie zlasti za napredek Dolenjske. Podpiral ie elektrifikacijo. ki ima danes po njegovi zaslugi že znatno omrežje daljnovodov, zlasti pa ie skrbel za izgradijo vodovodov in kapnic — o tem pričata najbolj veliki belokranjski in suhokraiin-ski vodovod, ki sta se pričela graditi pod niegovo upravo. Prav tako ie kot ban skrbel še dalie za ureditev prometa, oest. zboljšanja zemlje ter na splošno skrbel za dvig kmečkega blagostanja na Dolenjskem tako v socialnem kakor v gospodarskem oziru. Ob vsem tem ogromnem delovanju za koristi ljudstva, ki iih tu sedai še ni mogoče našteti, je naiboli razvidna podlost zločina, s katerim so se sedai nasitili komunisti. Slovenski narod globoko Ealuie za svojim dobrotnikom in prav tako globoko obsoja podli delikt komunistov. Užaloščeni gospe soprogi, otrokom in ostalim svojeein nai velja iskreno sožalje vsega poštenega slovenskega ljudstva, ki mu ie bil pokojni dr. Marko Natlačen tako velik dobrotnik in prijatelj. * Pogreb pokojnika bo v petek ob štirih popoldne z Žal na pokopališče Sv. Križa. Vse dni pred pogrebom bo truplo ležalo na Žalah v kapelici sv. Nikolaja. Maša zadušnica bo v soboto ob sedmih v stolnici. Komisar Kukovič - žrtev komunizma Pretekli teden ie padel kot žrtev zavratnega komunističnega morilca policijski komisar Kazimir Kukovič.' Pokoini Kazimir Kukovič ie bil komaj 301eten mož. Doštudiral ie pravo na ljubljanskem vseučilišču in se potem posvetil policijski službi, ki io ie opravljal vselej vestno in pravično, da so ga spoštovali in upoštevali vsi. ki so ga poznali. Ker ie bil pa že od rane mladosti nasprotnik mednarodnega komunizma, ker ie spoznal niegovo škodljivost, si ga ie prav ta komunizem izbral za svojo žrtev. Kazimir Kukovič se ga ni ustrašil, temveč ie kljub niegovemu podtalnemu rovar jeli lu vselej odločno nastopal proti nje-Jnu. posebno odkar so se pokazale njegove razdiralne posledice med našim narodom. In prav zato ie moral pasti. Niegova žrtev se pridružuje žrtvam mnogih sinov in hčera našega ljudstva, ki so jih pomorili brezvestni komunisti. Krivda in odgovornost za ta ponovni zločin ne zadeva samo kriveev samih, temveč tudi vse tiste zaslepljence, ki komuniste podpirajo na kakršen koli način ali iih zagovarjajo, tisto peščico, ki ie spričo storjenih grozot na srečo začela izpregledovati. Liudsko ogorčenje nad komunističnimi zločinci se ie ponovno dvignilo ob' smrti Kazimirja Kukoviča, ogorčenje proti komunističnemu teror iu. Za proslavo dvajsetletnice pohoda na Rim ie izdal Tainik Stranke posebno odredbo o programu proslave, ki se bo vršila v Rimu. Odredbeni list PNF ie prinesel natančen spored, kako bodo v Rimu in drugih pokrajinah proslavili to zgodovinsko obletnico. Minister sa kmetijstvo Bksc. Pare-•ehi ie pretekli teden odpotoval ▼ Monetovo. kjer se ie sestal x nemškim državnim podtajnikom za poljedelstvo Backejem. Na postaji so ea sprejeli zastopniki oblasti in italijanski konzul v Monakovem. Eksc. Pareschi ie z državnim podtajnikom razpravljal o izmenjavi kmetijskih pridelkov med Italijo in Nemčijo. Državni podtajnik Backe ie priredil sprejem na čast Eksc. Pareschiiu. Okrevališče za vojake so otvorili pretekli teden na ljubljanski postaji. Tu bodo prejemali okrepčilo vsi tisti vojaki, ki se vozijo skozi Liubliano. Otvoritve so se udeležili Zvezni tainik. ki se ie zahvalil Eksc. Robottiiu in podprefektu Davidu kot zastopniku Vis. Komisarja. ker sta s svojo navzočnostjo počastila slovesnost. Faši-stovske žene so poklonile bojevnikom košarice s slaščicami, cigaretami, dopisnicami in časopisi ter darilom pridružile tople besede zahvale in izpod-bude. Ženski Jaših* je pretekli tedeu obiskal voiaško bolnišnico, kier so članice razdelile bolnikom in ranjencem razna darila in slaščice, ki iih ie podarila Kraljeva Kvestura. Bolniki so plemenitim darovalkam priredili prisrčen sprejem. Zvezni tainik ie pa obiskal v imenu ljubljanskih fašistov v vojašnici princa Umberta nove tovariše bataljona »Nizza«. in iih obdaroval. Italijansko odposlanstvo s pooblaščenim ministrom in glavnim propagandnim ravnateljem Roehiro na čelu se že nekaj dni mudi v Sofiji, kier z bolgarsko komisijo razpravlia o izvajanju itali iansko-bolgarskega kulturnega dogovora. Italijanski minister Magistrati ie odposlanstvo predstavil tudi predsedniku bolgarske vlade Filovu. Delo italijansko-bolgarske komisije namerava pospešiti in povečati sodelovanje med obema narodoma na vseh kulturnih področjih, predvsem glede filma, radia, gledališča, literature in tiska.. Bolgarski listi posvečaio zasedali iu te komisije dolge članke. Hrvaisko državno zakladništvo (odsek za podržavlienie posesti) inllrvat-ska delavska zveza sta podpisala dogovor. po katerem daie zakladništvo zvezi v najem večje število hiš v 27 hrvalskih mestih z izrečnim pridržkom. da se dodele hrvatskim delavcem za stanovanja. Dogovor ostane v veljavi 99 let od dneva podpisa. Pogodbo o transbalkanski cesti sta podpisala zunanji minister grof Ciano in bolgarski gospodarski minister dr. Zaharijev. Cesta bo potekala od pristanišča Drača v Albaniji do Sofije in Ruščuka. Bolgarskega ministra ie sprejel tudi Duce in se z niim dolgo in prisrčno razgovarial in izrazil svoje zadovoljstvo nad uspešnimi pogajanji. potekajočimi v duhu tradicionalnega prijateljstva med Bolgarijo in Itali io. Francoske vichvjske oblasti so na zasedenem ozemlju prepovedale predvajanje ameriških filmov od 15. oktobra dalje. Beograjska direkcija za cestno železnico in razsvetljavo je izdala poseben odlok, v katerem opozarja Beograjčane. nai kolikor mogoče varčujejo z lučjo in sploh porabo električnega toka. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določil naivišie cene gobam in kostanju. Kila žlahtnih gob sme stati največ 12 L, kila užitnih gob II. skupine sme stati naivec 6 L. stare. mehke, gnile in črvive gobe ie prepovedano prodajati. Prodajalke smeio gobe prodaiati samo na tehtnico. Najvišja cena kili domačega kostanja ie pa 3 lire. Glede na Dncejer odlok, ki ie pred dnevi stopil v veljavo, opozarjajo oblasti pošiljatelje kakršne koli pošte, da morajo vselej na zunanjo stran pisma, dopisnice ali slično napisati svoje ime in točno bivališče. Pošte, ki no bo odgovarjala tei določbi, naslovljenec ne bo prejel. V torek 13. oktobra se je začel pouk na vseh ljubljanskih srednjih, učiteljskih in meščanskih šolali razen na I. moški gimnaziji in na 1. mešani meščanski šoli. Kmetovalci, lastniki in najemniki zemljišč, ki se zanimajo za semenski krompir, nai množino krompirja, ki bi ga kupili priiaviio mestnemu kmetijskemu odseku v Beethovnovi ul. 7. Kila tega krompirja bo stala od 2.25 do 2.50 L, točno bo ceno pozneie dotočil Visoki Komisariat. Ta naznanila