Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV C E L J A-O K O L I C E IN SOSTANJA Celje, sobota, 9. maja 1953 LETO VI. — STEV. 18 — CENA 8 DIN I reja uredniški odbor. Odgovorni urednik Toue Maslo. Uredništvo; Celje. Titov irg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 020-Т-2ЗД pri NB FLRJ v Celju. Tisk r^lj.ke tiskarne. Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo- letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnine plačana v gotovini. Ob celjskem kullurnem prazniku Vrata v novo celjsko gledališče se odpirajo. In nam, ki vstopamo, se na- smehnejo lica v veselem presenečenju ob lepoti, smotrenosti in veličini vsega, kar tu novega vidimo. Prevzema nas občutek, da je vse to močna zunanja lif estaci ja naše kulturnosti, ki v njej dališče zavzema enega prvih ele- mentov. Pri tem pa nas dvigne še za- vest, da si je ta ponosni hram ustva- rilo Celje samo, in to naše slovensko Celje, naše socialistično Celje celo v težki povojni dobi, ko smo gradili na ruševinah tu in povsod oh pritrgovanju marsičesa drugega. Novo gledališče je dokaz zdravja, mo- či, volje in kulturnih teženj našega de- lovnega ljudstva in velike zavesti od- govornosti naših vodilnih činiteljev s predsednikom MLO tov. R. Jermanom na čelu, v dobi, ko je gledališka uprava bila v rokah tov. mag. F. Gradišnika. • V okvir slavnostne otvoritve našega gledališkega hratj^a sodi še druga celj- ska manifestacija kulturnega značaja in pomena: odkritje spomenika Primožu Trubarju, začetniku naše književnosti. Tako bo 9. maj — Dan zmage iz ieta 1945, ki je našo NOB privedel do pr- vega cilja — obenem praznik po- membne zmage naše kulturne priza- devnosti in to na temeljih, ki koreni- N tlijo v dovolj častnih tradicijah. Pred celjskim obzidjem so v 16. sto- letju umirali naši slovenski predniki — tlačanski uporniki, ko je na, njihovih ustnicah ^miral klic »Le vkup, uboga gmajna!« in ta klic so prevzemali nji- hovi potomci, dokler ta »gmajna« ni postala sama sebi gospodar. In prav na tleh, ki jih je pred srednjeveškim Celjem močila slovenska tlačanska kri, bo stal Trubarjev spomenik. Tam, kjer . je oče slovenske knjige nekoč govoril svojo propoved, ki je gotovo že tedaj kazala pogum, potreben, da prične raz- bijati temo starega duhovnega mrač- njaštva, in drzno vero v življenjsko silo tuji gospodi podvrženiElga ljudstva. Pogumno dejanje je bilo gotovo tudi to, da je Janez Jeretin ob zatonu fevdalizma 1849 dal prav v stari stavbi tega našega gledališča »Zupanovi Micki« slovensko izpregovoriti. Hvaležni smo tudi vsem tistim našim prednikom, ki v kapitalistični dobi graditve german- skega mostu k Jadranu slovenski be- sedi niso pustili stopiti s celjskega odra. Danes pa naša beseda, izpregovorjena ' v prelepem gledališču, plodu naših na- porov, doživlja svoje veliko zmagoslav- je v dokaz vitalnosti naše samonikle ustvarjalnosti. Pri tem pa je posebej \Teba podčrtati veselo dejstvo: naš novi gledališki hram je odprt našemu de- lovnemu človeku, da najde v njem svoj lepi užitek, razživljene lastne težnje, prikazane svoje cilje in bodrila za bo- dočnost. Tako ima gledališče svoje vzgojne naloge v plemenitenju sociali- stičnih in človečnostnih vrlin našega . človeka. Vrata v naš novi celjski kulturni hram so široko odprta. In naj hi med nami ne hilo delovnega človeka, ki vanj ne hi stopil z veselim korakom, kakor da prihaja v svoj lastni lepi dom z vso pfavico. Sam si ga je postavil in sebi ga je postavil in v njem bo našel nov kos zdravja sebi, nič manj potreh- •aega mu od vsakdanjega kruha. In ka- dar ho tudi v Celju temu tako, tedaj ho prav do kraja izpolnjeno to, kar je napovedal Ivan Cankar in za kar se je boril: »Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč boga- stvo bogatega. Ze slutim zarjo tistega dne, čuti jo vse moje najgloblje in naj- čistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka ino ja beseda in vse moje življenje. Ze slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi.« F. R. Volitve GIsvnega odbora in predsedstva Glavnega odbora Za predsednika Socialistične zveze je bil izvoljen tovariš Miha Marinko Kongres je poleg resolucij (ki smo iih v skrajšani obliki objavili) poslal Še pozdravno pismo maršalu Titu. Ko So delegati sprejemali kandidate za Volitve Glavnega odbora, so ob znanih iöienih revolucionarjev in borcev na- vdušeno ploskali. Po izvolitvi Glavnega •odbora (okraj Celje-okolica je zasto- pan s tov. Heleno Borovšak, Celje-me- sto pa s tov. Olgo Vrabič) je Glavni odbor izvolil Predsedstvo Glavnega od- '»ora SZDL Slovenije. Za predsednika je bil izvoljen tov. ^iha Marinko, za tajnika pa tov. Bo- •"Js Kraigher. Za člane pa: Viktor Av- '*^lj, France Bevk, Marijan Brecelj, To- Fajfer, Janez Hribar, Albert Ja,ko- fič, Stane Kavčič, Vlado Krivic, Franc '^bej, Ivan Maček, Zoran Polič, Jože ^otrč, Ivan Regent, Jože Rus, Janko »Rudolf, France Svetek, Maks Snuderl, y^da Tomšič, Josip Vidmar in Boris *»herl. S IV. KONGRESA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI SLOVENIJE Ljudje, ki vedo kaj hocejo in kam liocejo, se bodo vselej lahko znašli v vprašanjih politike in gospodarstva Tretji dan je IV. kongres zasedal ple- narno. Posebno veselje je med delegati vzbudila novica, da je prispel v Ljub- ljano tov. Edvard Kardelj in da se bo udeležil kongresa. Ko je le-ta prispel so mu navzoči priredili prisrčne ova- cije. Tov. Edvard Kardelj se je v do- poldanski razpravi prijavil k besedi. Burno pozdravljen od delegatov je po- dal svoje pripombe k delu kongresa, predvsem pa se je dotaknil kmečkih vprašanj. Objavljamo najvažnejše iz- vlečke iz njegovega govora: , IZ GOVORA TOV. EDVARDA KARDELJA V svojem govoru se je tov. Kardelj dotaknil stvari, o katerih je govoril že v Kragujevcu. V njegovem izvajanju pa je bilo tudi mnogo novih misli. Za- radi pomanjkanja prostora podajamo samo nekatere. Glede privatnih kmetov je dejal: In- dividualni kmetijsld proizvajalec, ki (iela sam na svoji zemlji, ni i oben raz- redni sovražnik za delavski razred, niti kakršna koli družbena nevarnost za so- cialistični sistem. Z družbenega stali« šča gledano se vsak človek, ki dela s svojimi individualnimi sredstvi dela, lahko prav tako vključuje v socali- stični sistem kakor vsaka tovarna z de- lavskim svetom na čelu. Druga stvar je seveda, če se take individualne delav- nice ali kmečka gospodarstva tudi eko- nomsko izplačajo in če lahko obstanejo v razvitih gospodarskih pogojih. Toda o tem naj razmišljata kmet in obrtnik sama, a družba nima nobene potrebe, da bi jih nasilno razlaščala oziroma gledala v njih neko stalno nevarnost za svoj obstanek. Pač pa so socialistični družbi sovražne kapitalistične tenden- ce, ki se lahko porajajo v pogojih in- dividualme blagovne proizvodnje, in proti temu se ona mora boriti. Pravil- neje rečeno: socialistična družba se mo- ra boriti га ukinitev pogojev, v katerih se kapitalistične tendence lahko raz- vijajo iz individualne blagovne proiz- vodje. Toda na ukinitvi takih pogojev ni zainteresirana samo socialistična družba kot taka, ampak tudi ogromna večina individualnih kmetijskih proiz- vajalcev samih, se pravi majhnih in srednjih kmetov, ki dobro vedo, da bo- gatenje peščice vaških magnatov po- meni siromašenje za večino delovnih kmetov. Glede rentabilnosti individualnega gospodarstva pa je med drugim dejal: Tu gre predvsem za razne tehnokratske račune o tem, kaj je rentabilno in kaj ni rentabilno. Seveda mi vsi moramo biti za rentabilnost v našem gospodar- stvu. Toda glavna slabost tehnokratskih računov o rentabilnosti je v tem, da njihovi avtorji gledajo na stvari izoli- rano, a ne v njihovem gibanju in v njihovih odnosih s celim sistemom. Oni pozabljajo, da nekega za vse pogoje ustrezajočega računa rentabilnosti ni," ampak da je pri nas mogoče govoriti samo o rentabilnosti v pogojih napred- ka socialističnih odnosov in da se zato formule o rentabilnosti iz kapitalistič- nega sistema v naših pogojih ne morejo uveljaviti na isti način, kot so se uve- ljavile v kapitalističnih zemljah. Navedel bom samo en primer. Spon- tani razvoj individualnega kmečkega gospodarstva vodi k bogatitvi vaških bogatašev in h krepitvi izkoriščanja malih in srednjih kmetov. Tak razvoj se pri nas ne da zamisliti — tako iz po- litičnih kakor iz ekonomskih razlogov. Iz političnih razlogov so taki procesi pri nas nemogoči, ker smo dfžava de- lovnega l.iudstva, v kateri ,ie vpliv de- lovnega ljudstva vedno vodilen in zato bodo izkoriščevalske težnje vaških bo- gatašev omejevane vse dotlej, dokler ne bodo končno likvidirane. Jasno je, da v takih pogojih vaški bogataš ne more naprej, ne more priti do strojev, do kreditov itd. In zato obdeluje in bo obdeloval zemljo tudi v bodoče — do- kler bo mogel — na zaostal način, ve- likokrat slabše kot mali kmet. To bi se sčasoma pri nas še bolj jasno poka- zalo, kot se sedaj kaže. Vaški bogataš zato pri nas ni noben činitelj gospo- darskega napredka v kmetijstvu, mar- več coklja, ki zadržuje ta napredek. Tudi iz ekonomskih razlogov je, po- temtakem, njegova omejitev neobhod- na. Tehnokratske računice seveda ta- kih momentov ne jemljejo v obzir. Za- to tudi morajo skrahirati, kakor hitro se srečajo s prakso. Toda dejansko je za nas danes aksiom, ki brezpogojno mora biti izhodna točka vseh naših ra- čunov, naslednje: na daljšo perspek- tivo rentabilno more biti samo tisto, kar je obenem socialistično. VelJa pa seveda tudi narobe: kar, vsaj v per- spektivi, ni rentabilno, ne more biti faktor napredka socialističnih ekonom- skih odnosov. Nato je govoril o pomoči socialistične družbe delovnim kmetom. Rekel je: Kmečko prebivalstvo razvitih kapitali- stičnih dežel predstavlja danes 20, 15, 10 ali pa še manj procentov celotnega prebivalstva teh dežel. Nikakor se ne mislim spuščati v neke analize proce- sov, ki so dovedli do takega stanja, niti ne mislim trditi, da so ti procesi — gledano s splošnega stališča družbe- nega napredka — negativni. Toda te številke govore same po sebi o zgodo- vini množičnega razlaščanja kmečkega prebivalstva v pogojih kapitalizma, ne glede na to, v kakšnih oblikah se je vr- šilo. Današnje individualno kmečko po- sestvo je v teh deželah bitno drugačno, kot je bilo pred 50 ali 100 leti. Ono se danes razvija v takem sistemu gospo- darske odvisnosti od bank in drugih kapitalističnih podjetij ali pa od velikih zadružnih sistemov, da bi se prej moglo govoriti o notranji delitvi dela v ve- likih gospodarskih kapitalističnih orga- nizmih na področju kmetijstva kot pa, o samostojnih individualnih kmetijskih gospodarstvih. Ta proces je bil nujen zaradi tega, ker individualno kmečko gospodarstvo samo po sebi ni moglo vzdržati gospodarskega pritiska, ki se je zanj zlasti povečal s pojavom so- dobne tehnike v kmetijstvu. Nobenega razloga potemtakem nimamo, da bi idealizirali gospodarsko zmogljivost te posesti in se ukvarjati s slepilom, da bi ona iz svojih lastnih sil bila sposobna resno dvigniti kmetijstvo na višjo stop- njo brez zunanjega posredovanja. Raz- lika je v tem, da se v kapitalističnih pogojih to posredovanje vrši preko bank, hipotek in družb, odnosno preko raznih zadružnih sistemov — kar je s širšega družbenega vidika več ali manj, isto — medtem ko se mora v naših po- gojih izraziti v sistematični gospodar- ski akciji in pomoči socialistične družbe, ki ne bo dovolila propadanja delovnih kmetov na beraško palico, toda ki tudi ne bo umetno vzdrževala življenjsko nesposobnih oblik individualne kmečke proizvodnje. Po mojem je bistvo stvari v nasled- njem: socialistična družba nima nobe- ne potrebe, niti sedaj niti v bodoče, nasilno razlaščati malega ali srednje- ga kmeta, bodisi direktno ali indirekt- no, niti jih naganjati v zadruge ali druge gospodarske organizacije, za ka- tere ne čuti ekonomske potrebe in ko- risti. Toda po drugi strani mora imeti pred očmi dejstvo, da bi izolirana ^ in- dividualna mala kmečka posest sama po sebi bila nesposobna dvigniti kme- tijstvo na višjo stopnjo, še več, ona bi zastala in vse bolj propadala v svoji zaostalosti, kolikor ne bi postala plen kapitalističnih elementov. Socialistična družba potemtakem mora pustiti indi- vidualnemu kmetu svobodo akcije v okviru njegovih gospodarskih možnosti in ga tudi podpreti v njegovih napo- rih, da dvigne produktivnost dela na svojem posestvu, toda obenem mora z gospodarskimi sredstvi ustvarjati take pogoje, ki bodo onemogočali razvoj ka- pitalističnih elementov, ki bodo vse bolj gospodarsko povezovali individual- no kmečko proizvodnjo s socialističnim gospodarstvom, ki bodo sleherni napre- dek v kmetijstvu pretvarjali v napre- dek socialističnih odnosov in ki bodo stalno krepili gospodarsko moč socia- lističnih sil na vasi. V tem je smisel naše sedanje diskusije o politiki na vasi. Glede visokih cen kmetijskih pridel- kov je tov. Kardelj dejal: Včasih se pri nas sliši mnenje, da politika viso- kih kmetijskih cen lahko pospeši na- predek v kmetijstvu. To mnenje je, po mojem, napačno. Visoke kmetijske ce- ne bi vršile težak pritisk na celo naše gospodarstvo, a na vasi bi povzročile mrtvilo, ne pa napredek. Po mojem je neobhodno, da socialistična družba kon- trolira in regulira odnos cen med indu- strijskimi in kmetijskimi proizvodi na tak način, da omogoči delovnemu kme- tu življenjski standard, ki ustreza na- šim sedanjim možnostim, toda investi- cije v kmetijstvu naj bodo finansirane preko kreditov bank in zadrug. Škarje med kmetijskimi in industrijskimi ce- nami v naših pogojih ne igrajo iste vloge kot v kapitalizmu. V kapitalizmu nizke cene kmetijskih produktov kre- pijo finančne in industrijske kapitali- ste in predstavljajo stalno izkoriščanje delovnega kmeta. V naših pogojih pa one postajajo inštrument družbene aku- mulacije iz individualne kmetijske pro- izvodnje, ki se potem vrača v obliki cenenih kreditov za napredek kmetij- stva in za dvig življenjskega standarda delovnega kmeta. One se torej lahko uporabijo za pospeševanje napredka v kmetijstvu in za dvig življenjskega standarda delovnega kmeta v oni meri, v kateri h|p on dvigal svojo proizvodnjo za trg. ОЂепет s tem postaja indivi- dualno kmečko posestvo gospodarsko vse tesnejše zvezano z našim sociali- stičnim gospodarstvom in vse bolj za- interesirano na njegovem napredku. Sporedno s tem mora seveda iti proces industrializacije, ki bo sposobna zapo- sliti delovno silo, ki z uvajanjem mo- dernih tehničnih sredstev v kmetijstvu postaja tam odveč. Tu ne mislim samo na veliko industrijo, marveč tudi na mrežo onih malih delavnic in tovarn, ki neposredno služijo kmetijstvu, ki so lahko tudi sezonsko zaposlene, !