bo sprejemal kmetijski urad do 25. t. m. vsak dan od 8. do 12. ure. Tisti, ki se za krompir zanimajo, nai prinesejo s seboi svoio osebno izkaznico izvleček iz zemljiške knjige ali najemno pogodbo svojega zemljišča. Blagajne Poštne hranilnice v Ljubljani sporoča, da bo odšlei izplačevala denar le dvigateliem. ki se bodo lahko izkazali z osebno izkaznico, in sicer samo čeke do 10.000 lir. Večie vsote bo izplačevala samo. če bo ua hrbtni strani čeka napisana odredba, komu nai denar izplačajo in jo bo podpisal isti. kakor ček. Za čim večji napredek ovčjereje na Hrvatskem ie poljedelsko ministrstvo v Zagrebu kupilo v Nemčiji 1230 plemenskih ovc in 40 ovnov. Razdelili iih bodo v Bosni in Slavoniji. DVORAZREDNA T1G1VSIA ŠOLA ZBORUICE ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO (Pokrajinskega korporacijskega sveta) LJHBLIANA, Gregorčičeva 27 (TRGOVSKI DOM) ZAVOD IMA PRAVICE ENAKIH DRŽAVNIH ŠOL SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO ALI ZAVRŽNIM IZPITOM MEŠC. ŠOLE VPISOVANJE VSAK DAN DOP. TRGOVSKI DOM, III. nadstr. REDNI POUkIe ŽE VRŠI jJiiiiiiitMiMiiiiiiiHiiiiiiiimujrmiiHR 1 O KV IU11 i H za s I SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE, = KLEIN Divje svinje so se letos tako zelo razplodile v okolici Nove Gradiške na Hrvatskem. da povzročajo kmetom po poljih ogromno škodo. Oblasti jih bodo pričele pokoučevati in bodo organizirale nanje velike love. Osebne vesti UMRLI SO: V Ljubljani: 23!ctni Cvetko Gombač; Marjeta Jesenkova; Marija Pečnikova, Marija Osana; Alfonz Končan, računski kontrolor. V Mariboru: Alojzija Strojanova; Feliks Bu-kovšek; 62Ietni Franc Križaj; Spletni Fran I.ati, kurjač; 871etna Julija Tomažičeva; ^41 etui Janez Kolor, trgovski pomočnik; 65letna Terezija Vukova, posestnica. V Slovenski Bistrici: 7‘21etni Stefan Sagadin. V Celju: Ada Planinčeva; 751etni Rudolf Žolgar: 61Jetna Ivana Pitaraičeva, posestnica. V Višnji gori: bbletni Mihael Omahen, posestnik. V Mozirju: 56letni Martin Dobrik. V Št. Juriju ob Juž. žel.; 73letim Frančiška Jesenkova. Nase sožalje! Tel. 40 88 PREMOG GOMBAČ GLEDALIŠKA 14 = LJUBLJANA, VVolfova 4 = njiiiiiiuuiiiiiiiiimuiimiuiiuiiiiiiir? ŠPORTNI TEDNIK Dolgotrajna nogometna suša še vedno ugodno učinkuje na poset prvih prvenstvenih borb v prvih kolih. Vo dita seveda vsakokrat milanska, in rimska tekma, ki dosezata okoli 25.000 gledalcev. Največji obisk so imeli na Lazio-Bo-logna, tako okoli 26.000. Najboljši utr žek je bil v Milanu: blagajnik je zabeležil vsoto 260.000 lir. Najmanj gle dalcev je bilo na Atalanta-Bari, samo 5000. Druge tekme so imele vmesne številke, ki vse skupaj seštete dado nekako 110.000 gledalcev za drugo kolo. Vsega utržka na vseh tekmah je moralo biti okrogel milijonček! Rezultati drugega kola so bili: Flo rentina-Triestina 2 2, Vicenza-Roma 1-2, Milano Genova 0 0, Venezia Juventus 1-1, Torino-Livorno 1-2, Liguria-Am-brosiana 1-1, Atalanta Bari 2 0, Lazio-Bologna 2-1. Sami tesni in zelo tesni rezultati, kakor se takemu ustaljenemu tekmo vanju spodobi in kakor mu je prešlo že v običaj. Dve zmagi na tujem: uspeh Rome se je nekako pričakoval, poraz Torina po Livornu na lastnih tleh pa je učinkoval bolj presenetljivo, štirje neodločeni rezultati so štirje delni uspehi za gostujoča moštva in prav tako dehii neuspehi za domače čete. Samo Atalanta in Lazio sta do kraja izkoristila prednost domačega igrišča. Položaj je seveda še vedno pod vti som prekipevajočega začetka. Vodita Roma in Livorno, ki še nista nobene pike utrpela, potem sledi par moštev s po eno piko izgube, nato vsa ostala moštva, ki beležijo od dveh do nič točk. Stvar je v bistvu močno podob na sliki ob startu atletov na kako dolgo progo: sprva je močna gneča, ki se tem bolj krči, čim daljša je pretečena proga. Na koncu so šele znatne razlike med poedinci. Podoben je položaj v drugem razredu (serija B). človek bi dejal, da se bosta Napoli in Modena, lanska prvorazredna kluba, gibala okoli vrha raz predelnice. Pa je Napoli na šestem, Modena na enem zadnjih mest! Vodi ta trenutek Cremonese, novinec v tem razredu. O. C. Barvanje usnjenih izdelkov s speci, jelno barvo na brizgalnik. Barve in aceton — Efaks — Napoleonov trg. FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kon tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. ČEVLJARJI POZOR! Imamo stalno v zalogi ACETON Xylol Benzol v najboljši kakovosti. PETRONAFTA, Ljubljana, Tyrševa 35a. »HAMMONIA«, parketno čistilo je prispelo, poskusite, je odlična tekočina, čisti lepo, temeljito, hitro in poceni. HAMMONIA čisti parkete, pohištvo, li noleum, gumi polege, umetna in ka-menita tla. Glavna zaloga »PETRONAFTA«, Ljubljana, Tyrševa c. 35a. VATO za odeje, šivanje odej, tapeci-ranje in popravljanje zof nudi najugodneje Dolničar, Celovška cesta 102 pri policiji. Naš vrt Kaj je biio letos pri sadnem drevju zamujeno Napisal Josip Štrekelj (Gl. začetek v prejšnji številki!) Kjer so se spravili tekom lanske. zime nad saJne pritirkavcei pa tudi na druga sa i drevesa »kirurgi«, je tekom polet ja zrasla gošča mladik, pa malo ali nič sadja. V takem stanju ne more drevo razviti rodnega lesa. Pravilno zimsko obrezovanje je le poprava poletnega obrezovanja od srede maja dalje. Kjer je pa poletpa obrezovanje (pinci ran j e) zamujeno, naj nihče ne dovoli, da bi še letos kdo ponovno drevesa obril, temveč naj lani s takim početjem napravljeno škodo vsaj delno popravi, da le goščo mladik razredči. Razredčene veje in mladike bodo pod vplivom sonca in po enakomerni razdelitvi soka tvorile cvetne popke, sicer manj v prvem. obilneje pa v drugem letu. Poleti smo občudovali bogato obložena arevesa ali najbrže pozabili v maju in juniju na gnojenje, da bi jim dalo živež in moč za tvorbo cvetnega pop ja, ki ga v ta namen ta čas potrebujejo. Zaradi obilne letine je drevje oslabljeno, zato mu ysaj sedaj v jeseni z gnojenjem pomagajmo, da si opomore. Gnojili pa ne bomo ob deblu, temveč pod robom krošnje in zunaj nje, zakaj tam so drobne sesajoče korenine. Kjer je pa strnjen sadovnjak, je treba gnojiti vso površino, zakaj korenine segajo od drevesa do drevesa in še čez. Ako je zemlja vsaj nekoliko humozna, se poslužujemo umetnih gnojil. Na 100 m* (en ar) je potrebno vsaj 4 kg super-fosfata ali 5 kg Tomasove žlindre, 4 kg kalijeve soli in 1 do 2 kg sečnine. Prav tako je nujno, da zemlji dodamo v prah razpadlo apno, najbolje v jeseni, ki ga prilično enakomerno raztrosimo po površini, ko so tla suha in takoj podgrabimo ali po-branimo, da se pomeša z zemljo. Na en ar ga potrosimo po okoli 80 kg vsako tretje leto. S superfosfatpm oziroma s Tomasovo žlindro ter s kalijevo soljo gnojimo v jeseni najuspešnejše, da izkopljemo 10 cm globoke jarke in vanje potrosimo gnojila ter. nato zemljo zagrnemo. S. sečnino pa gnojimo spomladi v dveh porcijah zaradi velike množine dušika. Prvo ob obuditvi rasti, druga štiri tedne pozneje. Ako teh v sedanjem času ni na trgu, so pa druga umetna gnojila, samo da vsebujejo toliko mnpžino fosforove kisline, kalija in dušika, kakor navedena. Namesto navedenih posameznih umetnih gnojili se poslužimo mešanega umetnega gnojila nitrofoskal I, imenovanega, ki ga vzamemo po 8 do 10 kg na en ar. Koder pa manjka zemlji sfastenina, umetna gnojila ne učinkujejo. V tem primeru gnojimo s hlevskim gnojem, s kompostom ali z gnojnico z dodatkom snperfo~fot» ali Tomasove žlindre. Dobro gnojeno drevo je rodovitno, donaša lepše in boljše ter v shrambah trajnejše sadje. Tudi je bolj odporno proti boleznim in škodljivcem, zakaj slabiča se vsakdo loti. KONEC FR. P. ZAJEC IZFRAiAN OPTIK IN URAH LJUBLJANA,sedat StrilarlevaDl.* pri faančlškanskem mostu Vsakovrstna očala, traijnogiedi, :omom*ti, Hromim, itigromari, M. Velike udira ur. i temni« in srebrnine. Samo kvolilelna optika Ceniti brezplačno ni od muh! DETEKTIVSKA POVEST »Bil ie rojen igralec.« ie pritegnila -Lucija. >In »voj načrt ie bil premislil do poslednje podrobnosti. Toda delal jfe napake kakor vsak zločinec. Vrag fea je obsedel, kakor pravimo. Bilo mu Je v peklensko zadovoljstvo, da je morala Hestera nesti svoj lastni kovčeg e prstanom in robcem na določeno mesto ob reki. Te predmete ie bil hotel prav za prav skriti v njeni sobi. da bi sum še prej padel na Hestero in Johna. Bil je radoveden, kaj bo •torila s kovčegom. V domišljiji si ie naslikal, kako bo prišla s kovčegom policiji v roke. Celo če bi. ca bila vrgla v reko. bi bila to zanjo samo še ena obremenitev več.« »Toda cule v povoščenem platnu ni bito v niem,« je zamišljeno pripomnil J-eff. >To me je takoj zmedlo.« Amanda ea ie pogledala. »Nedvomno je mislil, da se bo za to našlo nekako pojasnilo.« »Da, tako ie bilo,« je prikimala Lucija. »Bil ie kakor slikar, ki gre preveč v podrobnosti, slab slikar torej.« »A kako. da Miss Galova ni spoznala svojega kovčega?« je razburjena vprašala Lotta. »Ker je bila dosti preveč zmedena in prestrašena. In celo če bi ga bila spoznala, kaj bi se bilo potem izpre-menilo? Bila ie vendar pod Shawovim vplivom in je trepetala pred niim. ker je bil erozil Bvnamu.« »Kakšna predrznost!« je vzkliknil Bill z razprtimi očmi. izdajajočimi strah, »da si ie upal po Hesterin kov-čeg v podstrešnim. Kako lahko bi ga bil pri tem ujel!« »A niste ga ujeli.« je odvrnila Lucija mirno. »Ljudje, ki trdno zaupajo v •voio srečo, imajo tudi res po večini srečo.« Zaslišal se ie globoki glas Mr. Saint-Johna: »To seru slišal v sosednjem prostoru. Jaz sem pa mislil, da so...« »...podgane,« je odgovorila Lucija in se mu nasmehnila. »Ko sem pogledala v podstrešnico. sem videla pajčevino na vratih. Bila je čisto sveža in se je po tem razlikovala od drugih, ki so bile prav tako sive. zaprašene in zapuščene kakor vse ostalo. Torej ie moral nekdo malo prej vrata odpreti. »Zdaj preidimo k umoru. Priprave zanj so bile morilcu, kakor ie sam dejal, v izredno zabavo. Z drugimi besedami: v njih se ie izživljala niegova maščevalnost. Dan poprej ie bil privlekel dol kovčeg, Fitzu naročil za naslednji večer, nai pride k njemu, in mu velel, nai pospravi vani vse njegove reči. Siromak je mislil, da bosta odrinila, zakai Shaw mu ie bil natvezel, da bosta skupaj odpotovala na Južne otoke, kier bosta v miru pognala svojih šestdeset tisoč dolarjev. Poprej je pa hotel Sbaw še eno »zagosti«; tako ie rekel svojemu paidašu. Fitz mu Je ugovarjal, imel je dovoli vseh ten malopridnosti, a Shawovi čvrsti volji se ni mogel upretL Razen tega je bil odvisen od njega, saj niti ni vedel, kje Shaw skriva tistih šestdeset tisočakov. Tako je Shaw zanesljivo vedel, da bo prišel Fitz točno ob osmih. -Popoldne se je Shaw nekoliko urezal v laketu. da je Johnov robec pomazal s krvjo. Vedel je. da se ie bila Hestera najavila pri svojem frizerju, in je torej lahko nemoteno pripravil omenjeni kovčeg. Ko se je poslednjič ozrl po njeni sobi. ga je prešinila nova misel. Hestera ie bila pozabila svojo zapestno uro; videl je. da stoji, in to je bil povod, da je pomakni) njeno električno uro za eno uro nazaj. Ko se ie Hestera vrnila, ie prisluškoval za dvojnimi vrati. Slišal ie telefonski razgovor z Johnom in zdaj je vedel, da mora svoje delo opraviti pred deveto uro. Ko ga ie madame LaVello nič ne sluteč zadrževala, ie kljub temu ohranil mirno kri. zakaj poznal je njene navade in ie bil prepričan. da bo kljub slabemu vremenu o pravem času odšla v kino. Brž ko je odšla, ie telefoniral Hesteri. ne sluteč. da ie zagrešil svoio prvo napako...« Kmalu nato ie opazoval, kako ie Hestera s kovčegom v roki zapustila hišo. Pokadil ie cigareto, medtem ko je čakal na Fitza. Potlej je odprl v svoji sobi vse predale in vsa vratca, kakor da bi bil kdo vlomil. Ob osmih je spustil Fitza v hišo. Dejal mu ie. da morata menjati obleki. Siromak ie bil kajpak pošteno osupel, a Shaw mu je z vso svojo zgovornostjo dokazoval, mu skrivnostno namigoval in popolnoma zmedel že tako in tako slabotni razum svojega pajdaša. Povrh mu ie dal pa še ključ omarice na postaji podzemeljske železnice z besedami: ,Tu imaš. da mi boš zaupal. Zdaj si ti edini, ki lahko pride do denarja/ Tedaj ie bil Fitz seveda pripravljen vse storiti. Shaw ie čakal na ugodni trenutek. ko se je Fitz sklonil, da bi menjala čevlje: udaril ga ie s kladivom za uho in že ie bil Fitz nezavesten. Shaw ga ie vlekel skozi zvezna vrata v Hesterino stanovanje in ga položil na njeno posteljo...« Lucija ie za trenutek umolknila, potlej ie pa pridušeno nadaljevala: »Potlej ga ie zabodel z ostrimi škarjami. Pri tem se je rokav iutrnie halje, ležeče poleg postelje na stolu, bržčas oškropil s krvjo. Zato ie Shaw rokav opral in ga polikal — zelo površno, kakor veste — potegnil svoji žrtvi prstan s prsta in ii odrezal glavo, da umorjenca ne bi mogli spoznati, zakai imeli naj bi ga za Vincenta Smvlha. Naposled je povezal omenjeno eulo s povoščenim platnom, izpraznil vse žepe svojega plašča in svojega suknjiča, ki ju nalašč ni bil pustil obleči Fitzu. nesel vse skupaj v svojo soho in zapahnil zvezna vrata od obeh strani. Na svoji zapestni nri te videl, da je pol osmih: to ga te spomnilo na Hesterino električno uro. Sel ie nazaj v njano sobo, videl, da kažeta kazalca sedemnajst minul čez sedmo, in te uro brž pomaknil za eno uro nazaj; ni pa opazil, da ura stoji, ker io ie bila strela ustavila; to je bila niegova druga napaka. »Zdaj je končal. Utrnil je luč v svoji sobi. pobral culo. povezano v povoščeno platno, splezal po požarnih stopnicah dol in