$e pra- vi, takrat, ko je na vasi preveč delov- ne sile, in ki *jih lahko ustanavljajo tudi naše kmetijske zadruge, seveda na ustavnih socialističnih principih. RESOLUCIJA O POLITIČNO-ORGANIZACIJSKIH VPRAŠANJIH Politični položaj na Slovenskem be- leži vse večjo strnjenost ljudskih mno- žic v razdobju od našega III. do IV. kongresa. Prevzemajoč in osvajajoč načela de- janske socialistične demokracije so se naši delavci, delovni kmetje in ljud- ska inteligenca uspešno zoperstavili vsem poizkusom odvrniti naš razvoj z jasno začrtane poti. Ugotoviti mora- mo zmagoviti pohod scialistične demo- kracije v boju proti birokratizmu, po- poln neuspeh kominforriia, agenture sovjetskega bloka, ali političnega izra- za birokratskih teženj v naši stvarno- sti. Zlasti so se izjalovili vsi poizkusi klerikalno-vatikanske reakcije kot glav- nega povodnika reakcionarnih buržo- aznih-restavratorskih teženj. Na podlagi tega in ko sprejemamo za osnovo rezultate zgodovinskega IV. kongresa SZDL v Beogradu in ^ pro- gramsko deklaracijo, smatra IV.' kon- gres Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije, da naj organizacije SZDL v svojem delu posvečajo pozornost na- slednjem: Socialistična zveza delovnega ljud- stva mora ohraniti tradicionalno širino Osvobodilne fronte. Združuje naj vsa temeljna načela: boj za mir in sožitje med narodi na podlagi enakopravnosti; graditev socializma in utrjevanje so- cialističnih odnosov. Zato je treba odločno zavrniti vse poizkuse, ki merijo na zoževanje So- cialistične zveze. Prejšnja politična pripadnost, svetovni nazor in verska pripadnost ne morejo biti ovira za članstvo v SZDL. Socialistična zveza ocenjuje ljudi po njihovih dejanjih* po dejanskih odnosih, ki jih imajo do družbe, do države in do sočloveka. Socialistična zveza mora postati sre- dišče v svojem okolišu, mora postati torišče žive in plodne izmenjave пшепј. Vsakemu delovnemu človeku naše zem- lje, naj bo v vrstah SZDL omogočeno, da pove svojo tehtno besedo. Sociali- stična zveza je odgovorna za delo or-j ganov ljudske oblasti. Svojo nalogo naj izvršuje izključno s političnimi sred- stvi, ne pa z administrativno birokrat- skimi posegi. Vlogo komunistov in njihovih orga- nizacij je opredelil VI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Ne sme biti torej nobenega političnega, gospodar- skega in kulturnega vprašanja, ki bí šlo mimo SZDL. Odločno se je treba boriti za široko in napredno socialistično naziranje in proti anarhističnem izkrivljanju osnov- nih načel demokracije. Našim narodnim manjšinam v za- mejstvu bo SZDL v bodoče posvečala čim večjo skrb. SZDL bo podpirala ta- ko zunanjo politiko naše države, ki utrjuje vse pozitivne pogoje za pra- vično ureditev manjšinskega vprašanja, kakor se na primer že kaže v Avstriji in kar je treba doseči tudi v Italiji. Ce je torej SZDL odločujoč politični činitelj, mora delavski razred v njej sodelovati. Sindikalne organizacije de- lavstvu ne morejo nadomestiti Sociali- stične zveze. Dalje govori resolucija o vzgoji mla- dine, ki mora biti ena od glavnih na- log SZDL. Organizacije morajo vpra- šanje mladine vzeti za stalno delo, ne pa samo za slučajne obravnave. Resolucija določa v zvezi s statutom tudi takojšnje volitve v osnovne, ob- činske in okrajne odbore. V svojem delu pa naj organizacije SZDL delajo na tem, da bodo razvijale čim večjo samostojnost oblastnih orga- nov, delavskih svetov, družbenih orga- nizacij in društev. Okrajnim odborom in mestnim od- borom naj se v pomoč organizirajo kulturno-prosvetne komisije, ki pa ni- kakor ne smejo postati operativna, ko- ordinacijska ali celo birokratska ovira. Posebne komisije naj bi se lotevale ženskih vprašanj, ki pa si nikakor ne smejo lastiti vodilne vloge ali celo za- menjati vlogo AFZ organizacij. RESOLUCIJA O NALOGAH SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUD- STVA NA VASI Resolucija o nalogah SZDL na vasi govori predvsem o tem, da naj na vasi organizacije še naprej krepijo vrste svojega članstva in pridobivajo za so- delovanje vse poštene ljudi. Večja de- javnost in številčna rast članov SZDL je najvažnejša. Dalje je naloga SZDL, da s prepri- čevanjem bolj kot doslej odpirajo kme- tom perspektivo za razvoj vasi in od- krivajo vzroke, ki ta razvoj zadržujejo. Pri tem se je treba na daleč izogibati administrativnih ukrepov, razen v slu- čajih, če gre za onemogočanje kapita- n lističnega izkoriščanja. Socialistična zveza bo tako še bolj okrepila mesto in vas, ki ju vezeta skupni interesi. Delavski razred je za- radi družbenih in zgodovinskih razmer edini sposoben voditi dosledno borbo za splošno uničenje kapitalističnega si- stema in borbo za socializem. Delavski razred bo imel po SZDL vodilno vlo- go na vasi samo toliko, kolikor se bo pred celotno organizacijo in pred vsem delovnim ljudstvom izkazal na vasi kot najdoslednejši borec za socializem. Da bomo lahko premagali veliko za- ostalost naše vasi, odstranjevali razli- ko med mestom in vasmi, je treba po- leg dviganja politične in kulturne za- vesti delovnega kmeta zagotoviti tudi izdatnejša materialna sredstva za zgra- ditev gospodarskih temeljev kmetijstva. Pri zadružništvu naj bo osnovno na- čelo, načelo prostovoljnosti, kajti le to je pogoj za zdravo in uspešno so- cialistično zadružništvo. Veliko vlogo mora imeti splošna kul- tumo-prosvetna dejavnost na vasi. Od- pravljanje kulturne zaostalosti, uspeš- nejši boj proti klerikalizmu bo omogo- čil hitrejši socialistični razvoj. Posebno važnost naj zavzame kmetijsko nada- ljevalno šolstvo, prav posebej pa je treba posvečati skrb za kulturno-pro- svetni dvig kmečkih žen, saj je njiho- va zaostalost in nerazgledanost naj- večja. V odklanjanju klerikalizma morajo organizacije SZDL odpraviti sektaški odnos do vere in vsakršne izpade, ki omogočajo socializmu -sovražnim kro- gom, da s propagando o preganjanju vere, zmanjšujejo sodelovanje v boju za socializem. Politična vzgoja kmečkega prebival- stva mora biti vztrajna, vlivati mora zaupanje v bodočnost in socialistično perspektivo. ^ RESOLUCIJA O VLOGI SZDL SLOVENIJE V DRUŽBENEM UPRAVLJA- NJU GOSPODINJSTEV Kongres je pregledal dosedanje front- no delo v razvoju družbenega uveljav- ljanja v gospodarstvu in ugotovil: Upravljanje našega gospodarstva, so- cialistična politika in vzgoja sociali- stične zavesti, so izredno važna vpra- šanja. Treba je najširšim množicam odpirati družbeno problematiko, raz- vijati diskusijo, kritiko in z nasveti po- magati pri upravljanju, dajati pobude in predloge odgovornim državnim orga- nom pri razvijanju gospodarskega si- stema. Organizacije SZDL so dolžne razvi- jati svoje poznavanje elementarnih ekonomskih zakonitosti v razvoju druž- be. Naše okrajne in občinske organiza- cije morajo še posebej pojasnjevati in tolmačiti cilje naše ekonomske politi- ke in z ekonomskimi argumenti doka- zovati, da samo razširjena in povečana proizvodnja lahko zadovolji gmotne in kulturne potrebe delovnega človeka. Resolucija dalje govori o tem, da je birokratizem največja nevarnost. Clan-, stvo SZDL mora prežemati zavest, da je nadaljnji razvoj odvisen le od uspeš- ne borbe proti birokratizmu, lokalistič- nim in partikularističnim stremljenjem. Organi delavskega upravljanja se preveč enostransko akti vizira jo na ope- rativno vodstvo podjetja. Ne manjka tudi egoističnih gledanj le na lastno podjetje brez potrebne širine v okviru širše skupnosti. V te organe se vrivajo ostanki birokratizma, ki se poslužujejo raznih oblik pritiska na ostale delavce z grožnjami o odpustih in prestavitvah na slabša delovna mesta itd. Nadalje je treba vzbuditi pravo poj- movanje demokracije. Demokracija ni svoboda v tem smislu, da bi vodila v razkroj in anarhijo. Demokracija ni v tem, da se ne bi borili proti raznim antisocialističnim silam. Naloga socia- lističnih sil je voditi in vzbujati v ši- rokih množicah delovnih ljudi ustvar- jalno iniciativo za uresničenje sociali- stičnih ciljev. i stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 9. maja 1953! Ste v. It pOGLED PO SVETU Vigredno občutje, ki je z neodoljivo močjo omamilo tudi svetovno diploma- cijo, tako da je iz vsakega kota brstelo mirovno drevo, je pri nas v prvomaj- skih dneh doseglo svoj višek v tisoč in tisoč prireditvah, partizanskih srečanjih, izletih in paradah. Mi smo zemlja, ki je zakopala bojno sekiro, zavedajoč se, da svet ne more biti srečen, če ne bo prišlo do miru med narodi. To so dokazale tudi prvomajske manifestacije po vsem svetu, saj je na njih večkrat prodrla želja delavskcQu razreda, da se sklenejo mirovne pogodbe in da svet vendar že enkrat prične živeti za srečo in blagor. Policija je ponovno posegala v med- narodni delavski praznik in preganjala demonstrante v Franciji, Avstriji, Nem- čiji, v Perziji, na Japonskem. V Trstu in v Indiji se je pri socialističnih go- vornikih razločno videla želja po enot- nosti delavskega gibanja, ki jo je tako nevarno načela kominformovska kontra- revolucionarna praksa. Ta praksa se je spet pokazala, čeprav je dobro maskirana z »osvobodilno akcijo« Ho Si Minhovih čet v Laosu. To je, tako kaže jekleni kljun mirov- nega goloba, ki je priletel iz Vzhoda. Napadalec je navidez popustil v Koreji, zato pa odprl morda še težji problem v Indokini, gotovo najbolj pereči točki francoskega imperija. Mimo vseh ne- štetih vlad, ki jih je Francija izmenjala v zadnjih letih, mimo sklepov parla- menta, ki je že večkrat izrazil mnenje, da je vojna v Indokini za Francijo pre- draga reč, v brk vsem grožnjam z in- flacijo, z državnim konkurzom, je ta kolonialna vojna dalj od konca, kakor pa je bila pred letom dni. In ker je sosed Indokine Siam, vrata v Indijo, si ni težko misliti, kako bodo ta sunek v Laosii presojale evropske države. To je torej rezultat štirinajstdnevne mi- rovne ofenzive: nov vojni požar, nov vulkan, čigar lava se lahko razlije na daleč in za dolgo časa onemogoči redno življenje. »Pobedastel je človek.« Situ- acijo v jarki luči kaže dejstvo, da sta francoska in ameriška vlada mnenja, da nivia smisla te stvari nositi na tapeto pri OZN, češ, SZ bi tako in tako vložila svoj veto, kolonialna vojna pa večini držav itak ni simpatična. Okoreli kolo- nizatorji imajo pri tem svoj prav. Ce bi oni sprevideli, kam drži kolonizator- ska pot, bi napadalec svojih črnih na- menov ne mogel maskirati z osvobo- dilno akcijo. Brez .ognja ni dima. Da je dima precej, da ga je toliko, da se bodo mirovni golobi kmalu zadušili, kaže tudi 129. sestanek delegacij za sklenitev premirja na Koreji. Kitajci in Severni Korejci hočejo, da bi Združeno poveljstvo priznalo za nevtralno državo kako azijsko: Pakistan, Indijo, Burmo ali Indonezijo. S Svico in Švedsko je pri pogajanjih bela rasa propadla. Na videz drobtina, pa ima le svoj glas v hrumenju časa. Mednarodne odnose pa szastrupljajo tudi nacistični elementi. Tako v Argen- tini, kjer se v peronističnem gibanju vse bolj na široko reži krvavi gobec fašizma. Kar je Peron zavozil s svojo megalomansko, potratno politiko, bi zdaj rad popravil po Hitlerjevem re- ceptu. Za tarčo je vzel imperializem ZDA. No, ta Jeriha ne bo padla, če jo bo napadel samo s pozavnami svojih slabo priučenih pròpagandistov. Se v Stuttgartu izšolani z Goebbelsom na čelu so doživeli klavrni konec. Ce že omenjamo fašizem, ne moremo mimo Vatikana, ker je ta z njim najože povezan, njegov »ljubi sin«. Tudi Va- tikan kali vodo med narodi, ker povsod s svojo črno internacionalo skuša ob- držati svoje postojanke. Da je temu res tako, kaže tudi obnašanje naših škofov, ki so na razgovorih z začasno komisijo zveznega Izvršnega sveta pokazali, da se ne čutijo državljane naše države, marveč pokorne podložnike vatikanske- ga imperializma, ki se na najbolj per- fidne načine še vedno maskira s »kra- ljestvom od onega sveta«, v resnici pa mu gre za pozicije v politiki in gospo- darstvu v mamonu, ki vlada svet. Naša država je ponovno dokazala, da temu ne misli podleči. AW je to racionalno gospodarstvo? Elektrodelavnica v Debru pri Laškem se je kmalu po letu 1945 razvila v do- kaj lepo podjetje. V delavnici so izdelovali razna lo- čilna stikala, cilindre, Gallove verige. Buldog-plošče, škripce, kratkostične naprave, vijake za betonske klešče in drogove, razna specialna orodja itd. Da so si zagotovili nemoteno in po- spešno obratovanje, so si izp>osodili v šoštanjski elektrarni 3 večje avtoma- tične specialne stroje. Kolektiv je izredno žilav, marljiv in naravnost borben v naporih za dosego svojih ciljev. Šoštanjska elektrarna je zadevne stroje nenadoma zahtevala nazaj. Ko- lektiv jih je sicer vrnil, vendar jih ze- lo pogreša, ker so bili keikor nalašč ustrezni za delavnico v Debru, ki jo poleg drugih, težav še ovira stalno po- manjkanje raznih vrst in profilov žele- za (zlasti U in kotnega železa). Sedaj smo ugotovili, da omenjeni tri- je stroji stoje v šoštanjski elektrarni že nad 1 leto in pol povsem neizkori- ščeni in nedotaknjeni, kakor so bili vrnjeni. Ali ni tako ravnanje s stroji v popolnem nasprotju s socialističnimi načeli in naravnost zlc-čin v gospodar- stvu, ko delovni ljudje vodijo na vseh straneh boj za pjovečanje storilnosti? Ali res ni odgovornih činiteljev, ki bi to zadevo razčistili? Ali ne bi mogla šoštanjska elektrarna počakati vse do tistega časa, ko bi stroje dejansko po- stavila v obrat? Kolektiv se upravičeno čudi, da od- govorni činitelji nimajo pravega razu- mevanja za rešitev zadeve spričo ome- njene manipulacije s stroji, ki nikakor ni v skladu z delovnim poletom naših dni. Kaj pravite? Da je delovni kolektiv v Debru pri Laškem kljub silno težkim oviram res na višini, dokazuje samo naslednji pri- mer: v 14 dneh je izdelal 11 komplet- nih konstrukcij za nove trafo-postaje. Delo so spravili z največjim naporom, ki bi ga zlahka zmogli, če delavnici ne bi F>o nepotrebnem odvzemali special- nih strojev. Razen tega bi lahko kolek- tiv izdeloval še druge predmete in to ceneje itd. Elektro-Debrčan Letošnji prvi maj Je bil res praznik v pravem