šel v hišo. v kateri je umorjenec stanoval v neki podstrešni izbi. Tu se ie preoblekel in zmašil culo v Joeyev kovčeg, ki se je kmalu nato pogreznil na dno reke. — Na videz se ie vse dobro končalo; Shaw je bil zadovoljen. Na cesti je ostal eleganten mlad mož. na pogled kakor da ne bi bil zmožen niti lasu skriviti nikomur in ki bo s šestdesetimi tisočaki kmalu na poti proti Južnemu otočju. Ko je pa vtaknil roko v žep. je opazil, da nima ključa. Osupnil je. Moral bi ga imeti, natanko se spominja. da ga ie bil vzel iz umorjea-čevega hlačnega žepa... Prebrskal ie vse svoje žepe. zaman. Tretja napaka se mu je bila vrinila, samo s to razliko. da je zdaj vedel zanjo. »To je bil najhujši trenutek v življenju Victorja Shavva. Vsaj pozneie mi je to priznal, in rada mu verjamem. A ponosen ie na to. da ie ostal miren. Bil je prepričan, da ie bil ključ izgubil takrat, ko ie skočil s požarne stopnice. Moral ga ie spet dobiti v roke, če ie hotel po svoj denar. »Seveda se ie zavedal, da bo Mai-son LaVelle v kratkem na nogah. Kajpak ni imel namena zagnati se policiji v naročje, zato ie počakal, da se ozračje pomiri. Iz Joevevega okna ie opazoval, kako so se počasi utrinjale luči na kraju njegovega zločina. Ko je sodih da ie popolnoma varen, ie splezal čez žeiezna vrata na dvorišče, da bi poiskal ključ. Komaj ie stopil na tla, ie zagledal dve temni postavi ob hišni steni, in tako ie hitrih nog splezal nazaj čez plot. Moral je gledati križem rok. kako sem pobrala ključ. Potlej je prežal na naju. a ni mogel tvegati, da bi naju napadel, zakai v bližini te bil redar. A spet je imel •rečo — vsaj sain tako pravi: nedaleč od ondod je našel avto. ki ga lastnik ni bil zaklenil: z njim naju ie zasledoval. Potlej je pa spet imela smolo, ker nama ni mogel do živega: tedaj je le postal malce živčen, zakai ta dogodek ga ie oviral, da ie ni mogel hitro popihati. »Pozneje mi ie pripovedoval, da so je bil za trdno odločil, še listo no« vlomiti pri nas. ko se je pa vrnil, ie našel pred našo hišo redarja, ki ie neprestano opazoval hišo. — Saj se bržčas še vsi spominjate, kajne: Hestera je prenočevala pri nas in bila ie osumljena umora — Drugo jutro naju je Shaw spet zasledoval in mi ie pri prvi priložnosti iztrgal mošnjiček. Ko pa v njem Ie ni našel ključa, ie že mislil, da ie igra izgubljena, a na srečo sem si bila zabeležila naslov družbe pantentnih oniar Columbia v za-pisnico. ki io je našel v mojem mošnjičku. Tako ie zanesljivo vedel, da sva na lovu za tistim, kar mora sani dobiti po vsaki ceni v roke. No. vse drugo pa veste...« »Lucija,« sem rekla osupla, »ali i® bil res na podzemeljski postaji, ko sva šli po kovčeg?« Lucija se ie prebrisano nasmehnila-»Tako natanko mi ie opisa! prizor. da ne morem dvomiti o tem. Najrajši h' naju bil zadavil, moj dragi Watson.« Zgrozila sem se. »Ni govoril prav laskavo o nanin-draga moja.« ie nadaljevala Luci ul »in izražal se je z ne prav lepimi be-sedami. Jaz sem v njegovih očeh kleti mali peklenšček*, in veš. k*'1! pravi o tebi? Pomisli, rekel je. da s* .tolsta krava*. To mu hudo zamerim * »Jaz tudi,« ie ogorčena zagodrnjala Amanda. »Tako. zdaj veste vse,« ie končala Lucija. Nadzornik ie vstal in nam stism roko. »Čestitam vam k vašemu uspehu. drage dame. Samo eno obžalu iem da moj stari prijatelj Hcsekiefne v ■ kako se detektivski urad Beagle o

hn v običajnem življenju Hitlerjevega glavnega stana precej vazno mesto. Hitler si da predvajati v svojem zasebnem kinu vse nove stvaritve nemških filmskih družb. Druge predstave pred zbranimi vojaškimi in drugimi strokovnjaki so posvečene študiju preciznosti filmov in manj njihovi umetniški kakovosti. Pogosto vrte tudi film z bojišča ali film o kakšni novi iznajdbi: filmsko platno pripravlja bodoče bitke. Hitler povabi svoje goste v naslanjače. Na mizo prineso liker in Hitler izgovori neverjetne besede: »Če bi gospodje radi kadili... prosim!« Zares neverjetne besede. Zakaj Hitler na moč sovraži kajenje. Do vojne je veljalo strogo povelje, da je v kanclerjevi navzočnosti prepovedano kaditi. Za bojujoče se vojake so pa to odredbo preklicali. Te svoboščine pa nihče ne zlorablja, zakaj ukrepi, ki j A je bil kancler izdal za tobak, so v Nemčiji predobro znani, da bi mogli kadilci čezmerno izkoristiti ta privilegij. Zdaj Hitler priklopi radio. Poročila. Vrti dalje. Glasba. Ne ugaja mu in poišče drugo radijsko postajo. Še zmerom- ni pravo. Zdaj vstane eden izmed njegovih sodelavcev in sede za klavir. Melodije iz »Trista-na« in »Mojstrov pevcev« napolnijo sobo; Hitler pozna sleherno noto teh melodij. Pravijo, da je te opere slišal že več ko stokrat. Kancler ima znamenito zbirko gramofonskih plošč in nekatere izmed najljubših plošč so ga spremile tudi v njegov glavni stan. Ena sama kretnja roke: vsi vstanejo. Adolf Hitler se vrne na delo. In ker niti žarek svetlobe ne prodre skozi zavese, ne more nihče z gotovostjo reči, obkorej kancler utrne luč in leže spet. 7 jours Lyon PO e------------ DVEH LETI Švicarski napisala ELIZABETA WALKERJEVA L h) J Sestra je v mnogih rečeh podobna materi. Zato ie Krištofova sestra kar odrevenela od sovraštva, ko je lepe nedelje srečala Anomarijo Uhlmanno-vo pri svojih prijateljih. »To je ženska,« si je mislila, »ki je mojemu bratu uničila življenje. Ustvarila sem si drugačno sliko o njej. zahrbtnejšo. hladnejšo, čeprav ni Krištof nikoli nič slabeča rekel o njej. Toda če mož, kakršen ie on. ljubi žensko, je lahko ta ženska še tako izprijena in zavržena, pa vendar vidi v njej tisto bitje, ki ga hoče videti.« Opazovala ie žensko med jedjo. Na njej ni bilo ničesar zahrbtnega ali mačjega, prej nekaj zbranega, resnega, včasih celo dobrotljivega. Kdaj pa kdaj ievsrečala nien pogled, zamišljen in vprašujoč. »Torej ve. kdo sem.« si je rekla njegova sestra, »slabo vest ima, kdo ve. morda se za njeno prijazno zunanjostjo vendarle skriva ženska, ki je onesrečila mojega brata. Čeprav ni nikoli natanko pripovedoval — za to je prezapet in predostoien — je iz odlomkov le razumela, da ga ie znala omrežiti med njegovim službovanjem v gorah in ko se ie — ker ie resen in vase zaprt, odkar je izgubil svojo nevesto — do ušes zaljubil vanjo, ga ie zapustila. Zakaj? Takrat je pobesil ramena, če sem ga vprašala: »Ne vem. ne mara se poročiti z menoj, biti hoče prosta, njeno delo. njen poklic... Najbrže sem tudi napačno ravnal z njo, lu potlej je zaradi tega dogodka odpotoval v tujino, ker je tu preveč nesrečen in ne more pozabiti.« Po jedi. ko so na terasi čakali na kavo, je Anamarija stala poleg nje. »Čudno,« ie rekla, »da sem vas šele zdaj spoznala: takrat bi bila rada govorila z vami,« »Zakaj ste hoteli govoriti z menoj?« je vprašala njegova sestra. »Ker sem mislila, da bi mogli Krištofu pomagati, pogosto ie govoril o vas.« Zdaj ji je pogledala naravnost v oči: v niih ni bilo ničesar, kar bi pričalo, da se zaveda svoje krivde, prej se je zrcalila v niih neka zamišljenost. »Jaz bi mu tudi ne mogla pomagati, mojega brata ne bi bili mogli boli onesrečiti.« v»Pač,« je odgovorila skoraj ostro, »če bi se bila z njim poročila iz so>-čutja...« To io je boli zadelo kakor kar koli. Poročiti se z njenim bratom iz sočutja! »Zakai nik-oli bi mu ne bila odpustila, da me ie prisilil, odpovedati se mojemu poklicu, bila sem prečasti-hleima, in tega ni razumel.* »Na to bi bili morali misliti, preden ste mojemu bratu zmešali glavo.« ie trpko odvrnila njegova sestra. Ostala ie čisto mirna. »Nisem mu zmešala glave: Krištof to natanko ve. zelo sem ga ljubila, a mojemu poklicu na Hubo...« »...ste brez pomišljanja zapustili mojega brata, na kar ie zavrgel svojo kariero in odpotoval v tujino.« ie dodala njegova sestra. Anamarija ie s hrbtom slonela na ograji in mešala po skodelici kave. »Da.« ie rekla, »vedela sem za to, a nisem ga mogla ne smela zadrževati.« »Mislili ste samo nase. na svoje ugodje, na svoje želje.« .»Da. ker moreš v takšnih trenutkih misliti samo nase. Mož ne bi v takšnem položaju nič drugače ravnal, če bi bilo skupno življenje nemogoče. Bila sem trdosrčna, vem, ali ko setp izprevidela zmoto...« Pogledala ie okrog sebe; v bližini so stali drugi gostio. »Poidiva na vrt,« je predlagala, »rada bi, da bi dogodbo poznali tudi z moie strani.« šli sta na klopco pod drevesi. Na lepem ie postalo Krištofovi sestri mučno. da ie prevzela vlogo odvetnika, Kaj bi on rekel k temu. če bi vedeT, da pogreva njegovo zgodbo in brska po njej? »Če ne bi bili njegova sestra, ne bi govorila o tem. zakaj nikakršne potrebe ne čutim, da bi se opravičevala tujim ljudem. Prišlo ie vse tako nehote in vendar tako določno, kakor da _bj bilo moralo tako biti. kakor preizkušnja, kako daleč me veže moi poklic in ali se 11111 morem odreči. Takrat sem bila od dela do kraia izčrpana. tako do kraia. da nisem več vzdržala v mestu in da sem odšla v mai-hen gorski penzion, da bi tam pisala svojo umetnostnozgodovinsko razpravo. Nekai histeričnega, nekai prekipevajočega je bilo v mojem delu. to sem vedela, a nisem se hotela boriti proti temu, predala sem se potrebi, vživeti se v umetnost preteklih stoletij. Ah. bili so čudoviti tisti dnevi in tedni. Delala sem s takšno lahkoto, kakršne prej nisem nikoli poznala, odgovore na vprašanja sem brala v naravi, v tišini, sNekega dne ie prišel iz doline bataljon vojakov in se ie utaboril v kolibah ob iezern. Ordonanei so hodili po hotelskih stopnicah gor 111 dol in polnili spalnice 9 črnimi častniškimi kov-čegi. Gledala sem vse to početje od daleč in sem bila ljubosumna na mir in samoto, ki ju l>om morala odslej delili z ljudmi. Pri večerji v costilui- ški sobi so častniki sedeli za dolgo mizo iti me radovedno gledali. Eden izmed niih, ki sem ga poznala iz mesta. je prišel k meni in me prosil, ali mi sme predstaviti svoje tovariše. Kai sem hotela? Čutila sem. da me bodo odslej imeli častniki za nekai. kar spada k njim. Le malo ljudi more druge prepustiti samim sebi. zmerom mislijo, da imajo pravico do tistih, ki so po naključju v njihovi bližini. Kliub nevarnosti, da me bodo imeli za čudaško in nevljudno, nisem sprejela povabila na kavo. temveč sem odšla na svoj običajni izprehod. »Ko sem stopila iz hiše, sem videla prihajati po poti navzgor nekega stotnika. Dvignil ie pogled šele. ko ie šel tik mimo mene. Njegov obraz sem videla le mimogrede — ničesar omembe vrednega ni izražal in kljub temu ga nisem več pozabila. Bil ie preblisk nekega spomina in vrtala sem in vrtala po njem. kakor prisluškuiete odzve-lielemu zvoku, trudeč se da bi uieli njegov ton — tako sem si skušala priklicati ta spomin. Toda nisem ga več našla in bila sem zadovoljna sama s seboj. Do danes ne vem. kod sem Krištofa že nekoč videla. »Vi veste, kako resen, skorai mračen vtis naredi Krištof na človeka. Bil je edini, ki me ni nikoli nagovoril in redko, le redko govoril z menoj; zdelo se ie, da sem mu nesimpatična, in to mi ie vrnilo moi mir. Z drugimi častniki sem kdaj pa kdaj kramljala, zvečine ob večerili, ko ie Krištof po kratkem pozdravu odhajal v dolino k svojemu polkovnemu štabu. »Tako ie minulo kakšnih deset dni. Nekega večera, ko sem v temi odšla dol k iezeru. sem na ovinku zadela obeni. Kakor prvič ie gledal predse in me ie zagledal šele. ko sem bila že nekai korakov naprej. Očitno ie bil v misli zatopljen, zakai malce -se je prestrašil. Z običajnim pozdravom sem hotela iti dalje, a on se je ustavil. .Kam pa pri tem slabem vremenu?* je vprašal. Malo prei je deževalo in zdaj je pihal prijeten topel veter vzdolž pobočii. Osamljene kaplie so padale z borovcev v obraz. Bil ie v Črnem usnjenem plašču in niegov obraz se ie pod ščitom čepice zdel še mrač-nejši. Za trenutek je preudarjal, ko sem mu pripovedovala, da grem »uživat svež zrak«. Molče se mi ie pridružil. Stopala sva ob jezeru; veter je podil odlomke pesmi iz vojaške kolibe pred seboi, kakor da iih nosi za spla-senimi oblaki. Jaz sem bila pol v preteklosti. pol v zapleteni sedanjosti in njsem vedela, ali čaka na to. da ga bom zabavala. Kadar le govoril, je gledal mimo mene v vodo. Zdajci je rekel. da so njegovi častniki zaljubljeni va"te. Najprei nisem vedela kai odgovoriti. Ali me ie hotel opocoriti. ker sem kdai pa kdal kramljala * njimi? Ta misel me je ujezila in zaradi negotovosti ie moi odgovor zvenel odrezavo: da ni težko, v enolični službi zaljubiti s« v edino žensko daleč naokrog in razen tega nisem dala nikakršnega povoda. Presenečen te dvignil obrvi in zamr* mral čez nekai trenutkov, da ie to pač najnevarnejše, pri čemer nisem vedela. kai misli. — .Ne zavedam se nikakršne krivde/ sem ponovila. .Ne,‘ je rekel preprosto in me ie pogleda! prvič tisti večer, Kliub bližajoči se temi je odkril maihno vejico, ki io ie bil veter prinesel na mojo glavo in se mi je zapletla v lase. Obstal ie in io ie počasi in previdno iztrebil. Spet sem se začutila negotovo. .Ne.' ie ponovil polglasno. ,Vi niste krivi.1 Potlej sva se vrnila. Ponoči sem saniala: bila sera na neki svečanosti v henečanski palači z obilnim rumenkastim marmoriem in škrlatnim baršunom. sredi moških in žensk v starih dragocenih oblačilih. Zdaici sem na neki terasi zagledala Krištofa in niegov usnjeni plašč in njegova uniforma sta se mi zdela v tej okolici smešna — a nekai toplega ie razplalo v meni. Hotela sem k njemu, a drugi so me zadržali — in pustila sem se zadržati. Drugi dan sem komai še mislila na te sanje; če po vsaki ceni hočete, da sem kriva, potlej ie moja krivda v tem: te sanie