smislu besede Letošnji prvomajski prazniki so pri nas bili proslavljeni tako, da se jih bo vsak rad spominjal. Poleg tega se kaže vse bolj zavest med kmečkim delovnim ljudstvom, da je prvi maj praznik dela. V glavnem mestu države Beogradu in v vseh republiških središčih so na dan prvega maja priredili velike vojaške parade in manifestacije dela. Naša Ar- mada je pokazala svojo udarno moč, moč lastnega orožja, ki ga pridne roke jugoslovanskih narodov same proizva- jajo in orožje, ki ga je Jugoslavija pre- jela iz pomoči kot priznanje, da so ju- goslovanski narodi tisti, ki so znali, zna- jo in bodo znali braniti svobodo in ne- odvisnost, če bo potrebno. Parad in ma- nifestacij so se udeležili visoki državni predstavniki, predstavniki delovnih ko- lektivov, množičnih organizacij itd. se- veda brez tistega narejenega blišča, ko- rakanja do iznemoglosti, nošenja prav- catih kipov in natovorjenih hrbtov, kot so prvomajske praznike, doživljali de- lavci v Moskvi. V CELJU IN OKOLICI Na predvečer so bile po podjetjih manjše proslave s kratkimi programi. V Libojah so na primer odprli fizkul- tnrni dom. Po hribovju so goreli kre- sovi, v Celju je pred postajo igrala godba SKUD »France Prešeren«, mesto, vasi in kraji bo bili svečano okinčani z zastavami in venci, podjetja in delav- nice pa s prvomajskimi parolami. Vse je potekalo neprisiljeno, iz lastnega na- giba in zavesti. Naslednje jutro, večji del pa že na predvečer, so po celjskih ulicah doneli koraki okovanih čevljev. Celje se je skratka selilo v naravo. V polmraku so z Miklavškega hriba doneli streli možnarjev s svojo rezko budnico, tu in tam se je v zraku v barvnih odtenkih razpršila raketa. Mlado, sveže prvomajsko jutro je našlo v prvih sončnih žarkih delovne ljudi na različnih izletniških točkah. Mrzlica, Celjska koča, Svetina, Boč, Lo- garska dolina, razne planinske posto- janke in ostala zatišja cvetoče narave so bila polna obiskovalcev. Vsak po svoje, po svojem okusu, volji in ho- tenju, so se delovni ljudje veselili svo- jega praznika, si čestitali k prazniku, menjali izkušnje in se pogovarjali po- vsem drugače kot pred desetimi leti. Takrat so bili sužnji, izkoriščani, danes pa gospodarji. Mnogi so ostali v prelestni naravi kar vse* tri dni in se spočiti, polni doživetij, vtisov in volje do nadaljnjega dela vra- čali domov. Z delavskim razredom so prvi maj praznovali večji del tudi vsi delovni kmetje. Nekdo, ki se je ta dan vozil od Kumrovca čez Kozjansko, nam je sporočil, da ni videl nikogar na polju in da so kmetje bili praznično oblečeni, sprejemali obiske svojih delovnih to- varišev iz mest in tovarn, da celo na- slednji dan, v soboto, so opravljali naj- nujnejša dela. Težko bi bilo slediti vsem našim de- lovnim ljudem, kamor jih je želja te tri dni vse peljala. Morali bi za nekate- rimi iti v vinorodne Slovenske gorice, za drugimi na prostrano Pohorje, za vnetimi planinci na Julijske Alpe, da celo na morju, ob Plitvičkih jezerih bi jih srečali. In ko so prvomajski prazniki minuli, ko smo se spet vsi čili in okrepljeni, zagorelih obrazov in z gorskim zrakom prečiščenih pljuč srečali na delovnem poprišču, so se pogovori vrteli le o tem, kaj in kje je kdo doživljal prvo- majske praznike. IN OB KONCU TUDI NEKAJ NASPROTNIH PRIMEROV Pri vsem tem pa se je dogajalo tudi to, da so različni ljudje v sindikalnih podružnicah in kdor koli si že bodi. hoteli te praznike urediti po svoji glavi tudi za druge, ne da bi jih posebej vprašali za mnenje. Tako so ponekod imeli željo po stari, toda ne prestari, le nekajletni praksi, napraviti prvomajske praznike polne neznosnih dolžnosti, pa- rad, ki r^e morejo imeti učinka, in praz- nike uporabiti v korist svojih društev, organizacij itd. Take želje so imeli na primer v Za- bukovci, kjer so posamezniki po vsej sili hoteli imeti parado, kjer naj bi ru- darji nosili težke vrtalne stroje, zastave in ostale simbole (občutne teže seveda) in obdržati delovne ljudi na ^nem me- stu, da bi bili tam odvisni od centra- lizirane prireditve. Nihče jim tega se- veda ne more zabraniti, toda napačno bi bilo, če bi taki organizatorji skušali vplivati na vse člane kolektiva, ki so morda imeli drugačne načrte, drugačne želje. No, demokracija je pri nas že toliko ukoreninjena, da so naši delovni ljudje storili to, kar jim je bilo naj- ljubše. Malo zastarel je po moje tudi način pojedin za prvi maj ali na predvečer. Klobase, buteljka ali liter vina, vse nekam racionirano, z vtisom, da je to darilo zastonj. Oprostite, nekaj bera- škega je v tem. Danes so delavci go- spodarji in vsak tudi ne je rad klo- bas. Nekomu je bolj primerna slaščica in pivo, namesto vina. Sto ljudi, sto okusov. Veliko bolje bi bilo, če bi do- bili .v roke denar in po müi volji nare- dili z njim kar bi hoteli. Kjer so pri- redili obed in večerjo, ali celo nekak banket, je prav, toda tisto prerivanje, morda celo vrste, listki kot kuponi za vino in klobaso, to, oprostite, je po moje za tiste države, ki imajo racionalizirano prehrano in kjer so klobase redkost. Je nekako ponižanje in kratitev svo- bodne volje pri tem. Sindikalne podružnice uslužbencev državnih ustanov so proslavile 27. april in L maj Tak je že postal običaj pri tem sin- dikatu v Celju, da namreč vseh 6 po- družnic skupno proslavlja važne in zgodovinske dogodke. Dvorano na okrajnem ljudskem od- boru Celje-okolica so tudi tokrat na- polnili in menda res nihče od članov ni izostal razen tistih, ki se vsakodnevno vozijo domov. Lepo pripravljeno proslavo in pro- gram je vodil kulturno-prosvetni refe- rent mestnega odbora tega sindikata tov. Gorenj ak. Tamburaški orkester SKUD »France Prešeren« je uvodoma zaigral himno, nakar je izvedel nekaj prav lepih točk programa. O pomenu dneva 27. april je spregovoril tov. Ra- jer Borut in v zadnjem delu programa ^o zapeli nekaj prav lepih pesmi člani pevskega društva »France Prešeren«. Za lepo izvajanje programske točke sta tamburaški orkester in pevski zbor bila deležna toplega in tovariškega pri- znanja vseh, novzočih članov sindikata. Take skupne proslave so primerna oblika manifestatávnega izražanja ču- stev do praznikov, ki pomenijo v zgo- dovini delavskega razreda in v naši na- rodni zgodovini najsvetlejše dogodke, katere ne smemo nikdar pozabiti. Proslava v bolnici Sindikalna podružnica v bolnici je priredila dne 30. aprila zvečer zelo uspelo akademijo v proslavo praznika dela. Na akademiji so sodelovali orke- ster SKUD »Ivan Cankar« pod vod- stvom tov. prof. D. Sancina, Komorni pevski zbor pod vodstvom tov. prof. E. Kuneja, tov. dr. Poznik, tov. dr. Za- veršnik, tov. E. Kozoderčeva, tov. Peter Božič, tov. dr. Predan in uslužbenke otroške bolnice. Posebno orkester SKUD »Ivan Cankar« in Komorni pevski zbor ter solista dr. Zaveršnik in E. Kozoder- čeva so že ponovno nastopali v bolnici ter želi obilo odobravanja za svoja res prvovrstna izvajanja, ki so dosegla umetniško višino in zadovoljila še tako razvajeno uho. Sindikalna podružnica je oskrbela tudi prenos programa v bol- niške sobe kirurškega, internega, oče- snega in porodnisko-ginekoloßkega od- delka. Tako so tudi bolniki bili deležni te proslave in praznovali praznüce skupno s svojimi tovariši, ki so lahko pohiteli v naravo in si osvežili dušev- ne in telesne sile za nadaljnje delo. Bolniki so prav dobro slišali v zvoč- nikih vso prireditev in uživali dve pol- ni uri v lepoti petja in glasbe. Nasto- pajoči so bili nagrajeni z odobravajo- čim aplavzom, solista ter dirigenta pa s šopki. V Železarni Store, v proslavitev prvega maja, največje- ga praznika delovnega ljudstva, so se zbrali delavci in nameščenci tukajšnje- ga podjetja polnoštevilno na prostoru pred upravnim poslopjem. Praznično vzdušje je še povečalo zelenje in cvetje, zastave ter prvomajske parole; toplo spomladansko sonce pa je mehko bo- žalo to veliko množico zbranih železar- jev. Ko je tovarniška godba zaigrala »Hej Slovani«, je povzel besedo pred- sednik sindikalne podružnice tov. Spo- lenak, pozdravil vse navzoče ter predal besedo direktorju podjetja tov. Andreju Svetku, ki je med drugim dejal: »Po- nosni smo lahko nad uspehi doseženega dela, ki so rezultat truda in naporov visokokvalificiranega pa vse do zadnje- ga, najnižjega delavca v tovarni.« Bo- dril je in pozval celotni delovni kolektiv podjetja, naj dela kakor doslej ter če- stital prav zadovoljne in prijetne prvo- majske praznike. Dejal je: »Bilanca je pokazala, da je delavstvo na pravi poti in dela pozitivno. V predvojni Jugo- slaviji smo prvi maj proslavljali v zna- menju zahtev, v borbi za delavske pra- vice. Po vsaki prvomajski proslavi so se takrat napolnili zapori z našimi naj- boljšimi revolucionarji. Danes pa je to drugače: svobodni praznujemo ta naj- večji delavski praznik kot dan veselja in pregleda dosedanjega dela in uspe- hov delavskega razreda, kot praznik in simbol, ki nam vliva novih moči ob strnjenih vrstah naših marljivih delav- cev, da čimprej dosežemo končni cilj — socializem!« Tovariš direktor je pri- pomnil: »V kratkem obdobju so se vršili trije pomembni zbori naših pred- stavnikov - delovnih ljudi, in sicer: VI. kongres ZKJ in IV. kongres OF — SZDL v Beogradu ter slovenski kongres OF — SZDL v Ljubljani. Njih misli, nauke, smernice in sklepe utrjujmo do- sledno vedno in povsod ter se po njih ravnajmo!« Nato je čestital delavstvu k prazniku prvega maja predsednik delavskega sveta tov. Kresnik, v imenu organizacije Zveze komunistov tov. Jost ter v imenu občinskega ljudskega odbora Store tov. Cernetič. Pevski zbor »Svoboda« je od- pel pesem »Mi vstajamo« in še nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Ko je godba zaigrala »Internacionalo«, smo skupno odpeli delavsko himno ter se radostnih src razšli. Na sam prvi maj smo se povzpeli na Svetino, da obiščemo našo planinsko postojanko »Počitniški dom«, ki je last Železarne. Z nami je odrinila tudi godba in pevski zbor; ponesli smo pa s seboj tudi »poln koš dobre volje«. Vreme nam je bilo prav naklonjeno. Cas veselih, vedrih uric, preživelih v družbi naših dobrih železarjev v prekrasnem planin- skem svetu in pri odlični postrežbi »Po- čitniškega doma« je potekel tako hitro, da skoraj nismo verjeli in smo se le težko sprijaznili z resnico: oditi in po- sloviti se moraš od tega planinskega raja, ker jutri te čaka zopet trdo delo in skrb v tovarni in doma ... F. K. V Slovenskih Konjicah Svoj delavski praznik — prvi maj — so svečano proslavili tudi delavci v Slov. Konjicah in bližnji okolici. V to- varni usnja KONUS so že dva dni pred samim . praznikom imeli sestanek ce- lotnega kolektiva in se seznanili o po- menu prvega maja. Delavci te tovarne so z zelenjem in zastavami okrasili vse delovne prostore, pred samim vhodom v tovarno pa so postavili visok mlaj in slavolok. S številnimi borbenimi pa- rolami, zelenjem in cvetjem so za ta dan okrasili svoj obrat delavci usnjar- skega remonta, na lesnem obratu pa so postavili najvišji mlaj v vsej okolici. Slavnostne akademije na večer pred 1. majem se je udeležilo okoli 400 ljudi, tako da je bila dvorana v kulturnem domu skoraj premala. V času, ko so konjiški pevci ,mladina in ostali na- stopajoči v dvorani predvajali svoj pro- gram, so na Pohorju in na Konjiški gori zagoreli številni kresovi, ki so da- leč naokrog oznanjali največji praznik delovnih ljudi Jugoslavije. Veličastne prireditve so imeli v teh dneh tudi v sosednjih Zrečah, ko so tamkajšnji ko- vinarji v okviru proslav razvili svoj sindikalni prapor. Na prvi maj pa so s'indikalne organizacije pripravile za svoje člane številne izlete v različne kraje naše domovine. Tako so se de- lavci iz lesnega obrata z dvema avto- busoma odpeljali na trodnevni izlet po Sloveniji in Hrvatski, precej jih je šlo tudi na bližnje Pohorje, v bližne oko- liške vasi, kjer so skupaj s kmeti praz- novali svoj praznik. Za ta dan so do- bile tildi same Konjice popolnoma dru- gačno zunanjost, saj so bile vse izlož- be lepo okrašene z venci in slikami na- ših voditeljev, s streh pa so visele dr- žavne zastave. Slavnostno razpoloženje je povečala še konjiška godba, ki je igrala budnico. Strnimo vrste v boju proti tuberkulozi! (ob »Protituberkuloznem tednu«) od 10. do 17. maja 1953) Naslov članka naj nikogar ne od- vrne, da bi ga ne prebral, nihče naj že kar vnaprej ne reče, da se boj proti tuberkulozi njega ne tiče, da je to stvar zdravnikov in od jetike prizadetih oseb. 2rtve, ki jih vsako leto zahteva ta . zahrbtna, kruta glodalka zdravja in uničevalka življenj, so povsod po svetu velike, v naši državi pa naravnost ogromne, kar nam potrjujejo statistike raznih držav. Primerjava statistik smrt- nih primerov nekaterih evropskih dr- žav s statistiko naše države nam po- kaže žalostno stanje, hi vlada pri nas, obenem nam pa tudi prepričljivo do- kaže, kako znatni uspehi se dajo do- seči z odločnimi merami borbe proti tuberkulozi. Število smrtnih primerov zaradi je- tike so namreč mnoge evropske države v zadnjih desetih letih — pa tudi iz- venevropske — znatno znižale, in sicer na 100.000 prebivalcev: Avstrija od 100 na 55, Danska od 44 na 14, Francija od 119 na 57, Italija od 86 na 40, Ni- zozemska od 48 na 1^ in Švica od 87 na^ 35. Le v Španiji in Portugatiji se suče število smrtnih primerov še od 114 do 150 na 100.000 prebivalcev. In v Jugoslaviji: Tu pride na 100.000 prebivalcev 200 smrtnih primerov, to se pravi, da ugrabi jetika pri nas na leto okoli 33.000 prebivalcev. Ali ni to strahotno visoko število, ki mora zaskrbeti vsakega državljana, ki ljubi svoj narod in svojo državo? In kolikšno je šqle število tistih, ki jih vsako leto napade ta morilka, pred ka- . tero ni nihče popolnoma vareji! Nepre- cenljiva je škoda, ki jo povzroča jetika letno jugoslovanskim narodom. Ali se potemtakem ne tiče borba proti jetiki vsakega izmed nas? Da v Jugoslaviji nismo dosegli v bor- bi proti jetiki doslej večjih uspehov, so temu krive nekatere deloma objek- tivne težave in ovire, nastale po drugi svetovni vojni, v kateri je naša država največ trpela. Deloma je temu vzrok še nezadostna zdravstvena prosvetljenost najširših plasti sudstva in končno pre- slaba disciplina v izvajanju raznih mer borbe proti tuberkulozi. Da bi na polju pobijanja tuberkulo- ze tudi v naši državi dosegli vidnejše in razveseljiv e jše uspehe, se trudi dr- žavna oblast s