bi me bile morale posvariti. Zakai v podzavesti sem slutila, kai se bo zgodilo: a samo v podzavesti. Zakai potem ie šlo nevzdržno dalie. Dva dni ga nisem videla: odšel ie bil s četami v gore. Čutila sem se izgubljeno in delo mi ni uspevalo; vročina. sem si mislila. Veter ie bil namreč pregnal poslednje oblake in sonce ie pripekalo ua hišno ostrešje. Četo so se vrnile in še tisti večer se le po večerji zbrala nevihta v gorskem sedlu. Stali smo pred hišo in gledali, kako so bliski švigali po nebu in kako so se bližnii vršaci kopali v neki skrivnostni svetlobi.' Enkrat sem se nehote prihulila, ko je nepričakovano močno zagrmelo, drugi «0 se pa zasmejali; sama ne zavedajoč se sem obrnila glavo proti hiši. Tam ie stal Krištof, čiul-!no zamišljen in dobrohotno se smek-liaioč. Zmedena sem odšla v svoio sobo. h kniigam. Nikogar nisem ho-1 tela pustiti vdirati v moje misli, moje delo je potrebovalo vsega mojega bitja. ni trpelo nikakega tekmeca, hotela sem pozabiti, da pozna življenje še kai drugega kakor poklic. Odločila sem se. da bom od potovala, zbežala — ali pa Krištofa nič več videla, nič več šla iz sobe. dokler bodo vojaki tu gor. Da. to sem hotela. Drugo jutro sem se zalotila pri tem. kako ga iščem. Nikier ga nisem videla in zvečer so bili častniki povabljeni k županu. Zdelo se mi ie vse prazno in pusto. V nastajajočem mraku sem šla v kopalnem plašču k jezeru in sem plavala v majhnem zalivčku. Nato sem odšla v svoio sobo in sem skušala brati; zaspati nisem hotela, bala sem se sani. In vendar sem morala zaspati. V sobi ie gorela luč. ko me ie zbudilo trkanie na vrata. Na nič in nikogar nisem mislila, ko sem še dremajo vzkliknila .Noter*. Začudena in dih pridržuioča sem zastrmela v Krištofa. ,Ves dan sem mislil samo na vas.* je rekel, z nagubanim čelom gledaje mimo mene. .Neprestano sem vas videl pred seboi. skušal sem si predstavljati vse vaše gibe in spodai pri županu me je zdaici obšel neznanski strah, da bi se vam utegnilo kaj zgoditi ali da vas ne bi bilo več tu. Tako sem, brž ko ie bilo mogoče, pobegnil.* Bila sem vesela in srečna, da ie bil Krištof tu. velik in močan. Sedel ie poleg mene in me začel izpraševati, kai sem počela ves dan. Zdaici. sredi stavka, me ie prijel za roko in si ia položil na oči. »Ne, vi niste krivi. Jaz sem kriy. Izogibal sem se vas. odhajal sem k polku, nisem maral misliti na usodno srečanje, ki me je prvi večer vrglq iz tira. A nesmiselno ie. boriti se proti temu, iz strahu pred tem, da bi vas spet izgubil; namenjena sva drug drugemu...« Samo Se od daleč sem mislila na svoje delo. Krištof me ie božal po roki in obrazu in pozabila sem na vse drugo. Preživela sva nenavadno uro. komai da sva izpregovorila. vsak na svojem mestu negiben in v rieznani sproščenosti sem čutila osrečujoč občutek njegove bližine. In ko me ia poljubil, ni bilo nobenega vprašan ia več. Moralo ie tako biti in vse drugo ie bilo nebistveno. Nekega drugega večera sem šla dol k iezeru in prišel ie za menoi. Dolgo uro sva sedela ob vodi. Izvedela sem mnogo iz njegovega življenja, kako io izgubil svoio zaročenko, o njegovi žalosti in zapuščenosti. Videla sem niegov obraz in bolelo me ie. da ie toliko trpel. Hotela sem ga osrečiti. Rekel jej .Veš. zdai sem našel tebe m vse ie čisto drugače. Od snoči sem tako srečen, kakor si lahko srečen samo po dolgi odpovedi. Kmalu, kmalu se bova poročila, čez nekai tednov, brž ko bo mogoče.* ,...brž ko bom napisala svoie delo,* sem dodala smehljaje se in nekoliko prestrašena. Čudno presenečen me io pogledal, .Tvoje delo? Saj ti ga ni treba napisati do končal Nič več na boš delala, samo moja žena boš. drugega nič. Ne maram poklicnih učenia-kini, veš. To ie vse lepo in prav. dokler dekle mora. a potem... Nič več ne boš utegnila, imela boš mene iu naiine otroke.* Tedal se ie nekai v meni razbilo. Poskušala sem mu pojasniti, da ljubim svoie delo, da se ga nisem lotila iz potrebe in da si življenja ne 'morem predstavljati brez njega. ,To misliš zdai. a žena. prava žena. ne mara drugega kakor svoio družino, kakor skrbeti in ljubiti * .Potlej pač nisem prava žena.* sem rekla odločno, .nikakor ne maram biti samo gospodinja, poleg tega hočem še tudi nekai misliti in delati, hočem obdržali svoja delo.* — Torei me ne ljubiš dovoli, da bi se mu odpovedala.* ie žalosten rekel Krištof. — Pač. liubim te. a na morem od danes do jutri vse na glavo postaviti; vsaj časa mi dail* — .Koliko časa?* Nisem vedela. Morda leto dni, morda mani. morda več. — .Ne maram čakati, zdai te hočem, predolgo sem bil sam. da bi se ti odrekel, ka sem te naposled našel.* Krištof ie bil obupan in žalosten fn iaz sem bila tudi. Toda — ljubila sem ga. a s tem, da me ie hotel prisiliti v življenje. ki mi ie bilo tuje in mučno. da ie hotel moio komai poroieno ljubezen stisniti v meščanski kalup, kalup, v katerem moie delo ne bi imelo mesta — s tem ie zatrl v meni vse, in čutila sem. kako so moja vzvišena čustva postala majhna, kako so se upepelila. Nekoč mi ie pripovedoval o svoiih strojih — ničesar ne razumem o tem, ne ločim turbin od generatorjev, ne vem. kai pomenijo transformatorji, visoka napetost — vse to so zame prazni poiini. nesmiselne mrtve besede. In iaz. ki sem sanjala, da bom možu blizu v njegovem poklicu, ne pa stala pred vrati. Nekoč sem jaz njemu pokazala staro mapo in sem mu pripovedovala o nieni vsebini. Vljudno ie poslušal, potem pa rekel: ,Vse to je primerno za starega profesorja ne pa za življenjsko žensko. kakršna si ti.‘ Že mogoče, potem torei nisem prava ženska. Čedalie bolj sem se utapljala v misli, da se ne bom odrekla svojemu delu. šla sem celo tako daleč, da sem sc odločila, da mu ne bom ukradla niti minute svoiega živlienia več. £h'o sem kratko l? .51al° nekega dne. ko ie bil Krištof v gorah. Bolelo me ie. da mora Krištof, prav Krištof, ki ie ža jako in tako doživel mnogo hudega, tako dratro plačati moio zagrizenost do de dobro. C. M., Ljubljana Bučno olje Od neke naše čitateliice smo prejeli recept, kako si sami doma iz buč-ffih pečk naredimo bučno olie. Sami sicer recepta ne moremo preizkusiti, vendar ga objavljamo s pripombo, da le najboljše. Če poizkusite delati olie tiaiprei iz manjše kdičiiie. Zanimam nas bo. če nam sporočite, kako se vam ie recept obnesel. Bučno zrnie posušite na soncu ali v peuicu Oluščeno zmeljite in pražite na zmerni vročini. Nato ca zavijte v moč-no platneno krpo in ga položite v skledo Obtežite s kamnom in pustite Gez noc, da se olje izcedi. Naslednji dan zliile- iz sklede olie, ki se ie čok boc nabralo, zrnje še enkrat dpbro premešajte, zavijte in obtežite, da se bo odcodilo tudi tisto olje. ki je še Ostalo v zrnju. To pustite stati dya um. — Zmlelo in stisnjeno zrnje lah- ko uporabite za mešanico med krušno moko ali za nadev v potico. V! M.. Ljubljana * Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje*, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana, poštni predal 315. LEPOTA ROK IN NOHTOV Ali se še niste nikoli zgrozili, ko je zelo moderna dama snela dolge, mehke rokavice in so se prikazale rdeče, debelušne, nene^ovane roke? Naj se je še tako ljubko smehljala, car se ie razblinil in nič več niste mogli prepoditi iz misli neprijetnih asociacij. Po poletju, polnem športa, sonca in življenja na svežem zraku so naše roke bolj podobne rjavim, »žalujočim* deškim rokam, kakor belim nežnim rokam mlade dame. Kuhanje in vse drugo pač ni šlo mimo nas brez sledov . Pričeli se bodo koncerti, gledališče — pomislimo na to in iznebimo se teh poletnih znamenj. Revolucija manikirania . Da. v negi rok in nohtov je nastopila revolucija — nekrvava sicer, čeprav so njene posledice za nas važne. Ce niste imeli razumevanja za dolge, krvavordeče nohte, ste zdaj pač lahko potolaženi.^— Nova nega nohtov in rok izvira iz Francije in ie zelo prikupna ter nam tako ugaia. da ji bomo gotovo ostale zveste dolgo, dolgo časa. Iznašla io ie Parižanka, Julija Pineau-jeva. V njenem ateljeju delajo iz ženskih rok takšne čudeže, da ie ena njenih strank imenovala produkt te umetnosti »cvetlične prste«. In res so ti nežnorožnati. neskončno skrbno negovani nohti na pogled podobni ljubkim. nežnim cvetličicani. Ni se nam pa treba peljati v Pariz, da si tudi svoje prste izpremenimo po novi modi. Ravnajte se po spodnjih navodilih, ki se jih lahko poslužite v svoii skromni sobici. Nekoč: Prste ste za nekaj minut potopili v milnico. — Danes: Celo roko pogumno namakajte v skledici zelo vroče, zelo penaste milnice, približno dvajset minut. V skledici plava goba, ki jo neprestano stiskajte s prsti, da milo in voda prodreta pod nohte. OTOT SAH££fc H Urejuje Prem talk Problem st. 19S Sestavil K. Mayer (Ti Štirje modeli *o risani izrečno za >Družinsl£i tednik« in niso bili Se objavljeni.) K temnomodri obleki se sijajno poda dolg svetlosiv telovnik, posebno za vitke dame. Zapenja se na zadrgo. — Kockasta obleka živahnih barv in živahnega kroja. Poudarjeni robovi ob žepih in ruta so žive nasprotne barve. } Staro volneno obleko prenovite z ostanki primerne volne, kakor vidite na I gorAii sliki. Ta kombinacija bo letos velika moda. — Temnorjava obleka s ♦ kimonskimi rokavi. Robovi okrog ovratnika in navideznih žepov ter pas so v matinastordeče barve. Krilo je rahlo zvončasto. Mat v 3 potezah DARMOL najboljše odvajalno sredstvo Nekoč: Nadležno kožico smo si porezale bolj ali manj surovo in jo potisnile nazaj, — Danes: S koničastim, po možnosti kovinskim predmetom segajte čimbolj daleč pod rob kožice in izpraskajte vse tiste mrtve delce kože. ki ovirajo rast nohtov. To delajte tako dolgo, dokler ne boste odstranili prav vse mrtve kožiceI Če se po nesreči ranite, si natresite ščepec soli v prahu na ranico in pogumno nadaljujte delo. Ponovite ta postopek vsak teden in videli boste, kako lepa in snažna bo vaša roka. Nekoč: Nohte smo si izstrigle globoko iz kotov, da bi dobili okroglo obliko. — Danes: Kratki — to se pravi ne čez komee prstov segajoči nohti — so postriženi štirioglato, čisto jasno in enostavno — štirioglato. Zakaj na lepem so spoznali, da postane v kotih porezan noht oslabljen in kr-hejt. Poskusite sami: če so vaši nohti krhki in imajo bele madeže, jih nekaj časa nosite štirioglato pristrižene. Opomogli si bodol Če vam bolj ugajajo ovalni nohti, jih morate pustiti rasti tako dolgo, da si jih boste zaokrožili šele tam. kjer gledajo čez konec prsta. Nekoč: Vselej, ko smo si umi-; vale roke, smo si nohte ščetkale s kar moči ostro ščetko. — Danes: Nohtov nič več ne ščetkamo. Spoznali smo. da ščetka rani prostor med nohtom in kožo. Začeli smo nohte snažiti tako, da stiskamo v milnici namočeno gobo. prav tisto, ki jo uporabljamo pri vsakotedenski negi nohtov. Nekoč: Čim več maščobu na roke in nohte, tem bolje, se je glasilo pravilo. — Danes: SHcoraj nič več ma3 soobe! Zakaj ugotovili so. da ie zdravi nohti sploh ne potrebujejo. O loščenju Če hočete, da bo lošč na nohtih dolgo držal, si najprej prste korenito umijto z vodo in milom. Dodobra posušite! Priporočamo, da namesto enkratne debele plasti, namažete lošč trikrat, a vselej za las tenko. Tako bolje drži! »Ali moramo izpustiti polmesec ob korenu nohta?t se glasi staro vprašanje. Odgovor ie različen: pri temnem lošču je lepše in bolje, da polmesec pokrijete. Pri svetlem, nežnem loscu ga pa po vsaki ceni izpustite. ^ A propos: temen ali svetel lošč: Kratki, široki nohti so s svetlim, skoraj nevidnim loščem dosti ljubkejši in tudi majhnim rokam se to poda. Dolgi, ozld prsti in nohti pa smejo biti na-loščeni s temnejšim loščem sočne barve. Hišno delo ne škoduje... ... če si vzamete toliko truda, da ga opravljate s starimi rokavicami. Kolikokrat smo to poudarili? Toda — ali ste se ravnali po tem? So pa tudi dela, ki jih ne morete opravljati z rokavicami na rokah. In če se bojite, da si jih ne pokvarite, si najprej namažite nohte s suhim milom. Tako se ne bodo umazali. Nohte je vredno negovati! Ali ste že kdaj srečali žensko z mladostnim obrazom in neznansko živahno, ki ii na zunaj nikakor ne bi prisodili, da je že davno čez trideset? Ali ste opazili njene roke? Pogosto so izdale — uvele in nagubane — vse tisto, kar je skušal prikriti negovani obraz. Zatorej naj vam bo to nauk. da ne boste nikoli zanemarjale svojih deset prstov! 11. Ali imate vse te napake... Potlej ste neoporečna ženska! •.. Zakaj' te napake veljaj'o za naj-boljše lastnosti ženske. 1. Ali ste dovolj n e č r m r n i, da posvečate pozornost svoji zunanjosti tudi tedaj', kadar ste prepričani, da ne boste nikogar srečali? 2. Ali ste dovolj skopi, da si ohranite svojo osebnost in je ne podrejate muhasti modi? 3. Ali ste dovolj 1 e n i , da prosti dan preživite v brezdelju, ki vas bolj umiri in spočije kakor utrudljivi izleti? 4. Ali ste dovolj hudobni, da se vain zdi majcen klobuk na vaši glavi smešen, čeprav se vaši prijateljici sijajno poda? 5. Ali ste dovolj klepetavi, da vselej iz rokava stresete zabavno zgodbo, kadar je nevarnost, da razgovor v družbi obtiči? 6. Ali ste dovolj nepreudarni, da pozabite, od svoje sestre zahtevati, naj vam vrne ovratno ruto, ki ste ji jo posodili in ki ji tako ugaja? 7. Ali ste dovolj n e z a u p n i, da se prelaskavih poklonov izogibate kakor kuge? 8. Ali ste dovolj naivni, da mislite, da so na svetu še prijatelji iz prijateljstva in ne iz koristoljubja? ,9. Ali ste dovolj lahkomiselni, da pustite svoje delo, kadar vas obiščejo prijatelji, ki bi jih že zelo radi videli? 