svojimi zdravstvenimi ustanovami, obenem z njo, in sicer zelo energično pa tudi organizacija Rdečega križa preko svojih protituberkuloznih sekcij. Čeprav vrši RK svojo človeko- ljubno nalogo preko celega leta, dolo- ča vseeno vsako leto protituberkulozni teden za posebno intenzivno zdravstve- no-prosvetno propagando. Letos je določen ProtituberkulozT\i te den od 10. do 17. maja. V teh dneh bodo predavanja o jetiki in njenem po- bijanju po terenskih organizacijah RK in po šolah. Učenci bodo pisali šolske naloge o jetiki, nekaj najboljših od teh bo Glavni odbor RK v Ljubljani na- gradil. Razpečevali bodo tudi cenene brošure proti jetiki s poljudno znan- stvenimi članki ter nudili prebivalstvu protituberkulozne značke po 2 in 5 di- narjev, katerih naj nihče ne odklanja, kajii tudi borba proti tuberkulozi zahteva znatna denarna sredstva. Strnimo torej svoje vrste v boju proti tuberkulozi! -vd- Konjičani so v Špitalicu praznovali svoj občinski praznik Letos so svoj občinski praznik — 25. april — Konjičani praznovali že dru- gič v znani partizanski vasi Špitalič. Z, ozirom na to, da je bil ta dan delavnik, se je proslava vršila v nedeljo, dne 26. aprila. Na predlog občinskega odbora ZB je ljudski odbor proglasil 25. aprU kot spomin na eno največjih borb v okolici Špitaliča leta 1945, ko je ta dan padel slavni komandant 13. brigade tov. Milenko, za občinski praznik. Ze v jutranjih urah je lepo število Konjičanov, predvsem bivših bordev, odšlo preko Konjiške gore, ostali pa so šli s kolesi in drugimi prevoznimi sred- stvi. Glavna proslava je bila ob grobu, kjer je na skupnem mestu pokopanih več padlih partizanov in so jim lansko leto postavili spomenik. Tu se je Ko- nj ičanom pridužilo še lepo število do- mačinov in okoliških prebivalcev, pre- cej pa je bilo tudi takih, ki so se tod okoli kot borci NOV borili za svobodo. Člani ZB iz Špitaliča, ki spadajo med najbolj aktivne na področju konjiške občine, so že med tednom grob preure- dili, poleg tega pa so očistili tudi gro- bove padlih borcev na tamkajšnjem po- kopališču. Po govoru o pomenu praz- nika, ki ga je imel član občinskega od- bora ZB in nekdanji borec v tem kraju tov. Stefančič, je sledilo še več drugih točk, kjer je sodelovala tudi šolska mla- dina iz Špitaliča. Najlepše pa je bilo- ko so po glavni proslavi posedli skupaj domačini in tisti, ki so v času NOB bili v teh krajih kot aktivisti ali borci ter obujali spomine na vesele pa tudi žalostne dogodke iz borbe. Sponmili so se številnih zmag, pa tudi vseh svojih tovarišev,' ki so tu okoli darovali svo- ja življenja za boljšo bodočnost naše- ga naroda. Šele v poznih popoldanskih urah so se ločili od Špitalčanov, prav tako kot med NOB tudi danes ^ veseljem sprejmejo vsakega, ki je sku- paj z njimi delil radost in žalost v naj- težjih dneh naše zgodovine. Stev. 18 »Savinjski vestnik«. dne 9. maja 1953 StriJi 3 Odprla so se vrata nove gledališke hiše v Celiu Zgodovinski razvoj celjskega gledališča je končno dospel do 6. de- (^embra 1950, ko je Mestni ljudski odbor izdal odločbo o ustanovitvi poklicnega gledališča v Celju. Obenem s tem odlokom je pričel z ener- gično akcijo obnavljati od okupatorja porušeno gledališko stavbo, ki jo končno odpiramo s slavnostno predstavo Kreftovih Celjskih grofov. S tem dnem je zaključena prva faza nad stoletnega napora celjskih gledališčnikov za poklicno gledališko ustanovo. Pogumno revolucionarno dejanje Janeza Jeretina, ki je dne 16. septembra 1849 uprizoril v Celju prvo slovensko gledališko predstavo z Linhartovo Zupanovo Micko, je bilo začetek borbe za slovensko gledališče v našem mestu. Delovanje vsej poznejših pokolenj — od Čitalnice preko Celjskega pevsiiega dru- štva v časih avstrijskega cesarstva in Dramatičnega društva v predapril- sk; Jugoslaviji pa do ustanovitve Ljudskega gledališča v svobodni Titovi Jugoslaviji — vse do današnjega dne je nepretrgana borba za ures- ničenje ene same vroče želje: ustanovitev poklicnega gledališča. Z otvoritvijo vsem modernim zahtevam ustrezajoče gledališke stavbe je ta smoter dosežen. Kar ni bilo mogoče v sovražni nam Avstriji, kar je bilo nemogoče v reakcionarni protiljudski stari Jugoslaviji — to nam je dala socialistična Titova Jugoslavija, ki se zaveda velikega poslan- stva gledališča za kulturni dvig delovnega človeka. Ko prevzemamo ta prekrasni, z velikimi žrtvami in s še večjo ljubez- nijo dograjeni hram slovenske gledališke umetnosti, se dobro zavedamo ogromne odgovornosti/pred zgodovino in pred našim delovnirri ljudstvom. Zaman bi bile vse velike žrtve, položene v to ponosno stavbo, če bi se vsi člani našega sedanjega in bodočega gledališkega kolektiva — in to umetniškega kakor tehničnega — ne zavedali, da je gledališko delo težko, muke polno, nenehnega fizičnega in duševnega trpljenja in ga- ranja polno življenje, ki pa je obenem kljub vsem težavam vendarle • najlepši življenjski poklic, če je to življenje posvečeno enemu samemu smotru: služiti ljudstvu. V imenu vseh članov našega gledališča izjavljam in slovesno ob- ljubljam, da bomo znali vedno ceniti velike žrtve, ki jih je naš delovni človek pod vodstvom predstavnikov naše ljudske oblasti žrtvoval za ustanovitev poklicnega gledališča in za zgraditev ponosnega gledališkega poslopja v Celju. Vsa naša stremljenja, vsi naši napori in vsa naša lju- bezen pa bodo vedno posvečeni enemu samemu cilju: služiti umetnosti in z njo dvigati kulturno raven delovnega ljudstva! -''^ * F e d or Gr adišnik , upravnik celjskega gledališča Komemoracija na grobovih pionirjev celjskega gledališča v soboto, 9. t. m., na dan otvoritve nove gledališke hiše, se bodo celjski gledališčniki na obeh pokopališčih po- klonili spominu tam pokopanih pionir- jev celjskega gledališča. Po kratkih spominskih besedah upravnika Fedorja Gradišnika bodo po- ložili vence na grobove naslednjih pred- stavnikov vseh generacij celjskega gle- dališkega živjjenja: Dr. Stefana Kočevarja in dr. Josipa Serneca (čitalniška doba), Frana Ka- pusa in njegove rodbine (čitalniška do- ba), Rafka Salmiča (doba Dramatičnega di-ustva), Vinka Vošnjaka (doba Dra- matičnega društva), Stanka Perca (do- ba Dramatičnega društva in Ljudskega gledališča), dr. Josipa Karlovška (doba Dramatičnega društva) in Milana Ro- sica (doba Dramatičnega društva In Celjskega studia). , V Rečici ob Savinji pokopanemu Šte- fanu Šveglu (doba Ljudskega gledali- šča) in v Laškem pokopanemu Adolfu Saši Pfeif er j u (doba Dramatičnega dru- štva in Celjskega studia) se bodo po- klonili istega dne. NA. OKOLIŠKEM POKOPALIŠČU (Golovec) BO KOMEMORACIJA V SOBOTO, 9. MAJA OB 10.30, NA MESTNEM POKOPALIŠČU PA OB 11.30 Vabimo prijatelje celjskega gledali- šča, da se te intimne spominske sve- čanosti v čim večjem številu udeleže ter s svojo udeležbo dado priznanje po- kojnim gledališčnikom za njihov po- žrtvovalni doprinos za ustanovitev po- klicnega gledališča v Celju in za zgra- ditev njegovega ponosnega novega do- ma. F. G.^ Razstava grafike Društva sloTenskih upodablja* joeih umetnikoT v foyeru noTega celjskega | • gledališča Kc sc bodo V soboto, 9-iTiaja odprla .vrata našega novega gledališkega hrama, bo javnost v foyeru gledališča imela možnost ogledati si odbrano grafiko slovenskih umetnikov. Razstavljali bodo svoja dela naslednji umetniki: France Mihelič, Maksim Sedej, Vladimir La- mu i, Veno Pilon, Justina Stegovec, Riko Debenjak, Božidar Jakac, Tone Kralj in Miha Males. Grafični listi v lesorezu, litografiji, jedkanici, suhi igli, barvni litografiji in litogravurah ter radiran- kah predstavljajo pester izbor zmoglji- vosti naših grafikov-umetnikov. Marsi- kdo izmed imenovanih (Jakac, Males in drugi) so priznani umetniki, ki so raz- stavljali grafiko z lepimi uspehi tudi v tujini. Celje še ni doživelo tako bogate grafične razstave. Vsak obiskovalec gledaliških predstav bo imel priliko ali pred predstavo aH v pavzah ogledo- vati si in se seznanjati z umetninami, ki so sicer Celjanom teže dostopne, spoznavati različne grafične tehnike in njihove umetniške učinkovitosti. Je to prva razstava Društva slovenskih upo- dabljajočih umetnikov v Celju v gle- dališkem hramu. Celjsko gledališče bo dajalo poslej svojo gostoljubno streho slovenski upodabljajoči umetnosti. Obi- skovalci gledališča bodo v zvezi z vstop- nico za gledališko predstavo imeli poleg predstave še možnost ogleda dela slo- venske moderne upodabljajoče produk- cije. Gledališče se je tesno povezalo na ta način s sorodno vejo umetnosti, Celje pa je pridobilo odličen razstavni prostor za sodobno umetnost. Grafična razstava slovenskih upodab- ljajočih umetnikov bo odprta v soboto, 9. maja ob 18,30. A. S. mestno gledališče: celje Sobota, 9. maja 1953 ob 18.30 otvo- ritev umetniške razstave v foyer- ju novega gledališča. Ob 19. uri: Bratko Kreft: Celjski grofje — slavnostna otvoritvena predstava v novem gledališču. Predstava je zaključena. Vstop» z vabili in častnmi vstopnicami. Nedelja, 10. maja ob 20. uri: Bratko Kreft: Celjski grofje. — Premiera I. abonma. Ponedeljek, 11. maja ob 20.: Bratko Kreft: Celjski grofje.^ — Izven abonmaja. Torek, 12 maja ob 20. uri: Bratko Kreft: Celjski grofje. IV. abonma. Četrtek, 14. maja ob 20. uri: Bratko Kreft: Celjski grofje. II. abonma. Petek, 15. maja ob 20. uri: Bratko Kreft: Celjski grofje. Izven abon- maja. Sobota, 16. maja ob 20. uri: Bratko Kreft: Celjski grofje. — Abonma za delovne kolektive. Nedelja, 17. maja ob 15.30: Bratko Kreft: Celjski grofje. — Popol- danska predstava izven abonmaja. Abonente I. abonmaja posebej opo- zarjamo, da imajo izjemoma pred- . Stavo namesto v sredo že v ne- deljo. Umetniška razstava v foyerju gle- dališča je odprta eno uro pred predstavo. Vstop z vstopnicami za predstavo tistega dne. Prodaja vstopnic za predstave iz- ven abonm.aja in za predstave, ki so pri abonmajskih predstavah ne- zasedene bo od petka, 8. maja dalje dnevno od 16. do 18. ure in dve uri pred pričetkom predstave. Blagajna posluje že v novi hiši, Šlandrov trg (glavni vhod). v tem času so v prodaji tudi vstopnice za ix)samezne predstave gledališkega festivala. Na željo bodo v tem času na razp)olago tudi vstop- nice za vse festivalske predstave. Priporočamo občinstvu, da se na- knadno abonira za »gledališki festi- val'<, ker bo-do pri nabavi vstopnic ljubljanske Opere imeli prvenstveno prednost abonenti na festivalu. — Ljubljanska Opera bo imela v Ce- lju tri predstave: koncert opernih arij, eno predstavo Puccinijeve Ma- dame Butterfly in Dvorakove Ru- saike. , Začetek predstav je točen. — Za- mudniki bodo do prvega odmora imeli dostop samo na galerijsko sto- jišče. Goste povabljene na sr^vnostno otvoritveno predstr^ • r^br^ščamo, da posluje informaci ka pisarna v prostorih celjskega »Putnika« in jih vljudno prosimo, da se ob pri- hodu v Celje zglase v tei pisarni. Gustav Grobelnik: ZgodoVINa celjskega gledališkega doma (Fo f,Gkd(iliškem listu^' - odlomki) V stari Avstriji Preteklost in sedanjost celjskega gle- dališkega poslopja je zvezana s kamni- tim obzidjem, ki ga je še pred pode- litvijo mestnih pravic (1451) grof Fride- rik (1434—1454) ukazal pozidati okrog trga Celja. Obzidje je bilo četverokotno in je imelo šest okroglih stolpov — štiri večje vogelne in dva manjša vmes- na, v enega izmed njih je vzidano naše gledališče. To je severozapadni vogelni stolp, stoječ na desni strani tega konca Vodnikove ulice, kjer le-ta zapušča Slandrov trg. Ta stolp je do dobe cesarice Marije Terezije (1740—1780) služil za mučilnico, v kateri je obsojencem tri kosti okrožni rabelj, ki je stanoval v poleg — na mestu sedanje gledališke zgradbe — stoječi hišici. Ob novici z dne 11. aprila 1695, ko so nekega »Primoža L. pol ure na mučilnici v Celi razpenjali, naj bi povedal, da je svojega brata Jerneja s sekiroj osmertil, ne pa s pistoloj vstrelü, kakor je terdil«, poroča zgodo- vinar, da se ta stolp zaradi svojega na- mena ,mučiteljski turn ,nemško Reck- thurm' imenoval.« Čeprav lahko upravičeno mislimo, da rimska Celeia ni mogla biti brez gle- dališča, če je imel tempelj, vendar niti Talija iz renesanse, kakor jo poznamo danes, v Celju ni imela lastnega in stalnega hrama. Ni ga bilo niti leta 1822, ko je tiskarnar Ln občinski svet- nik Janez Jeretin prvič pozval celjske gospode, gospe in gospodične k sodelo- vanju v amaterskem gledališču. Njihove predstave so se izmenoma vršile v »kre- siji«, t. j. v poslopju, zgrajenem na me- stu bivšega minoritskega samostana in v grofiji. Vendar ni moglo več dolgo trajati, ko je naša muza našla zanaprej svoj stalni dom pod krovom omenjene hiše strahu in groze, kajti o godbi celjskega Godalnega društva, ki je delovalo nekaj let po ustanovitvi (1801—1807), nato pa od 1836 do 1846 poročajo, da »je več- krat igrala tudi v starem gledališču, ki je bilo v tako zvanem Reckthurmu (mu- čilnici) v nekdanji celjski trdnjavi, po- leg rabljeve hiše.« To gledališče se je odprlo še pred prihodom Franca Fassla, kapelnika omenjenega Godbenega dru- štva; Fassl pa je deloval v Celju in vodil celjsko godbo, med drugim tudi na predpustnih plesih, ki so jih imeli Celjani v omenjenem gledališču — v letih 1836—1870. Iz tega sledi, da se je celjska Talija vselila v prostore bivšega rablja med leti 1822 in 1836. V stari Jugoslaviji in med okupacijo z rojstvom prve Jugoslavije se je v mestno gledališče vselil slovenski gle- dališki delavec, ki je tedaj imel svoje ognjišče v Narodnem domu. Ob zelo pičli ' občinski podpori — mestna občina je n. pr. plačevala hiš- nika, ki je bil hkrati odrski mojster* — je poslopje izkoriščalo in upravljalo za- služno Dramatsko društvo, najprej pod vodstvom Rafka Salmiča, nato Mirka Grudna in od 1919 do 1935 pod pred- sedstvom Ivana Prekorška. Razume se, da gledališče ni služilo samo za gleda- liške igre, marveč tudi za vokalne in instrumentalne koncerte, akademije, di- jaške predstave in podobno, čeprav je društvo hkrati odklanjalo gostovanja, ki niso po mišljenju odgovornih do- segla tiste umetniške stopnje, ki je bila potrebna za nastop v mestni gledališki hiši — tendenca, ki živi še danes in ka- tere končni cilj je, da se z odklanja- njem manj kvalitetnih predstav prepre- čujejo motnje v lastnem delu ter po- gosta neodgovorna ravnanja z gleda- liškim imetjem. 1935 je mestna občina prevzela po- slopje v neposredno upravo in ga po svojem prosvetnem referentu odpirala v glavnem le za gostovanja ljubljan- skega in mariborskega gledališča. Foyer Foto Pelikan V zadnjem proračunskem 1. 1940-41 je predvidela 70.000 din za vzdrževanje in popravila poslopja in instalacijskih naprav. Med okupacijo (1941—1945) je imelo biti gledališče po iniciativi rajhovske propagande velikopotezno zunaj in znotraj obnovljeno. 2e so odstranili vso vnanjo opremo ter pričeli s prezida- vanjem notranjosti in deloma tudi zu- nanjosti, ko so stvarivcu »novega reda« pričele ob zmagah naših narodov teči zadnje ure in je gradnjo opustil pri okroglo 60% opravljenih grobih zidar- skih delih. Osvoboditev je tedaj zatekla poslopje v nerabnem stanju. Težave po osvoboditvi Delovni polet ljudskih množic, ki se je razplamtel, brž ko so prenehale obo- rožene borbe, je v prvem obdobju raz- voja našega gospodarstva — v obdobju obnove 1945 in 1946 zajel tudi obnovo mestnega gledališkega poslopja. Prvič je prišla obnova gledališkega poslopja na dnevni red javne razprave 19. novembra 1945 na sestanku v sejni dvorani na celjskem magistratu. Na se- stanku so bili zastopniki Okrožnega in Mestnega ljudskega odbora, zastopniki sindikatov, prosvetnih ustanov, druž- benih organizacij ter zastopstvo celj- skega gledališča. Namen sestanka je bil »zbrati vse odgovorne činitelje in ljubitelje gledališča ter na njem za- početi kampanjo za obnovo gledališke- ga poslopja.« Zborujoči so sklenili, da bodo sestavili »širši in ožji gledališki odbor, ki se bo sestal v najkrajšem ča- su z edino, a veliko nalogo, da obnovi porušeno celjsko gledališče.« Sklep o obnovi poslopja, ki ga je podpirala tudi marljivost igralske dru- žine celjskega gledališča in dramskih odsekov ostalih organizacij, od teda.1 ni prišel z dnevnega reda nobene raz- prave o obnovi porušenega Celja. Pod- poro akcije za obnovo gledališča je sprejelo v svoj delovni program tudi tisti čas ustanovljeno Tujskoprometno in olepševalno društvo, zastopajoč sta- lišče, da naloga društva ni samo olep- šava, temveč tudi obnova mesta. Po- doben sklep so ponovile 14. aprua na- slednjega leta celjske sindikalne po- di-užnice na svojem sestanku v Narod- nem domu, ko so se hkrati zavezale, »da bodo pospešile delo na obnovi me- sta«, v kateri je bila zapopadena tudi obnova gledališča. K temu sklepu jih je napotila ugotovitev, da je prvi me- sec obnove »potekel brez prave orga- nizacije« in »da ni tistega poleta, ka- kor je bilo želeti«; tudi načrti za mestno gledališče so bili še v predalih grad- bene uprave, zato se je ves obnovitveni program omejil na odstranjevanje ru- ševin in druga manjša dela«. in končno velika zmaga delovnih ljudi Celja Ni še odjeknil zadnji vzklik »na po- moč« gledališkega vodstva, ko je bil na pobudo KPS in množičnih organizacij v tekmovanju v čast desetletnice OF sklican 13. oktobra 1950 nov sestanek zaradi dograditve gledališkega poslopja. Na sestanek so bili povabljeni in se ga udeležili zastopniki političnih in gospo- darskih krogov ter zastopstvo Mest- nega gledališča. Za razliko od prvotnega odbora iz let 1945 in 1946, v katerem so prevladovali zastopniki oblastnih fo- rumov, so bili k temu posvetu razen le-teh pritegnjeni predvsem tehnični strokovnjaki in predstavniki lokalne proizvodnje. Uradni formalizem se je tedaj umaknil bolj koristnemu načelu strokovnosti in gospodarske baze. V tem je bil prvi zanesljiv obet. da se ne bo ponovila etapa 1945—1946. Ker je bila zaradi izvenplanskega značaja ob- nove zamišljena obnova z izvenprora- čunskimi sredstvi ter prLsx)evki v ma- terialu in delovni sili, je bil nujen naj- širši tehnični odbor, in sicer tak, ki je zajel predstavništva osnovnih industrij- skih podjetij. Temu odboru na čelo je bil postavljen inž. Rihard Pompe, po- močnik direktorja Tovarne emajlirane posode. Vrata v novo etapo obnove so se od- prla. Gradbenemu dovoljenju je takoj sledila druga seja gradbenega odbora dne 2. novembra. Na njej so sklenili, da se z gradnjo prične takoj, in sicer — zaradi varčevanja z materialnimi sredstvi — po obstoječih načrtih, ki so bili že v marsičem izvedeni in ker je po njih projektirano gledališče za sedaj zadošča celjskim kulturnim potrebam. Hkrati je bil postavljen gradbeni delo- vodja v osebi Adolfa Presingerja. Res se je start v obnovo začel takoj — že dne 4. novembra 1950, z ureditvijo gradbišča ter z dobavo gradbenega orodja in materiala. Meseca decembra so v poslopju že delali štukaterji ljub- ljanskega podjetja Brezovnik ... Nov velikopotezni načrt inž. Franca Korenta (sprejet aprila 1951), ki je pre- segel okvir zgolj obnovitvenih del in predvideval izpopolnitev v vseh sme- reh, pa bi bil izvedljiv le ob adekvatni velikopotezni delovni organizaciji. Do- tedanjo nehomogeno delovno silo, šte- vilčno in časovno* odvisno od malošte- vilnih podjetij, ki so jo dodeljevala ter časovno in številčno prav tako neza- • nesljive prostovoljce, je bilo treba v korist tempa obnove in kontinuitete pri vse bolj pogostih strokovnih delih na- domestiti z desekrat večjim števuom pripravnih in odgovornih rok. To de- lovno organizacijo, po kateri šele je do- büa obnova svojo pravo podobo, je iz- vedel novoimenovani gradbeni vodja Tone Uršič. Začetek uspehov te organi- zacije, ki je temeljila na premišljeni delitvi dela, pada v sredino leta 1951, ko se je gradbišče spremenilo tako re- koč v eno podjetje, sestavljeno iz grad- beдega kolektiva »Beton«, ki je delal na odrskem traktu in garderobah, ter kolektiva delavcev gradbenega vodstva, ki je delal na upravnem traktu; delov- no silo za nekvalificirana dela je tu pa tam prispeval tudi KPZ. Pač pa je zaključek notranjih grad- benih in instalacijskih del dovolil, da je bila 28. novembra 1952 v novem gle- dališkem hramu prva prireditev. Bil je to koncert Komornega moškega zbora v počastitev Dneva republike. Tu in tam se je govorilo in tudi tisk je v tej zvezi pisal o »dograjenem gledališču«. »Avditorij in fasada — še ni gleda- lišče«, je izjavil gledališki upravnik Fe- dor Gradišnik. »Glavno je oder, njegova tehnična ureditev z vsemi modernimi napravami in stranskimi prostori: gar- derobe za igralce z vso opremo, dvora- na za vaje, pisarniški prostori, shram- ba za gledališki fundus, soba za gleda- liški muzej, prostor za arhiv, delavnice za električarja, mizarja, slikarja, kro- jača, lasuljarja itd. Brez vsega tega ni gledališča. Dokler niso ustvarjeni ti osnovni predpogoji, je redno umetni- ško delovanje nemogoče. O tem sem govoru že pred leti in danes ponovno poudarjam, da o otvoritvi gledališča ne more biti govora, dokler ne bodo po- dani vsi pogoji za nemoteno delo v njem. K temu spada tudi posebna stav- ba za izdelavo in shrambo kulis z vse- mi gledališkimi delavnicami vred.« Zadnjo fazo obnove gledališkega po- slopja osvetljuje tudi adaptacija vogel- nega stolpa. Ta srednjeveški arhitek- tonski spomenik, ki je pred obnovo gledališča služil za garderobe in rekvi- zitnico, sedaj pa je v njem stopnišče, ki veže zahodni trakt, t. j. upravni del poslopja z odrom, garderobami in dru- gimi poslovnimi prostori v severnem traktu, so ob zgraditvi prvotne gleda- liške stavbe ometali. S tem pa so od- vzeli srednjeveškemu stolpu prvobitni značaj in potvorUi njegovo zunanjost. Na predlog tukajšnjega zaupnika Zavo- da za varstvo spomenikov, muzejskega ravnatelja Antona Stupice, pa je bila stolpu z odvzemom ometa vrnjena prvotna podoba — s čemer je stolp »za- živel povsem novo življenje« in »živo spregovoril v jeziku srednjeveške mo- numentalnosti — dejstvo, razveseljivo za vsakega ljubitelja stavbarstva in umetnosti naših pradedov.« Montaža odrske razsvetljave ter opre- ma odrfe in stranskih prostorov se je zavlekla čez prvo četrtletje 195^, naj- več zaradi dobavnih ovir. Tako šo na- ročila za svetlobni park pri декет ita- lijanskem podjetju v Milanu morala biti zaradi deviznih omejitev opuščena, nakar so bila dela zaupana domači pod- jetnosti, m. dr. tudi organizaciji Ljud- ske tehnike v celjski Tovarni emajli- rane posode, ki je naročilo izvedla me- seca marca. Sredi letošnjega aprila je bil oder za gledališke vaje in predstave dokončno urejen. Za upravnim aparatom, ki se je vselil v novo hišo že januarja 1953, se je končno mogel vseliti -še umetniški ansambel — k zadnjim vajam za slav- nostno otvoritveno predstavo »Celjskih grofov«, k predstavi, ki je v umetni- ški obliki obudila spomin na čas, v katerem je zrasel tudi.del našega, »po živi in skupni volji Celjanov in z nji- hovimi svobodnimi rokami« prenovlje- nega, povečanega in moderniziranega gledališkega hrama. stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 9. maja 1953 Stev. 18 Sooznajimo odloke Mestnega ljudskega odbora: Odlok o ureditvi gostinsl(ih in trgovslo- prsje bodi živa priča naše kulturne zmogljivosti in njene bogate tradicije. A. S. V Сеlju bo turistična konferenca Turizem postaja v Sloveniji vse bolj pomembna gospodarska panoga, ki pri- naša gospodarstvu velike koristi. Zato se vedno bolj kaže nujnost izgradnje potrebnih turističnih objektov, ki nam še primanjkujejo. Celje je s svojim za- ledjem najbolj bogat predel Slovenije, saj razpolaga z zdravilišči, planinskimi postojankami, s kulturnimi spomeniki in naravnimi lepotami prve vrste. Celje doslej še ni turistično mesto, čeprav je izhodišče za vse v njegovem zaledju ležeče turistične postojanke. Turistično mesto v pravem pomenu be- sede pa Celje ne more postati, dokler ne bodo odstranjene vse tiste pomanj- kljivosti, ki mu ta naslov odvzemajo. V Celju še vedno smrdi po cinkarni- škem dimu, regulacija Savinje in Vo- glajne je še vedno odprto vprašanje, tovarne še niso nabavile čistilnih na- prav gostinstvo ne razpolaga z zadost- nim številom hotelov in hotelskih sob. Celje nima kopališča niti urejenih bliž- njih izletniških postojank, muzejsko po- slopje še ni obnovljeno, ulice so zasta- rele itd. Na eni izmed zadnjih sej gostinsko- turističnega odseka celjske zbornice so sklenili, da se osnuje poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov gostinskih zbornic celjskega področja. Olepševal- nega društva in Planinskega društva, ki bo še v mesecu maju pripravil tu- ristično konferenco, ki naj bi analizi- rala položaj turizma in dala napotke za nadaljnji razvoj. Prav tako so sklenili, da bo odbor pripravil izdelavo obširnega turistič- nega vodiča za ves celjski bazen. Pred koncertom mešanega zbora I. gimnazije Osmo leto poteka od ustanovitve tega zbora, ki si je z neumornim študijem pridobil sloves enega naših najboljših zborov. Ob koncu vsakega šolskega leta pokaže plodove svojega dela na samo- stojnem koncertu v Celju, nakar obišče nekatere kraje v bližnji okolici ter pri- reja obsežnejše turneje, v kolikor so dane možnosti. Lani je priredil uspelo turnejo v Pulj, na Reko in v Postojno, letos pa pojde na Gorenjsko. V Celju bo koncert v soboto, 16. maja ob 20 v Narodnem domu. Spored ob- sega dva dela. V prvem delu bomo slišali umetne pesmi skladateljev Cirila Preglja, Slavka Mihelčiča, Petra Lipar- ja, Matije Tomca in Stanka Premrla. Med temi je učinkovita »Medo pleše«, ki jo je skladatelj Mihelčič posvetil gimnazijskemu zboru. V drugem delu sledijo slovenske narodne pesmi v har- monizaciji R. Simonitija, C. Preglja, F. Marella, L. Kramolca in F. Venturi- ni j a. Ker je za ta koncert zanimanje zelo veliko, priporočamo občinstvu, da si pravočasno nabavi vstopnice v pred- prodaji v Glasbeni šoli. Prisrčen sprejem Akademskega pevskega zbora v Celju Aprila je gostoval v Celju v dvorani kina Union ljubljanski Akademski pev- ski zbor pod vodstvom dirigenta Rado- vana Gobca. SEKJred je obsegal ženitovanjske obredne pesmi iz treh slovenskih po- krajin, ki so jih priredili znani sloven- ski zborovski komponisti. Zbor je do- segel kljub neprimerni uri nastopa, ki je bila zaradi tehničnih ozirov nujna pri celjskem poslušalstvu lep uspeh. To so mu omogočili vsi tisti, ki so nese- bično priskočili na pomoč, tako da je bil zbor z bivanjem v našem mestu ze- lo zadovoljen. Med temi podporniki je treba na prvem mestu omeniti ravna- telja in ves delovni kolektiv novousta- novljene restavracije »Pošta«, kjer je ves zbor dobil kompletno kosilo, ki ga je ravnatelj podjetja poklonil zboru kot darilo. Priredili so jim prisrčen sprejem in odlično postrežbo. Nadalje je koncert omogočil MLO s svojo iz- datno podporo in končno vse ostale ustanove in podjetja, ki so vsaka po svoji možnosti prispevala k udobnemu bivanju članov zbora v našem mestu in s tem tudi k uspehu celotnega kon- certa. M. D.: Mestni ljudski odbor bo kumoval nove- mu gasilskemu praporu PGD Ceije-mesto Ze 81 let deluje v našem mestu ga- silsko društvo, napada požare in jih preprečuje, pomaga v vseh elementar- nih nezgodah. Mestni ljudski odbor se zaveda važne- ga opravila gasilcev, zato je prevzel kumovanje. Tudi mnoga podjetja, ustanove in pri- vatniki so poslali pnrispevke za nov prapor, saj je starega uničil okupator. Tovarna emajlirane posode je darovala za deset žebljev 10.000 din, sindikalna podružnica Tovarne emajlirane posode 5000 din, nekateri po 3000 din, zlasti so pridno darovali privatniki: zdravniki, obrtniki in drugi poklici. Nekatera večja podjetja v Celju — kakor bi ne znala ceniti važnosti gasil- stva — se še niso odzvala vabilu in le-te prosimo, naj čimprej nakažejo naprošene prispevke za zastavo, saj bo razvitje že 19. julija, ob prazniku mesta Celja. Zastava bo lepo ročno delo ljubljan- ske specialne tvrdke »Vezenina«. Na eni strani bo gasilski grb, na drugi pa sta- rodavni grb ponosnega našega mesta. Zato prosimo vse tiste, ki še niso od- govorili na prošnjo: rešite vloge Prosto- voljnega gasilskega društva Celje čim- prej, najpozneje do 20. maja 1.1. in na- kažite denar društvu. Sporočite obenem besedilo, ki bo vrezano v žebelj. Pojdimo po njihovi poti Odseki »Svobode« v Štorah so po- stali zelo agilni. Marljivo se vadijo za nastope, da bi čimprej pokazali plod svojega večmesečnega neumornega de- la. Med njimi živi tudi odsek mladin- ske dramatske skupine, ki je prvi za- oral v trdo ledino in pokazal, kaj mo- re storiti trdna volja in ponos mlade- ga človeka. Z nastopi, ki so jih imeli do sedaj ti mladinci po raznih industrijskih cen- trih in vaseh, kot v Prekopi, Laškem, Velenju itd., so navduševali delovno ljudstvo in dobivali od njih priznanja. Sedaj