10. Ali ste dovolj mladi, da seU lahko navdušite za kakšno stvar, ne da bi si pri tem nadeli blaziran izraz? 11. Ali ste dovolj strogi, da se prisilite k vsakdanji telovadbi? 12. Ali ste dovolj sladkosnedni , da se kdaj pa kdaj iz srca razveselite dobre jedače, ne da bi svoje prijatelje dolgočasili s svojo »vitko linijo«? 13. Ali ste dovolj nespametni, 4a ?}, .Maj dovolite kakšno majhno domišljavost, nekaj, kar je odveč, to priznate, a vendar potrebno, da je življenje bolj pestro. 14. Ali ste dovolj radovedni, da se zanimate tudi za sosedove skrbi ne samo za opravljanje? 15- Ali ste dovolj v z b u r 1 j i v i, da reagirate, če pred vami napade kdo vaše prijatelje? Vsako vprašanje, na katerega lahko? odgovorite z »da«, šteje 5 točk. Seštejte in sram vas naj bo, če ste cisto brez napak! Kaj je sreča? Na to vprašanje skušajo navadnp predvsem odgovoriti oni, ki so od sreče najdalj. Za vse, ki hrepene po sreči, se namreč ta čuden pojm iz-premeni v neld cilj, ki bi ga radi dosegli, v nekaj oprijemljivega, kar skusajo doseči. Čeprav je ta pojm sreče pri vsakem človeku drugačen; so si v enem ysi istih misli: »Ko bom dosegel ta cilj, bom srečen...« Včasih v življenju po več letih srečamo nekoga, ki nam pripoveduje, da je dosegel, kar si je pred leti tako kar je hotel postati in smo veseli, da smo naposled le našli nekoga, ki je Takole si popravite star, oguljen zimski plašč. K modremu plašču se poda siv prednji del, k rjavemu pa peščeno-rumen ali poševno kockasto blago itd. Gumbi so skriti pod širokim robom prednjega dela, ki se zapenja visoko pod vratom, tako da ne potrebujete ne krzna ne rute. drevi za novo srečo. Torej 'sreča, za katero se ie prej pehal, ni bila prava? Ne, bil je zaslepljen in drevi tudi zdaj novemu razočaranju nasproti, ker misli, da bo naposled našel trajno srečo. Na svetu namreč ni sreče, ki bi jo potem, ko smo si jo priborili, uživali dolga, dolga leta do svojega konca*: Kdor hoče biti srečen, se mora boriti vsak dan na novo. Sreča je namreč zadovoljstvo po nekem naporu, sreča je borba in trud, sreča je delo... Sreča je plačilo za zvesto opravljeno dolžnost, in kratek odmor v trdi ž.iv-ljenski borbi. Zvečer smo srečni, če smo opravili svoje dnevno delo in naše nedelje so srečne samo, če smo v delavnikih storili svojo dolžnost. Samo delo nam more_ prinesti sladko zavest, da smo nekaj storili in smemo užiti trenutek* sreče. Kdor živi, se bori. Veselje do bor-rbe, je torej veselje do življenja, kdor 'ima pa vesejje do življenja, ta je srečen. Ne iščimo torej sreče v slepilu, ne pustimo se zapeljati otroškim sanjam, temveč delajmo, pa bomo srečni! Problem st. 199. Sestavil K. Kubbel mm Bele vleče in izsili samoniat v 2 potezah. Beli torej dela samomor. Turnir v Chocenu V septembru so odigrali Čehi manjši turnir v mestu Chocenu. Izmed 12 udeležencev je dosegel največ točk (8‘/s) Katetov, kar nekoliko preseneča. Sle-Ildita Richter z 8 in Hromadka s 7'/t ::točkami. 8 turnirja prinaSamo nani-;; mivo partijo. DAMSKI GAMBIT Tikovsky — Keller 1. dl, Sf6. 2. c4, eG. 3. Sc3, d5. Lg5, Le7. 5. e3, c6. [Črni se je rano odločil za to potezo kar pa ni nič hudega 1. 6. Sf3, Sbd7. 7. a3, dc4. [Tudi s tem se ni mudilo in naj bi raje rokirall. 8. LXc4, Sd5. 9. SXd5. [Več napetosti bi ustvarilo Se41 LXg5. lOdločilen trenutek; črni je tu utegnil z ed5. 10. LXe7, DXe7, DXe7 enostavno izenačiti; namestu tega igra na J ^ v«v/kjv,f, J *■ o i jv k1-vu iciri LaAU i , — v* > vvga *b* w 11(1 vroče želel. Izvemo, da je danes to,'1 dva lovca za ceno hudega napada lro i« « rtri4-n i-i ^ r. u — — . 1 ' 1 H 1 O l VIA A t I* i rri i va a 1 I Beli zdaj ne dobi figure s 10. Šc7+, DXc7. 11. SXg5 zaradi Da5 + ]. srečen. Kmalu pa spoznamo, da ima;: 10. Sc3, Lf6. 11. Se4, 0—0 12 Dc2, nas znanec zdaj druge cilje in da;;e5. 13. 0—0—0, De7. 14. h4, t6? [Pre- Va tlrtun cvnnn n»nXn nn . .rvnriov./«. S._• U! _____l i 11..J Svilena obleka in njeni madeži! Svilena obleka ie postala danes dragocen predmet, ki ga moramo skrbno varovati. Vendar pa kar na lepem dobimo v obleko madež, o katerem np vemo, ne kod ne kje smo ga dobili. Madež od črnila čistimo z etrom ali svežim mlekom. Negi moramo posvetiti vso pazljivost. Najboljše je. če poskusimo čistiti najprej na kakšni krpici ali na robu obleke, da ugotovimo, ali eter ali mleko ne škodujeta barvi. Vino prav rado pusti v svileni obleki nelepe madeže. Dobro čistilo je vroče mleko in čista mrzla voda. Najprej zdrgnemo madež z mlekom, potem ga pa izperemo z vodo. Dobro ie tudi. če mrzli vodi dodamo nekaj kap-llic amouiiaka. Krvave madeže odstranimo s svilene obleke z gosto kašo škroba in vode. Kašo debelo namažemo in pustimo posušiti. Suho s ščetko »ščetkamo in madež bo izginil. Dobro sredstvo je pasivno; črni bi moral kljub vsem pomislekom težiti s Sb6 in event. Lf5 za razbremenitvijo pozicije, ne pa si ustvarjati novih slabih točk j. 15. h5, ed4. 16. hg6, hgG. 17. Seg5. [Predvsem grozi DXg6 mat] d3. 18. DXd3, Se5. 19. SXe5, Lf5. 20. SXgG! [Ta vražja poteza že odloči!] Dc5 [Črni se je prepričal, da LXd3 končno izgubi figuro: 21. SXe7 + , LXe7. 22. ;;TXd3, LXg5. 23. Td4! in lovec g5 jo zajet; n. pr.: Kg7. 24. Tg4, Kg6 (ali Kf6 ozr. f6). 25. f4 ali Lf6. 24. Tg4+, Lg7. 25. Th3 in Thg3; zanimivo je, kako je pri tem črni brez moči]. 21. Se7 + !, LXe7 [Na DXe7 odloči 22. DXf5] 22. Dc3. črni se je vdal, ker izgubi damo, če brani z I,f6 mat: 23. LXf7 + , TXf7. 24. DXc5, LXg5.25.Th5 in ostane zanjo le figura. pa tudi mlačna voda in anioni jak. Na liter vode vzamemo 1 jedilno žlico anioni jaka. Tudi pivo lahko kaj hitro odstranimo iz svilene obleke. Madež zdrgnemo s krpico, ki jo namočimo v mešanico 5 delov vode in 5 delov alkohola. Splaknemo z mrzlo vodo. Kadar hitite, se vam kaj rado zgodi. da vam na obleko pade košček kreme, s katero ste si hoteli namazati roke ali obraz. Pomagamo si s krom-, pirjevo moko. Moko močno segrejemo, potresemo na madež in počakamo 5 minut. Moko oščetkamo in če je potrebno. postopek še enkrat ponovimo. Madeže neznanega porekla pa skrbno zdrgnemo s krpico, ki io ovlažimo z alkoholom. Ali vam rdeč nos dela skrbi? Živčne ženske dobe od toplotnih izprememb kaj hitro rdeč nos. Koža jim pordeči, bodisi da stopijo iz tople sobe na mrzel zrak ali pa narobe. Te nadležnosti se odkrižate takole: Segrejte zjutraj in zvečer kozarec vode, ki ste ji pridali kavno žličko b^aksa. Potem vodo nalijte v nosnici in jo pustite tam nekaj sekund. Nato pomočite košček vate v vazelino in si z njo namažite nosnici od znotraj. Zdaj se vam ni treba več bati. da ui še imeli rdeč nos. Izda,a K. Bratuža, novinar; odgovarja H, Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Milialck - vsi v Ljubljani,