se čuti ta mladina sposobna že za večja odrska dela. Zato bo za obletnico ustanovitve svoje igralske družine, ki jo bodo praznovali v krat- kem, uprizorila eno najlepših Tavčar-> jevih del »Cvetje v jeseni«. V glavnem upamo, da bodo prevzeli vloge pobud- niki — jedro te skupine: Kavka, Ro- škar, Tovornikova, Zibretova, Sikoško- va, Galuf, Sajevic in drugi. S to dra- mo bodo pokazali svojo sposobnost tudi na mladinskem festivalu in festivalu »Svobod« v Celju. Tem prvim mladincem ift ustanovi- teljem mlade igralske skupine, ki se je v celoti vključila lani v »Svobodo«, že- limo ob prvi obletnici obstoja, da bi s čim večjimi uspehi prenašali med de- lovno ljudstvo lepa slovenska literar-. na dela. Ostali mladini pa priporočamo, da se oprime njihovega vzgleda in pridnosti. L. F. Stev. 18; »Savinjski vestnik«, dne 9. maja 1953 Stran 5 ...iz Celja OBČNI ZBOR CELJSKIH PRAVNIKOV Nedavno so se sestali celjski pravniki, da si na občnem zboru svojega Društva pravnikov izberejo novo vodstvo. Do- sedanji predsednik društva dr. Pavlic je podal poročilo o uspešnem, toda jav- nosti malo znanem delu društva, ki je na številnih sestankih pretresalo važ- ne pravne probleme, organiziralo raz- na predavanja ter dalo številne pre- davatelje raznim delovnim kolektivom, društvom in organizacijam. V živahni razpravi so obravnavali člani razne pravniške zadeve, izrazili so mnenje, da morajo biti društva v bodoče pove- zana v zvezo pravniških društev in ne v dosedanje društvo pravnikov LRS, prav tako pa so sklenili, da mora najti društvo v bodoče tesnejše stike z de- lovnimi kolektivi Celja in okolice. Za novega predsednika je bil soglas- no izvoljen dr. Dougan, predsednik okrožne arbitraže, za njegovega na- mestnika pa okrožni tožilec tov. Grgič. Pričakujemo, da bo novi odbor kar najbolj poživel svoje delo ter ustvaril močno povezavo z delovnimi kolektivi in ostalimi družbenimi organizacijami v Celju. Vran. KAKO JE NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V CELJU Kot splošno znano ob praznikih po- tuje z železnico mnogo potnikov, po- sebno pa ob prazniku delovnega ljud- stva 1. maja, ko odhajajo na razne pro- slave, na obiske svojcev in znancev. Brezdvomno so imeli uslužbenci želez- nice polno dela in skrbi, saj so potni- ki pogosto nedisciplinirani ter ne upo- števajo predpisov in navodil železnice. Moj namen je namreč opisati primer, ki se mi je dogodil na železniški po- staji v Celju dne 3. maja, ko so se vra- čali v Ljubljano moji sorodniki. Kakor je to v navadi, sva jih z ženo sprem- ljala na postajo in seveda tudi nesla prtljago, ki so jo imeli s seboj, pred- vsem zaradi otrok. Sorodniki so imeli na srečo povratne vozne listke in so lahko takoj odšli na peron. Midva z ženo pa sva si hotela kupiti peronske listke, da bi se od njih spodobno poslo- vila. Do peronske karte pa nisva prišla, ker se je pred blagajno, ki je bila od- prta, gnetlo potnikov, ki so odpotovali z vlaki in so seveda bolj upravičeni do voznega listka kakor jaz, ki nisem imel namena odpotovati. Zagledal sem avtomat za peronske karte in se raz- veselil, češ rešen sem, a to veselje je bilo kratko, ker je avtomat pokvarjen. Kaj sedaj? Edini izhc-d sem videl v služJ>ujočem železničarju, ki kontrolira potnike, če vstopajo na peron z vozni- mi listji. Stopil sem do njega in ga prosu, da mi dovoli na peron samo to- liko, da oddam sorodnikom prtljago, ker do peronske karte ne morem priti. Surovo me je zavrnil: »Me nič ne bri- ga!« me odrinil in zagrozil s kaznijo. V tem času je pripeljal na postajo vlak in sorodniki so odpotovali brez prtljage. Kako so se vozili v taki gne- či brez potrebščin za. otroka si lahko mislimo. Verjetno to ni edinstven primer, kar bi bolje vedel železničar, koliko ljudi ga je prosilo, naj jih spusti na peron, ker ne morejo do p>eronske karte. Za solidno postrežbo potnikov, predvsem ob takih praznikih; kot je 1. maj, bi moralo poskrbeti vodstvo železniške postaje. Lahko jim dam nasvet, da ob takih prilikah odprejo več blagajn, saj so bile kar tri zaprte. Za peronske kar- te pa bi naj popravili avtomat ali pa odprli posebno blagajno. C. F. IZ SODNE DVORANE OKROŽNO SODIŠČE Pri posestniku Francu Ja^ru v Lazah pri Dramljah so imeli 24. januarja letos koline. Zvečer se je tam zbralo več povabljenih sose- dov. Med njimi je bil tudi Alojz Pahovec.. Ves večer so se šalili z gospodarjem. V šali ga je Pahovec tudi spravil iz sobe. Jager se je vrnil zopet v sobo nazaj in zlezel na peč. Pahovec ga je potegnil s peči in ga hotel ponovno spra- viti iz sobe. Jager pa ce je razburil, zgrabil nož in sunil Pahovca v trebuh. Težko poško- dovanega Pahovca so odpeljali v Celjsko bol- nico, kjer je naslednjega dne umrl. Franc Ja- ger se je zagovarjal pri Okrožnem sodišču v Celju in bil obsojen na 3 leta strogega za- pora. OKRAJNO SODIŠČE Ožir Vinko od Sv. Pongraca je dne 17. ja- nuarja 1953 dal v pisarni postaje LM v Žalcu komandirju Paternes Francu 4000 din, da ne bi neke ovadbe odposlal nadrejenim organom. Za- radi podkupovanja uradne osebe je bil obsojen nu 5 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. — Grob Pavla je bila zaposlena kot go- spodinjska pomočnica pri Fink Hedi v Celju. Vzela ji je zlate uhane, vredne okrog 4000 din. Kazen 5 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. — Cvan Franc je 25. 12. 1952 na Vran- skem lahko telesno poškodoval Podlesnjk Va- lentina. Kazen 23 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. — Petelinek Henrik je 22. 2. 1953 ukradel Golob Mariji v Celju ženski plašč, vreden najmanj 4000 din. Obsojen je bil na 4 mesece zapora in 2500 din denarne kazni. — Bunčič Milan je v Ljubnem vzel iz stanovanja Plešnar Albina srajco, vredno okrog 1383 din. Sedel bo skupaj 6 mesecev in 20 dni, ker mora odslužiti še neko prejšnjo kazen. — Zupane Franc in Rojnik Ivan sla se 2. januarja letos v stanovanju na Krožni poti v Celju sprla in v prepiru stepla. Oba sta v pretepu dobila hu- de telesne poškodbe. Obsojena sta bila Zupane na 5 mesece zapora. Rojnik pa na 4 mesece zapora in 1000 din. Rojnik bo v skupni kazni 4 mesece odsedel še eno prej neizvršeno kazen. — Cekada Drago iz Maribora je 1?. 11. 1952 vozil iz Celja proti Vranskem tako neprevidno z osebnim avtomobilom, da se je zaletel v na- sproti vozeč tovorni avtomobil. Obsojen je bil zaradi ogrožanja javnega prometa na 2 meseca zapora, j^ogojno za dobo enega leta. — 5000 din bo plačirt Bratuša Simon, ker je odnesel 13. 12. 1952 iz Kmetijske šole v Bezovju pri Šentjurju 6 metrov dolgo verigo, vredno okrog 5000 din. Preživnine za svojo izven zakona rojeno hčer- ko ni hotel plačevati Fnjdiga Franc iz Prapreč pri Vranskem. Kazen 45 dni znpra. — Cepuš Frančiška je v letu 1952 iz stanovanja Vidmar ДИсе v Škofji vasi vzela več kosov oblačilnih predmetov v skupni vrednosti 11.300 din. Ob- sojena je bila na 4 mesece zapora. — Romih Štefan in Flis Alojz sta se 24. 4. 1952 na poti med Šibenikom in Šentjiiriom stenla in eden drugega lahko telesno poškodovala. Obsojena sta bila Romih Štefan na 18 dni, Flis Alojz pa na 2 meseca zapora. — Kukovič Ivan je v oktobru 1952 vzel iz nezaklenjenega gospodar- skega poslopja v Trnovljah Stanovšek Mihaelu ročni voziček, vreden 8000 din. Zaradi tatvine je bil obsojen na 5 mesece zapora. POPRAVEK K članku »Kmetje negujte sadno drevje«, ob- javljen v prvomajski številki Savinjskega vest- nika. Konec drugega odstavka se mora pravilno glasiti tako: Dobro bi bilo, da tam, kjer letos pozimi niso gnojili sadnega drevja s hlevskim gnojem, ni- trofoskalom ali kakšnim drugim umetnim gno- jilom, to popravijo s tem, da pognojijo se- daj po dežju do srede maja z gnojnico, kateri primešamo na 1000 litrov okoli 20 kg snperfos- fata. Tako bomo izboljšali letošnji pridelek in rodnost v prihodnjem letu. LETNI ČAS ODPIRANJA IN ZAPIRANJA TRGOUIN V CELJU Od 1. maja dalje so trgovine na območju mesta Celja odprte kot sledi: Splošne in špecerijske trgovine od 7.—12. in 15.—18. ure Mesnice, trgovine s sadjem, zelenjavo, pekarne, prodajalne mleka in trafike od 6.—11. in 15.—18. ure Vsako soboto popoldne so trgovine zaprte, razen špecerijske trgo- vine »Center«, Tomšičev trg in Trafika v Prešernovi ulici. Trg.-gost. zbornica za Celje-mesto Tribuna OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V CELJU TRIBUNA JE IMELA USPEH — PLOTOVI POPRAVLJENI Pred nekaj tedni je Tribuna opozo- rila na polomljena plotova pri skladi- šču Beton v Ulici 29. novembra in na Sp. Lenovžu. Danes lahko Tribuna že z veseljem ugotovi, da sta oba plota popravljena. — Pridnim rokam hvala. SMETIŠČE NA DVORIŠČU PO- SLOPJA OLO Na dvorišču ix>slopja OLO Celje-oko- lica (Narodni dom) je prav lepo smeti- šče — seveda kar odprto. Prav bi bilo, da se to smetišče čimprej odstrani ali Pa pripravi potrebna betonska jama. Sicer pa prepuščamo mestni sanitarni inšpekciji, da izda potrebne ukrepe. Številne stranke, ki hodijo na urad. Pa pripomnijo marsikatero pikro na račun tega smetišča. PARK BREZ KLOPI Na velikem prostoru med avtobusno Postajo, Ulico XIV. divizije in cesto, ki yodi do železniškega skladišča, so že. ^nsko leto uredili prav čeden, dolg; park. Pripomnim, da v tem parku ni niti ene klopi. Tu v neposredni bližini je postajališče za avtobuse, ki imajo od tod svoje izhodišče v Savinjsko do- lino, Ljubljano, Maribor in na Kozjan- sko. Računam, da se na tem mestu dnevno zadržuje ogromno števuo pot- nikov, ki bi trudni kaj radi malo po- sedeli na klopeh, ko čakajo na odhod avtobusov. Priporočamo se za okoli 20 klopi v tem parku; potniki avtobusov, pa tudi ostali Celjani vam bomo iz srca prav hvaležni... F. K. - ŠAH TURNIRJI V 2ALCU Šahovska sekcija Svobode v Zalcii je pred dnevi zaključila kvalifikacijski turnir. Zmagal je Ranzinger J. z devetimi točkami od U do- segljivh. Sledijo: Omladič Г. 8, Rak Jelka 7 ia pol, Podrepšek J. in Korent I. 6 in pol, Cakša A., Glušič F. in Toman Ivan po 6 točk itd. Vsi imenovani so dosegli četrto katefjorijo. Agilna ^ krija je takoj po končanem turnirju organi- zirala turnir četrtokategornikov, ki je med tem že v teku. Po p^îem kolu vodi Černelič s petimi točkami. V nedeljo priredi sekcija re- vanžni dvoboj na osmih deskah s šahovskim aktivom Celjske bolnice. ; ... iz zaledja IZ SENTJURIJA pri CELJU J02E CRETNIK Komaj pred tremi meseci smo se na tem mestu spominjali osemdesetletnice Jožeta Cretnika. da»*!s pa mu moramo napisati zadnje slovo. Umrl je dne 27. aprila 1953 na svojen; domu po dalj- šem bolehanju. Mnogoštevilni pogrebci, ki so se zbrali pred njegovim domom in ga spremili na njegovi zadnji poti na sončni grič Botričnico nad trgom, so priča, da je bil pokojnik resnično zaslužen mož za svoj rojstni kraj. Kot stavitelja mlinov ga je poznala vsa Slovenija že pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama pa se je znal uveljavljati s svojimi poljedelskimi in gospodarskimi stroji, izdelanimi po last- nih načrtih in izkušnjah, tudi v širši domovini. V poslovilnem govoru pred domom je njegov mnogoletni sodelavec pri javnih delih in na občini dr. Sveti- na prav tako poudaril njegovo dosled- nost v političnih in narodnostnih za- devah, ki je bila samo napredna in slo- venska. Kot nevenljiv spomenik bosta j ostala po njem zgrajena električna na- peljava in trški vodovod, ki sta povsod bistvenega pomena za napredek. Naj ' mu bo svetel spomin! F. B. ALI ZE VESTE, ... da je šentjurska telovadnica po dolgem času lepo urejena? ... da bo moški pevski zbor KUD »Bratov Ipavcev« imel 9. in 10. maja koncert? Poleg pa so še naštudiirali Ko- vačevega študenta. ...da so star vodnjak pred cerkvijo vendarle po dolgem času podrli? Toda kam bi nabijali plakate? Dobro bi bilo, če bi stala na tem mestu zdaj oglasna deska! ... da bo Zveza invalidov naštudiral^i igro »Glavni dobitek«? ... da se je Planinsko društvo Šentjur obvezalo zgraditi razgledni stolp na Re- sevni? Toda do zdaj še ni ne duha ne sluha o njem. ...da služi nekdanji šolski vrt zdaj za vse mogoče: za smetišče, za parki- ranje avtomobilov, za gojenje »preko- ristnih« zelišč? Tu so nameravali zgra- diti spomenik padlim borcem, a do zdaj so podrli samo ograjo, navozili nekaj kamenja in pika. Kako dolgo neki bo ostalo še tako? ... da je zadružni dom v Vrbnem, ki so mu zgradili stene, brez strehe, predan na milost in nemilost naravnim silam, ki vestno opravljajo svoje delo? Baje je kmetijska zadruga kupila to zidovje in preostalo opeko ter name- rava tu zgraditi sušunico sadja. A za sedaj je še vse tako kot je bilo. % Tovariš Avgust Cr etnik iz Šentjurija priJCelju je v Ljubljani diplomiral za gradbenega inženirja. Čestitamo! IZ STOR V ŽELEZARNI SO DELILI DOBIČEK Na dan obletnice ustanovitve OF — SZDL smo imeli tudi v Železarni Štore praznično razpoloženje. Podjetje je namreč razdelilo delavcem in name- ščem del ustvarjenega dobička, in sicer za prvo tiomesečje letošnjega leta. S to plemenito gesto prav v okviru praznika OF in pred vrati največjega praznika delovnih ljudi — prvega maja — je uprava podjetja prijetno presenetila de- lovni kolektiv Železarne. Takole si sli- šal pogovor zadovoljnih delavcev: »Lepo je, da so se nas spomnili merodajni pri podjetju prav za naš največji delav- ski praznik, ki bo s tem toliko pri-' jetnejši in še bolj radosten!« F. K. IZ SLOV. KONJIC Gradnja novih stanovanjskih blokov Tovarne usnja KONUS v Slov. Konjicah zelo dobro napreduje. Od tovarne je dela prevzelo novo ustanovljeno ob- činsko gradbeno podjetje, ki ima razen tega še nekaj drugih gradenj. Predvi- devajo, da bo nekaj stanovanj gotovih že letošnje leto, ostala pa prihodnje leto. Stanovanja bodo različne velikosti z vsemi potrebnimi pritiklinami. S tem pa seveda še ni rečeno, da bo stano- vanjska kriza v tem kraju rešena, ven- dar pa je to že prvi korak k njenemu omiljenju- * Pevski zbor KUD »Svoboda« v Slov. Konjicah se pripravlja v mesecu maju, da bo odšel na dvodnevni povratni obisk v Banja Luko v Bosni. Tu bo imel še z drugimi skupinami društva več nastopov in tako vrnil prireditve, ki so jih lansko leto imele kulturno- umetniške skupine iz Banja Luke v Slov. Konjicah. L. V. ALI je UPRAVNIK RES POTREBEN Splošna kmetijska zadruga v Slov. Konjicah ima v svojem sestavu več obrtnih podjetij, za katere smo že na letnem občnem zboru KZ slišali, da so skoraj vsa poslovala z izgubo. Kljub temu, da ima vsako tako podjetje svo- jega poslovodjo, pa je za vsa podjetja skupaj še poseben upravnik oz. nad- upravnik. Ne vem, zakaj je ta potre- ben, zdi se mi pa, da bi podjetja, ki za svoje delo itak odgovarjajo uprav- nemu odboru KZ, prav tako lahko po- slovala tudi brez njega. Ker ima ta za- druga svoje posestvo na Goliču, ki ima tudi svojega upravnika, bi brez dvoma ta lahko vodil kot strokovnjak kme- tijsko pospeševalno delo pri zadrugi, podjetja pa naj delujejo na podlagi go- spodarskega računa. Seveda pa naj bi zadruga imela le taka podjetja, ki nje- nim članom koristijo (kovačija, kolar- stvo in podobno). L. V. iž Smartnega ob PAKI ZAKLJUČEK TECAJA PREDVOJA- SKE VZGOJE ŽENSKE MLADINE Kakor drugod, se je tudi pri nas prejšnji teden zaključil predvojaški te- čaj ženske mladine. V tečaju so obdelali vso predpisano snov po načrtu. Dekleta so redno in točno prihajala k predavanjem in se vsled tega tudi nekaj naučila, kar se je posebno dobro pokazalo pri izpitih. Vodstvo tečaja je büo v rokah med. sestre tov. Ajdičeve, ki se je v resnici potrudila, da je mladina z veseljem in čutom odgovornosti sledila pouku. STRELSKA DRUŽINA DELA Člani strelske družine so si pod vod- stvom agilnega predsednika tov. Jo- • vančiča uredili na primernem prostoru v Paški vasi svoje strelišče. Vsako ne- deljo dopoldne imajo vaje v streljanju. Ne bo dolgo, pa bodo imeli že nagradna tekmovanja v streljanju. Želeti bi bilo, da bi pristopilo k društvu čimveč mla- dine, posebno one, ki je vojaščino že odslužila. Z VRANSKEGA V počastitev obletnice ustanovitve OF je uredništvo dijaškega lista »Dramilo« na nižji gimnaziji organiziralo proslavo, ki je dobro uspela. O OF, sedanji Socialistični zvezi de- lovnih ljudi je govoril dijak Drolc, sledile pa so deklamacije in petje. Tudi delavski praznik 1. maj smo proslavili. Po povorki je spregovoril o pomenu prvega maja dr. Edvard Šerko, za tem pa smo se od- peljali na izlet v Motnik. Dela pri motornem dirkališču, ki ga gradi Ljudska tehnika, naglo napredu- jejo. Izvršili so že vsa zemeljska dela. Se nekaj denarja in truda, pa bo dir- kališče, ki bo obenem služilo tudi za atletsko tekališče, dograjeno. Dijak Dolar Stanko je našel na njivi naboj, ki je eksplodiral, ter ga poško- doval. , K.J., Za lepši izgled Laškega Takoj po končani vojni smo imeli v našem mestu na vseh straneh ruševine. Zlasti Pivovarna Laško je bila en sam kup ruševin. Takrat smo imeli v La- škem okrog 500 nemških ujetnikov. Takratni delegat tov. Vilhar Franjo se je v svoji iznajdljivosti na mah zna- šel in z neomajno voljo v kratlcera času vzpostavil še večjo novo pivovar-' no. Pritegnil je delovno silo nemških ujetnikov in bü v stalnem kontaktu z ministrom tov. Leskovškom, da je z vsestransko vnemo izvršil nalogo do konca. Tekstilna tovarna »Volna« je pred leti s tako naglico zgradila temeljni »romboid« za stanovanjsko hišo poleg železnice. Kako se je mudilo prekopati plodne vrtove, kjer bi še kaj zraslo, pa je prišlo spanje pravičnega. Isto je z našimi pločniki. Na mnogih krajih so jih razkopali, niso pa zacementi- rali lukenj in tako prebivalci »šantajo« po njih ob deževju in v temi. Nemci so v bližini toplic zgradili le- sen most, ki bi ga lahko očuvali, če bi se kdo zganil zanj. Vsem bi bil potre- ben: rudarjem, delavcem, uslužben- cem, kmetom, šolarjem in letoviščar- jem. Pa tudi vozni promet bi lahko preusmerili na desni breg Savinje. Ta- ko pa je revček razpadel ali pa so les odpeljali drugam. Kdaj bo zgrajen nov, je vprašanje.. Џ Od Crneg§i mostu vodi letoviščarska pot proti Jagočam. Preko nje se na mnogih mestih razliva talna voda zla- sti v bližini »blagoslovljenega studen- ca«. V najhujši julijski vročini imamo tu blato. Ali ne bi mogli podložiti na potrebnih mestih cementne odtočne ce- vi, pa bi bilo vse v redu? Tudi smreke tam okoli se redčijo vse bolj in bolj. Novih nasadov pa ni. V zadnjem času opažamo, da že pa- dajo smreke nad Šalabaličevo žago in Krpanovo hišo. Ti smrekovi nasadi tvo- rijo tako krasno panoramo našega me- sta. Ti smrekovi gaji se tako lepo skla- dajo s pokopališčem v bližini. Razen tega je pobočje zelo močvirno in pla- zovito. Čuvajmo lepe in koristne na- sade. Na pot, ki spaja Marijagraško ulico in Trubarjevo ulico mimo Topo- letovega posestva je nekdo na vozil ka- menje, debelo kot človeška glava,'po- tem pa vse skupaj pustu. Cesta proti Anini kapeli in nogometnem igrišču je v obupnem stanju. Tudi tu so razko- pali cestišče, ki ni dokončano. Okrog hiše št. 134 je še vse v razkopaninah. Poleg hiše dr. Jerine smo dobili železni »Dachau«, sicer menda le začasno. Sej- mišče je skladišče smeti. Zakaj so tu- di tam ob obrežju posekali vrbe, ne vemo. Tako bodo barake še bolj vidne z vlakov. Na neštetih krajih mesta leže kupi peska, kamenja, ograjnih stebričev in slične navleke. Ali ne bi vse to upo- rabili za gradnjo kakega objekta. Uslužbenci hotela »Savinja« so pro- stovoljno odstranili vso navlako okrog hotela, kar je res hvale vredno. Tov. Jelen bo v kratkem odstranil tudi ne- okusno leseno stopnišče. Tudi kolektiv Radioterme je po naši kritiki zelo olep- šal lice okrog kopališča. Posuli so steze z belim peskom, odstranili na obrežju navlako itd. Pri Domu Zveze borcev je laška ob- čina na prizadevanje tov. Vodovnika uredua in zasadila lep park. Z zdru- ženimi močmi bo Laško zopet počasi pridobuo na lepoti. ^ Na Gornjo Vrtno ulico so navozili ilovnat pesek, ki bo kaj kmalu povzro- čil blato in prah. Na laške ulice spada bel in trpežen dolomitni pesek iz jRe- čice. Nedaleč od Črnega mostu so si laški mladinci lepo uredili pristanišče čol- ničkov. Obrežje so otrebüi, ga obložili in napravili ploščad, toda nekateri La- ščani, ki ne vedo kaj je njihova mo- ralna dolžnost, so jim tja kot nalašč navozili vso mogočo navlako: brivske in krojaške odpadke, slamo in slično. Slično smet j e so nametali po vsem ■bregu Savinje od Malega topliškega parka pa dp »nemškega« mostu okoliški stanovalci blizu kopališča. Tujskoprometne naprave, v kolikor niso same propadle, jih odnašajo ne- znani junaki. Tako so med drugim po- i drli železni mostiček na Humu in ga prodali za staro železo. (Olepševalno društvo ima uradne dokaze!) Sicer so po vsem mestu izginili mnogi železni deli ograj neznano kam. Po Humu uničujejo redke alpske cvetke. Ali ne bi imel vsak ene cvetke dovolj? Nič ni hudega, če bi jih vsaj rezali in ne ruvali s koreninami, ker jih bodo sicer docela iztrebili. Ob poti, ki vodi mimo bivše Rössler- jeve hiše pod gradom, se rušijo oporni zidovi. Če jih ne bo nihče pravočasno • popravil, se bodo povsem sesuli. Nad potjo so ruševine stare hiše. Ali jih ne bi uporabili pri kaki gradnji? Poglavje zase so hiše po mestu. Z njih odpada omet, iz razpok moli rdeča opeka (kmetje pravijo, da imajo hiše škrlatinko), žlebovi puščajo, ali pa so že odpadli, strehe so dotrajale in dež napaja stanovanja in tako naprej. Tre- ba jih bo vsekakor popraviti. Okoli Hofbauerjeve hiše so že pre- cej časa strelski jarki peska in opeke, toda začarana okna strahotno zro na mimoidoče. No, saj letoviščarjev tako ni več v Laško, pa je menda vseno. Na drugi strani je hiša št. 25, ki ima ža- lostno sliko okrog sebe. Garaža postaja naravnost koruzno strašilo. Okoli Prosvetnega doma leže grad- beni rekviziti vseh vrst. Delo nikakor ne gre naprej. Kanal na desni strani, kjer je bilo skozi vso zimo jezero, so že očistui. Ozadje občinske restavracije pri po- staji nudi ob pogledu z vlaka žalostno sliko. Vsa/ zemeljska površina z vsemi rekviziti ln stavbami je v popolnem razsulu in neredu. Tam na Lavi često kurijo tekstilne odpadke, da zboljšajo na ta način ozračje v Laškem. Na pokopališču so pričeli nekateri od- našati s sosednjih grobov cvetje in ga presajajo na grobove svojcev. Mnogi redé v Laškem razne živali. Ce nimajo zanje dovolj krmilnih zelišč, enostav- no gredo pod zaščito noči na tuje nji- ve in vrtove »i nikom ništa« ali »ima, da ga nema.« Poslopje »Kamenit« z vso okolico je menda drugi »Stari grad« v Laškem. Ko se bo podjetje Sumečnik preselilo v Celje, bodo Kamenit zasedli netopirji, ki sploh ljubijo graške line. Tik pred postajo so razkopali po vsej dolžini asfalt in nato tam posuli gra- moz, da ga imajo tujci za razstavo. Okoli laške ambulante so še ostali kupi izkopanega materiala v zaklonišču. Tako smo menda obšli vse naše nad vse lepo mesto«. Ce smo kaj prezrli, je stvar laških volivcev, da iznesejo na sestankih svoja opažanja. J. C. KOLIKO NAS JE ... Ob zadnjem ljudskem štetju je bilo ugotovljeno, da ima mesto Laško 1501 prebivalca. Ker pa je bilo sedaj priključeno k mestu tudi naselje Podhum, je število mestnega prebivalstva naraslo na 1595 prebivalcev (694 moških in 901 ženska). Pred letom 1941 je imelo mesto Laško 1081 prebivalcev. * Celotna občina Laško, ki obsega po novi upravni razdelitvi 4 prejšnje ljud- ske odbore: Laško, Marijagradec, Rifen- gozd in del Vrha nad Laškim, pa ima 4680 prebivalcev (2161 moških in 2519 ženskih). Najbližnji sosednji kraji mesta imajo: Jagoče 69, Ojstro 129, Lahom- šek 169, Marija Gradec 221 in Radoblje 56 prebivalcev. J. C. stran 6i »Savinjski vestnik«, dne 9. maja 1953 Stev. 18 Telesna vzgoja in šport Titova štafeta - prannik naše mladine Le malo časa nas še loči od letošnje Titove štafete, ki bo potekala v območju našega te- rena 19. maja v dopoldanskih urah. Po vest- nih pripravah lahko že danes trdimo, da bo letoìiìia Titova štafeta ' še veličastnejša od prejšnjih in da bodo v njej sodelovali novi tisoči mladih ljudi. — Prireditev je zavzela že takšen obseg, da je postala že splošna vse- Ijudska manifestacija vsega našega prebival- stva, ki na ta dan preko nosilcev Titove šta- fete izraža svojemu ljubljenemu voditelju mar- šalu Titu svoje iskrene čestitke za njegov rojstni dan, želeč mu zdravja in osebne sreče. Letos se bodo našim športnikom in telovadcem priključili še pionirji in pionirke vseh naših šol. ki žele, da bi Titova štafeta postala tudi njihova prireditev. Zato v Celje-okolici ne bo šole, ki bi tega dne ne prinesla pozdrave iz še tako oddaljenih šol do vseh tistih lokalnih prog, kjer bo potekala Titova štafeta. Poleg šolske mladine bodo v letošnji štafeti sodelo- vali vsi oddelki naših partizanskih društev, mlmlinski aktivi, obvezniki predvojaške vzgoje, PL7 in gasilci. Širšo javnost seznaniamo s časovnico Titove štafete po okraju Celje-okolica, da bi na sam dan štafete lahko prisostvovali svečanemu spre- jem!: Titove štafete ali pa že kakor koli na dri;<; način pozdravljali tekače te štafete, ko bodo tekli skozi posamezne kraje. Glnvna republiška proga bo krenila iz Ko- njic ob 6.46 uri, prispela v Vojnik ob 7,46 in v Celje ob 8.26, kjer bo 20 minutni postanek in svečan sprejem pred bivšim poslopjem MLO Celic na Trgu V. kongresa. Ob 8.46 bo krenila štafeta dalje proti Laškemu, kjer bo prispela ob 9,32. v Rimske Toplice ob 9,52 in v Zidani most ob 10,29, kjer bodo štafetno palico pre- vzeli telovadci iz trboveljskega okraja. Vse lokalne proge, ki prepletajo naše wasi, trge in industrijska naselja celjskega okraja, se stekajo k tej glavni republiški progi oziro- ma v sam center — v mesto Celje. Poglejmo podrobneje te proge: 1. Dobrna 7,02, Nova Cerkev 7.28, Višnja vas 7,'î4 in glavna cesta 7,38, priključek Vitanje 6,52, Nova Cerkev 7,24. 2. Dramlje 7,02, Dole 7,14, Blagovna 7,24, Goričica 7,32, Ljubečna 7,45, Trnovlje 7,53 in glavna cesta (Majdičeva kapela) 8,00.. 3. Šmartno v Rožni dolini 7,45, Lopata 8,04, Ostrožno 8,12, Celje 8,21. 4. Polje 5,18, Buče 5,26, Kozje 5,42, Pilštauj 6.03, Lesično 6,11, Prevorje 6.31. Žegar 6.43, Koš- nica 6,57, Cret 7.09, Slivnica 7,15, Crnolica 7,25, Nova vas 7, 33, Šentjur 7,37. 5. Rogatec 5,42, Rogaška Slatina 6,00, Podplat 6,16. Šmarje 6,56. Št. Vid 6,52, Grobelno 7,16, Šentjur 7,32, Štore 8,01, Celje 8,21. 6. Podčetrtek 5,43, Pristava 6,07, Šmarje 6,31. 7. Kozje 5.42, Pilštanj 6,03. Lesično 6,11, Pre- vorje 6,31, Zegu 6,43, Košnica 6,57, Cret 7,09, Slivnica 7,17, Crnolica 7.25, Nova vas 7,33, Šentjur 7,37. 8. Šmartno v Rožni dolini 7,45, Št. Rupert 7,56, Lopata 8,04, Ostrožno 8,12, Celje 8,21. 9. Slivnica 7,17, Crnolica 7,25, Nova vas 7,33, Šentjur 7,37, Štore 8,01, Teharje 8,09, Celje 8,21. 10. Ponikva 6,20, Št. Vid pri Grobelnem 6,52. 11. Dob je 6,48, Jezerce 6,56, Vodice 7,06, Crno- lica 7,20, Šentjur 7,32. 12. Vransko 6,37, Prekopa 6,49, Kapla 6,57, Gomilsko 7,05, Št. Rupert 7,17, Groblje 7,25, Šempeter 7,33, 2alec 7,45, Petrovce 7,53, Celje 8,21. 13. Letuš 6,24, Male Braslovče 6,34, Braslovče 6,39, Polzela 6,55, Dobrteša vas 7,16. 14. Gomilsko vas 6,55, glavna cesta 7,00. 15. Ojstrica 6,30, Loke 6,38, Tabor 6,46, Kapla 6,52. 16. Mrzlica 6.40, Prebold 7,11, Dolenja vas 7,13, Latkova vas 7,20. 17. Zabukovca 7.20. Griže 7,28, Žalec 7,40. 18. Šešče 7,13, Griže 7,24. 19. Vrbje 7,36, Žalec 7,40. 21. Gotovlje 7,36, Žalec 7,40. 22. Liboje 7,25, Kasaze 7,38, Petrovce 7,48. 23. Л^еИка Pirešica 7,24, Arja vas 7,38, Pe- trovce 7,48. 24. Svetina 7,45, Celjska koča 8,00, Celje 8,21, 25. Št. Rupert 9,44, Mala Breza 9,50, Tevče 9,05, Lahomno 9,11, Marija Gradec 9,21, Laško 9,2". 26. Sv. Lenart 8,56, Laško 9,27. 28. Št. Vid pri Planini 7,50, Planina 8,04, Brež- nica 8,08, Loke 8.12, Dežno 8,20, Marof 8,3f,, Jurklošter 8,48, Mišji dol 8,56, Brodnica 9,12, pri Močniku 9,24, Zagračnica 9,32, Gračnica 9,40, Rimske toplice 9,47. Našteli smo le glavne lokalne proge, ki vežejo po prometnih cestah naše kraje obsežnega okraja. Številne vasi, ki še niso zajete v to omrežje, se lahko priključijo v krajevnih šta- fetah h gornjim progam. Povsod je dovolj mla- dine, ki si želi sodelovanja v Titovi štafeti. Casovnicc naj si krajevne organizacje. izdelajo same, da bodo pravočasno prispele njihove šta- fete k objavljenim lokalnim progam. Za relacijo 1 km računamo čas 4 minute ali za 100 metrov 24 sekund. Omrežje gibanja Titove štafete v mestu Celju bomo objavili v naslednji številki našega lista. Prepričani smo lahko, da bodo v vseh naših krajih v teh dneh izvršili še vse potrebne cri- prave, ki, bodo omogočile dostojno počastitev rojstnega dne predsednika republike. MnožitHi nastop celjske mladine - 17. maja Ker je NZS menjala koledar nogometnega tekmovanja v vzhodni slovenski ligi in ob ne- deljah ni na razpolago prosto igrišče na Glaziji, bo javni telovadni nastop mladine in pionirjev celjskh srednjih šol dne 17. maja na atletskem stadionu Borisa Kidriča in to s ijiričetkom točno ob 14. uri. Mladina celjskih srednjih šol po daljšem ob- dobju stopa pred javnost, da ji prikaže stopnjo telesne vzgoje na naših šolah. Okrog 3000 na- stopajočih bo v posameznih sestavah pokazalo vse bogastvo predmeta telesne vzgoje, ki 'na naših šolah še nima pravega mesta. Prav v času, ko se med šolniki vrši polemika o uvedbi tretje učne ure telesne vzgoje v predmetnike na naših šolah, hoče mladina prepričati javnost, da ji je večje število ur telesne vzgoje žvljenjska po- treba. Življenjska potreba zaradi tega, ker bi povečanje števila tedenskih ur telesne vzgoje pripomoglo k zdravi rasti mladega organizma, ker bi v večji meri razvijali v mladih ljudeh vse potrebne psihofizične lastnosti, ker bi mla- dim ljudem nudili več zdravega razvedrila in koristnega praktičnega znanja in vzbujali v njih smisel za estetiko. Program bo obsegal široko področje iz pred- meta telesne vzgoje. V dveurnem sporedu se bodo vrstile razne igre pionirjev in pionirk, ki v mladih ljudeh vzbujajo toliko zadovoljstva in sreče, vaje oblikovanja, ki skrbe za'razgibanje celotnega našega organizma in so sestavni del vsake vadbene ure na šolah in imajo povsem zdravstveni značaj, štafete pionirjev .in mla- dincev na atletski stezi v tekmovalnem smislu med posameznimi celjskimi zavodi, prikaz vseh atletskih disciplin, stilizirane vaje mladincev in mladink, ritmične raznoterosti, na bradlji in v partern i gimnastiki nam bodo pokazali vrhunske storitve mladinci, mladinke in mladinci pa še vse športne igre, ki se gojijo na naših šolah. Nastop bodo zaključile dijakinje učiteljišča z ritmično sestavo »poiko«. Prepričani smo lahko, da si bodo Celjani ogledali ta nastop v čim večjem številu — vsaj v tolikšnem, kolikor bo nastopajočih! Po trudu in vestnih pripravah, ki jih je mladina vložila pri učenju tega obširnega programa, si brez dvoma to pozornost naše javnosti tudi zasluži. Janez Štefe - zmagovalec na Okrešlju Množice delovnih ljudi so se že na večer pred 1. majem zgrinjale v Logarsko dolino, tekmo- valci in funkcionarji pa so nadaljevali pot še dalje do Okrešlja. Jasno nebo, beli vršaci Ojstrice, Planjave, Brane, Turske gore in Rink s svojimi snežišči so dajali irapozanten pogled in kontrast zelenilu v đblini. Sleherni obisko- valec in udeleženec prvomajskih prireditev v Logarski dolini in na Okrešlju je bil ob tem pogledu vzhičen. V mali koči na Okrešlju je bilo pretesno za vse udeležence smučarskega tekmovanja. Dolgo v noč so ob medli razsvet- ljavi funkcionarji razporejali tekmovalce v sku- pine, žrebanje je premetavalo tekmovalce sem in tja, še pisanje startnih list in navodil za jutrišnje tekmovanje — pa je bila ura okrog polnoči. Tekmovalci so seveda ob tem času že »počivali« — no, prijetno počivali so le redki, saj je na skupnem prenočišču, bilo celo mrav- ljišče in me je* to spanje spominjalo na grenko preteklost iz življenja v taboriščih, kjer so nas vsak vpčer zgnetli v tak živ klobčič. No, kaj bi se pritoževal — saj sem prebil noč na »pričnah« v tesni jedilnici, lovci, ki so čakali na divjega petelina, pa so mi s posrečenimi dovtipi kraj- šali dolge ure. Vsi tisti, ki smo čakali jutra na stolih, pričnah, mizah in na podu, smo se od- dahnili ob prvem svitanju . . . Da bo lep dan, kakršnega redko doživiš v gorah, smo bili že prepričanij ker smo večkrat ponoči občudovali zaradi lepšega »počitka« pred kočo potovanje lune nad vršaci, ki obkrožajo Okrešelj. Že navsezgodaj so vstali tudi tekmovalci, ki so obračali svoje glave v nebo, tipali sneg in »vohali«, kakšno bo vreme čez nekoliko nr . . . Nato so zaškripale smuči, ki so jih gladile iz- kušene roke tekmovalcev z vsakovrstnimi ma- žami. Ker se je obetal izredno lep in topel dan, je vodstvo tekmovanja odredilo pričetek že ob 8,30 uri. In prav je bilo tako. Sneg se je namreč vedno bolj mehčal in je zaključek tekem padel še prav v čas, ko so snežne razmere še prav dobro odgovarjale tekmovalcem. , NUNCIC MARIJAN - JUNAK NA RINKI No, da ne bo kdo mislil, da je Celjan Nun- čič napravil alpinističen podvig na eni izmed Rink...! Tokrat je vodstvo namreč postavilo dva slaloma, od katerih je desnega imenovalo po Rinki, levega pa po Ojstrici. Obe progi sta bili dolgi preko 650 m, na prvi je bilo 54 vratic, na drugi 50, obe sta pa imeli 180 m višinske raz- like. Progi sta priravila Cop Franci in Zadra- vec. Na startu je bila zbrana vsa jugoslovan- ska smučarska elita, poleg njih pa še 10 Av- strijcev — skupno okrog 50 tekmovalcev. Kva- litetnejši tekmovalci so pričeli s tekmovanjem na tehnično zahtevnejši progi — na Rinki, slab- ši pa na Ojstrici. Favoriti za boljša mesta so bili že odločeni — imena Mulej, Štefe. ostalih Tržičanov in nekaterih Avstrijcev so dajala manj pomembnim smučarjem potrebno spošto- vanje. In vendar je naš Nunčič Marijan prese- netil vse gledalce in tekmovalce. Naenkrat se je odtrgal tam izpod Turškega žleba in v ele- gantnih likih z vso naglico požiral številna vratca in že je bil na cilju. Cas 62,0 sek. ga je po prvi polovici tekmovanja v ostri kon- kurenci uvrstil na 4. mesto. Najboljši na Rin- ki je bil naš državni prvak Štefe, vsega le 4 desetine sek. pred nevarnim Avstrijcem Stan- dainerjem. Vsi smo z nestrpnostjo pričakovali Tinčka Muleja. Ali bo boljši? Oh, pa že kar v začetku je pogrnil v sneg, takoj za tem pa se je še enkrat lovil z rokami po snegu, kljub tej nesreči pa je ostali del proge premagal iz- redno hitro in dosegel čas 62,1 — le za de- setinko slabše od Nunčiča. Vendar za prvo me- sto je bil prepočasen. Štefe mu je ušel kar za 6 sekund in razlike ni zmogal več nadoknaditi. Cetina Janko je vozil solidno, Uršič pa se je lovil v zgornjem delu proge, ostali Celjani pa so bili počasnejši. V bližini New Yorka je farma Shaw angunk Valley, kjer se vsako leto ob osemtedenskih počitnicah mestna šolska mladina uči poljskih del. Mladina pomaga na polju in tako pri delu dobi razvedrilo, ki ji ga osemmilijonsko mesto jiemara^miditL^ MOJSTROVINA MULEJA NA »OJSTRICI« V drugem teku je najprej pričel Standainer — favorit za 1. mesto. Vozil je elegantno brez vsake napake — ure pa so pokazale čas 60,0 sek. Sledi Štefe, zmagovalec prvega teka. Ali bo zmogel obdržati majhno prednost iz prvega teka. Številni gledalci so nestrpno pričakovali njegove vožnje. Vsi smo bili nervozni nad Šte- letom. Ves nemiren je drvel skozi posamezna vratca, tu in tam celo stokajoč, ves zagrizen v borbo, včasih nam je dal že slutiti, da bo po- grnil v sneg — pa se je končno le vse srečno končalo. Bil je hitrejši od Standainerja za 1,7 sek. Vsi mu iskreno čestitajo, vsakdo pač ve, da je svojim številnim zmagam pridejal novo, ker ga pač na tem tekmovanju nihče ne more več prehiteti. Nato čakamo Tinčka Muleja. Njegovo smučanje je za vse gledalce, ki se spoznajo ali pa tudi ne na ta šport, predstav- ljalo svojevrsten užitek, ki ga redko doživiš na smučarksih tekmovanjih. Z njemu svojstveno lahkoto in prirodnostjo je presmučal celo pro- go tako dovršeno in elegantno, da so mu vsi že med tekmovanjem vzklikali: »Bravo Tin- ček!« Bil je zmagovalec na tej progi, kar za 2,4 sek. boljši od Štefeta — vendar se je v končni oceni moral zadovoljiti s 3. mestom. Prihajajo še naši celjski smučarji. Nunčič Ma- rijan je že v zgornjem delu proge imel smolo, izgubljene sekunde pa so ga postavile v konč- ni oceni kar na 11. mesto, Janko Cetina vozi zopet solidno in se je s tem uvrstil na častno 8. mesto. Močno se je v drugem teku popra- vil Uršič Dominko, ki se je po obeh tekih uvr- stil na 13. mesto. Ostali Celjani tvorijo str- njeno verigo: Veber Vlado na 21. Štoklas na 22. in Gradišnik Dušan na 25. mestu. Pred njimi so znani tekmovalci in je dosežen re- zultat kar uspešen v tej ostri konkurenci 40 tekmovalcev. Pri mladincih je prepričevalno zmagal so- ber Dušan (Branik), vendar se ima zahvaliti zmagi le izredni smoli Križaja iz Tržiča, ki je v drugem teku pred samim ciljem zgrešil vrata in bil zaradi tega diskvalificiran. iled tekmovalci se je znašel predsednik SZS tov. dr. Danilo Dougan, ki smo ga vsi pri- srčno pozdravljali na snežišču pri cilju. Kljub bolni nogi je napravil po poškodbi svoj prvi i/lft. Prihitel je k njemu tudi znani smučar- ski trener Cop Franci, ki je ob pozdravljanju bil ves vzhičen: Oh. Danilo — Okrešelj, Okre- šelj!« Res to je edinstven svet, ki prevzame slehernega obiskovalca, tudi najbolj razvajene, ki so v svoji športni karieri videli že marsi- kaj tam preko naših meja! Hitra hoja v Logarsko dolino, razglasitev rezultatov in obilo praktičnih daril ter vsa- kemu za slovo še spominska značka — pa je bila oficielno zaključena letošnja mednarodna smučarska prireditev. Po zaslugi OSS Celje je dobila prav na praznik delovnega ljudstva svoj pravi pečat. Bila je prireditev, ki je pre- segla ozek krog športnega tekmovanja. Naše delovne ljudi je trumoma potegnila iz tovarn, podjetij in ustanov v prelesten planinski svet. Tokrat je bila tako sklenjena veriga ljudi vse tja od planinskega doma v Logarski dolini pa tja do Okrešlja, da bi si lahko podajali roke. In prav je tako! Letošnji prvi maj je brez dvoma marsikateremu delovnemu človeku po- kazal pot, kje ' si človek lahko nabere novih svežih sil in potrebnega počitka, ki ga potre- buje za uspešnejše jutrišnje delo. Naj bi ne ostali le pri tem praznovanju . . . Pot v našo prelestno Logarsko dolino in njen planinski svet je odprta. Pohitimo še večkrat tja — ne bo nam žal! Nogomet: Pionirski nogometni turnir ND Kladivar bo priredil ob koncu maja no- gometni turnir za pionirje celjskih šol. Pravi- co nastopa imajo posamezni razredi na gi- mnazijah, pionirji pa morajo biti stari nad 10 let in največ 15! Prijave sprejema ND Kla- divar, tov. Podsedenšek oziroma Videnšek Bo- žo, podjetje iVolnac! . Obveščamo vse cenjene odje- malce ter posebej opozarjanno vsa gostinska podjetja bivšega šnnarskega in poljčanskega okraja, da je pričela s 1. 5. 1953 obratovati poleg že obstoječih kleti v CELJU, SLOVENJ GRADCU in SLOV. KONJICAH tudi novo otvorjena ZALOŽNA KLET v Mestinju Telefon: PODPLAT 3 Na zalogi stalno vse vrste izbranih vin, odprta in vstekleni- čena, razni likerji, rum, pelinkovec, žganje in domača slivov- ka, malinovec in cockta-cockta — Po želji dostavljamo blago tudi na dom. Trgovsko podjetje OZZ „VJJVO« Celie ОВЈЛУЕ IN OGLASI MESTNI LJUDSKI ODBOR CELJE razpisuje tri upravniSka mesta za gostinska podjetja v Celju, eno mesto upravnika v pod- jetju za izdelovanje barv. Prosilci naj dostavijo ponudbe z navedbo plače in kratkim življenjepisom na Oddelek za gospodarstvo pri MLO Celje. OBJAVA Za območje MLO Celje se vrši dne 11. maja 1953 ob 8. uri na sejmišču v Celju redno spo- mladansko licenciranje vseh bikov starih nad 10 mesecev in merjascev nad 6 mesecev, ki še niso bili licencirani. Prigon je obvezen. ZAPORA CESTE Uprava celjskega gledališča obvešča javnost, da je od 1. maja naprej Vodnikova cesta v Ce- lju zaprta za ves promet. In sicer dnevno od 20. do 24. ure v obeh smereh. Cesta je zaprta na predleg gledališča, da bi ropot ne motil poteka predstav, ki se z 9. ma- jem redno začno v novem gledališkem poslopju. SPOROČILO Uprava podjetja Tovarne organskih barvil, Celje, sporoča, da ne bo obravnavala nobenih prošenj v pogledu dodelitve podpor, ker nima na razpolago tozadevnih finančnih sredstev. Na vse prošnje in vloge v tem smislu ne bo- mo odgovarjali. LIprava podjetja Tovarne organskih barvil, Celje EKONOMSKA PISARNA v Celju, Stanetova 15, Proda v vseh krajih Slovenije hiše, posestva, parcele ter tovorne in osebne avtomobile. — Stranke, ki prodajajo kakršne koli nepre- mičnine, naj se obrnejo na naš naslov. POSREDOVALNA PISARNA za promet s premičninami in nepremičninami, Ljubljana, zastopnik Pukl Filip, pisarna Ljub- ljanska cesta 6 (nasproti kino Dom,, prodaja hiše, vile, parcele v Celju. Laškem, šentpetru, Mariboru. Bledu, Bakru. Beogradu in več po- sestev v Savinjski dolini in drugod na Štajer- skem. Kupujemo in prodajamo vse vrste avto- mobilov in drugih strojev. SLUŽBO DOBI Službo na ekonomiji »Doma onemoglih« na Grmovju lahko dobi moški srednjih let. ki ima veselje pri živini in ženska, ki se razume na svinjerejo in molžnjo krav. Nastopi lahko takoj! Hrana in stanovanje preskrbljeno. Plača po uredbi. PRODAM škropilnico za hmelj in sadno drevje, izdelek bivše tovarne Lorber, Žalec. — Naslov v upravi ali pri Hauptman, >Hmezad<, Žalec. , PRODAMO dva manjša platonerja. Celeia, Ce- lje, Levstikova ul. 6. PROD.4M njivo s kozolcem т Žalcu. Naslov v upravi lista. NAPRODAJ sta dva voza, enovprežen in dvo- vprežen. Srebočan, Teharska 24, Celje. KUPIM žensko kolo. Gregorič, Medlog 52, pri Celju. IŠČEM prazno ali opremljeno sobo. Plačam me- sečno 1000 din. Ponudbe na: Dobrave, slikar- stvo, Celje, Prešernova ul. 6. Dobro DOMAČO HRANO želiih pri boljši go- spodinji. Ponudbe fta upravo lista. PREKLICUJEM sind, knjižico in knjižico ko- lesa, na ime Stožir Milena, Celje. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 10. maja 1933: tov. dr. Biteiic Maksim, Celje, Cankarjeva ul. 11. — Nedeljska zdrav- niška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Kinr o KINO UNION, CELJE Od 8. do 14. 5.: >NAJSRECNEJSI DNEVI V\- ŠEGA ŽIVLJENJA«, angleški film Od 15. do 21. 5.: »PREPOVEDANE IGRE«, fran- coski film KINO DOM, CELJE Od 8. do 14. 5.: >MAMLJIVA NEVARN^ST«, nemški film Od 15. do 2Г. 5.: »SKRIVNI ROV«, angl. film KINO ŽALEC Od 9. do 11. maja: »ZLOMLJENA PUŠClCAi, ameriški barvni film Od 13. do 14. maja: »PREKLETI«, franc, film Od 16. do 17. maja: »MAJA V TENCICI« nemški film Vsem, ki jim med prvomajskimi prazniki nismo mogli sporočiti, pa so jo poznali in ljubili, sporočamo naknadno, da je 30. aprila zvečer dotrpela naša ljuba žena, mama, %estra, teta, svakinja in stara mama FRANJA GROBELNIK Vsem tistim prijteljem in znancem pa, ki so nepozabno pokojnico utegnili pospremiti k več- nemu počitku, ji poslednji dom okrasili s cvet- jem in venci, počastili njen spomin z dobrimi deli ali ji kako drugače izkazali poslednjo čast, izrekamo globoko zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo primariju dr. L Kopaču za nego in skrb, ki je segala daleč čeZ njegovo službeno dolžnost. Družina G. Grobelnikova